der kais. kön. OBER-REALSCHULE Veröffentlicht am * Schlüsse des Schuljahres 1864. Gedruckt bei Josef Blasnik. 4 im 5/p Ribniska dolina. Popisal Anton Lesar, katehet in ucitelj slovenafiine na ljubljanski c. k. visi realki. W@Be dolin je na Kranjskem, da bi bile kri-zem svetä bolj znane po imenn, kakor Rib-niska, ne ravno po lepoti in rodovitnosti, da si tudi v tem obzim ni zadnja na Kranjskem, niti po velikosti, dolzavi in sirjavi, ker je le tri ure hoda dolga in nekoliko eez uro siroka tarn, kjer je najsirja, niti po naravnih zname-nitostih, kterih ondi ne nahajas ravno posebnih, ampakpo svojih seljacih, kterim je malo enacih. Komu na Kranjskem ni znano inie Ribnißan, bodisi po kupcii ali obrtnii, le Ribnicanom lastni, bodisi po brezstevilnih pravlicah, ki so o Ribnicanih povsod v ustih ze malih otrok, bodisi poslednjie po jeziku, kteremu se marsi-kteri, skorej zasmehovaje ga, radi posmehujejo. Pravlice o Ribnicanih bi nam dale sicer, misliti, da so zgol tumpici, bedaki in neumni ljudje, ker skorej vse vlecejo poslusavca na smeli, in marsikoga se na zasmeh. Kar se je kdaj kje neumnega zgodilo, se Ribnicanu pod-tika. Temu spisu ni namen preiskavati, od kod da to izhaja; tudi ne zagovarjati jih ali celo skazovati, da se jhn tu in tii krivica godi na dobrem imenu, marvec hocem se zapisati ne-kaj teh pravlic, da se ne pogubth Biljecas, ko Ribnicanov tudi jest, akoravno zmed njih eden, nisem prav poznal, in marsiktera bridka solzica se mi je milo vternila iz oci in potocila po licih, ko so mi jih v Ljubljani soucenci brusili. Toda casi so se spremenili. Ribnicane, svoje rojake, sem bolje spoznal, primerjaje jih zlasti s seljaci druzih krajev; in kar me je nekdaj drazilo, mi je zdaj ljubo ter mi usesi prijetno segace in sercd razveseljuje, ker v Nova stifta............................... Podklanec................................. Preska.................................... Ravni dol................................. Sinovica.................................. Sodrazica ............................... Vinice . . . , .................... Zamostec in Gerdi dol..................... Zapotok — mali in veliki .... Zavrata; Podklancu pristeta. Zigmarice................................. skupej 19 180 55 443 10 72 10 70 11 98 2 10 22 157 5 34 10 84 9 67 91 840 27 180 51 367 27 206 60 410 1411 3218 C. Dukovnije sv. Roka v Dolenji vasi. Blato ................................. Dolenjavas............................. Kot.................................... Prigorica Pristava Eakitnica 10 59 113 838 8 33 71 498 55 307 skupej . ||692 4877 skupej . ||247 | 1735 Opomin. Imenik ljubljanske skofije za 1. 1863 nam pa 9887 prebivaveev v Ribniski dolini nasteva. Opomin. Ozir selisc je sploh pomniti, da ima malo krajev lepse in vece vasi. Mislim, da preveS ne reSem, ako pravim, da je dobre dve tretjini his zidanih. VI. Primki, ki se nahajajo v Itibniski dolini. 1. Adamic, Ambrozic, Andolsek, Antoncii, Arko, Avsec, Avzlokar. 2. Bacnik, Bancic, Bartol, Belaj, Beligoj, Bcncic, Bencina, Bevka, Blatnik, Blazic, Bok, Bojec, Bolha, Brecelj, Bregar, Brinsek, Burger. 3. Cebin, Cimemian, Cotar, Ovar. 4. Campa, Celesnik, Ceaarek. 5. Debeljak, Dejak, Dercar, Dernjac, Drobrac. 6. Fajdiga, Fajtel, Fegec, Fh'cek, Francelj, Fnc. 7. Gacnik, Geize, Gerze, Gnidica, Gorenec, Gornik, Gorse, Goväc, Grajnar, Grebenec, Gregoric, Gros, Gruden. 8. Harink, Hocevar, Hönigman, Hrastar, Hrovat, Hren, Hudalin. 9. Ilcc. v 10. Jakopic, Jancar, Janez, Jecelj, Jersinovic, Juvanec. 11. Kaplan (Koplan), Keberl, Kernec, Kerze, Kerznie, Klavs, Klibar, Kljun, Knavs, Knol, Konto, Kos, Kostanjevic, Kosarok, Kosic, Kosir, Kosmerl, Kovacie, Kozina, Kozler, Kozar, Krajec, Krasevic, Krizman, Kromar. 12. Lavredon, Larric, Levee, Levstek, Lesar, Lipovic, Logar, Lovsin, Lukec, Lukman, Luzar (Lozar). 13. Malesic, Maren, Marolt, Marsic, Mate, Matko, Merhar, Morse, Milavee, Mihelie, Mikolic, Mlakar, Mlekus, Mocnik, Mohor, Mrace, Muhic. 14. Nadlar, Kosan, Kovak, Kovina. 15. Oberstar, Oblak, Ocepek, Omerza, Orazem, Osterman, Ov- senik, Ozvada. 16. Pahulje, Panjic, Pakiz, Pavlic, Pecek, Pelc, Peng&I, Pe- rus cek, Petek, Petelin, Peterlin, Petrie, Pikovnik, Pintar, Pirc, Pirnat, Platnar, Plevel, Podboj, Podraziga, Pogo-relec, Pozar, Presnie, Prijatelj, Prilesnik, Primsar, Psenica, Pucelj, Pust, Puzelj. 17. Bajh, Kamor, Bebernik, Riglar, Bojec, Bok, Budez. 18. Samsa, Sokolj, Seljan, Skerl, Skopin, Skube, Skulj, Skrabec, Skrajnar, Liane, Sömrak, Sporer, Starec, Sterbenk, Sterle, Susnik. v v v 19. Sega, Silec, Skerbec,vSkerl, Slindra, timalc, Sobar, Stamfel, Stupica, Svegel, Svigelj. 20. Tanko, Tekavec, Terhlfen, Terdan, Tomsie, Trape, Turek. 21. Valencon, Vesel, Vidmajer, Virant, Vidervol. 22. Zabukovic, Zadnik, Zadnjek, Zadolnlk, Zajec, Zakrajs&k, Zalar, Zästina, Zavracan, Zbacnik, Zgonec (Zvonec,) Zidar, Zimoyec, Zobec. 23. Zagar, Zlindra, Znidersic, Zumer. Opomill. Verb teh priimkov ima pa se vsaka hisa svoje po- sebno domace hne; vecidel po kerstnem imenu nekdanjih all sedanjih posestnikov, n. pr. pri Martinovih, Jozetovih, Bostijanovih, pa tudi po priimkih, n. pr. Kozinova, Tcr-danova; malo po kaeih posebnih primerlejih, n. pr. Pod-stenar, Mutec itd. VII. Cerkve, duhovnije in solc v Ribniski dolini, in nekoliko certic o njihovi zgodovini. Splosni opomin. Eibniska dolina tudi obzif cerkev ni zadnja; ona steje 17 cerkev, 3 kapelice v kterih se masuje, in veliko veliko malih kapelic po vaseh in znamenj ob cestah in poljskih potih. Bazim silno stare in ze jako slabe tarne cerkve v Eibnici so vse druge lepe, prostorne, lepo ozalisane in sploh v dobrem stanu. A. V Ribniski duliovnii: 1. Sv. Stefana, pap. muc. v Eibnici, farna cerkev, stara in premajhna; ravno se Eibnicanje pri-pravljajo, novo zidati si. 2. Matere Bozje sladkega imena v Giorici-vasi. 3. Sv. Lenarta v Nemski vasi. 4. Sv. Ane nad dolenjimi Lazi na naj visjem verhu Male gore. 5. Presv. Trojice v Hervaci; okoli nje je farno pokopalisce. 6. Sv. Franciska Ksav. na malem gricku nad Sajevicem in petelinekom pod Veliko goro. 7. Sv. Kriza med Brezami in Jurjevico; 15. nov. 1774 blagoslovljena; k nji pelje 14 staj krizevega pota (Kalvarija). Okoli nje je pokopalisce za sosednje vasi ali za njeno sosesko. 8. Sv. Tomaza ap. na Velikih poljanah; pri nji je pokopalisce za njeno sosesko. 9. Sv. Janeza kerst. kapelica vEibniskem gradu vec ko pred 200 leti, kakor ze Valvazor pravi, po- svecena. „Nekdaj se je, kakor Valvazor dalje o nji pripoveduje, god sv. Janeza kerst. v Eibniski dolini jako slovesno obhajal; nedeljo po tem godu je spo-min posvecevanja grajsinske kapelice, ktero so vse poddruzinske soseske v procesijah obiskovale; in ondi je bila slovesna sluzba Bozja.“ B. V Sodraski duliovnii: 1. Sv. Marije Magdalene v Södrazici, farna cerkev; 1. 1750 zidana, 1. 1772 za stranski kapelici raz-sirjena, sedanji fajmoster, Jozef Lesjak, jo je z da-rezljivostjo svojih faranov, kterih je od leta 1822 za 1038 vec, zveksal in jako ozalisal. 2. Matere Bozje, v neb6 vzete, pri Novi stifti. O nji nekoliko vec v posebnem oddelku. 3. Sv. Jozefa kapelica pri Novi stifti. 4. Sv. Marka nad Zapotokom; okoli nje je pokopalisce za bliznje soseske. 5. Matere Bozje sedem zalost na Stermici nad Sodrazico. Vsled obljube,' o koleri 1. 1836 storjene, s prostovoljnimi darovi Sodraskih duhovnijanov sezidal jo je prejsnji fajmoster Matevz Kavcic. 6. Matere Bozje, sne^nice, na Gori. Ondi je od 1. 1790 nesamostojna kapelanija. Gora je od 1. 1848 nekoliko bolj po svetu znana po zamaknjeni Magda-leni Gornikovi. C. Y Dolenjski duliovnii: 1. Sv. Boka v Dolcnji vasi, 1. 1765 blagoslovljena, od 1. 1787 farna, 1. 1830 posvecena cerkev. 2. Sv. Vida v Eakitnici. 3. Sv. Petra v Prigorici; okoli nje je farno po-kopalisce. 4. Sv. Marjete kapelica na polji. 2. Sole ima Eibniska dolina tri, v lepih novih po-slopjih, vsaka duhovnija svojo. V Eibnici trije ucitelji ukazeljno mladez v treh razredih poducujejo. — Leta 1862 je vsled vradnih izkazov zmed 847 otrok, za solo godnih, do posled-njega dne solskega leta obiskovalo 350 otrok delav-nisko solo, 270 pa nedeljsko, vseh torej 620. Pac lepa stevilka! Toda pri vsem tem, da je nekoliko vasi po eno uro in pol ali se celo dve uri dalec od sole, bila bi se veca, da niso solske sobe premajhene, dasi je bilo tudi poslopje 1. 1847 iz nova sezidano. Treba bo toraj v kratkem za prostornise skerbeti. —--— Eibnicanje! pri tem dein nikarte prezirati koristi, ki bi vam in vasi mladini dohajala iz glavne sole s stirimi razredi; v nji se bodo otroci veliko vec za djansko zivljenje naucili, in kogar bo volja in mir mogoce, bo precej laliko stopil v latinske ali realne sole. Vstanovite si toraj glavno solo. „Svetovati je pac lahko, ali delati in storiti jo, je tezko“ — mi boste gotovo odgovorili. Tudi jest todobrovem, torej vam dal je svetujcm ter pravim: do dezelnega nasega zbora se obernite s ponizno prosnjo, da vam pomaga dezela, saj bi glavna sola Eibniska ne bila le vam na korist, ampak vsemu Eibniskemu okrogu in La-skemu, in nekoliko tudi Loskemu, kakor so Eibnisko staro solo se pred 50 leti obiskovali otroci skorej iz vsega Notranjskega in se celo iz Krasa. To vam spri-cujejo stare zlate bukve vase sole. V Sodrazizi od 1861 leta lepo solsko poslopje stoji, za 400 ucencev prostorno, z 10,000 gld. sezidano; njega obris je bil se celo na Londonski raz-stavi. Leta 1862 je ondasnjo solo zmed 582 otrok, za solo godnih, obiskovalo 306 delavnisko in 124 nedeljsko; dva ucitelja sta vstanovljena v Sodrazici. V Dole nji vasi je tudi lepo in prostorno solsko poslopje, leta 1847 iz nova sezidano; leta 1862 je njen uöitelj zmed 261 otrok ucil jih 180 v delavniski in 69 v nedeljski. Opomin. Da je povsod toliko sol, kakor du-hovnij, in v njih toliko solske mladezi, kot v Eib-niski dolini, gotovo ne bi se vec tozilo o pomanj-kanji sol in malern stevilu ucencev na Kranjskem. V tem vsa hvala sedanji duhovscini gre, zlasti pa Eibniskemu dekanu, ki ves gori za solo, in je zavolj te svoje neutrudljivosti poslavljen z zlatim krizicem s krono. 3. a) O Bibniski duhovnii, cerkvi in njuni zgodovini. Zgodovina Eibniske cerkve, zlasti pa duhovnije bila bi silno vazna za domaco zgodovino in gotovo jako mikavna; ali pisati o nji je ravno tako tezavna rec. Temu vzrok je nenasitljivi ogenj, od kterega ze Valvazor pripoveduje, da je 1. 1415 ves terg, in 1. 1445 njega polovico vpepelil, in tudi duliovniin arhiv sezgal. Ker danasnji arhiv naj stareji zapisnik hrani se le od leta 1728, je gotovo, da je od onih let ogenj se veckrat razsajal. To misel poterjuje tudi smesna pravlica, „da je Eibniski „resprester" (Erzpriester) pri zadnji hisi ogenj panal (usta-vil).“ Letnica na cerkveni steni nam pa hrani spomin zadnjega ognja 1. 1775. Natancnisa zgodovina o Eibniski duhovnii bi se dala posneti le iz spisov nekdanjega oglejskega pa-trijarhata, menda sedaj v GoriSkih nadskofijskih ar-hivih skranjenih. Kar tu povem, je posneto nekoliko iz Valvazorja, nekoliko iz imenikaLjubljanske skofije, nekaj iz arhivaLjubljanskega kapitelna, nekaj iz no-vejsih zapisnikov Eibniskih (od 1. 1728—1863), nekaj pa tudi iz zive govorice ali ustnega izrocila. Eibniska dolina je sv. vero prejela po misijonarjih, ki so prisli iz Ogleja; kdaj se ne ve, le toliko je iz imenika gotovo, da je bila ondi perva duhovnija ze 1. 1363, imela je torej lani s ta.ro na Eaki vred svojo, öOOletnico. Le 45 duhovnij nase skofije je starejiih od Eibniske. Eibniska dolina je spadala Oglejskemu pa-trijarhatu, in ko je bilo tega 1. 1751 konec, Gori s k i nadskofii, namesti njega vstavljeni; 1. 1787 pa je bila Ljubljanski skofii pridruzena, in ima zdaj stiri duhovne vstanovljene: fajmostra, ki je tudi dekan, dva kapelana ali duhov. pomocnika in taj-mostrovega namestnika ali vikarija. — Fajmoster ima svoje dohodke iz farovske grajscinice, ki mu sedaj iz zemljisönega doEnega pisma 1487 gld. 85 kr. a. d. na leto donasa in iz njenega lastnega lepega zemljisca; — njegova pomocnika pobirata precej obilo biro zunaj terga po vseh vaseh, po nekoliko manj kot mernik (polovnik) psenice in ovsa, in povesmo prediva jima daje vsak kmet, kajzarji ali poddruzniki nekaj ma-lega v denarjih placujejo, ce se ne motim, po 7 krajc. starega denarja; — vikari pa svoje picle dohodke prejema iz beneficije presv. resnjega telesa, hrano pa od fajmostra. Od kar je neko pomanjkanje duhovnov, je njegovo mesto izpraznjeno, torej imajo le trije du-liovni, zlasti od kar je sola s tremi razredi, obilo opravkov v pastirski sluzbi. Vec ko triste let bil je Eibniski fajmoster tudi v e 1 i k i dijakon (Archi-Diakon, nadskofov namestnik ali nadzornik, ki so mu tudi „erzpriester“ rekli) cez vso dolenjsko stran, in mu je bilo papezevega poter-jenja treba. Ali je Eibnici dosla ta cast precej, ko je bila duhovnija ondi vstanovljena, ni gotovo, toliko pa je iz Ljubljanskega imenika resnicno, da je bil veliki dijakon ze leta 1383 v Eibnici. Tudi imena vseh bivsih fajmostrov in velicih di-jakonov Eibniskih nam niso znana; kar se jih da iz Eibniskih in kapiteljskih zapisnikov zvediti, so bili naslednji: od I. 1383 Mildavz, od 1. 1510 Lenard Vurfel, od 1. 1640 Ferdinand Maks. Valant, od I. 1670 dr. Jancz Schönleben, ki je bil prej stolni dekan v Ljubljani, od 1. 1728 Ludovik Kobal, od 1. 1729 Karol Sigm. grof Petazzi, od 1. 1745 Lorenc Tobija Revec, od 1. 1755 Janez Kaspar Semic, od 1. 1756 Janez Vajec, od 1. 1762 Vincenci od Lazzarini (namestnik), od 1. 1763 Janez kerst. Kobal, od 1. 1787 Valentin Ule, poslednji naddijakon ob 6asu, ko je bila Eibnica zdru^ena z Ljubljansko skofijo. Njegova podoba se se hrani v farovzi; z njim je jenjalo veliko Eibnisko dijakonstvo, in njeni fajmostri so le dekani, sedaj vsemu Eibniskemu in läskemu okrogu; in ti so naslednji: Valentin Ule umerl 1. 1803, od 1. 1807 Bonaventura Humel, 1818 korar in stolni faj-moster v Ljubljani, od 1. 1819 Valentin Preserin, f 3. julija 1833, od 1. 1834 Janez. Ev. Traven, f 19. scpt. 1847, od 1. 1848 Ignaei Holzapfel. Opoillin. Zmed duhovnih pomoCnikov omenjam le dveh, ki v slov. slovstvn zlasti slovita: Valentina Vodnika, per-vega nasega pesnika, ki je bil vEibnici od 1. 1788—1793, Antona iüakeljna(EodoljubaLedinskega)od 1.1845—1849. Patroni (varhi, zavetniki), ki so volili Ribnici fajmostre, so bili po privoljenji Oglejskega patrijarha s perva grofje Ortenburski; ko ti odmerjo, ta cast in pravica dojde Celjskih grofov, leta 1456 pa ce- sarja Friderika III., in odsehmal do dan denes je Avstrijski cesav Ribniski patron. Danasnja cerkev je jako staro, mordä je se perva, saj svetisce bi utegnilo biti s pervega casa; bila pa je scasoma nekoliko prenarejena, in kakor se ji dobro pozna, en- ali celö dvakrat podaljsana, enkrat pa raz-sirjcna, menda po ognji 1. 1775, t. j. prizidani ste ji bili dve kapelici, tako da je iz colnove podobe do-bila podobo latinskega kriza. Od tod menda izvira pravlica, da so jo bili nastlali s slamo in potem sak-sebi razrinili. Blizo 5000 duhovnijanom pa je ze veliko veliko premajhena, zato je ze mnogo let niö ne popravljajo, tako da je v silno zalostnem in revnem stanu in da zuga podreti se; pripravljajo se Rib-nicanje ze veliko let, da bi si novo, zadosti prostorno sezidali. Le skoda, da ta ree tako pocasi gre, in da ji ni moglo biti postavljeno stalo o petstoletni obletnici. b) O Sodraski cerkvi, duhovnii in njuni zgodovini. Sodrazica, velika vas, ki steje 91 lepih, vecidel zidanih bis in 840 prebivavcev, stoji v zgornjem Iconcu, kjer je Ribniska dolina najbolj zadergnjena in torej najozja, bila je z vso svojo okolico od 1. 1763 podfara, iz Ribniske odcepljena, letos pa, kakor se bere v skofijskem imeniku, je v faro po-vzdignjena, ter ima za svojih 3218 dus stiri duhovne pastirje, in sicer: dva (fajmostra in pomocnika) pri farni cerkvi, enega pri svoji poddruznici na Gori, enega pa pri Novi stifti, ki sta, kakor jim pravimo, nesamostojna ali izpostavljena kapelana Sodraska. Kjer zdaj stoji cerkev, neki da je v starih öasih stala kapelica sv. Miklavza; o njencm zacetku stari Ijucljc pripovedujejo, da so od svojih preddedov slisali pripovedovati od necega jezera, ki se je bilo visoko pod Veliko goro na njivah, ki jim zdaj „pod jermiöem lazom“ pravijo, odperlo; neizrekljivo je neki voda iz siroke luknje kahljala ter zugala, vso dolino v kratkem z vodo napolniti. Prestraseni ljudje, da bi luknjo zamasili, zacnö kosmato drevje, vejevje, kamenje in tacih reci metati vanjo, pa vse je bilo zastonj; misel se jih loti, da je ta strasen prigodek posebna kazen previdnosti Bozje, in znasali so najlepsa oblacila, hohe, platno in enacih reßi, jih med neoklescenimi drevesnimi verhovi in vejami v luknjo metaliin tako strasno brezno srecno zamasili. — V zahvalo so ka-pelico sv. Miklavzu na cast sezidali. Zavolj velike daljave od Ribnice potrebo samo-stojne duhovnije v Sodrazici spoznavsi, zaceli so menda 1. 