Krajevna skupnost Podutik
Mestno življenje na deželi
Romantično primestno krajevno skupnost Podutik, ki leži pod Polhograjskimi Dolomiti, sestavljajo naselja: Dolnice, Glince, Podutik in Toiko čelo. Posefjena je z indivldualnimi hišami, ki jih obdajajo večjl ali manjii vrtički.
Življenje je tu še vedno v veliki meri podeželsko, razvito je kmetijstvo, neobdelanih površin ni. Vedno več je kmetov z usmerjeno kmetijsko proizvodnjo, povezani so s Kmetijsko zadrugo Medvode, z odku-pom pridelkov so na splošno zadovoljni. Zadnje case je zelo popularna zajčereja, pa tudi kakšno ovco lahko tu in tam opazimo. Krajani — kmetovalci si prizadevajo, da bi ohranili posamezna kmetijska jedra, navkljub težavam, ^ katerimi se srečujejo pri usklajevanju.
Vse, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ali vrtičkar-stvom, pesti problem, ki postaja z gradnjo blokov v bližini vedno bolj pereč — pojavile so se namreč kraje kmetijskih pridelkov in z dvigovanjem cen zanje narašča tudi število kraj. Iz leta v leto jih je več, vprašanje, kako jih preprečiti, pa ostaja nerešeno.
Gradnja blokov terja tudi vedno več zemlje in pri njenem odvzemu, oziroma pri prenosu lastninske pravice ponavadi nastanejo zapleti, saj kmetovalci trdijo, da so zemljišča, ki jim jih v zamenjavo nudi Zemljiška kmetijska skupnost, slabša od prejšnjih. Osnovno izhodišče krajanov je, da rnora, ne glede na zazidavo, vsak dobiti ustrezno zemljišče, da bo lahko ostal pri svoji dejavnosti.
Čeprav je območje, ki ga zavzema KS, blizu gosto urbaniziranih okolij, je komunalna ureditev slabša kot v marsikateri oddaljeni vasi. Asfaltiranih je le 2 km cestnih površin, medtem ko je makadamskih va-ških poti približno 40 km. Razsvetljava je urejena le na nekaterih ključnih točkah, trgovino imajo le eno. To povzroča težave pri preskrbi predvsem gospodi-njam, ki niso zaposlene in starejšim občanom. Tru-dijo se, da bi za trgovino našli vsaj začasno rešitev. Vedno več je povpraševanja po telefonskih priključ-kih, ki jih je za zdaj bore malo, a tudi v prihodnje sko-raj ni upanja, da bi željam lahko ustregli.
Prostori KS so v gasilskem domu, ki so ga krajani zgradili z udarniškim delom leta 1979, s svojo marlji-vostjo pa so se najbolj izkazali gasilci. V domu so dobile prostor tudi ZK, SZDL, ZZB NOV in zveza sindikatov, ki so dokaj dejavne. Z mladinsko organi-zacijo je tako: večkrat jim uspe fomnirati rceko sta-rostno skupino, a njeno delovanje ponavadi kmalu zamre. Svoj prostor mladi sicer imajo in to v centru Podutika, tako da jim je zelo »pri roki« in lahko bi bilo vse lepo in prav, če jim ne bi stalnih težav povzročal
krajan, za katerega pravijo, da je na vse, kar je mlado, preprosto »alergičen«. Ostalih krajanov, ki stanujejo v neposredni bližini prostorov mladinske organizacije, njihovo delovanje prav nič ne moti. Mladi so se že večkrat skušali pogovoriti s krajanom, ki jim onemogoča normalno delo, a vselej neuspeš-no, saj mu očitno ni za mimo rešitev.
Možnosti za razne aktivnosti imajo krajani precej — lahko se udejstvujejo v športno-rekreacijskem klubu, v balinarskem društvu (balinarji so si sami zgradili tudi novo balinišče) ali se vključijo v lovsko družino Toško čelo. Veliko je članov zveze rezervnih vojaških starešin in rdečega križa. Vso pohvalo za delovanje zaslužijo že omenjeni gasilci, ki so so-dobno in strokovno opremljeni, v svoje vrste tudi stalno rekrutirajo mlade.
Poudariti je treba še to, da aktivnosti (tako v DPO kot društvih in klubih) ne temelje na mlajših upoko-jencih, kot je to v navadi, temveč na Ijudeh srednjih let, ki imajo voljo do dela. Tudi v samoupravnih or-ganih je dejavnih veliko Ijudi — 120, težnja krajanov pa je, da bi to število še povečali.
Ljudje se zavedajo, da je KS namenjena njim in se nanjo s svojimi problemi vedno bolj obračajo — celo v zadevah, ko jih je treba napotiti drugam. Do dela KS so zelo kritični, na vsako napako in neaktivnost se takoj odzivajo. KS skuša upoštevati njihove želje in pripombe v največji možni meri: med drugim je navkljub finančnim težavam nabavila traktor, ki po-zimi služi tudi za pluženje snega.
Pri krajanih je zelo izrazita želja po urejenem oko-Iju. Sami se vključujejo v popravljanje cest, čeprav je to v pristojnosti Komunalnega podjetja, le-temu tudi pomagajo pri košnji trave ob avtocesti in jo potem koristno porabijo — kot hrano za kunce na primer. Sami zbirajo sredstva za ureditev ulic — Murkova je že urejena s pomočjo samoprispevka, trenutno pa tečeta samoprispevka za ureditev Otika 6C in 3C ter Berdajsove ulice. Ta trud delno izvira iz perspektive krajanov, da bi njihovo območje postalo turistični center Šiške. Naravni pogoji so idealni za sprehode in rekreiranje, a žal nimajo dovolj privlačnega objek-ta, ki bi ga lahko vključili v svojo ponudbo.
Tako sta nam svojo Krajevno skupnost predstavila predsednik sveta KS Andrej Babnik in predsednik skupščine KS Jože Vidic.                    Sonja Nered