1750 zidati na mestu male kapelice veeo cerkev. Prosnja jim je bila uslisana, podfara jim dovoljena in 1.1753 vstanovljena pod varstvom Ribniske grajscine; leta 1772 ste ji bili prizidani kapelici, tako da je cerkev 5 oltarjev dobila. Leta 1813 o Francozih je bila oskrunjena, ker sta se bila v nji dva fantalina do kervavega stepla, torej na povelje Ribniskega dekana zapcrta in se le cez 14 dni jo je Ribniski dekan Bonaventura Humel po skofijskem pooblastenji zopet blagoslovil ali spravil. Sedanji fajmostcr jo je nekoliko podaljsal in jako olepsal; le Skoda, da je iz nje zginil oltar sv. Miklavza, vedni spominek zaöetka te cerkve. Sodraska duhovnija do sedaj steje 13 fajmostrov, ki so naslednji: 1. Franc Ksav. MoraS . 1753-1759 2. Janez Kalin . . . 1759—1772 3. Janez Lesar . . . 1773—1777 4. Franc Stabile . 1777—1796 5. Andrej Skotin . . 1796—1800 6. Martin Muhovec . 1800—1803 Jozef Vidic . . . 1804—1807 8. Jozef Buear . . . 1808—1810 9. AndrejvBrus . . . 1801 — 1815 10. Juri Senkel . . . 1815—1820 11. Janez Knavs . . . 1820—1821 12. Matevz Kavcic . . 1821 — 1850 13. Jozef Lesjak . . . 1850 c) O Dolenjski duhovnii. Zgodovina Dolenjske duhovnije spada v zgodo-vino Ribniske, iz ktere je bila odcepljena se le leta 1788. Od 1. 1788 do 1791 je bila fara, od 1. 1791 do 1830 le lokalija in od 1. 1830 je zopet fara, ki ima dva duhovna: fajmostra in njegovega pomocnika. Dosädanji fajmostri so: 1. Stefan Pregel . . . 1788—1791 2. Modest Sraj . . 1791 3. Janez Jencic . . . 1791 — 1794 4. Janez Orazem . . . 1794—1795 5. Andrej Stegnar . . 1795 6. Martin Muhovec . . 1797—1800 7. Juri Stimec . . 1800—1801 8. Ludovik Lesjak . . 1801 — 1804 9 Miha Avgustin . . 1804—1813 10. Andrej Albreht . . 1813—1815 11. Luka Zajec . . 1815—1816 12. Martin Kagnus . . 1817—1836 13. Anton Pestotnik . . 1836—1848 14. Janez Ciglar . . . 1848 O Novi stifti. Dobro uro hodd, od Ribnice na zahodnjo stran, skorej sredi med Tergom in Sodrazico, na nizkem hribcu tik Velike gore samotno stoji prelepa romarska cerkev Matere Bozje, v nebb vzete, po imenu „No-vastifta,“ s kapelico sv. Jozcfa in s prostornim po-slopjem za stanovanje ondasnjega duhovna in preno-cevanje vnanjih romarjev. Imenovana poslopja in se ena kmetija, to je vse, kar stoji na hribcu, od ko-dar je najlepsi razgled po vsi Ribniski dolini in po velikem delu Kocevske. Po ustnem izrocilu, ki zivi med Ijudstvom, se je ta cerkev jela zidati po prikazni, v kteri je sama Marija svojo zeljo razodela poboznemu kmetu Matiju Furlanu iz Susja. Ustno izrocilo o tej prikazni, ki ga je sedanji visokocast. duhoven pri Novi stifti, gosp. Juri Janez, v pesem zlozil, se tako-le glasi: 1. 5. Lepota Eibniäke stram, Je cerkev Nove Stifte, Zark upanja jim tu dani, K’ terpe nadlog nevihte; Marije ona nos’ ime Ki s’rot ;e pribczaliace Otroci k materi lute U svoje zatckaliäee. 2. V osmerek povzdiguje TJmetno se zidanje Svitla kuplja pa zjasnuje Oltarjev nje rezljanje Visoki stolp nad vse kipi Obdaja krito jo hodisce Zvelicarja sledit’ uci Stopinj njegov’li svetisce. 3. Leta tisoc äest sto stirdeset In eno stavit’ jo zacno Let jo delali so trideset, Moci vse: d’narja, rok, napnd. Verjeti dalje ni zapoved O viru nje kar piScm, IzroSam ljudsko le pripoved Ohraniti le je iseem. 4. „Kmet verli v SuSji je slovil, Posten’ Furlan Matija Zidati cerkev da b’ dobil Opomni ga Marija. „„Naj v jeci pamet kmet dobi',““ Riglar pravi, tak’ se slisi. Gospoda zapuste oci, Da vdä. se volji visi. Zaceli knietu so verjeti K’ so cudno b’ü ’zuceni, Sklenili urno jo zaceti Marii na cast cesceni. Matija kraj, nacert pove Izvoljen od Marije Studen’c zidarjem nov od zde Do zdelanja prilije. 6. Gosposki slavni zemeljski Gre velika hvala za-njo Stau vender vbogi kmetiski Ni tud’ pozabil na-njo: Po kamen vdova clo podf Naprezeni dve krav’ci, „„AP se ga za me kaj dobi““ Poprasa berz, „srecevavci?“ 7. „„O da, se prilicnega dobis““ Ji prav’jo po hinavsko; „„Kaliko ga sama nalozis Na vprego svojo kravsko.““ „„Joj vdovam vender je gorje Pecina je nemarna! Le v smeh me imajo mozje O ljuba cerkev Smarna.““ 8. Serenost neznano zdaj dobi, „ „Pomagaj, “ “ prav’ „„Marija!““ Pretezki kamen sama nalozi, V sramoto je norija: Peljä,, ter sreeno pripeljä. Pusti voz, kamen, z’vino; „„Marii naj vse to veljä!““ Le cud’ se nad zgod’vino. Verjeti ce se to mudis, Kar slisis od Marije, Se veei eudez naletis: Od kod tol’k zidarije? Samota gnala ni ljudi Do dela jako drazega Dopust’, Marija jih budi Zaierzka ognejo se vsaeega. Zacetek, doversenje in blagoslovljenjc cerkve pri Novi stifti dr. J. L. Schönleben v izvirnem spisu, ki je v pozlacenem jabelku nad kupljo hranjen, tako le pripoveduje: Leta 1641 po Kristusovem vclovecenji, ko je bil Urban VIII. naslednik sv. Petra v Rimu, Ferdinand III. cesar Avstrijski in vojvoda Kranjski, knez Janez Anton Krumlovy in knez Egenber-ski itd. visji poglavarKranjske pokrajine inVolbenk Engelbert S. R. J. C. Turjaski (Auersperg) in Ko-cevski namestni poglavar. Ko je grad in grajscino po dedini v lasti imel Janez Jakop Kizel, je v nedeljo po godu sv. Martina skofa spoznovavea vlozil pervi (stalni) kamen tej cerkvi pod varstvom neomadezane in vselej Device JBozje porodnice Marije, v nebo vzete, g. Franc Males Valant, tedajsnji fajmoster Ribniski in veliki dijakon dolenjega Kranjskega. Leto potem 1642 je g. Juri Andrej od Trilck grad in grajsöino Ribnisko kupil in kmali potem zacel dalje zidati cerkev z milimi darovi; pp njegovi smerti 1. 1667 je zidanje nadaljeval njegov pravi brat Janez Friderik baron Trilek in jo toliko skorej doversil 1. 1671, da je kupljo pokril, nad njo jabelko in nad jabelko postavil znamnje Mariinega imena v podobi zvezde. V to jabelko sem jest Jan. Lud. Schönlcbcn, sv. bogoslovja doktor, pervi notar apostoijski, fajmoster Ribniski in veliki dijakon dolenjega Kranjskega vlozil vec svetinj, kterih imena so se pogubila, dalje lesen kriz spanski (caravascensem) blagoslovivsi ga in to pismo ponameem v spomin. Vprico so bili: gospa Ana Katarina, vdova Trilekova, rojena Kobenceljnova; moji kapelani in pomagavei masniki, Luka Curman, moj namestnik, Elija Lusnak, Jakop Pavlin, Matija Susark; in g. Vincenci Soman, predstojnik (praefect) Ribniskega gradii in njegov sin Volbenk in sila veliko druzih ljudi obojega spola. V imenu Boga t Oceta in t Sina in svetega f Duhä. Amen. To spricujem jez, ki sein to pismo lastnoroöno pisal ter mu pritisnil svoj pecat. V Ribnici 17. februarja 1671. Janez Lud. Schonleben, veliki dijakon itd., kakor zgorej. Kraj pecata. Leta 1743 pa je 10. avgusta to cerkev in njenih pet rezljanih oltarjev po pooblastenji Oglejskega pa-trijarha posvetil Terzaski skof Leopold grof Pctazzi, ki je ondi tudi 1018 osebam zakrament sv. birme po-delil. Spomin posvecenja je postavljen na nedeljo po sv. Martinu, varstva spomin pa je 15. avgusta. Kakor vsa Ribniska dolina je tudi Nova stifta spadala v Ribnisko duhövnijo; odkar je pa vstanov-Ijena Sodraska duhovnija (1. 1753), je nji pridruzena. Cerkev je velicansko in jako umetno v osmerki zidana; ima visok velicansk zvonik, v njem tri pri-jetno in seglasno vbrane zvonove, in 14 seznjev vi-soko kupljo z laterno s stirimi okni, sedem oltarjev, med njimi 5 umetno zrezljanih; ravno tako priznico; dva kora, enega (pervega) med svetiscem in kupljo, enega pa (pozneje prizidanega) pri trijeh vhodnih vratih. Zunaj okoli cerkve je pokrito in obokano hodisce. Leta 1780 so ji bile na severno stran prizidane svete stopnjice, verh kterih je majhen oltarcek. Ozidje sv. stopnjic je na presno malano in ob straneh oblo-zeno z lepim pisanim marmorj em. — Blizo cerkve na izhodnjo stran stoji lepa s kupljico zidana kapelica sv. Jozefa. Pred cerkvijo na zahodnji in pred pro-stornim farovzem na juzni strani pa raste jo stiri stare, debele, visoke in kosate lipe. Novastifta je imela svojega, toda nesamostojnega duhovna, le od leta 1812 do 1. 1833 ne; ali kmalt so se pokazali zalostni nasledki. Cerkev je jela zapuscati se, svete stopnjice oskrunjevati se, in kapelica sv. Jozefa je streho in vrata zgubila. Stari ljudje pripo-vedujejo, da je bil se celö dosel ukaz, naj se ro-marska hisa in cerkev s kapelico vred podere. Da se to ni zgodilo, gre zahvala, tako pravijo, tedaj-snjemu Sodraskemu fajmostru, ki je odlasal to povelje zversiti tako dolgo, da se je nanj pozabilo, all kakor drugi mislijo, da je tedajsnji janzeniski duh, ki je bil romanju silno sovrazen, potihnil in scasoma zaspal in namesti njega boljsi katoliiki se ozivil. Da se prelepa cerkev obvaruje popolnega razpada, sta skerbcla dva blaga, za vso Ribnisko dolino, ki jih se vedno z veliko castjo imenuje, prerano umerla gospoda, in sicer V alentin Presern, Ribniski faj-rnoster in dekan, in Jozef Rudez drugi grajscinski posestnik iz te blage rodovine. — Preprieana, da se cerkev ne more obraniti brez lastnega duhovna, sta prusnjo vasi, skorej v polokrogu okoli hribca nase-janih, s krepko svojo besedo pri ranjcem precast. skofu Antonu Alojziji podpirala tako, da so jim jo milostljivo uslisali in Movistifti lastnega duhovna ob-Ijubili, ako mu preskerbe dostojnih prihodkov. V ta namen je grajscinski gospod obljubil pol zemlje okoli cerkve duhovnemu prepustiti v vzitek, vasi nekoliko bire, in kar je se primanjkovalo, pa cerkev iz svojih dohodkov. In tako je prelepa romarska cerkev po 21 letih zopet dobila svojega oceta. Pervi je bil g. Lorenc Stupica, drugi Alojzi Pibernik, tretji Franc Mocnik in ceterti sedanji g. Juri Janez. Vsi so prav po ocetovsko skerboli. da so se skode dolzega zapu-scenja popravile, in da se je napravilo, cesar je treba v dostojno sluzbo Bozjo. Posebna hvala ozir darlji-vosti pa todi gre bliznjim vasem in zlasti kljucarju Janezu Lesarju iz Susja, ki je v besedi in djanji od leta 1833 sein pravi njen oce. Blagor duhovnim pa-stirjem in cerkvam, ki imajo tako vnete in nesamo-pridne kljucarje. Tudi romanje, ki je bilo skorej po-polnoma potihnilo, je odtistih mal nekoliko bolj ozi-velo. Zivo voscilo bliznjih vasi je, da bi se samostojna duhovnija ondi vstanovila. Da bi se jim pac spolnilo! Pa kaj, ker so vasi prerevne, da bi kaj vec dajale, dobrotnika pa ni, da bi kaj tisocev v ta namen daroval. Leta 1715 je bila pri Novi stifti vpeljana kar-meljska bratovscina Matere Bozje. Drugo nedeljo vsa-cega mesca je imela svojo procesijo, pri kteri so Mariino podobo nosili, 16. julija pa je bil bratovski veliki praznik s popolnoma odpustki. — Dalje je bila ondi vpeljana tudi bratovscina cernega pasca sv. Nonike , in je imela procesijo s presv. resnjim Telesom zadnjo nedeljo vsaeega mesca. Sovrazni duh casa, ki je cerkvi duhovna vzel za 21 let, je odpravil tudi ti bratovscini z njunimi obilnimi odpustki. — Ohranila sta vender dva oltarja dodeljeno pravico privilegij, in sicer veliki oltar za vse srede, in mali oltarcek verh svetih stopnjic za vse petke. Morda ne bo od vec, ako temu popisu se dodam dve zalostni prigodbi, ki ste se pripetili blizo Nove stifte, ena ze v daljnih casih, ena pa danasnje dni. Una, v stare masne bukve zapisana, se tako le glasi: Jernej Avsec, grajscinski oskerbnik in sodnik, z mladega pobozen mladenec, je pozncje popolnoma ob vero prisel. V praznik cistega spocctja prccastite de-vice Marije (8. decembra 1790) po svoji navadi ni k sv. masi sel. Ko ga nekdo opomni, da bi ta sveti dan ne opuscal sv. mase, mu zanicljivo odgovori: „Ti in masa me v uhö pisita!" — Tega dne popoldne po svojih opravkih cez Veliko goro jaha v Loski potok. Sred Velike gore, kjer stoji samotna hisa (pri Len-ceku), ga noc prehiti; ker je imel se precej pota do Loskega potoka, se mu gospodar ponudi, da bi ga spremil. Pa J. A. mu odgovori, da sam pot bolje ve, kot on. — vToda dalec v stran zaide, in nesreeno pogine. — Se le cez 11 mescev so ga nasli mertvega, kako je na trebuhu lezal, in se vse denarje pri njem. Z'alostna prigodba lanskega leta je pa ta le: To zimo (1863) se je razglasilo, da se vec volkov klati po Veliki gori. Dva kmetiska moza, ki sicer nista bila lovea, se vzdigneta neko nedeljo se pred sestimi zjutraj od doma nad zveri v Travno in Veliko gozdno goro, ki ste dela Velike gore, kamor memo Novestifte pelje pot. Ravno je zvonilo k sluzbi Bozji, ko sta sla memo cerkve. Toda volkovi jih bolj mikajo, kot sluzba Bozja. Ko dospeta do zaznamva-nega kraja, se zmenita, da hoceta hrib vsak od ene strani obiti in se zopet sniti; toda locita se za vselej in nie vec se ne snideta. Eden se je vernil domii, enega pa ni bilo vec. Cez vec dni ga v gozdu mertvega najdejo. Nauk iz teh zalostink si bravec sam posnemi. VIII. Nekoliko 0 tergu in gradeli Ribniske dolino. a. Ribniea, terg. Ribnica (terg) skorej sredi doline na ravnem stoji. Bistrica skoz-nj tece ter ga deli v dva dela, ki ji vezeta dva zidana mostova in dve leseni bervi. Dein . ob levem bregu je znozje Male gore kamnito stalo, ki nima nobenega vira in ne ene kapljice vode v sebi. Pred nekaj leti so hotli sredi terga na te strani napraviti vodnjak in vanj napeljati vodo iz Bistrice; toda dno jo je sproti poserkalo in mogli so ga zopet zasuti. Desni breg je pa podnozje Velike gore, silno vodnate; dva do tri seznje na globoko koplji in ze bos do vode; od tod se menda del ob desnem bregu mlaka imenuje, mala in velika. Ze o Valvazorji je bil Ribniski terg precej velik ter imel veliko bis; dan denes jih steje 150 in 970 prebivavcev; sredi terga na desnem bregu je grad grajscine Ribniske, s kapelico sv. Janeza kerstnika, veliko poslopje sicer, pa po stari segi zidano; nekoliko nize na levem bregu stara farna cerkev stoji, pred njo pa visoka kosata in debela lipa, pod ktero se razglasi dezelske in srenj-ske gosposke ob nedeljah po sluzbi bozji oklicujejo. Terzanje in vsi dolinini prebivavci so bili se o Valvazorjevih casih na pol po hervasld v pertenino obleceni, menda kakor se dan denes beli Kranjci; skoda, da so popolnoma popustili narodno obleko, ter se zaceli oblaciti v zgol kupivno blago. Gotovo ne zadnji zmed poglavitnih vzrokov cedalje veci revscine. Iz terga razun vec poljskih potov vodi sedem cest: v Ljubljano, v Kocevje, v Zadölje, v Bukovico, v Sajevic, v Hervaco in v Strüge cez Malo goro. Tergu sta globoko v spomin vtisnjena dva silna sovraznika iz prejsnjih easov, Turek in ogenj. Valvazor o Turkih to le pripoveduje: „Zaprisezeni sovraznik leer s. imena in bliznji trinog je Ribniski terg veckrat zmagal in vse vasi okoli njega pozgal; le gradu se ni mogel polastiti; zato je v svojem serdu veliko kristjanov seboj odpe-Ijal v suznost, vse oropal, ljudi brez stevila sesekal in v vseh receh posnemal vseh trinogov oöeta — hudica. Zastran grozovitih turskih napadov so v zalostnem spominu zlasti leta 1480, 1528 (mesca julija), 1546, 1559 (mesca januarja in februarja), in 1564, v kterili so Turki v Ribnici in bliznjih krajih z morivno sablo neusmiljeno morili. Pa tudi pozneje so se ti necloveski trinogi, kakor ustmena izrocila pripovedujejo, se veckrat priblizali tergu, toda vselej so bili udarjeni s slepoto, tako da Ribnice z odpertimi oemi niso vidili. Ta cudez se pripisuje sv. Stefanu pap. in muc., varbu Ribniske fare. Enkrat, ko so bili Turki ze jako blizo Ribnice, se jim je cerkev sv. Stefana prikazala, in tako so se prestrasili, da so jo kar sami pobegnili; rekli so, da so se zbali svetnika, ki v nji prebiva“. 0 druzem sovrazniku pa Valvazor pise: „Nenasitljivi ogenj je tudi v Ribnici pokazal svojo pozresnost. Vpepelil je 2. oktobra 1415 ves terg, leta 1445 njega polovico. Toda vselej se je lepsi iz pepela vzdignil, in je zdaj v dobrem stanu, zlasti od kar ima tri sejme na leto“. Pa tudi pozneje je ogenj v Ribnici se razsajal. Enega spricuje letnica, v cerkvi na steno napisana: DcstrVItVr CrVDeLI InCendlo pletate renovatVr (1775). V Ribniski dolini so bili nekdaj trije gradovi, sedaj stojita se dva, od tretjega je le Se nekaj raz-valin. Vsi trije gradje so bili grajscine in so se zdaj, namrec: Ribniska, Brezka in Osten es ka (Er-teneska). Naj nekoliko povem od njihovih posestnikov. b. O grajscini Ribniski. Pervi posestniki Ribniske grajscine bili so po Valvazorjevem sporocilu ,,Gospodj e Ribniski“. — ,,Poslednji tega imena, ki sein ga“, Valvazor pise, „po dolzem iskanji nasel, bil je Janez Ribniski, kteri je 1524. leta se zivel na Kranjskem. V starih pismin nahaja se jih se veliko (tega imena), ki so pred 400 in se vec leti sluli po Kranjskem. Sedaj pa ni moc vec dolociti, kterim je Ribnica bilavlasti.“ „Pred 400 — 500 leti bili so Ribniski posestniki grofje Turjaski. To dr. Schönleben, Ribniski zup-nik in velikidijakontako le pripoveduje: — „„Adolf IV. (t. j. Turjaski) imel jezeno z imenom Karanko Falkenberg ovo; ona mu je porodila 01 o m a n a L, ki je bil Adolfov naslednik, in Engelberta II., kteri je leta 1227 Loskim Gospodom: Karolu, Ru-pertu in Albertu pro dal grajscine: Vinice, Stodrasico in Ribnico.“ “ „Po tem takem kupili so si Loski Gospodje Rib-nisko grajscino v last; po njih dobili so jo ko „fevd“ od Oglejskega patriarba Beltranda leta 1361 grofje Ortenburski.“ „Leta 1411 imel je v lasti Ribnisko grajscino z druzimi bliznjimi vred vojvoda Tek, kteri jih je bil prizenil s svojo zenö Ortenbursko grofinjo.“ „Za njimi dobili so to grajscino Gel j ski grofje, toda za malo casa, ker so km all odmerli“. „Ka to podvergli so se Ribnicanje 9. julija 1457 cesarju Frideriku III (IV.) in ondasnja grajscina po-stala je zastavscina, ktero so do leta 1Ö19 oskerbo-vali cesarjevi oskerbniki ali glavarji, med kterimi jih je bilo nekoliko iz Lamberskega rodü; poslednji cesarjev oskerbnik v Ribnici je bil Mozgon“. Toliko nam pripoveduje Valvazor o tej grajscini. Pervega marca leta 1619 pa prodal je FerdinandII., kralj Ogerski in Ceski in nadvojvoda Avstrijanski itd. grajscino Ribnisko z vsemi pravicami, gozdi, travniki in z vso oblastjo, ktero je grajscina imela, Han zu Jakobu zlahtnemu Kizeljnu in njegovemu zarodu za vselej in za vecne case z edinima pogojema, da se njemu (Ferdinandu II.) ali po njegovi smerti njegovemu nasledniku naznani, kedar bi zl. g. Kizelj ali kdo njegovih naslednikov botel grajscino prodati, in da ima on (Ferdinand) in njegov naslednik pred vsemi kupei pravico Ribnisko grajscino nazaj kupiti za toliko, kofikor je kteri drugi kupec pri volji pla-cati za njo. To pismo je pervo in najstarejse, ki se se sedaj hrani v Ribniskem gradu; starejsa pisma morajo, ce so se na svetu, kje drugej biti spravljena, ali pa so ze konec vzela v kovem pozaru ali kakor si bodi. Po Hanzu Jakobu zl. Kizeljnu grofu Kocevskemu itd. podedoval je to grajsöino njegov sin Juri Jer-nej Kizelj (grofKocevski, gospod Kaltenbrunski in gospod na gradu Mahrbergu itd.), kterega leta, hra-njena pisma ne povedö; v izvirnem pismu se pa bere, da jo je ze leta 1641 zelel prodati. Obernil se je tedaj grof Juri do cesarja Ferdinanda III. ter ga po-prosil, da bi po pogodbi od leta 1619 ali sam kupil grajscino, ali mu pa saj dovolilprodati jo zl. gospodu Andreju grofu Trileku. — Cesar Ferdinand III. 4. decembra 1641 grofu Jurju Kizeljnu poslje pismo, v kterem mu privolji Ribnisko grajscino prodati, ker zavolj vojske, kakor pravi, in zarad druzih ve-licih stroskov nirna dovolj denarja, da bi jo nazaj kupil. Izgovoril si je pa vender tudi Ferdinand III., kakor njegov oce, pri kteri pozneji prodaji pervenstvo ali predstvo pred vsemi druzimi kupei. S tem cesar-jevim pismom je veljavo zadobilo kupno pismo, ktero je bil junija mesca leta 1641 grof Juri Jernej Kizelj sklenil z zl. gosp. Andrejem grofom Trilekom, ki je menda umerl leta 1647. Leta 1663 je Ribnico imel v lasti Juri Andrej grof Trilek (menda sin Andrejev), ki je, kakor pripoveduje staro kupno pismo, narejeno in podpisano v Ljubljani 4. oktobra 1663, od grofa Janeza Andreja Turjaskega (Auerspcrga) kupil vse grajäcinske pra- vice do 9 celih zemljisc v Loskcm potoku, ki so bila od davnih casov do tistih dob pod Tuvjasko grajscino. Juri Andrej Trilek je meuda umerl leta 1667. Od Trileske rodovine dobili so Ribnisko grajscino v last grofje Kobencelni; kako in kterega leta, ni moc zvediti iz grajsöinskega arhiva, kjer od kup-nega pisma od 1. 1663 ni najti nobenega do 1. 1738. Kupno pismo 3. septembra 1738 pa nam sporoca, da je Ribnisko grajscino Ljudevit grof Kobencelj pro dal svojemu bratu Janezu Gasparju; njegov naslednik je bil najberzej grof Guido Kobencelj. Kakaja se namreö pismo od 2. februarja 1752, s kterim je ce-sarica Marija Te'rezija Sodrazanom dovolila terzen dan. Vzroki tega privoljenja, kakor pismo govori, bili so pa: a) ker je zl. gosp. Guido grof Kobencelj obljubil, po 100 gld. na leto odskodnine placevati inestu Lozu za skodo, ki bi jo utegnilo terpeti zavolj Sodraskega terznega dneva; b) da bi se tergovina in kupcija pospesila in povzdignila, in posebno c), da bi se sol lagleje specevala. Ktere naslednike da je imel grof Guido, ni bilo moc izvediti, ker ni doticnih pisem v grajscinskem arhivu. Toliko pa je gotovo, da je grajscina ostala lastina grofove rodovine Kobenceljnove do leta 1810. 0 tem casu bil je pa grajscinin posestnik grof Lu-djevit Kobencelj. Ker je Kranjska dezela takrat bila francoska, skulal se je Ludjevit, ko ud stare in slovece Avstrijske rodovine, grajscine iznebiti in poprodati posestva, ki so bila prisla pod francozko vlado, Avstrijanski tako jako sovrazno. Bil je pa tudiLjudevit poslednji iz rodovine grofovKobenceljnov. Iz teil vzrokov prodal je Ribnisko grajscino leta 1810 gospodu Antonu Rudezu, ki jo je imel v lasti do svojc smerti leta 1829. Za njim nastopil je go-spodarstvo njegov sin Jozef Rudez, moz bistrega uma in preblazega serca, ki v Ribniski dolini in povsod, kjer je bil znan, se vedno zivi v blagem spominu. Umerl je 1846 in zapustil stiri sinove: Jozefa, Franca, Karola in Teodora, in dve höeri, Jozepino, omozeno Smitovo (f leta 1855), in Marico, omozeno Kozlerjevo. Po njem je prevzel grajscinino gospodarstvo naj-starji sin Jozef, sedanji viastnik, na cegar ime bila je vpisana 12. novembra 1847. c. O grajseini Breski (all na Bregu). Grad na Bregu, ali kakor mu splok pravimo Brski, od kterega je dan denes le se nekoliko raz-valin, je stal le cetert ure od Ribniskega terga na zgornjo stran ob Bistrici v vasi, ki se zovo Breg. Valvazor nam o njem to le sporoca: „Zakaj se ta grad po nemski imenuje Willingrain, ne vem“. — Moreda se je to ime v zacetku glasilo „Wildenkrain“, „divje Krajnsko“, ker je stal na kamenitem znozji Male gore ravno ondi, kjer je Ribniski svet najbolj divji in krasu jako podoben.) „Freden je bil ta grad sezidan, se je temu kraju reklo „na bregu" in tako (ali pa Brzki grad) „se se vedno imenuje". _ „Ta grad sredi polja stoji, torej je o dezevji veliko blata na tem kraji. — Poslopje ima mocno obzidje in dobre stolpe; tudi rov (struga) ga obdaja in je dobro zavarovan proti Turkom, ki so ondi okoli silno razsajali, divjali, palili in morili“. „Grad na Bregu je z novega sezidal Andrej od Lamberg; cegar rodovina ga je dolgo v lasti imela; pred nekaj malo leti ga je dobila rodovina Vernek, od ktere ga je kupil sedanji lastnik Janez kerst. baron Vicenstajn.“ Za temi posestniki je prisla menda Ribniskemu grajscaku Kobenceljnu v last, bila z Ribnico zdru-zena, z njo vred prodana Antonu Rudezu 30. julija 1810 in je z njo se dan dnes last njegove rodovine. d. O grajseini Osteneski (Erteneski.) Grad Ostenek, (po nemski Ortenegg) dobro uro hodd nad Ribnico proti Ljubljani na ostrem verhu stoji, od tod njegovo ime. Stari ljudje mu se vedno Ostenek pravijo, mladina ga pa ze sploli le Ertenek imenuje. Lepo in veliko poslopje je, in sedaj se v dobrem staun, v njem je kapelica sv. kriza. Ostenek je sent Gregorski duhovnii pristet, tedaj zunaj doline. Jez pa tukej o njem govorim, ker je lep in visok mejnik Ribniske doline, v kteri ima njegova grajscina nekoliko zemljisca in kmetov. O tem gradu Valvazor to le pripoveduje: „Ta grad so sezidali grofje Ortenburski. Ko njihova rodovina odmerje, je prisel Celjskim gro-fom v last; ko so tudi ti odmerli, pa Avstrij skirn cesarjem; torej je se dan danes zastavscina." „Iz cesarjevih rok so ga dobili Lambergi, od teh Mozgani, za temi Janez Juri baron Lichten- berg; nasledvali so si: Wolf Andrej, Franc Bernard in Gotfrid." „O kmetiskem puntu so puntarski kmetje prisli tudi pred Ostenek, kjer se je Jozef od Lamberg hrabro branil. Ko pa vidi, da se ti ljudje s silo ne dajo odgnati, zacne z njimiv prijazno govoriti in jih tudi pregovori, da odidejo. Cesar s silo ni mogel, je storil z dobroto, kakor tudi mehka beseda velikrat vec doseze, kot naj ostrejsi mec.“ „Ko so bili mesca julija 1528 v dezelo prihruli Turki, so vse vasi tudi okoli Osteneka pozgali in ondot grozovito divjali; ravnö tako leta 1546. Mesca novembra 1688 je bila pa strela udarila v grad.“ „Blizo Osteneka, za luöaj komaj od njega, je stal grad Otenstaj n, ki je pa zdaj popolnoma za-puscen; le voglat stolp je se viditi. Pravijo, da si ga je bil v stanovanje sezidal nek Ortenburski grof. Gotovo pa je to, da je nekdaj bil Osteneski grad last dveh bratov; ker se nista mogla pogoditi, kako da bi oba stanovala pod eno streho, si je grof Oton svoj grad ali stolp sezidal ter ga je po sebi imenoval Otenstajn.“ To prigodbo dr. Schönleben v rodovniku Tur-jasldh grofov pa tako le pripoveduje: „Pilgrin II. (namrec Turjaski) jo s svojo zeno (ki nam je se neznana) rodil Pilgrina III., Konrada III. Engelberta I. (od kterega se bere, da je bil I. 1178 dobrotnik Zatiskemu samostanu cistercij enskemu), Ste-fanal. in Nezo, ki se je zarocila s Henrikom, grofom Ortenburskim leta 1140. Ona mu je porodila Otona in Hermana, ki je bil voliki dijakon na Koroskem, pozneje pa izvoljen KerSki skof. — Oton pa je zavolj dote, ki mu je sla, prieel vojsko s Pilgrinom II. Te-dajsnja navada je namree bila, da so se plemenitazi vojskovali med seboj. Y tej vojski je Oton Turjaski grad razsul, in zidal ne dalec od tod nov grad, ter ga imenoval po sebi Otenstajn, od kterega je viditi se en stolp. Tako je to dogodbo pisavec rodovnika, na kozo pisanega, z razlocnimi besedami zapisal.“ -— „Grad Otenstajn je po smerti grofov Otenstajnskih zopet prisel k Osteneski grajseini in je z njo zdruzen do danasnjega dne in lastina baronov Lichtenbergov tako Valvazor svoj popis o Osteneku sklene. Lichtenbergi so Östenek do leta 1820 v lasti imeli. Za Gotfvidom so mi iz te rodovino se poslednji trije posestniki znani: Ferdinand Maks, Ludovik Dizma in Benjamin, kteri ga je 14. jan. 1820 prodal Janezu Kozlerju; ta pa ga je prepustil svojemu sinn Janezu sedanjemu posestniku, na cegar ime je bil prepisan 24. okt. 1845. IX. Zemljomerski (katastralni) sprcgled pol,ja, travnikov, gozdov in srenjskili pasnikov. „ 1108 „ „ „ 186 „ „ „ 1373 „ „ Ribniska dolina vsega vkup meri 27,133 orali 1066 □ seznjev, in sicer: 1. Stavbni prostor . . . 73 orali 1330 [j] seznjev 2. Njive................. 4045 „ 293 „ „ na vsako osebo jih pride — 658 ,, „ 3. travniki, senozetiin vertje 6266 ,, 1577 „ „ 4. zgol pasniki ali pasniki med germovjem in mali gozdi ...... 6937 5. veliki gozd .... 9302 6. se neobdelan svet . . 507 Opomin. Ves navadni zemljiscni davek brez vseh priklad znasa na leto 7749gld. 36 kr. avst. velj., ker je cista katastralna cena prerajtana na 46,115 gld. 16 kr. starega denarja, na osebo pride navadnega zemljiscnega davka 78kr. avst. velj. Kdo, ako primerja obdelani Ribniski svet s ste-vilom seljakov Ribniike doline zlasti z zemljisci na polovinc, cetertine, tretjine, osmine, dvanajstine, sest-najstine, in se celö na dva in tridesetine razdrobljene, ne bo alt zdihnil: „Kaj, tako malo za toliko Ijiuli ■— ali pa bo rekel: „BlaLeno polje, ki toliko tisoc ljudi redis, — ali le tejae ni zadelo prekletstvo Bozje, osat in terrije in pötobraza?" — Roda ne uni zdibljej, ne to blagrovanje ni na pravem svojem mestu, zakaj Ribnicanje, ki hocejo biti pridni in varceni, pomanj-kanja sicer ne terpe, pa tndi polje, dasitudi ni ne-rodovitno, vender ni raj, ima zavoljo visoke svoje lege le eno setev in ne rodi toliko zita, da bi moglo nasititi vse svoje obdelovavce. Od kod tedaj kruha za vse? Zraven Bozjega blagoslova Ribnicane prid-nost redi. Oni ne obdelnjejo le pridno, skerbno in umno svojega piclega polja, da jim daje, kolikor pre-more, ampak si vedo tndi iz ptujih krajev dober koscek kruha pridobiti z obertnijo in kupcijo. Oponiini in svetje. Kakor so Ribnicanje v pridnem in umnem ob-delovanji svojega polja skorej sploh vse hvale vredni, tako jim pa ozir travnikov svojo grajo izrecem. Mila narava jim jih edina napaja, le rosa z neba in ptice z zraka jim jih gnoje ; ni ga skorej, da bi suhi zemlji napeljal hladivne vodice, ali da bi iz mocvirja od- poljal stojece merzle studencine strupice, preobilne vode, ali pest gnoja ali gnojnice napeljal na nje. Marsikaj bi si Ribnicanje travnike lahko zboljsali in z umno umetnostjo odvernili skodo, ktero jim delajo mnogi malni na Bistrici. Pa kaj, ki se najdejo, kterim se Skoda zdi, po celem prekopati mlako, ces da ima ze dosti strug ki si jih voda ob povodnji sama dela. Se ve da jih ima, ki morebiti trikrat vec prostora, kakor une, ki bi si jih sami z umetnostjo naravnost naredili, jemljejo, pa jim vender ne odpeljejo preobilne vode. Po zivem zgledu g. Janeza Kozlerja, osteneskega sedanjega grajscaka, ki je ob Terzisici nad Virjem okoli svojega mlina pod velikimi in ma-limi Poljanami najmocvirnisi svet tako ususil, da je vert na nj ein zasadil in ze kosi najzlahtniso travo, bi se imeli Ribnicanje zgledovati in ravnati, in gotovo za tretjino bi si pomnozili kermo, kislo mlacno (send na mlakah) pozlahnili v sladko send, in obvarovali se marsiktere skode; zakaj velikrat jim ravno zavolj pomanjkanja umetnih strug Bistrica stopi cez svoje bregove, povodenj napravi, travnike posvinja ali pa ze pokoseno send odnese, da z njim zamasi navadne goltance in zrela Male gore, in da isce novih, po Goriskem, Otavskem, Nemskem in Lipovskem polji, kakor njena sestrica Ribnica po dolenjskem. Opovira jih v imenovanih opravilih zlasti tndi to, da ima le malo travnikov svoje edine lastnike, ampak po dva ali celo tri, ki jih na dve ali tri leta spreminjajo. Kako tezko je pa vec glav spraviti pod en klobuk, je sploh dobro znano. Da bi pac tndi to napako kmali odpravile komisije, ki zemljisca sprostujejo starih servitutov! Tndi ozir srenjskili pasnikov in gozdov Ribni-canom hvala ne gre. Da bi zivino kje v hlcvu redili, in na paso ne gonili, ne najdes ne „cuj ga“ ne „vuj ga“ (? vuka?). Se ve da jih tudi v tem opo-virajo servituti, ki jih imajo na njih vasi do vasi, in po tem takem do sedaj ni bilo moc, razdeliti srcnjskega sveta med posestnike. Za potem, ko bo pa ta svet vseh servitutov resen, dober svet v sercu nosim, zlasti za tiste vasi, ki pasejo svojo zivino po terznih, po Mali gori (grici) in po brezji. Ko-liko lepega in rodovitnega svetä se tukej spi, ali le nekoristno ternje ali germovje rodi! Koliko lepega zita bi dajalo Brezj e, ako bi se v rodovitne njive obdelalo. Ali bocete djanski dokaz? Nate ga! Le g'lcjte, kove rodovitne njive imajo Terzanje na tistem dein brezja, ki so si gavanje spremenili: med Tergom in Ugarjem! Koliko okusnega senä bi na terznih in enacih prostorih zrastlo, ce bi jih zivina ne tergala, ali na paso ali s pase grede le ne teptala! — Koliko njiv ali lazov bi se po grici, kterega gorko juzno solnce obseva in greje, napravilo, ako bi se z njega potrebilo obilo gerrnovje in kamenje,^ ki le prostor jemlje in ne daje nikacega hasna. Zapuze, Dolenji lazi, Breg in Gorenja vas so vam izgledi, kaj so si njihovi prededje iz grica naredili. S tem pa ne reöem, da so tudi oni delo ze doversili, priöeli so, doversenje so pa svojhn naslednikom prepustili. Da bi bili vsi nadaljevali priceto njih delo, gotovo bi bilo kamen je do malega ze gradilo rodovitne do-linice in ograde. Torej na noge, vi, kterim gre gric v last, trebite, kopljite, orjite, vlacite, sejajte, rav-najte, gradite, sadite, cepiti in v kratkem boste ko-sili, zeli insadje tresli ter si novce kovali ondi, kjer vam zdaj zivina tlaci svet, in trosi svoj tecni gnoj, pri vseni tem pa vender velikrat le strada. Tega sie pac sami popolnoma prepricani, veckrat sem vas sam ze slisal toziti, da zivina v grici na pasi nie ne dobi, in da morate s pase vernivsi precej domä po-lagati klaje, ako bocete, da vam molzejo krave, in pri moci in mesu ostanejo volji in konji. Zlasti si pa k seren vzemite in dobro zapomnite ta le moj svet: Slisali in nekteri gotovo tudi ze vidili ste z last-nimi oemi, koliko dobicka donasa sviloreja. Marsi-komu so se ze sline cedile in skomine delale, ko je vidil srebro in zlato, ki so ga Lahi vsipali njim, ki so jim svilne mesicke prodali. Svilnih mesickov pa ni brez sviloprejk, sviloprejke pa ne zive, ako se jim ne daje vzivati murbovega perja, murbovega perja pa tudi ni, brez murbovih dreves; murbove drevesa pa ne rastejo, ako se ne sejejo ali ne sade; torej vam svetujem: zaenite mürbe obilo saditi po zivem zgledu, ki vam ga dajeta Ribniski Miklovec (Arko) in Seljan (Oberstar) pod sv. Ano. Kamenja in germovja strebljeni Gric sam bo dajal obilo pri-mernega prostora; imate ga pa tudi ob poljskih in soseskinih potih in okroznih cestah. Le dobre volje, nekoliko poducenja, ki ga vam dajejo „Novice“ in edinih misel vam je treba, in v 15 ~ 20. letih vam vec ne bo treba hoditi s trebuhom za kruhom, se vam ne bo treba vec bati za zasluzek, ki vam ga zdaj daje resetarija, ktera vam prizadeva mnogo truda po zimi, obilo potu in se celo strada po letu na ptujem. In kaj bo, ce vam kdaj lescevje poide? ali kedar bodo zelezna reseta enake eene z vasimi lesenimi? Ce pa tudi resetarija vekomaj ostane pri starem, ali bi vam mar presedal svilnorejski pridelek in zasluzek? To pomislite, in vec se vam naj ne gabi lahko, kratko in prijetno delo, ki je s svilorejo sklenjeno. Dobrovoljno sprejmitc moj svet, in po njem se rav-najte; vasi otroci bodo livalo vedili vam in se meni, ki bi scrcno rad dozivel casa, da bi vidil svilne kupee hoditi po Ribniski dolini. Tudi ozir gozdov si ne morem kaj, da bi Rib-nicanom, skorej sploli, graje ne izrekel. V svojih gozdih debele bukve in smreke in lioje podirati, jih izvazati v Terst in prodajati, in v pepel spreminjate v peci, to dobro veste in znate; da bi se za vsako posekano drevo zasejalo ali zasadilo drugo in mlado, tega nocete umeti. To da vase otroke bi utegnila huda zadeti, ako kmali ne prienete drugace ravnati s svpjimi gozdi, ki so vecidel ze prosta vasa lastina. Da pa ne mislite, da vas hocem le grajati, ne smem zamolcati, da dobro vem, v cem vam gre hvala. Zraven hvale, ki sem vam jo ze izrekel ozir skerbnega obdelovanja vasega piclega polja, jo se izrecem: a) vasemu zenskemu spolu, ki zna dobro rediti in pitati presice. Presic s tremi centi ni bela vrana med vami, sem ter tje se posreci, da kteri po 4 cente natehta. Terzacani in Goricani in Korosci se z Ribniskimi bohi dobro maste, pa tudi lepe denarce posiljajo za nje. b) Mostvu in zenstvu ozir obertnije resetarke in loncarske; c) mostvu ozir kupeije z svojimi in ptujimi obert-nijskimi in dezelnimi pridelki. Ker bi utegnilo moje bravee, ki hocejo Ribnicane bolje poznati v dveh poslednjih ozirih, nekoliko bolj mikati, hocem o njih obsirnise v posebnem oddclku govoriti. X. Ribniska obertnija. a) sploh. Ce sein Ribnicana hvalil ozir obertnije, jim vender v obertnii sploh ta hvala ne gre; ker vem, da morajo lepi denarci iz doline za dela, ki bi jih lahko domacini sami opravljali in za reci, ki bi si jih za-mogli tudi sami pripravljati. Semkaj pa ne stejem oblacilnega blagä, ki pride iz fabrik, kterih, skorej bi rekel, k sreci nimate; zakaj kjer so fabrike, je sicer velika bogatija v zepu nekterih posestnikov, veliko revscine in obilo druzega zlega pri veliko de- lavcih. Vender sem pa fabrik omenil zavoljo tega,. ker vas hocem nekoliko posvariti, ko vidim, da jim. prevec denarjev posiljate za svojo na vides lepo, ali malo terdno obleko. Prevec kupivnega blagä imate med seboj. Ali bi se ne mogli bolj oblaciti v domaco pertenino, zlasti pri tezkem delu? Ali bi zenstvo ne moglo nekoliko odjenjati od svoje gizdosti? Zakaj so moztvu skorej zginile jerhaste in pertene hlace? In tako bi se marsikaj lahko nastel; toda bodi zado-sti, saj ze veste, kam merim. Dalje prevec denarjev na ptnje posiljate za stavbe. Hcci moram, da imate z malo izjemami lepc, pro-storne, primerne, vecidel zidanc, v lepe verste postav-Ijcne biss. V tem obziru imate malo sebi enacih krajev na Kranjskcm, se manj tacih, ki bi vas pre-kosili. Toda kdo vam jih zida, ali ne ptujci? Zakaj ni med vami zidarjev? Vas le hocem v tem obziru hvaliti? Pae ne! — Tudi tesarjev in mizarjev vas je premalo, in usnjarjev tudi in klobucar-j ev. Da opravieim svojo grajo, pricajo naj stcvilke, kterih morebiti se sami dobro ne veste. Te stevilke so posnete po davkih, ki jih doticni obertniki pla-eujejo. Ribniska dolina ima: 73 kercmarjev (teh je pae prevec, in tudi to vam je v grajo), 28 crevljarjev, 24 loncarjev, 18 krojacev, J4 kovacev, 12 mizarjev, 12 strojbarjev, 12 pekov, 8 tesarjev, 8 mesarjev, 8 kolarjev, 4 klobuearje, 4 jerharje, 4 sodarje, 4 opekarnice, 4 kerznarje, 3 klucarje, 3 sedlarje, 3 potasnice, le 2 krovca, 1 olarijo, 1 vervarja, 1 kavano, 1 lekarnico. Kaj se torej iz tega spregleda posnema? Da vsi prevec v eno tisite, primerno se razdelite v razne dela, in vece dobicke boste delali vsi. Saj ni treba, da bi bilo toliko resetarjev in loncaijev in kupcevavcev. V tem trojem vam pa v resnici hvala gre; torej hocem v posebnem oddelku vaso razumnost in prid-nost svetu oznaniti. b) posebej; in sicer: O Ribniski lesenini. Komu so neznane saljive burke, ki jih semtertje uganjajo o Ribniski leseni (ali sühi) robi ljudje, kteri je morebiti se celö ne poznajo. Njim in sploh vsem, komur je mar kaj vec zvediti od Ribniske marlji-vosti in obertnije, naj naslednje verstice povedö: 1) kaj je lesena ali suha roba; 2) kako se dela in 3) kako in kje se v denar spravlja. 1) Kaj je lesena roba ali lesenina? Lesena roba bi se imela v sirjem pomenu ime-novati vsako leseno orodje, ki ga rabi kmetijstvo ali obertnijstvo in se terzi z njim. — V ozjem pomenu pa Ribnicanje imenujemo leseno robo le razne posode iz lesa narejene, in njihove posamesne dele; n. pr. cübre, keble (skafe), korce, zlice, okroznike, Ska-teljce, rajte, reseta, obodi, palice, vitre, tkana dna. Opomin. Ciibre, keble, korce, zlice, okroznike in skateljce tudi drugod delajo; moj namen pa je, leseno robo, ki se dela le v Ribniski dolini, na tanc-ncje popisati, in semkej pristevamo le reseta in njihove dele. 2) Kako se reseta delajo? Da to delo nekoliko bolj mikavno in zivejse po-pisem, si hocem misliti, da sem svojega radovednega prijatla Janeza K..., ki ze pociva v hladni zemlji in s kterim sva en dan zagledala ta svet, vodil po resetarski vasi, da si je sam ogledal dela, o kterem je ze marsikdaj sam saljivo govoril. Ker se pa ni utegnil vec ko pol dne pri meni v Susji muditi, sem mogel pozvediti, s kterim delom se ravno pecajo v posameznih hisah. K sreci jo bil ravno dezeven dan, in zavoljo tega vsi resetarji pri svojem dein; pri ßiiticevih so ravno palice belili in klali; pri Skoncevih so vitre obdelovali, cepili in stcrgali; pri Praznikovih vitre vravnavali, obrezovali in vezali; pri Mihcevih dna tkali in sivali; pri Ven-canovih reseta pleli in sivali; pri Jozkovih so tkana in pri Novakovih pletena reseta delali. To zvedivsa se urno odpraviva po vasi k Büti-öevim. Grede naji srecata Ursini Matic s ferlanko in zgornji Skoncar s krivcem. „Kam gresta?“ ji vprasam. „V gric palice sekat“ nama odgovorita. „Dobro sreco“ jima recem, in locimo se. Kaj sta rekla? me vprasa moj prijatelj. Djala sta: da gresta palice sekat? „Kaj pa je to?" —Glej, to je gla-vina vse resetarije, zakaj brez palic ni reseta. Palice namrec Ribnicanje imenujemo leskove stebla po palcu ali se bolj debele po 3, 4 ali 5 cevljev dolge, kterih si, ako ima kje v svojem s ferlanko ali krivcem v Grici (Mali gori) naseka, v butare zveze, operti domu znese ali tudi pripelje, öe ima s cem. Kdor nima lescevja v svojem, si mora palic nakupiti od sosednih Kranjcanov ali Kocevarjev, ki imajo veliko lescevja in si ga po sreci ne vedö na veci sreco in prid obracati, kakor da ga se precej dober kup pro-dajajo Ribnicanom. Da znajo sami z lescevjem prav ravnati, bi Ribnicanom tenka prela, ker sami nimajo vec zadosti lescevja. Se nisem zadnjih besedi prav izgovoril, sva ze pred Buticevim hisnim pragom: „Kaj tukaj poce-öenjajo? kaj tako poka? me prijatelj vprasa. „Le z menoj v hiso, kmali bos vidil.“ — „Dober dan Janez, kaj delas?“ Palice, ki sem jih vceraj nasekal, be-lim, ujec jih pa koljejo. Med tem, ko sem se z Janezom pogovarjal od raznih reci, ki niso mikavne moj im bravcem, je moj prijatelj opazoval njuno delo, ki sta ga tako le opravljala: Janez je lubje s palic z nozem stergal, t. j.: belil jih je; njegov ujec pa je stal pred babo, t. j. pred hrastovim (ali bukovim) tramom, okoli pol cevlja debclim, na vec krajih z manjimi in vecimi svedri prevertanim, ki je pod precnikom na tleh stal in bil dobro zagojzen, da se ni premaknil. Obeljeno palico je na debelejem koncu za palec od kraja z nozem nekoliko zarezal, jo na zarezanem koncu v luknjo vtaknil, na tanjem koncu nekoliko k tlam pritisnil, tako da se od palice od-cebra ali loci toliko debela vitra, kolikor globoko je bil v palico zarezal; to delo je ponavljal, dokler ni viter locil okoli in okoli odnje. Ktera je bila debeleja, je dala po dve vitri okoli in okoli. Kar mu je po-slednjic v roki ostalo okoli sterzena, je imenoval buticno, menda od glavice (butice), ki je na debelejem koncu ostala. Ko se je bil K.. . beljenja in klanja nagledal, se od delavcev posloviva, rekoc: „Bog vas obvari!" — „V Bozjem imenu“ nama odgovorita ter naji pri-jazno spremita do veznega praga. Nekoliko korakov in bila sva pri spodnjih Skoncevih. V hiso stopivsi pozdravim Mihata, ki je na nizkem stolu sede naklane vitre obdeloval; njegov brat Matevz je obdelane cepil, sestra njegova je pa cepljene stergala. Miha je namrec naklane vitre, ki so bile obmo-öene, ker so se bile ze nekoliko posusile, z nozem, ki mu pravimo viternik, obrezoval t. j. poverhne po treh, druge pa po vseh stirih straneh gladil; nje-gov brat Matevz pa vsako obdelano, precej dcbelo, po dva-, ali ce je bila debela, po trikrat na debelejem koncu zarezal z viternikom; potem jo nekoliko na-krenil, da se lakno pri zarezi odcepi, jo nad zarezo med zobe dene ter z njimi prime; z desnico za od-cepljenko prhne, da bi jopotegnil odune; da se lakno enakomerno odlocuje, mu mora pomagati tudi levica, ktera z usnjatim stritofom debelejo vitro pod zarezo objame in nekoliko tisce ob nji navzdol proti zadnjemu koncu polzi med tem, ko desnica za nakrenjeno tanko lakno vleee od sebe, dokler se mu ne zmuzne iz stritofa, kar se se le zgodi, ko je drobneja zarezana vitrica locena od debeleje. Ce je bila vitra kratka, jo je kar ob enem potegljeji odcepil, daljso je pa en-ali se celö po dvakrat nizje poprijel z zobmi in z desnico. Veselje je bilo gledati, kako urno mu je slo cepljenje od rok, kar letele so mu izpod perstov tanke vitrice, ktere je na desno zraven sebe pokladal. Poverhne, t. j. perve pod lubjem je imenoval skraj-nice, vse druge pa öbeljce. — Ravno sva se hotla posloviti, kar moja verstnica, Reza, Mihatova hei, v hiso stopi. Ko jo oce ugledajo, ji porekö: usedi se, usedi, in pokazi ptujemu gospodu, kako roeno znas vitre stergati. Reza se ni dala dolgo prositi, naglo pest nacepljenih viter Matevzu vzame, gre blizej okna; ondi se usede na nizek stolcek, vitre na levo stran dene na tla, na desno koleno klopcino polozi, z desnico za dobro nabruseni viternik prime, z levico seze po vitro, jo dene na klopcino, nanjo viternik nastavi in nekoliko pritisne, z levico pa vitro k sebi potegne, tako da noz z vitre pobere, kar se ni bilo enakomerno locilo, in ker noz ob enem vsega ne pobere, v drugo in tretje to delo ponovi in sicer pri skrajnicah le po eni, pri öbeljcah pa po obeh straneh, tako da vitra ni le gladka, temuc tudi tanka, kakorsne je treba resetu. Kar je viternik z viter po-stergal, sterzine imenujemo. Kaj lepö je bilo gledati, kako so sterzine s kolena padaje, nabirale se okoli njene noge; zdelo se nama je, da so Rezi sple-tale lep bei venec v znamnje njene urnosti in roenosti in v pohvalo njene pridnosti. Se cetert ure se nisva mudila in dalje pogovarjala z marljivimi in urnimi delavci, in ze je bila Reza izgotovila pest viter, z levice so se ji bile vse preselile na desnico. „Lep hlebec,“ recem ocetu, „boste mogli urni Reziki prinesti od zdöma.“ Opomiu. „Hlebec“ imenujemo tista darila, ki jik reäetarji nosijo druzini od zdömu t. j. s krajev, kjer so terzili z lesenino. 8 temi besedami sva se hotla posloviti, kar moj prijatelj, ki je na vse v hisi tako pazil, kakor macka na mis, ugleda na klopi neko leseno plosöico, z ostrimi zobici, klopi s klinom priterjeno. „Kaj je pa to?" radovedni poprasa. „Rezir je/‘ mu Rezika odgovori. „In cemu je ta mala stvai-ca?“ — „Da vitre na nji ravnamo ali obrezujemo. Ker vidim, da hocete vse viditi, vam hocem pokazati, kako se to godi." — Vstane s stolceka, ostergane vitre pobere, jih na klop polozi zraven rezirja. „Glejte," je djala, te vitre so ostergane, niso pa se enakomerno siroke; morajo pa biti, sicer bi v rajtah ali resetih ne bile luknice enako velike. Zavolj tega jih obrezujemo. Ta dva zobica (rezila) sta najbolj vsaksebi; na njima obrezujemo vitre za rajte; na teh dveh, ki sta si blizej, vitre za pletena, na teh treh ali stirih, ki so si nekoliko cez certico vsaksebi, pa vitre za tkana reseta.“ Na to vzame vitro za rajto, jo skonca polozi na primema zobica, jo toliko na nju pritisne, da se zobica skoz njo pri-kazeta; potem jo na odsebni strani tik za zobici z lesenim gladko obdelanim ploscnatim klincekom z desnico pritisne na diljico ter vitro z levico za prisebni njeni konec prime in naglo k sebi potegne; in zobica sta vitri odvzela na obeh straneh toliko, kolikor je bila presiroka; potem to delo ponovi z vitro za pletena reseta in poslednjic za tkana, toda teh ni le obrezala, ampak tudi v tri ozke razeepila, nektero le v dve, nektere se celö v stiri. Ker se nama je mudilo, nisva utegnila cakati, da bi nam bila Rezika obrezala vse vitre, ki si jih je bila pripravila na klop. Reziko se enkrat pohva-liva in posloviva se tudi tukaj s krajinem pozdravom: „Bog vas obvari!" „V Bozjem imenu" nam vse trije odgovore, ter naji prijazno spremijo do hisnega praga. Grede do Mihcevih svojemu tovarsu pripovedujem, da marsikteri stergar od drevi do davi pri vitrah na stolceku sedi in napravi toliko sterzin na dan, da se mu zvecer vec ne vidijo koleni iz njih. Drohne ster-zine, trakovom podobne, so dobro nastilo, vecidel prescicem nastiljajo z njimi. Z navadnim pozdravom pri Mihcevih v hiso stopi va. Marijanca za statvami sedi, zdaj z desno, zdaj z levo nogö urno pritisne, vselej vitrico vtakne v snutek, levica pa jo za berdo prime ter jo 2 njim priterdi sestricam ze vtkanim. Freden od duri prideva do statev, ki so stale pri oknu, je berdo ze vdarilo petkrat in vsaka noga tudi petkrat pritisnila stopalo; in Marijanca je ravno dotkala dno prihodnjemu resetu ter ga s statev odrezala. Da bi moj prijatelj to delo vidil od kraja, jo poprosim, da vnovic osnuje. Ni ji bilo treba dvakrat reci. Urno se stegne k od-sebnemu statvenemu koncu, kjer na lesenih klinöikih, ki za pavec vsak sebi tice v statveni legi, vise zvezki tkanih viter; vsacemu zvezku po tri vitre vzame, ter jih zapored pretakne skoz lucavnice (zanjke), ki so navezane na dve verci, verci pa na stopali, tako da, kedar na levo stopalo stopi, vitre zinejo, t. j. polo-vico viter seboj bolj k tlem potegne in sicer 1. 3. 5. vitro itd., z desnim stopalom pa drugo polovico in sicer 2. 4. 6. vitro itd. Potem vsako vitro skoz berdo pretakne in poslednjic z verco priveze na palico, ktero z dvema jermenoma k prisebnemu statvenemu koncu tako priveze, da je viterski snutek napet, kolikor je treba. Zdaj zaöne votek vdelavati; usede se na stol, ki stoji sredi med jermenoma, na levi strani ima posodo z vodo, kjer se vitre namakajo, na desni pa leseno iglo nekoliko daljo, kakor je snutek sirok; zdaj seze z levico po pervo vitro, z desno nogo stopalo pritisne, vitre toliko zinejo, da z desnico iglo med nje vtakne, da se na levi strani prikaze; z levico namoceno vitro igli v uho dene, z desnico iglo potegne, in prevlecena je perva vitra skoz snutek; noga odjenja, snutek v versto stopi; in tkavka vitro za konca prime, da jo 3 zravnä in napne, potem pa za berdo, s kterimjo k sebi do palice pritisne, kolikor se da. Kakor s pervo, tako z drugo in poslednjo vitro ravnä. Na kar pa zlasti pazi, je to, da so luknice po vsem dnu popolnoma stirjaske in enakomerne. Kedar se ji je zdelo, da so osnutkove vitro presuhe, poskropila jih je nekoliko z vodo. Vtkavsi zadnjo vitro, dno naglo z ostrim no-zicem. odreze, in dno je bilo v pol ure prico naju gotovo. Moj prijatelj je tako pazljivo tega dela gledal, da ni nie druzega vidil v tej hisi, in tako je bil zado-voljen s tem, kar je tukej vidil, da ni mogel dosti prehvaliti urne delavke; ker se mu je mudilo, se je hotel posloviti, da bi drugej se kaj vidil. Jest pa mu recem: Cemu bi hodila kam drugam gledat dela, ki ga tudi tukej se moreva viditi. Glej kako urno Mari-janina sestra reseta plete na mizi. Ravno je stiri vitre po dolzem na mizo polozila toliko vsaksebi, kolikor redko dno je hotla resetu splesti; nanje je dela ploscicek, da je vitre tiscal, da se ne premaknejo; potem druge stiri vitre po kriz skoz une po dolzem ravno v sredi preplete in s silom tako zravnä, da so vse luknice popolnoma stirjaske. Ker je ta spleteni kriz zgled, kako siroko pleteno mora reseto biti, pletica oceta poklice, da bi pogle-dali njeno osnovo; oce pristopijo k mizi, ji vitre nekoliko zredijo, ker so bile nekoliko preozke, torej luknice nekoliko premajhne. „Na, tako redko dalje pletiji pravijo, pletica se marljivo dela poprime, midva pa se od pridnih delavcev z navadnim pozdra-vom posloviva. Veliko dela sem ze vidil, mi tovars grede rece, reseta pa vender se ne; naglo me pelji kam, kjer se reseta izgotavljajo. „Ravno v hisi, kamor te zdaj popeljem, reseta delajo“ mu odgovorim. —- Ko sto-piva k Ivanovim, troje delavce najdeva. Miha je obodi sival; Franca reseta robila, France pa ob-robljena dna na obodi deval. Opomin. Da ve bravec kaj in od kod je obod, mu to-le povem: Obodar hojo ali smereko poseka, jo oklesti in v kerelje, po meri dolge, sezaga; kerelje vdrobeene diljice razkolje, diljice z rezevnikom obreze, potem jih ukrivi t. j. tako ugane, da pride konec cez konec, in to so obodi; pervega vselej na konceh z vitro se-sijo, da okrogel ostane, potem vanj se enajst druzih le potoci, in to je kolac obodov. Miha ravno nov kolac nacne, in pervi obod iz njega vzame. Za reseta, ki jih je ravno delal, bil je nekoliko predolg in nekoliko presirok. Da ga izozi, ga nekoliko odkolje ter ga po robu nekoliko obreze in pogladi. Potem ga tako ukrivi, da pride konec cez konec, natanko po meri, ki jo imajo obsita nje-gova dna; potem obod na primernem kraji s siroko vitro sesije, konca, kolikor sta predolga, z ostrim nozicem prireze, in obod je gotov. Potem priene druzega izdelovati, ravno kot pervega, le toliko manjega ukrozi, da ga lahko v pervega vlozi; in tako dalje tretjega v druzega, cetertega v tretjega, petega v cetertega in sestega v petega; vseh sest vkupej zlo-zenih, krog imenuje. Gotovi obod podä Francetu, da bi djal dno na-nj. Pleteno intkano dno mora papoprej biti obsito ali obrob- Ijeno, in to delo je Franca opravljala. V ta namen je imela primeren obod, nanj je zdaj polozila pleteno, zdaj tkano dno, ga pritisnila in napela z obrocem, ter mu okrog in okrog prirezala vitre, kolikor so bile predolge; potem jih je jela do pletenine privijati in s siroko vitro obvijati ali robiti. Obrobljeno dno je podala Francetu, da ga dene na obod, kterega so mu bili oce dali, polozi ga France na obod, nanj pritisne obroc, da je dobro napeto, in potem ta obroc na kakih sestih mestih okrog in okrog k obodu s siroko vitro prisije ali priveze t. j. skoz obroc in obod, ki jih s ploscnatim silom prebada, na vsacem kraji vitro po trikrat prevlece; in gotovo je reseto, ki je namenjeno po nizki ceni biti prodano, ali na Hrovaskem zamenjeno za toliko ali se celo za dvakrat toliko zita, kolikor ga vanj gre. Viditi gotovo reseto, jo moj tovars precej hoce pobrati iz Ivanove hise; da mu pa se drugo pot, po kteri se izgotavljajo reseta, pokazem, recem Franc!: „pokazi, pokazi nama, kako znas reseta na obodu plesti.“ Z veseljem nama tudi to pokaze. V ta namen vzame sesit obod, v levico tri vitre skrajnice, v des-nico pa silo; s silom za dober pavec pod robom obod na mestu, kjer sta si obodova konca navskriz polo-zena in sesita, prebode, od znotraj vitro v zarezo vtakne in nekoliko pritegne; ta vitrini konec v obodu dobro priterdi, t. j. nekoliko vise v obod vbode, vitrini konec v zarezo potakne, od znotraj zategne, od zunaj pa s silinim roenikom po vitri udari, da se uleze, se enkrat vbode se visjev obod, kraji koncek v novo zarezo vtakne, pritegne in se enkrat pa spet nekoliko visje vbode, tako da se enkrat kratek koncek od znotraj v obodu sterli, pricakovaje ostrega noza, ki ga tik oboda odreze, dalji konec potem cez obo-dovo votlino na nasprotno stran sprosti, da nataneno popreeno sredo najde, ondi spet s silom v obod za-böde, vitro vtakne, jo nategne in kakor uni konec dobro priterdi. Ravno tako drugo in tretjo v obod vdela tolikanj od perve, kolikanj siroke luknice naj reseto dobi. Na to tri druge skrajnice v levico vzame, jih ravno pokriz v sredi cez perve preplete in njih konce navadno v obodu priterdi. Tako je kriz storjen, ki je zgled, po kterim se ima pletica dalje ravnati. „No, zdaj pa se ptujemugospodu povej, kaj cu-dovitega Ribnicanje pripovedujemo od Lila," oce Franc! pravijo. Naglo uboga ter rece: „Silo bodilo — po svetuhodilo — ni pilo — ne jelo, pa vender zivelo." Z zahvalo za skazano prijaznost in z navadnim po-zdravom zapustiva Ivanovo hiso. Od ondod grede, Ivanovi hisi ravno nasproti, pri Vencanovih ugledava nekaj ljudi pred vezo prav marljivo delati. „Kaj de-latc'?“ jih vprasam. Martin, hisni gospodar mi odgo-vori: „Mislil sem, da pojde Martinov Martin se le jutri v Ljubljano, pa si je premislil, da pojde ze danes o poldne, in moram hiteti, da zvezem zadnjo balico, in mu jo dam na voz, kterega ze naklada.“ Midva jiekoliko pri njem postojiva, da opazujeva to delo. Stiri jelove palice ali hlodce je vzel, s tertami jih na enem koncu za kaeega pol öevlja zvezal, na tla postavil in med nje deval krog za krogom reset, pa jih je nalozil za sezenj na visoko; za vsacim krogom je hlodce zopet s tertami zvezal in ravno tako tudi zgornje konce po zadnjem krogu. V vsaki krog reset je djal toliko zlic ali skatljic, kolikor jih je älo vanj, da je vse prazne prostore napolnil. In bila je b ali ca gotova, ktera se tudi krosnja imenuje, ako ima v sebi vse, cesar potrebuje resetar, kedar lese-nino nosi od hise do liise. — Od Ivanovih jo udariva dalje po vasi, in kmali se zopet ustaviva pred Martinovo biso, kjer je Martin ravno voz nakladal z lesenino, ktero so mu resetarji nanesli, da jim jo popeljc v Ljubljano na zeleznico, ktera jim jo bo odpeljala v Maribor na Stajersko. — Kako zivo je okoli voza; eni mozje s tertami, sro-botom in vercami krosnje in bale privezujejo rocicam, eni druge s tal vzdigujejo in ukladajo na prejsnje, in tako se delo za delom versi, in kmali je stal voz nalozen, sirokosti in visokosti „parizarju“ enak, le v tezi razlicen od njega; zakaj komaj 15 centov tehta lesena roba, s ktero z dömu gre_ pet resetarjev. „Kaj pa ti otroci ki okoli voza skakljajo in zenske, ki na klopi sede“, me vprasa tovars. „To so njih otroci, zene in sestre, ki jih bodo spremili do Zle-bica/‘ mu odgovorim. Voz je nalozen in dobro zvezan, da se ne gane nobena stvarca s svojega mesta. Martin napreze, pred konji z bicem znamnje sv. kriza naredi, in izgovorivsi besedi: „kriz bozji", konjem rece: „1", konji se prestopijo, kolesa se zatoce in voz je spred hise na cesti, ki pelje skoz Zlebic proti beli Ljubljani. Resetarji z gerjacami v roki spremljajo voz, nje pa otroci, zene in sestre do Zle-bica; ondi voz postoji in pri polici vina se jemlje slovö. „Zdravi ostanite, pridno delajte, skcrbni bo-dite, za nas molite, vi otroci pa lepo ubogajte mater“ je vecidel zapopadek slovesa, ki ga resetarji izreku-jejo ■ doma ostalim. „Srecno hodite, zdravi bodite, lep hlebec nam od zdömu prinesite“, pa navadno slovö, s kterim se doma ostali locijo od zdömu gre-docih. Marsiktera solzica se vterne in v ocesu za-bliskece pri locenji. Otroci, zene in sestre milo gle-dajo za potujocimi, toda ze pod Zernovcem se zavije ccsta, ki jim jih vzame spred oci. Nemi se vernejo dormi k svojim opravilom, resetarji pa za vozom ko-rakajo proti beli Ljubljani; ondi robo druzim vozni-kom oddade na Korosko, ali zeleznici na Stajersko, kjer jo nosijo vsaki svojo prodajat od hise do hise, od sejma do sejma. Ondi pa tudi staro pohabljeno leseno orodje prejsnjega leta popravljajo, za piclo placilo, vecidel za kosilo, juzinjo, vecerjo ali kako kupico vina. Od tod menda pravlica: „Dajte mi labaro (Ribnican pravi: latvico) mleka, vam bom pa rajto naplel (nabrencil, napel)". Da bi si resetarji mogli vse skozi jesti kupovati s skupljenimi denarji, pac malo dobicka bi jim ostalo. Le kdor je priden in varcen, ccz dva ali tri mesce kakih 50 do 100 goldinarjev od zdömu prinese, da z njimi poplaca svoje davke in kupi sebi in druzini obleko in obutev. Oponiin. Dober kos kruha bi Ribnicanom dajala tkanina iz medenega drata, ako bi se je bolj poprijeli. Se le pred nekaj leti se je je nekdo v Jurjevici lotil, in sploh je znano, da se mu jako odrezuje. Zakaj se je vas vec ne poprime ? Svet je velik, kupcev vam ne bo manjkalo ; dratene tkanine ne bo kmali od vec. Torej na noge. Iscite si novih virov, iz kterih vam bode tekel zasluzek, ker se vam kerhajo dosedanji. itibiiiska dolina obzir kuptije ali terstva, Kupcija ali tergovina je v Ribniski dolini jako ziva, ni je skorej hise, da bi ne imela tergovca, Le oce ni kupec, je pa njegov sin; ali pa sta tudi oha, mladi in stari, se ve da, si nikar ne mislite tergovcev velicih mest, ki na tisoce denarjev na leto ali celö mesec prevedejo, meni je tergovec, kdor robo ali pridelke skupuje in prodaja, ce se tako malo, ce tudi le na stotine in celö desetine. Kupcija je pa zraven obrtnije Ribnicanom tudi jako potrebna, pervic zato da si navozijo potrebne vsakdanje hranc, ktere zemlja jako razdrobljena tudi v dobrih letinah ne rodi zadosti vsem prebivavcem, in drugic zato, da si prisluzijo denarjev, s kterimi si nakupijo potrebne obleke in placujejo davke, srenjske, dezelne in derzavne. Memo tergovcev, ki prodajajo svoje izdelke, Rib-niska dolina steje kupcev, ki placujejo davke od svoje kupcije: 30 z raznim blagom, 24 vinscekov, 22 kra-maric, 18 z zivino, 15 zitnih, 8 z lesom, 5 branjev-cev, 4 s slanino, 4 z volnenim blagom, 3 z zivezem, 1 8 steklom. Ribniska kupcija je dvojna ozir robe (terznega blaga), in dvojna ozir ljudi, s kterimi terzijo. Ribnicanj e terzij o: 1) vecidel s svojimi lastnimi, pa tudi s ptujimi obertnijskimi izdelki, in 2) s svojimi, vecidel pa s ptujimi pridelki; in v obojem obziru: a) ali med seboj, b) ali z ljudmi druzih krajev, bliznjih in daljnih, slovenskih, hrovaskih, slavonskih, madjarskih, nem-skih in laskih. Ribniski dolini sploh na korist in blagostan je, se ve da, terztvo le, ako svoje ali tuje izdelke in pridelke prodajajo tujem ljudem; sicor pa se denarji selijo le iz zepa v zep, iz mosnje v mosnjo, v dolini ga je pa vedno enaka mera. Da se splosnji blagostan kterega kraja zviksa, treba je denarcev iz tu jih krajev v domace privabiti. In to se v Ribniski dolini tudi godi: a) z lastnimi obrtni j skimi izdelki, in sicer z lesenino po gorenjem, in z loncenino po do-lenjem koncu. Z lesenino (reseti, rajtami in njih posebnimi dcli: obodi, vitrami, kebli (skafi), cubri, skatljami, zlicami, krozniki, korci, s kterimi hodijo z domu, t. j. terzit od hise do hise, od sejma do sejma v ptuje kraje): po vsem Slovenskem, Hrovas-kem , Slavonskem, Ogerskem, po nemskem Stajerju in Korotanu in po Tirolih; z vso to robo terzijo pa, le po Hrovaskem in Slavonskem, kjer je vecidel ne prodajajo za denarje, ampak le zamenjujejo za zito, ktero ali ondi spe't prodajo, ali ga pa domu pripe-Ijejo; v druge dezele pa keblov in cubrov ne vozijo, na Hrovasko tudi se obudov ne, ker si jih v ondas-njih gozdih nadelajo — z loncenino (lonci, piskri, skledami, kozicami itd.), ktero razvazajo, kolikor je je öez domace Ribniske potrebe, po vsem dolenjskem Kranjskcm, nekoliko po Hrovaskem, po notranjem Kranjskem, Goriskem, v Terst in Istro. Kako navadno, bi rekel prirojeno, je Ribnicanom z domu hoditi na terstvo, kazejo naslednji pregovori: Moz le tisti je, Ki po svetu ve, Kdor domä tiei, Pac nie vreden ni. Kdor po svetu bil ne, Se se zeniti ne sine ali Ne more se se ozeniti, Kdor ni vajen z domu lioditi. b) s t u j i m i obertnijskimi i z d e 1 k i, in sicer: s siti in cedili, ki jih v Straziici poleg Kranja kupujejo, da jih domä ali na tujem napletajo na obodi in z reseti vred prodajajo; z zagami in pilami, ki jih iz Terzica ali Koroskega dobivajo in na Hrovaskem prodajajo, kamor hodijo tudi les in derva zagat. c) z lastnimi dezelnimi pridelki; ali z njimi je moc le malo denarja privabiti, ker jih morejo le malo prodati: nekoliko fizola, ovsa, lanenega se-mena, to je vse, cesar ne povzijejo sami od svojih pridelkov. -— Velika gora je jega dni dajala obilo lesä, ki se je sterzil v Terst, pa bi ga se dajala, ko bi ga ne sekali le, temuc tudi skerbeli za mlado rast. d) s tujimi dezelnimi pridelki, ki jih kupujejo ali na Kocevskem ali Hrovaskem in prodajajo v Ljubljano kakor n. pr. brinje, laneno seme, konoper, jezice; ali jih kupujejo v Ljubljani ali iz Karlovca, in prodajajo bliznjim svojim sosedom: Potocanom, Oblocanom, Lozanom, kakor n. pr. pse-nico, tursico, erz, ajdovo moko. Nje, ki se pecajo s terztvom z dezelnimi pridelki, zitne kupee ali zitne tergovee imenujemo. Zitna kupeija je jako oslabela, od kar gre iz Ljubljane zeleznica v Terst, kjer si Potocanje, Oblocanje in Lozanje potrebnega zita na ßakeku kupijo boljsi kup, kakor jim ga morejo dati Ribnicanje. — Öd nekaj let so se ne-kteri zivo poprijeli kupeije z vinom, po ktero hodijo na SemiSko, Metlisko, drugo Dolenjsko in na Hro-vasko. Prodajajo ga ali v domaci dolini, ali po Läskem in Loskem, se celö Postojnskem okrogu keremarjem, ki sami ne hodijo po-nj. Od kar se je odperla zeleznica iz Zagreba, se pa tudi ta kupeija jako kerha Ribnicanom, ker so se je poprijeli tudi drugi kup ei okoli Rakeka, in ker so jeli keremarji sami hoditi po vino. e) z lastno zivino; toda tudi po tej poti pre-malo ptujih denarjev v Ribnico dohaja; teleta, telci in pitani presciei, kolikor jih ni treba za dom, to je vse, kar prodajajo vecidel v Terst. Premajhne zem-Ijisca jim branijo teleta za pleme rediti in pitati zivino govejsko; ozir prescicje reje, o kteri gre zenstvu po-sebna pohvala, da ume dobro in na debelo pitati jih, pa Ribnicanom ocitam le to, da se s plemenstvom premalo pecajo. Koliko denarcev gre iz doline za plemence, dobro vedö Doljenci in Hrovatje, od kte-rih jih drago kupujejo. Zakaj bi si sami ne zaceli za pleme skerbeti? Samo pitanje in debeljenje premalo verze, ker je pica tudi kaj vredna. f) s tuj o zivino, in sicer s konj i in pr e-csici. 8 konjsko kupeijo se nekteri le v dolenjem koncu pecajo, in reci se mora, da so nekteri ze obogateli zlasti z Laskimi cekini in lirami; toda nekterim je pa tudi ze po repu dala. Po konjski kupcii Ribnicana poznajo ne le Avstrijski Lahi, ampak tudi Piemontezi in Rimljani. Marsikteri je ze vidil Rim in Torin. — S prescicjo kupeijo se nekteri pecajo, da plemence na Hrovaskem ali Dolenjskem kupujejo, ter jih, kolikor jih dolina ne potrebuje, bliznjim sosedom Potocanom, Oblocanom in Lozanom prodajajo. Ta oddelek prescicje kupeije je bolji, toda Ribnicanom ga kvare bliznji Lascanje, kteri se vanjo vtikajo. Drugi oddelek prescicje kupeije je pa ta, da nekteri le pitane prescice po dolini in po Kocevskem skupujejo, jih domä koljejo in ali na hohe devajo ali cele v Terst vozijo na prodaj. Bold pa se tudi vozijo na Korosko. Ta kupeija je nevarna kakor vsaka s Terstom, zlasti pa tudi zato, ker vreme kaj rado robo kvari. Ze marsikomu je dala po repu. Zraven tega, da si ti in ti tergovei obertnijsko robo in pridelke skupujejo po posamesnih vasen in hisah, imate Ribnica in Sodrazica vsaka svoj terzni dan, Ribnica o pondeljkih, Sodrazica ob cetert-kih. Bolj obiskovan in torej zivejsi je Sodraski terzni dan; ker lesem razun domaeih ljudi dohajajo tudi iz druzih krajev bliznjih in daljnih. Tudi svoje letne sejme imata obä imenovana kraja; in sicer Ribnica pet, namrec: 1. dan po novem letu (2. jan.), 2. pondeljek po beli nedelji, 3. o kresi (24. jun.), 4. pondeljek po sv. Stcfanu (po 2. avg.), in 0. na sv. Matevza dan (24. sept.). — Sodrazica ima pa tri sejme, namrec: 1. v pondeljek pred sv. Gregorjem; 2. sv. Marije Magdalene dan (22. juh), in 3. sv. Terezije dan (15. okt.) XI. Nekaj pravlic o Ribnicanih. V krajini izreki. 1. Povajst od zgübljenega kojna „u o v a k a“. Bug me je z veliko derzino pozegnal; pomagati si pa ne morem drugaci: samu anega kojna imam, in ce cem dva imet’, si morem se anega küpit', pa dnarja naj. Ko bi se an dober clovek dobil, da bi mi anih 60 guldinarjev posödil, si mislirn. Hvala Bogii, dobil sem anega prijatla, dal mi je 30 samih tolarjev, — sami smarni tolarji so bili. — Sei sem te, pa inuj brat Andrajc v Kadlovec na semün, tu je bin okuli Velike noci, sla sva te po semnü od kojna do kojna, nie naj blu pridnega blagä. H srieci te pride an türapoljec z anim „fuhs o m", no, naj bil „fuhs“, „kolfuhs“ je bil, zegorajle färbe; sem djal, lej Andrajc, ta bi bil po moji vseci, ima majhno glavo, kratek vrat, velike oci, de bi mu jih lehko s palico odbil, dolgo grivo, persa siroka, kakor bik, cisto nogo, kakor svajca, rüg ima koker ,.,t a 1 c r“, nepietih rieber, visok „biedernoz“, lakotnice mali pedajn od kovka do malili rieberc, riep je dermal, kakor bi imel pribitega, z ano besajdo: ta kojn je za pod siadlu, za tovoar, koker ga jest potrebüjem cez Gotenisico v Bajtc, de mi siadlu prevec nezaj, in nepraj ne sili. Vprasal sem tega jest Hervata: „Sto cajnite vi onega maloga polrepa?^ Je djal: „Siedemdeset rajnski“. Potlej sem jest djal: „Tu, malu verlu prevec, ja vam dam 50 rajnski“. Sem si mislil, kaj se bomo dolgo martrali, „glihamo“ taku dolgu, de smo „zglihali“. Jest potlej kojna placam, pa sva te sla precej z bratom iz Kadlovca ne Moderspotok cez nuc, drügi dan pa do dümi; koker sem doma izrajtal, me pride „kostat“ z vsem ukup s „cirengo“ in s „senkcngo“ ane krajcarje vec kakor 60 guldinarjev, do dumi. _ Ko' sem ga damu pripeljal, so prisli sosajdje precej mojega „novaka“ ogledat, in vsakemu je dopal; — nu, sein djal, vala Bogü, dober je, in jütri ga moremo podkovat’, krotak je, püsti rad nogo vzdignit’; -—■ kovac mu je nove podkuve naredil, in smo ga dokovali, kovaö mu je ne prajdnih nogah krizice zepilil v znamenje, de je novak pervikrat podkovan, potlej sem mogel ne vsako nogo an bokal vina placat’ ze „likof“, de se je rüg bölj z emo eil, in de se bodo podkuve bölj derzale. Vse je zdaj duobru, samu poklaje naj; najsem muogel drugaci, koker na paso sem ga mogel spü-stit’. Püstil sem mu povodec ne glavi, in sem mu zgonec ne vrat priviezal, pa sem novaka in starega kojna h kojnarju peljal. Djal sem: Juri, tii je muj novak in stari kojn, daj en malu „ahtengo“ najn“; sem ga se s zegnano vuodo poskrufil, in sem djal: „Pajdi sreenu. — Drügi dan o poldne kojnar kojne damu prizene, stari je prisel damu, novaka pa naj; zdaj sein si mislil: Mlad je, more se je z drügimi kojni spüstil“. Sei sem te po cajli vasi od kapka do kapka, novaka naj ; uprasal sem kojnarja: Najsi nie vidil mojega novaka? — Ja, denes zjütraj je se bil per starem kojnu. — „Ja, novaka naj“, sei sem damu“. Djal sem svojemu^bratu: „Andrajc, pajdi, greva novaka iskat!“ — Sla sva te ne siela pa na goli hrib; ne golem hribu sem djal: „Andrajc! ukup ne smajva 1iod.it', pajdi ti gori ne verh pozarnice, kjer je ankrat „sranga“ stala, od ondod pajdi po lozinskem puotu do kriz puota, kjer se grie v ravni gost, od tarn pajdi na vümek, potlej pajdi k staji in h ternjavi staji; potlaj pajdi h prajski, h rjavi persti, pa h matlovim dnarjem, od tarn pajdi po cajsti do „puok-stuojna“, od tarn pajdi na ravensko stezö v kocevska siela; od tarn pajdi v nasa siela, ne kaeji hribec, od tarn pajdi ze kuobel h gurajnemu ognisci, od tarn v öertez, ze uöbersic, ze kuoskimi njivami, k marinkinim lazeem do vratec; potlej pajdi cez lescevje, cez rieber ne zelnice, pa ne hrib h debeli crajsni, pa ne siela doli. — „Jest griem pa ze grasoveevega Juozla ogradico, ze jaklovega Martinka ogradico in pa ze zihernovo ogrado, ze male in ze velike njive, za dlajnsko züpnico in jaselnico, pa ne lozinske „faltuor“, od tarn pa po lozinskem puotu nezaj ze vodene doli, ne goli hrib in ne sielih bova pa spet vkep prisla.“ — Sla sva te, koker sva se bila zmajnila; in jest, koker te griem proti zevujdnemu dolu, ka slisim; v ani dolini zgonec zebrenketä; in sem djal: „Ta zgonec je mojega novaka, tok zdaj vajm, de je v leti dolini; pa griem se popraj v uno dolino pogledat, morde svojemu sosajdu dobru dajlu st’rim, ce se je se kteri drügi kojn zgübil; — potlej griem nezaj v dolino, ka vidim, de muj novak h tlam glavuö derzi in se naj muogel nie gäniti’, povodeeva gebica se je bila ze an stergelj zeteknila, de se naj muogel sam rajsit’; — h srieci sem jest imel pipec pri sebi, de sem muogel gebico odrajzat'; -— vse je bin po-teptanu pod njegovimi nogami, on bi se bil rad raj-sil, pa se naj muogel; — odvezal sem te potlej „cügelj“ od povodea, pa te ga peljam prot’ sielam, ka te zegliedam Andrajca, ki grie doli cez rieber prot’ zelnicam, pa ga vprasam, ce je niasel kojna? Pa mi je z glavo odmajal in pa z jezikom „ce“ od-govoril. Jest ga cakam, ko pride, ga uprasam: „zekaj najsi povajdal, ce si niasel kojna? — „Kaj ti najsem z glavuö odmajal in pa z jezikom „ce“ neredil? — Preketa siema, kedu te bo slisal in vidil tako dielec? — He, preket buodi, se vieca siema si ti, ki kojna ne „cügli“ peljas, pa mene uprasas, ce sem niasel kojna! — Imas prav, Andrajc; in taku, bodi ga Bug zahvaljen, novak je bil spet v rokah, in jest sem potlej vsem svojim sosajdom ta svet dal, de nikoli naj trajba kojni ne glavi povodea püstit' in pa ne „strik“ zgonca ne vrat privezat’, temuc ne jermenec all pa ne terto, zetu, de se ne more kojn ne stergelj zeteknit’. 2. Kaj si je vse loncar sküsil? „Vajste, kdur malu hodi po svajtu, nie ne vaj ; jest pa muj lisec sva pa vre dosti svetä vidila, in marsiktero grenko pozerla. Ankrat sva z liscem sla po Istri; se vaj de skuz Terst sva sla, pa nas jepred lajso ana kruota ustavilu; zevpilu je: Holtbcrdja! Jest sem djal: Lonce peljam; — pa me naj rezumajlu, mogel sem it’ v siso z njim. Pretetu ne buodi! Kaj bo tu? sem mislil, -— ce mene zaprejo, kaj bo lisec pocel? — Jest lonce peljam, pustite me, gaspud! sem djal; — pa zdaj sem bil se le sersena rezdrazil. „Vosta vin!“ zevpije; jest sem pa djal: ne vozim vina ne, le lonce sva predajala z lisicem po Istri, zdaj grieva pa skuz Terst damti. Na to so pa mene spüstili, so pa lisca zaperli. Ti ubogu kljüse, ti, lacnu si, de kumaj gledas, zdaj so te pa se v reit dajli; kaku se mi smilis. „Svorc“ je bil tudi jaku dober kojniöek in marsikteri loncek mi je ze zebaratal v Istri; jaku rad sem ga imel; ne zadnje se mi je bil hudü zemeril: vajste: kumaj sem ga bil nevadil stradat', mi je pa krepnil, vajste, de, nu — tega mi vender lisec se naj sturil, in zdaj so ga v kaj ho dajli; kaj bom tel jest brez lisca domä; gaspud, dajte mi lisca nazaj, co ne — bom ano naredil, ki se vam ne zdi! „Ali greste rajs damu? „Lejte, kajpek.“ — „Pa pajte,“ je djal kruota. — Povajte, kaj ste mislili nerediti, c& bi vam ne bili kojna dali?“ — „Lejte nu, drüzega bi bil mogel küpit’. — Tu je bil lisec vesel, da je vender ankrat spet Ter st vidil. Ali, pretieta takavas, ki se kolca najma, de bi jest lisca priviezal nanj! Lejte nu, sem djal, ki sem ravno v Terstu, morem vender kaj küpit’, saj je tiikej vse po cajni. Griem v stacüno ; karuglie-dam ribnisku sajme notri, zlate ribe je predajalu. „Fantek,“ sem djal, „küliko kosta takariba? „I, po krajcarji jih predajam; naj pa bo, vi, ki ste „lonc-man“ mi buoste pa dva dali za ano. — Vse lih je dobru, de ima clovek prijatle po svajtu, — dajte mi nu ano. — Kaku se pa tu küha? „Precaj je kühanu in pecenu, de le ogen vidi.“ — „Fantek zedel si jo, po potu ne bo casa cakat’.“ -— Vajste, kumaj sem cakal, de me je lakot prijela; vzemem zlato ribo, — djali so, de ji je „arenk“ ime, — jo derzim pruti majscu in pravim: „Arenk, vidis ogen?“ Pa pri ti prici mi je v lüzo palu. Se zezenem za njim, ga ze-grabimza zadnje noge in mu pokazem se ankrat ogen; pa kruota mi je zacelu kvakat’; •—■ kruota, kaj bos kva-kalu, saj si kühanu in pecenu, ker si ogen vidilu! Tii vajste, de se gre cez Kras v Ribnico. Kra-sovci so pa vsi vrazji, samo glavuö imajo pasjo. Kumaj sem se jim prikazal, me je ze zecielu ana kruota spotat’. De pa mi loncarji najsmo, kar buodi, vre ves svajt vaj. —- Pajt’ sem se bil nevadil, ko je se „svorc“ zivel, zekaj bi se tüdi zdaj ne odrajzal. Fanticek Postujte s tovori De prasal bom vas Ali imate gori Iz ilovce bas. IjOncar Les mores mi priti De mero bom vzel Bos vidil na r . . . Kako bo bas pel. Fanticek Loncarji ste tici Vas dobru poznam, Modrosti kojnici Se sküsajo z vam'. Foncar Hi, Sekec, hi bevcek, Hi lisec, lii pram! Poeakaj fanticek! Bos v rokah vre nam! Fanticek Ta mladega prama Zesedi, ta gre, K’ je star od Adama, Ga dosel bos vre. Loucar O krota presneta! Od jeze si uriet! Fant, sed’ na sereta In sküsaj ga ujet’! Fanticek Ce hoe’te dobiti Fantica v precep Mu mor’te deniti Koprivo pod rep. Loncar Ze dost imam pota Ne bom te lovil Bos vidil ti, krota Ankrat bos dobil! Fanticek Le sree.no gonite Kojniee na dom Pa bajs prinesite Jest küpil ga bom. Vajste de, nu — v Postojno pridemo, me je pa an gaspud drazil; pa sem se mu bil tüdi dobro odrajzal. Vprasal me je: „Küliku kostaloncen bajs?“ Jest pa sem mu djal: „Kaj me tu sprasüjete, sa ga ne beste küpili?“ — „Ali le povajte, küliku kosta?“—■ „Vajste kaj, gaspud, mati zupanja v Cebrovi vasi so me tajli dvakrat v r. . pihat’ zanj, dajte me Vi tri-krat, pa bo vas!“ Kumaj sva prisla z liscem damu, sem sei precaj na njivo, gledat, kaku oves zori. Pridem ne njivo, ka vidim, de mi c’jo ti preteti bravci ves ovestfpozert’. Le cak'te, kanalje, vam bom kmali pokazal. Gr ein damü, vzemem pükso, jo nebijem in grem nad po-zerühe. Ko pridem spet ne njivo, poslüsam, kaj se kruote majnijo : „Matevz, zivi, zivi, —ti tüdi, ti tüdi!“ Cez an cas: „Mi ga bomo, mi ga bomo!“ „Le cak’te!“ Napnem petelina. Pa kruote so „künstave,“ so bile ano ne „vahto“ postavile. ^ Ko je tu vidilu, de sem pomeril, je zezvizgalu: „Svind!“ pa so vsi zletajli, pa so se vsi v ternje poskrili. Potlej so si pa klicali: Matevz, Matevz! si se ziv, si se ziv? — Jest sem ti tüdi? „Ali si ga vidil, si ga vidil h . . . ? De bi cerknil! de bi krepal!“ E, sem djal, ne bom vas strajlal, kruote, ste „künstave,“ bi mi znalu se kteru strajho ‘zezgat’. Andrükrat sem bil sei pa listje grabit. So pa ravno zelenove kruote zajce pregajnale. Majhnu cakam, kar se je bil zajec mime spüstil. O pretetu bodi! de bi imel pükso pri sebi! Nestavim pa grablje, ka je poclu. Letim po zajca, pa je uze zelena kruota pri njem stalu. Zajec je muj, sem djal, pa bi bilo kruota kmali näme zerezalu: „Kok se ti podstopis nase zajce strajlat’ ? — „Gaspud, jest naj sem vajdel, de so grablje nebite.“ Crez nekaj dm je bilu prislu pa ravno tista kruota kumpir desetinit; pa tüdi jest naj sem püstil. Se je bilo pa vjezilu, pa je slu damu. Drügi dan me po-klicejo gnadljiv gaspud v grajscino in me z debelim ocesom pogledajo: „Ali se rajs branis kumpirjevo de-setino odrajtat’?“ — „Gnadljiv gaspud, rajs.“ — „Zekaj je pa ne das?“ -—■ „Zetü, de ne!“ — Neredi tükaj kriz, de se püntas! — V imen’ ßoga oceta, sinü in svetega Dühä, de ne dam!“ Tükaj ne popir neredi kriz! — Kaj bom na popir kriz dajlal, k’ so me oca pa celu ucili. !!. Kaj Ribnicanjc o stvarjenji gorä mislijo ? Ali ne vajste, ankrat so nam bili tlako nepovaj-dali, de smo mogli z vseh krajev zemljo sküp nosit’, in ne srajdi verta mogli smo an hrib neredit’; nanj so potlej sisico postavili, de so kruote kvartale v nji. tila sva ankrat z Anzeljnovim Maticem z Jürjeve bajte z domi, pa sva bila taku trüdna, da naji naj so tajle noge vec nositi, sva se pa usajla. „Janez“, mi pravi Anzlov Matic, „pretetu soimajli opravit’, prajden so to goro vküp zlajkli!“ — „Maticek! ali ne vaj G. de je ves svajt, pa tüdi hribe, Bug vstvaril?“ — „Pajdi, pajdi“, — mi odgovori, — sembrana gospöda je bila tlako nepovajdala, pa jih je mögel ubogi kmet vküp znosit’. 4, Knj sc je pripctilo loncarju, ko je sei na bo/jo pot na Urbiisovo goro ? Ravno ne male kavke dan zjütraj je bin, ko sva se s fantom zdomi odpravljala; vajste, ne bozjo pot, ne Urbasovo goro sva se bla obljubila; po pöti sva mislila pa se najkaj lunc specat’. Pa najsva veliko srece imajla ne poti, ce sva ravno ne bozji pot sla. — „Fant“, sein djal, all vidis bridko martro tarn le ne bükvi? Pajdi jo küsnit, pajdi!“ Fantek zlajze ne drevo, ze ce bridko martro küsevat’, — ka ga je ze znable popalu? Kaj sein tel? Ge si Bug, spüsti, ce pa ne, pa derzi! — sem djal sam pri sebi. — Sreca vender, de se je bil fant zmüznil. — Kdor se naj hodil, ne vaj, kaku delec de je Urbdsova gora. Tri dni smo hodili, jest an dan, fant an dan, pa kojn an dan. Ne goro pridemo, in oglasimo se pri materi zupänji, ter vprasamo, ce bi ne tajli kojna cez noc imet’. „Zekaj ne“, so djali“ ali ga cte dct’ v stalo? Dajte nu“. — 8 fantom greva pa ne dile. Pol komaj sein izgovoril, sem vre spal, vajste, sva bla s fantom jaku trüdna. Zjütraj ko zaslisim neku sterbavsanje, se zbudim, pogledam, ka se mi je ze bajl dan zesvajtil. „Lejte nu, cas bo vstat’; -—- fant, slisis, zori se, zori“. „Oca, kam se bom zeril, ki je gola dila. — Dan se zori, dan, vstani!“ „0 pretetu bodi!“ so praska fant —, oca, jest sein ne ani sami slami lezal, pa me vse kosti bolijo; kaku morejo se le vas kost! bölct’, ki ste ne cajlem küpcu lezali!“ Drügi dan sva sla pa k masi, sla sva ranku (ravno ko) skuz ano ogrado v cerkev. „Lej, lej, fantek, zedajla sva jo“, sem djal, pri nas imajo ga-spud „ercprester“ trikrat taku dolgo maso, — tu se kar tri je gaspudje napravljajo, vsaki bodo najkaj opravili, pa bo ven. Zdaj pozvenklja, in vsi trije pridejo drügi za drügim; cüzajo, cüzajo, prajden starega gaspuda k altarju spravijo. „E“, sem djal, ta bo pa ze napek, ranku ne vidi, svajtif mu mö-rejo, pa se s perstom kazat’. — Ne tu pride se ana rdeca kruota v bajli srajci pa s palico v roki; kogar je pod nös dregnil, mu je bil krajcar dolzan, in kar v loncek mu ga je mögel dat'. „Fantek“, sem djal, nemara sva midva tüdi kaj dolzna, bajziva; — prajd pajva pa se pogledat, kje taku skripljejo“. — Greva, prideva ranku ne ano süpo, in „kaj majnite“: aden je polajnu grizel, aden je plece dergnil, aden je mesengaste klobase jel, aden je pa zlice zbiral, pa nobena naj bila ta prava: gosli so goslale, citre so citrale, orgle so orglale, bajs je pa rencal. Po masi sva sla s fantom spet k materi zupänji. — „Ali bosta kaj jüznala?“ naji poprasajo mati zu-pänja. — „I, lejte, kajpek“. — „Ali c'ta sesedenega mlajka?“ — „Dajte ga nu!“ Sesedenu mlajku sva snajla, pa sva se gledala. — „Ali ct'e ga se?“ — „Prinesite ga nu se ano latvico“. — Mati zupanja Lama prinesejo drügo latvico: pa je fantek se zmiram gledal. — „E“, sein djal, sesedenu mlajku je dobru, se bi ga jel, pa me vre zdaj skerbi, kaku bom ne kojna prisel. — Vajste, ravno tezko je bilu ne kojna prit', dvakrat sem posküsal, pa sein vselej nezaj cüznil. — „Tri sto svetnikov! pomagaj, de ne kojna pridom“. — Se zeletim, na — sem pa cez kojna zletel. — „Holt“, pol naj jih precaj odstopi, sto in petdeset jih bo zedosti? — Se v drügo zeletim, pa sein bil ne kojni. — Ali med potjo me je b'lu prijelu; vajste, s kojna bi bil mogel it’. Pretetu ne bodi, s konja je lehku, ali nanj, nanj se tezkü pride. K sreci je bil tarn blizi plot. Zepeljem kojna k ploti in stopim z ano nogo ne plot, z ano pa ne kojna, „Kaj bi b'lu, ko bi zdaj kdö prisel in bi rckel: „hi“, pravem sam pri sebi. Pa preteti lisec ima kaj tenkä usesa, komaj sein zrekel: „Hl“, se je uze prestopil, in jest sein bil ne tlajh. — „Oca“, pravi fantek, „jest sem vajdel, de bo taka; tri lonce ste bili sv. Antonu obljubili, pa mu naj ste nobenega dali.“ — Nu, kaj naj zedosti, da sem obljübil? — Nemara pa, de je fant vender präv imel, naj ravno taku nevümen kot so drügi, se vaj de, od mene se je dosti nevadil. Skoda de more domä krave past’, Ankrat sein ga sei zjütraj bucht; djal sem: „Ma-tevz! Matevz!“ — „Kaj je?“ — „Vstani!“ — „Kaj pa bo?“ — „Krave bos gnal past.“ — „Kaksnu vreme je?“ — „Oblacnu“, — „Ali bo pa lilu, lilu!“ — Cez nekaj casa ga spet poklicem: Matevz! Ma- teyzj Oj Matevz!“ — „Kaj je?“ — „Vstani!“ — „Kaj bo?“ — „Krave bos gnal past!“ — „Käkosuu yi’eijQe io?“ — „Malu je oblacnu, malu pa jasnu“. — «Ah bo pavdolg cas, dolg cas!“ — Pa mi je spet zespal. — Se v tretje ga klicem: „Matevz! Oj Ma-tevzj ka ne slisis? — „Kaj je?“ — „Vstani!“ — »Kaj bo?“ — „Krave bos gnal past“. — „Käkosuu vreme je?“ — „Gistu jasnu!“ — „Ali bodo pa sie, sie“. — Zdaj ga naj sem tel vec klicat', sem djal: „nar berz je bolnu kruota, naj si pocije“. 5. 0 Ribniskem ognji. Zdaj bom pa se tu po vaj dal, kaku je Ribnica gorajla, potlej pa nie vec. Taku pretetu velik ogenj jo bil, de so samo eveki ostali, pa naj sem mogel se e^zezgat’. Pri zadnji sisi so bili gaspud „ercpre- ster ogenj pahali, pa bi bil se plot kmali zgorel, ko in ga ne bili ubranili. Drügi dan so bili prisli Dlanjci eveke pobirat’, pa naj smo Ribnicanje püstili; djali smo: „Gveke bomo ze sami pobrali. Dlanjci so Ibili pa ranku huch, jezili so se ne Ribnicane, in so djali: „Bug daj in mati bozja, de bi pri nas ankrat gorajlu, tüdi mi ne bomo vam püstili! Gaspud „ercprester“ so nas bili pa vse jaku pokrajgali in v pridigi hudu prijeli, udarili so bili ob priznico in so djali: „Ve, kruote, ste vi bili pre-vec zeceli kruotit se, ze tu vas je Bug z debelim ocesom pogledal in z debelim paveem potipal. Jest vam toraj dam ta svet: Vec se ne kruotite. XII. Poslednja carovniska pravda v Ribnici. Vvod. Komur je znano, da je bila v Ribnici sezgana poslednja carovnica na Kranj skem, se pac cndil ne bo, da pisavcc, Ribnisko dolino popisovaje, nekoliko spregovori o carovniski vrazi splob in o carovniskih pravdah posebej. S tem oddelkom svojega spisa ne mislim na ne-cast govoriti le Ribnicanom, ampak splob vsem be-dakorn, ki so kdaj verovali ali morda se verujejo na carovnice. Bila je ta vraza sila na siroko raztresena, in jako jako vkoreninjena med vsemi narodi. Zdi se mi pa7 da dan danes zelö odjenjuje. Moj namen tukaj ni, o zacetku te vraze govoriti, in na dolgo in siroko skazovati, kako da je nemnna, bedasta, äbotna, skodljiva in pregresna, saj se to v kersanskili podukih zivo in prepricavno dopoveduje. Da se od resnice tega poduka popolnoma prepricate, Vam tukaj podam pravnisko kervavo pravdo, ki jo v izvirnem spisu hrani Ribniski grad; poslovenil mi jo je iskreni rodoljub Karol Rudez, brat sedanjega last-nika grajscininega, Jozefa Rudeza. Pazno jo berite, vse okoliicine, zlasti poverhno obravnovanje sodnisko in mucila z merzlo kervjo in zdravo pametjo prevdar-jajte, in mojih opominov, semtcrtje vpletenih ne pre-zirajte, pa stavim sto na eno, da ne eden mojih bravcev ne bo te vraze verjel, mar vee bo, tega sem preprican, sleherni zdihnil: Hvala Bogu, da so ze minili ti Lalostni casi. ------------XX---------- Kervava pravda o zadevah Marine Susarkove, Lucijc Kcrznicevkc in Koncariee (Skoncarice). Od 11. maja 1701. Kriminalni zvezek st. 14. „Beta 1701 tridesetega aprila se je zacela kri-minalna pravda zoper neke carovniske osebe, ki so bile zaperte v Ribniski grajscini. Tako le se je ravsala: Navadni sodriik (judex Ordinarius), \ Prisednild (assessores): I Gosp. Janez Gaspar svetovavec (Rath) l o zadevi „ Juri Lesar, ( Marjete Susarkove. „ Peter Puzelj, j ,, Peter Vesel, Andrej Mordaks, zastopnik dezelske sodnije. „ Janez kerstnik Ravnik, pisar pri sodnii. Kalco §6 'pricujoca imenuje? kje je rojena? in kje sta-nuje ? Imenuje se Marina Susarkova, in je tukej v Rib-niskem tergu rojena, kjer tudi stanuje. Koliko da je stara ? Okoli 40 let. Kdo da so bili njeni starsi in kako jim je bilo ime“? Oce da je bil Mikula Gnidica, po domaöe Ce-sen im eno van; mati pa je to leto umerla, in ji je bilo Marjeta ime. Äli je pricujoca omozenaf ali ima kaj otrok? Omozena je s crevljarjem Janezom Susarkom, in ima sestero zivih otrok, pa tudi zdaj je noseca. Ali ve, zakaj da stoji pred sodbo? Da ne ve, ce bi bila kove reci kriva, dasi jo ljudje sodijo, da je carovnica; ona pa da je v tej reci popolnoma nedolzna. Ali je poznala Anko Zbacnikovko, Nezo Rusovka in Lucijo Kerznicevka; in ali ve, kam da so presle? Vse tri je prav dobro poznala; ko carovnice so bile sezgane. Ali se ni tudi ona vdelezila te Tiudobije; 7iaj bi sania prostvoljno obstala ? One so s tem svojim pricanjem zoper mene svoje duse pogubile, ker nikakor ni tako, kakor so govorile. Ali ve, da so te tri osebe do svoje smerti resnico tega, kar so o nji govorile, vedno terdile in da niso be-sedice preklicale ? Temu bodi, kakor si hoce; vender so krivo pideale. Vse hude duhove zaroti, da naj jo precej vza-mejo, ce je res carovnica. Ker ni hotla vjetnica o svoji pregrehi nie obstati, se ji je velelo, da naj gre zopet v svoje prejsnje stanovanje. Da se bo pa izprasevanje nadaljevalo. Ravno tisti dan popoldne se je ta vjetnica v drugic izprasevala; ona pa je ravno tako odgovarjala, kakor poprej. — Ko je bila neke lazi prepricana, — so ji naznanili, da ne bodo njene laznjive terditve nie vec porajtali. Pa saj je bila tudi njena mati tej hudobii vdana, tako je ze nekaj pric pricalo zoper njo. Pri vsem tem hudodelnica se vedno terdovratno taji. Zacasni sklep. Ker Marina Susarkova pri tolieih dokazih1) noce prostovoljno obstati svojega hudodelstva2) naj se ona posadi na navadni carovniski stol,3) in potem naj se dalje izprasuje. ') Kje so neki ti dokazi? jez jih v dosedanji obravnavi in pre-iskavi ne najdem; in ti, moj bravcc, menda tudi ne. Ali so morebiti ze tozenje in sumi kake spricbe? •) Kacega hudodelstva Marino Susarkovo ti, moj bravec, krivo spoznas, jez se nobenega druzega ne, kakor da se je bila sodnikom zlagala, pa menda bolj iz strahlt, vedoe, kaj je caka. 3) Da ves, kaj hoce to reci, beri naslednje: Caroniski stol so imenovali mucilna orodja, s kte-rimi so zatozence, ki niso precej obstali, cesar so bili to-zeni ali sumljivi, stiskali, mlincili, raztezali, vili, vintali in zgali. To mucenje je imelo veä stopinj, druga hujsa od druge. — Perva je bila, da so mu pavea obeh rok djali med vinte, ktere so vedno privijali in pavea cedalje hujse stiskali, tako da so mu jih zmlincili, t. j. vse njune koseice sterli in zdrobili. — Ako te bolecine niso stisnile priznanja. Sestega raaja se je ta obsodba izversila, in vjet-nica je potem, ko so jo cele tri ure terpinöili, to le pripovedovala: 4) Ali je res, kar se je zoper njo govorilo? Res je, da je carovnica. nastopila je druga stopnja: Druge vinte so mu deli na noge okoli pis6ali in mee, ter jih tako dolgo privijali, da je od prevelicih bolecin obljuliil poterditi vse, cesar ga dolze, all & te obljube ni bilo, da so mu vse kosti zdrobili. — Nastopila je potem tretja stopnja, ki so ji rekli raztezanje: Na herbtu so mu roki terdo zvezali z debelo vervjo, drugi njen konec so v skerpec, kteri je bil ali v strop pribit, ali na kak kol, deli, ga nategnili in ubozega zatozenca kviäko po-tegnili tako, da ste se mu roki zavili in narobe obernili nad glavo; da so mu bolecine zviksali, so ga naglo do tal spu-scali in zopet nazaj naglo potegovali; in ee so ga botli se bolj raztegniti, so mu tezka zelezja na noge privezali in ga pustili po pol ure v visini na vervi viseti. — Za tretjo stopnjo pride ceterta se hujsa: Zveplo ali smolo so zgali, da so mu kapali na golo teld, ali pa so mu pod pazduho ali pod podplati ali kam drugam lue zazgali, ali pa mu za nobti na rokah in nogah zagojzde zabijali. Kaj ne, ljubi bravec, da bi tega ne verjel, ako bi se vedilo le iz ustnega izrocila davno preteklih casov; ali vse to se je godilo se pred 100 leti, popisovanje tega mucilnega orodja se semtertje se hrani in se celö orodje samo je se vi-diti v veß mestih na Nemskem. 4) Jezuit P. Friderik Spe, ki se je zoper to neclovesko in trinosko mucenje sereno vzdignil, tako le pise: „Denite sod-nike same na tezo, in nas vse, pa se boste po tej poti pre-prieali da, smo vsi carovniki.“ Kako to ? „Krepki mozje,“ Friderik dalje govori, „so mi pripovedovali, da si ni moe misliti hujse in ncsterpljivse bolecine od raztezavnice, in raje bi, so djali, naj gersa in ostudnisa Imdodelstva, na ktera se nikdar nismo mislili, obstali, in se celo, ako bi bilo treba, desetkrat raje umerli, kakor sli se enkrat na tezo.“ — Kako je torej möglo drugace biti, kakor da se je pravda skoraj vsacemu zatozencu nesrecno iztekla. Kdor je tajil, — in kako bi bil mogel precej obstati, cesar ni storil - je bil tezan, in je ali med tezanjem ali pozneje v jeei svojo duso izdihnil, ali je, da bi se strasnih bolecin resil, priznal, cesar ni storil, in bil je k smerti ognja obsojen. — Pae kaka priloznost sovraznim ljudem, ako so hotli masSevati se nad kom; zadosti je bilo izreci sum, da je kdo carovnik ali carovnica, in bil je na sodbo poklican, izprasevan, tezan in k smerti obsojen. Pa tudi dezelske postave so zapovedovalo soduikom iskati ßarovnikov in carovnic. Zavolj tega so hodili ogleduhi po mestih in vaseh iskat jih. In ßesa je bilo treba, da je sum letel na koga in da je prisel V preiskavo ? Ali le kacega natolevanja, ali da je komu kterikrat privoscil kaj hudega, in se mu je v resnici kaj pripetilo, ali da ni komu kdaj odkrito v oci pogledal, ali da je kdo predolgo spal, ces, da je bil pri carovniskem ponocnem zboru, ali da je bil kdo prevec vesel ali prezalosten; kdor se je po vnanje poboznega kazal, je hotel, tako so sumili, prikriti zvezo s hudicem; kdor je razuzdano zivel, je pa oßitno kazal to zvezo ; kdor se je ustrasil, ko so ga prijeli, zoper njega je pricala huda njegova vest; kdor je bil miren, brez vsega strähn, kdo drugi ko hudiß mu je mogel dati ta mir. Kdor se je pri sami preiskavi ali med raztezovanjem krivega spoznal, je bil k smerti obsojen, ako je kdo ziv prestal bolecine trinoske teze, bil je tudi k smerti obsojen, ker ga ni mogel pri ziv-Ijerji ohraniti hudobni duh. Kdor je kazal, da se mu smili tezani clovek, bil je njemu enak, torej njegovega hudodelstva kriv; kdor je pri raztezovanji umerl, njemu je hudobni duh vrat vlomil, in bil je on pod vislicami pokopan. Bravec ki morda se prav ne ves, kaj je carovnlja, misli si, kako ti smerti odides, ako se zopet ozive carovniske pravde. 0 prezalostni casi, ko je raztezavniea ßarovnike in carovnice rodila! Od kogd se je copernije naueüa? 5) kako in kdaj se je je lotila ? Od Anke Zbacnikovke in od Neze Rusovke, ravno od tistih, ki so bile sezgane. Z njiraa je pred osem leti v jeseni pila pri sv. Marjeti, ko je bilo ondi Leg-nanje. Nazaj grede so jo bile k sebi povabile, rekoö, da bo, kolikor si more le misliti, veselja in kratko-casnosti vzivala. Ko je bila v to privolila, da ste jo namazali po navadnih krajih z nekim mazilom; in na to da so vse kvisko zletele.6) Kam da so bile takrat prisle, in kje so imele shod? Najprej da so prisle na kriz poti na zemljo, potem da so na goro Kiek7) letele, kjer je veliko sho-disce. Koga da so tarn näsle? Mnogo coperniskih ljudi, pa tudi hudobnih duhov med njimi. Kaj so vsi ti ondi poSeli? Pri dolgi mizi so sedeli, pa imeli razliena vina, niesä in tudi druzih jedil, kakor tudi belega, cernega in zelenega kruha.8) Tudi da so bili godei in piskaci pri njih. Kdo da so bili vsi ti in Se jih je poznala? Ptuji ljudje da so bili. o kom se je ona ondi pajdazila in kdo da se ji je pridruzil ? Dobila je tarn ljubceka, s kterim se je pecala. Kako da mu je bilo ime in kdo da je bil? On, ki ga je kakor za mozä vzela, je imel sicer ölovesko podobo, pa je bil le vender hudoben duh; ime mu je pa bilo Henzelj. 5) Po tem so sodniki vselej poprascvali, da so kaj dcleznikov zvedili. 6) Navadno priznanje vseh, ki so bili v preiskavi zavolj carov-nistva tezani, je bilo: da se jim je hudic v moski podobi prikazal, da so ga na kozlovih njegovih nogah spoznali; da jim je hudiß obetal pomoß v vsaki sili in denarja, ki se je pozneje v gnoj ali crepine spremenil; da jim je prigovarjal, z njim ve&io zvezo storiti; da so se mu poslednjiß vdali, Boga pa preklinjali; da so hudicu obljubili, ljuddm in zivini skodovati; da so s hudißem in carovniskimi ljudmi ponoeno shode imeli na kacem hribu, (Slovenci se ve da na Kleku), ali v kacem gradu ali na pustinjah, da so ondi dobro jedli in pili, plesali in druge nerodnosti uganjali, da so na ta shodis&i jezdili na krevljah, na metli, ali na kacem Semem kozlu, ali na konjih s pomoejo nckega mazila, da jih je hudiS ueil skodovati na zdravji ljudem in zivini, toco ali viharje delati, kravam mleko jemati itd. Od kod neld to, da so vsi, ki so bili carovnistva ob-dolzeni, na tezavnici po vseh krajih in med vsemi narodi, kjer so bile take pravde v navadi, skorej enako govorili? Od kod drugod, kakor da je bila povsod enaka vraza o carov-nistvu, ali da so trinoski natezovavei tezanim povsod dajali enak svet, kako imajo govoriti, da se resijo raztezovanja. ’) Slovencem je gora Kiek navadno shodisce carovnic. e) Kruha so omenjali menda le Slovenci, ker jim je sveta reif; na Nemskem so se naravnost rekli, da jo bila gostija brez kruha in soll. Ce ni tudi plesala z njim ?................. Plesala........... Ali ni hake zveze z njim storila f Mogla je Bogä in vse ljube svetnike zatajiti in njemu, namrec hudobnemu duhu, obljubiti popolnoma zvestobo ter se mu vdati z duso in telesom, in pa kakor svojega Bogä castiti in moliti ga. Kdaj se je to izverjenje zgodilo? Precej pri pervem prihodu. Za koliko Sasa? Na veke. Kdo jo je v to zapeljal? Slaba tovarsija. Kovo znamnje ima od njega? Na levem pleci da jo je s kremplji do kervavega vprasnil in v svoj zapisnik zapisal. Ce je ze kaj coprala? Delala je toco, ki je z njo predlansko leto poljske pridelke poskodovala v tem kraji in proti Hervaci. Ce tudi kove druge skode copernice ne delajo pri se-janji (o setvi)? Da; spreminjajo se v ptice in v predperte pre-strezajo vse tisto zernje, ki ga sejavec naprej verze; in tako pozene le tisto seine, ki zad za sejavcem pada. Kam prestrezeno zernje devajo? V neko globoko jamo blizo Kleka. Ce tudi ona ni copernije naucilg kogä? in kterega? Nikoga. Ce ni presvete hostije nevredno prejela, je oskrunila, in na caronisko goro nesla? Kdaj in kako? Pred 3 leti jo je tukej v farni cerkvi pri sv. ob-hajihi po nevredno prejela in jo nesla na Kiek. Kaj so ondi z njo pocele? 8 sibicami so jo pretepale, da se jim je spreme-nila v dete, ki je na kvisko dvigalo svoje rocice. Kaj se je potem zgodilo? in kam da sogapotlej dele? Z besedami so ga zasramovale; zlodju pa so vnoviö zvestobo obljubovale ter ga molile. -— Poslednjiö pa so hostijo vergle v mazilo za letanje. Kaj da so se sicer pri tem shodu pocele ? Sie so po svojik druzih opravkih in potlej se domu vernile. Zatozenka naj zdaj pove vse, ki so se vdelezili Sarov-niskega hudodelstva; toda resnico govoriti, her si sicer duso pogubi — zamolcati nikogar, kteri je kriv, pa tudi nedolznega ne imenovati ? 9) To da bo tudi storila, dobro vede, da na to se opira zvelicanje njene duse. , 3) Po deleznikik je Mo navadno vpraaanje: prigovarjali so jim, resnico govoriti, in so jih vender tezali le zato, da so iz njih iztisnili strasne lazi. Zatozenka naj jih pove! V Ribnici da so: Marjeta, njena ze umerla mati, Lucija Bozbertovka (Vaservirtovka?) stara vdova, Hanzelj Vencina, Alenka Stancarca, vdova, Mikula Gregorec, sicer Grega Erko imenovan. Martin Misnik, stari, Anka, njegova zena, Mihael Lamut, duhoven in beneficijat pri Novistifti. V Gorenji vasi: I. Jaklovka, vdova, Neza Suhadolnikovka. V Dolenji vasi: I. Pavlek Sajbova zena, in une dve ze sezgani zapeljivki. Da je ne bo vest pekla, naj se poterdi, da je to res? Vse je res. Na to se je zatozenka zastran omenjenega du-hovna dal je tako le izprasevala. Ce je res, da se je duhovnik, kterega je zatozila, ca-rovstva vdelezeval? Vse je res, prav dobro ga je vidila na kriz poti na polji in tudi na Kleku. Kaj je ta duhovnik ondi pocel? Vse to, kar vse drustvo. Jel, pil, pa plesal je in svoj sedez imel med najimenitnisimi, ker sejestel med pervake. Greh mu je tudi, da sv. maso bere in pravega Boga nosi v svojih rokah. Tezko je verjeti, da bi se duhovni vdelezeval tacih hu-dobij ? Naj bi le nekoliko premislili, kako hudobno je njegovo zivljenje in obnasanjc, pa bodo lahko verjcli; saj se bo tako tudi vee pritoLeb pokazalo zoper njega. Kaj tacega da od njega ve, naj vse pove? Nikdo drugi, kakor on, je dobrega g. Jurja Fabra, tukajsnjega kapelana, zavolj necega prepira, ki sta ga imela, osepil in okrulil; to je se zdaj viditi pri ubozem duhovnu. Kako da zatozenka to ve? Ker ze ves svet ve. Kako, kdaj in kolikokrat da je g. Lamuta vidila na carovskih shodiscih ? Skoz 4 leta, vselej kedar da je bila tudi ona ondi, zlasti pa pred dvema lotoma, ko so bile hude nevihte, ktere so vsi doljenski strani grozno skodona-pravile; na kriz potih in tudi na Kleku ga je vidila. Kaj, da bi ta duhovnik tako ime imel tudi pri ljudeh ? Naj le poprasujejo povsod, kjer je ze poprej bival, kakor na Oblokah, v Lascah, v Dobrepoljah, in tudi zdaj pri Novistifti. Povsod je imel to ime; zato jo je Ea tudi od povsod^ potegnil, kar je tudi zdaj storil, o se je vernil v Cernomel, svoj rojstni kraj.10) Ali je to vse gola resnica, in ce ni tega govorila za-voljo kovega sovrastva, kove zavisti ali jeze, ali ko-vega druzega vzroka ? Zavoljo öiste resnice in iz nikakorsnega druzega vzroka. Na to so jenjali raztezati hudodelnico; izprase-vanje pa se bo nadaljevalo. Osmi dan mesca maja je bila hudodelnica zopet poklicana pred kervavo sodbo; ko so ji vse, kar je bila do sedaj obstala in povedala, od besede do be-sede prebrali, je vse za resnico spoznala in zopet po-terdila, in sicer vse, kar je zadevalo nje in zatozenih deleznikov. II. Potem se je zacela kervava pravda zoper Lucijo Kerznicevko, 3. dne mesca maja leta 1701. Poprej omenjeni gospodje prisednjki so bili zopet pricujoci in pravda se je ravnala tako-le: Kako da je zatozenki ime, kje je rojena, in kje da biva ? Njeno kerstno imö in priimek da je: LucijaKei’-znicevka; rojena pa da je in da stanuje v Nemiki vasi. Koliko da je stara ? Okoli 60 let. Kdo da so bili njeni starsi in kako jim je bilo vme% Martin Kerznic in njegova Lena Marina, ki sta ze obd mertva. —Njen moL pa se zove Grasper, tudi Kerznic. Ce je omozena in ce ima kaj otrok ? Eavno s tem Gasparjem Kerzniöem; tudi ima se zivih otrok. Ce je jetnici znano, zakaj jo je sodnija zaperla “l Da ne ve, zakaj. Ali je zatozenka poznala sezgani Anko Zbahiikovho in Nezo Rusovko? Obe je poznala. Te dve zenski, ki sie obe spokorjeni umerli, sie jetnico ovadili, kakor da bi se bila tudi ona s caranjem pecala. Ali je temu tako ali ne l Da to ni res, in se ji to tudi ne more nikdar spriöati. 10) Ako ni hotel na tezo, kaj druzega mu je kazalo, kakor po-begniti jo iz okraja te sodije, k sreci je o pravem easu »e zvedil, da ga je Marjeta Suäarkova na tezavnici ko carov-nika zaznamvala. Kaj je zatozenka pred tremi leti po svetem Jerneji imela opraviti, ko je s svojo lteer jo, Martin JDihur-jevo zeno, tudi Sobarjevo imenovano, in s svojim otrokom, leta starim, bila ob enajstih ponoci pri sv. Marjeti v polji? To ni res; ona je tisti cas doma bila. Ce ni res, da so jo njen moz Gaspar Kerznic, njen zet Martin Dihur in pa Andrej Divjak, kteri so vsi trije sli od Prigoriskega zupana, ob tem casu s h&erjo in otrokom vred dobili v prdsi, kjer ste se prav po carovislco vedli? Lahko precej priseze, da temu ni tako. Ce ni res, da je obe njuni brat ogovoril ter jima re-kel: ve carovnici, kaj ob tem casu tukaj delate i Zakaj mi tudi nedolzno dete zapeljujete ? Zatozenka ob oje terdno taji. Tukaj nie ne pomaga tajiti; ker je Dihur domu pri-sedsi, obe doma dobil, jima rekel: Carovnici, kaj sti ze tukej ? ter obe zatozenka in svojo zeno pretepel. Tudi to vse taji. Vsa soseska ve, da se potem celo leto niste mogli med seboj terpeti, ali tudi to ni res? To ni res; moz in zet sta bila tako pijana, da nista vedila, kaj sta govorila. Ker je jetnica tajila vse, je bila zopet v jeco peljana. Izprasevanje pa da se bo nadaljevalo. Eavno tisti dan prideta pred sodnijo Martin Dihur in Andrej Divjak; po dolzem izprasevanji pa nista hotla nie povedati, in sta se s pijanostjo izgovarjala. Ravno tako Prigoriski zupan Peter Bojec. Tudi zatozenka je vedno tajila, kakor poprej. Cetertega dne tega mesca so zatozenko dalje iz-prasevali; mislila je, da bo s strasnimi prisegami vse ovade utajila; zato se je ta zacasna obsodba storila: Zacasna obsodba. Ker je zoper Lucijo Kerznicevko dovolj dokazov (ovad), ki jih pa neöe priznati, naj se ona posadi na navadno klop za carovnice; in potem na dalje izprasuje. Se tisti dan se je ta zacasna obsodba zversila, in omenjena hudodelnica je po terpincenji, ki je 22 ur terpelo, naslednje priznala: Ce so resniene zatozbe in ce priznd tudi ovade, da je namrec tisti cas na njivi prosd nabirala ? Da bi bila proso nabirala, zatozenka taji; zatozbe pa da so resniöne. Od koga da se je carati nauSila ? kje in kedaj se je je lotila? Neza Rusovka da jo je zapeljala pred tremi leti. Ko je namrec sla iz Dolenje vasi domu, da jo je tista Rusovka srecala ter jo na pojedino povabila. In ko je v to privolila, jo je po navadnih krajih nama-zala z necim mazilom, in na to ste obe kvisko zletele. 4 # Na kterem mest.u da se prav za prav najbolj shajajo? Na kriz potih, pa na gori Kleku, kjer se iih je najveö zbiralo. Kaj da je tarn vidila ? Velik grad; v njem vse polno mozkih in zensk in tudi hudih duhov v cloveski podobi. Kaj da so vender ondi poceli ? Imeli so veliko pojedino in razlicnih jedi in pijac; imeli so tudi belega, cernega in zelenega kruha. Kar je bilo imenitnisih, so zgorej sedeli zamizo, od zdolej pa nizji Ijudje, in med temi tudi zatozenka. Kov posel da je ona ondi imela? Mogla je na glavi stati in sveco .... derze unim pri xnizi svetiti. Kaj da so po ti pojedini poceliV Plesali; in to tudi zatozenka. Kdo da je hü njen plesavec, in kako mu je bilo ime? Nek hudoben duh, v cloveski podobi; Urban mu je bilo ime. Kdo da ji ga je preskerbelf Ravno ta Rusovka......................... Ce je kovo zavezo s hudobnim duhom storila ? kakosno ? in kako da jo je storilal Mogla mu je duso obljubiti in ga za svojega boga in gospoda spoznati. Kaj da je bilo s pravim Bogom in s sv. katolisko vero ? Vse to je mogla zatajiti. Ali ima po tej zvezi kovo znamnje? 8 parkljem jo je na herbtu vprasnil in potem z njeno kervijo zapisal v svoje bukve. Ce je tudi kove copernije uganjalaf kakosne in ktere? Da; z strasno toco, ki so jo na Kleku iz kva-ternega pepela pa iz neke moke delale, so poljske pridelke poskodovale. Kdaj in kje da so to skodo delale^ Pred dvema letoma, v Koeevskem, Gernomelj-skem in Metliskem kraji. Kaj da imajo od tacega poskodovanja ? Po toci vzeto zito v neko globoko jamo pod goro Kiek nosijo in iz njega po zimi kruh pecejo. Kako da zito se jemljöf Kedar seje kniet, spreminjajo se v razlicne ptice, kakor: v vrane, srake, krokarje; in prestrezajo zernje, kar ga pade pred sejavca. Iz cesa da delajo mazilo za letanjel in kdaj in kje da ga vecidel delajo ? O teh casih: o binkostih, o veliki noci, o sabotah in veliki petek zvecer. Pakrat tje prinesejo presveto liostijo, zenskega masla in otrocjih sercic. Ce je tudi ona kdaj tje nesla presveto hostijo? Samo enkrat. Kje da jo je dobilaf V Dolenji vasi v cerkvi sv. Lenarta pri sv. ob-hajilu. Kaj da so z njo poceli ? Preklinjevali in neusmiljeno zasramovali so jo, potem pa v mazilo vergli; na levo stran mesali, Bogu se odpovedovali in hudicu zvestobo v novic obljubovali. Ce ni tudi ljudi morila in serc za tisto mazilo nosilaf Tega, da ni nikdar storila. Ce se kaj ve, naj vse pove? Da nie vec ne v6. Zdaj pa naj zatozenka pove vse, ki so se vdelezili tega Imdodelstva toda nikoga po nedolznem; ravno tako pa tudi nikoga, v resnici krivega, ne prezreti, ker bi si sicer duso poguhila. Vse hoöe po svoji vesti ovaditi. Naj bi tedaj to storila! V nemski vasi: Alenka Nosanka, sredi vasi, Marjeta, Petriceva zena, Mikula J., Njegova zena, Turkova hei, Marjeta, Marina, hei zatozenkina, V Ribnici: I., ranjke Cesnovke hei, Rusovka in^ Zbaenikovka, Anka «k , Cesnovkina hei, Marina Susarkovka, tudi njena hei. Potem so jenjali hudodelnico terpinciti ter so jo zopet v jeco odpeljali; izprasevanje pa se bo nada-Ijevalo. Peti dan tistega mesca ob desetih zvecer je hu-dodelnica strasno skusnjavo imela, tako da, ako bi ji ne bi bili o pravem casu na pomoö prisli, bi jo bil, kakor je rekla, nekdo ubil. Zato so bile dobre straze postavljene, da se ne bi kova nesreea zgodila. Pa vse ni nie pomagalo. 0 polnoci se je v hudodelnicni jeci, kakor tudi v gradu in po tergu strasan hrup zagnal: slisali so volkove tuliti, in v jeci rjoveti in praskati, kakor da bi bili medvedje in macke v nji. In ob dveh popolnoci so dolznico z zavitim vratom mertvo nasli. Deveti dan tega mesca se je Marini Susarkovi smert napovedala. Opominjana je bila k pravemu ke-sanju in pokori. Tudi duhovni pastir je bil k nji po-klican. Enajsti dan tega mesca se je Marina Susarkova vprico gospodov in prisednikov poslednjic skrivno in javno izprasevala; in zdaj je hudodelnica dve osebi, t. j. Anko, starojega Martina Misnika zeno in Alenko Stancarjevo vdovo izvzela, reksi, da ji je ovadila, ker je bila na nji huda. Kar je pa rckla od vseh druzih je do svoje smerti terdila. Potem se je nad njo eno-glasno sklenila ta-le sodba: Cesarski kervavi sodnik. Prisedniki: Gosp. Janez Gaapar svetovavec, „ Jakop Kriznar, oskerbnik na Bregu, „ Juri Lesar, „ Peter Puzelj, „ France Pregelj, ,, France Papez, „ Janez Pucelj, „ Peter Vesel, „ Jakop Nosan, „ Adam Sorman, „ Peter Pucelj, „ Juri Pucelj, „ Andrej Mordaks, zastopnik dezelne sodnije. Janez kerst. Bavnik, notar. Glavna ali zadnja obsodba: Po postavi Bpzji in po cesarskih za-konih je Marina Susarkova, leer je vse, kar se je razodelo po natanjeni preiskavi, ki je bila po redu kervave sodnije ravnana, sama spoznala, da je kriva mnogih hudodelstev, kakor: copernije (caranja), s cimur je Bozje in cerkvene zapovedi prelomila in tudi blago svojega bliznjega poskodovala; da je pravo katolisko vero zatajila, presveto resnje telö zasramo- vala in se celo hudicu zapisala..............., drug im v izgled obsojena: da naj se pelje na navadno sodisce in ondi s cesarskim mecem ob glavo dene. Njeno truplo, kakor tudi truplo Lucije Kerznicevke, ki se ima iz zemlje izkopati, naj se na germado verze, popolnoma sezgb, da bo prah in pepel. ") Terdovratna Koncarica naj se pa se v jeci derzi, da se bo o nji dalje preiskovalo. Pri cesarski kervavi sodbi za pravieno spoznano. Dano v llibniski grajscini 11. maja 1701. Janez Juri Gottscheer 1. r., kervavi sodnik. 1') Kdor je le kolikaj pazno bral poverlmo in mucilno obravnavo te pravde in glavno obsodbo, ne bo mu treba dokazovati, da ste bili Marina Susarkova in Lucija Kerznicevka po ne-dolznem k smerti obsojeni, marvec mislim, da je sichern s pravieno nevoljo napolnjen do zalostnih tedajsnjih casov in dezelskih postav, do carovniske vraze in neusmiljenih ljutili sodnikov, in da se mu globoko v serce smilijo vsi domaci in ptuji, ki so bili tako po krivici terpinceni in itmorjeni, in koliko taeih je bilo! Lasje bi vam vstali po koncu, ako bi vedili njih stevilo. Le trinozni sodnik Baltazar Vos se je ocitno hvalil, da jih je ze cez 700 obsodil na germado, in se nadjal, da pride cez tisoc. V Lindhajmu na Nemskem jih je bilo zmed 540 prebivavcev 30 obsojenih in sezganih. — Ali ni bilo katoliske duhovscine, da bi se bila vzdignila zoper to strasno vrazo in zoper darovniske pravde? — Al ji je pa morebiti sama bila vdana? — me boste vprasali; kaj ne? Duhovscine ni manjkalo, in bila je sploh povsod zoper to vraLo in njene pravde: Ali njenega glasü niso poslusale ne oblasti dezelske, ne trinoski sodniki. — Duhovni, ki so se zoper to ne le nekersansko, ampak sploh neiilovesko tri-nostvo z nevarnostjo svojega zivljenja ocitno borili, so zlasti: Korneli Los (f 1593), jezuit P. Friderik Sp<5 (f 1653) in jezuit P. Adam Lauer (f 1632). Najbolj je vraznemu svetu oci odperl P. Friderik Spe s svojimi bukvami, ki jih je pisal zoper Sarovniske pravde ter dal 1. 1631 v Rinm natisniti. P. Friderik Spe, baron, sin jako cislanih starsev, rojen, 1. 1595 V ICajsersvertu na spodnjem Renu, pripoveduje, kako ga je serce bolelo zavolj carovniskih pravd. V dveh letih (1627 in 1628) je on sam vec ko 200 nedolznih oseb obeh spolov, vsaeega stanu in vsake starosti spremljal na germado. Koliko zalost nad necloveskim trinostvom in koliko usmiljenje z ubozimi obsojenci je on imel, si bravec, lahko posnames iz tega, da so se mu v teh dveh letih, kakor sam pravi, pobclili lasje. Torej si ni mogel vec sterpeti, in v nevarnost svojega zivljenja je dezelskim gosposkam pisal omenjene bukve, v kterik je strasno gnjusobo in nespametne postave carovniskih pravd svetu dokazal. V teh bukvah nadalje „bla-gruje mertve, ki so nedolzni terpeli strasne muke, milva vse zive, ki so v vedni nevarnosti, nad vse sreeni pa so" pravi Friderik, ,,oni, ki niso rojeni, da jim ni treba gledati ne-cloveskega trinostva in hudodelstev, ki se gode pod solncem.“ Sicer se s perva ni veliko porajtalo na te bukve, vender so pa kmali zacele roditi dober sad, vraza je jela nekoliko od-jenjevati, in tako tudi pravde. Pervi, ki jih je na Nemskem odpravil, bil jo Friderikov osebni prijatelj Janez Feliks Schönborn, Moguntinski volilni knez. Njega so jeli posne-mati drugi; toda po&si je sla ta ree, kakor vsaka, ki je jako vkoreninjena. Se le sredi 18. stoletja so popolnoma povsod jenjale. Torej ta Ribniska darovniska pravda, ako-ravuo zadnja na Kranjskem, na svetu ni bila poslednja. S carovniskimi pravdami pa, zali Bog, vraza se ni je-njala. Clovcstvu sploh, se bolj pa katolisldm kristjanom na sramoto moramo spoznati, da se gospoduje po svetu sploh, in tudi se med Slovenci. Morebiti bo ta spis saj nekoliko dosegel namen, ki sem ga imel pri tem spisovanji. Le nekoliko zdrave pameti, merzle kervi in verskega poduka je pac treba, da se iz te in vseh druzih praved, tej enaeih, do dobrega prepricas, kako neumna in nespametna da je vraza o carovnicah. bis gegen das Ende des 15. Jahrh. von Georg1 Kozina, suppl. Lkhrer. Per Zweck nachstehender Arbeit ist, die Reihenfolge und die Regierungsdauer der ersten Landeshauptleute von Kram so genau als möglich festzustellen. Die sicherste Grundlage hiefür bieten nur die Urkunden, auf welchen auch die ganze Arbeit aufgebaut ist. Die Aufgabe der Arbeit ist nicht in die Geschichte der Landeshauptleute gelegt worden, sonst würde der Verfasser auch die bezüglichen Chroniken und andere Nachrichten in seiner Untersuchung berücksichtiget haben, sondern nur in die Bestimmung ihrer Amtsdauer. Dazu wären eigentlich nur zwei Daten nothwendig, nämlich das erste und das letzte Datum ihrer urkundlichen Nennung. In die Arbeit wurden aber aus verschiedenen Gründen auch die urkundlichen Nachrichten, die zwischen diese zwei Daten hinein fallen, ausgenommen. liuiclin von Birnbaum. Die Regesten der Urkunden, in denen der erste Landeshauptmann, sei es mit oder ohne Prädikat „Kastellan", vor- kommt, sind folgende: 1. 1251 zu Lack am letzten Juni. Herzog Ulrich von Kärnten bekennt, daß sein Vater Bernhard Herzog von Kärnten gegen Recht und Gerechtigkeit mehrere freisingische Besitzungen, welche Herzog Heinrich Markgraf von Andechs und Herzog Leopold von der Kirche zu Freisingen als Lehen besessen, und die nach dem Tode dieser beiden dem Bischöfe Konrad zurückfallen sollten, in Besitz genommen habe, und verspricht dieselben zurückzugeben. Als Zeugen erscheinen: Eberhard von Wördl, Wernher von Lack und Wilhelm, Chunrad Gallo, Chunrad Purkgraf von Luenz, Jakob von Gutenberch, Rudelinus de Pirn-"baum. *) ') Dik (umciiiten Btsitzungen sind: Forum Gutenwerde et montem, qui Weinperch dicitur et universas villas in Marchia sitas, quarum nomina sunt haec: Zagrat, Clenonich, Chrazne, in Lokniz molendinum et mansum, Polanum majus et minus Wrez . . . duos mansos et molendinum, Drage, Altenburch, ambo Pajersdorf, Navigium, Naterego, Ztrug, Vreznik et Gauri et alias posessiones dicto foro et monti Weinperch attinentes et caetera, videlicet fora aquosa et silvosa . . . Meichelbeck II, 2. 28. N. XV. 2. 1256 am 29. März zu Lichtenwald. Herzog Ulrich von Kärnten gibt auf Ansuchen seines Bruders Philipp, Erzbischofs von Salzburg, dem Dietrich von Altenheim einige Besitzungen. Unter den vielen Zeugen aus Kärnten und Krain werden auch genannt: D. Rudlinus et D. Chunradus de Pirpom . . .2) 3. 1256. Ulricus dux Carinthiae et Carnioliae dominus ex-imit monosterium a muta et telonio et protectionem monosterii injungit Rudelino de Pierpaumb, Castellano et capitaneo Labaci. 3) 4. 1258 actum in Winekke. Aus einer Sitücher Urkunde, deren näheren Inhalt ich nicht kenne, sind nur die Namen bekannt: Wichmarus de Reifenstein et Dom. Rudlinus de Laibach, Wil-halmus de Minchendorf.4) 5. 1261. „D. Rotilinus castellanus castri de Laybache“ gibt im Namen des Herzogs Ulrich von Kärnten in die Hände des „Berlingerius praepositus 8. Worlici et d. Rupre-tus de Budrio“ für den Patriarchen Gregor von Aqnileja :) Tangl Grafen von Heunburg. Separatabdruck. II. Abth. pag. 9. Die erste Noiiz, daß Rudelin in diesem Jahre schon a!o „Kastellan" vorkommt, fand ich im Aufsätze des verläßlichen Historikers P. Hitzinger „die politischen Verhältnisse Krams im Miltelalter," in den M. f. K. 1856, pag. 47, da ich einige Zweifel an der Richtigkeit dieser Nachricht bei meiner ersten Veröffentlichung dieses Aufsatzes laut werden ließ, entgcgnete P. Hitzinger als Ergänzung zu meinem Aufsätze: sBlätter ans Krain Nr. 43, Jahrgang 1863 pag. 169) die Benennung ,,Castellanus et Capitaneus Labaci“ kommt in den von P. Paulus Putzei int Jahre 1719 geschriebenen aus Urkunden und altern Libris traditionum geschöpften , unter dem Titel „Idiographia“ verfaßten Annalen des Stiftes Sittich vor, deren Original und Abschrift sich im Laibacher Museum findet. Die betreffende Stelle lautet wie sub 3 schon angeführt. In den M. f. K. 1856 heißt eg nur: Ulricus dux injungit omnem protectionem monasterii Sitticensis Rudelino de Pierpaumb, Castellano et capitaneo Labaci (M. Sittich 1256) Ich werde noch später im Serie auf dieses Datum zurstckzu-kommen Gelegenheit haben. ") Marian VII. 375. das Schloß Laybach nebst einigen andere» Orten und Schlössern;^) zum Zeichen der Besitzübergabe gibt Rotelin den genannten Abgeordneten des Patriarchen die Schlüssel des Schlosses Laybach und der anderen Schlösser °). 6.1262, 23. Febr., bei St. Peter im Hause besPlebanus. Herzog Ulrich von Kärnten schenkt dem Kloster Freudenthal, seiner Stiftung, den Adrian, mit dem Zunamen Marko und einen Platz in Laibach. Als Zeugen kommen vor: Ortolf von Gurkfcld, Otto und Herbord von Owersperg, Eudlinus castellanus in Laybach, Leo vicedominus, Nicolaus sco-lasticus. 7. 1263. Bloß im Valvasor ermähnt.4) 8. 1265, 30. April, bei Laibach. Herzog Philipp, Bischof von Salzburg und päpstlicher Legat, belehnt die Brüder Herbord, Otto und Meinhalm von Owersperch mit der villa apud Weychssen. Als zweiter Zeuge kommt vor: Rudlin von Pyrpount.5) 9. 1265, 22. Juni, in Laibach.6) Herzog Ulrich von Kärnten gibt dem Freudeuthaler Kloster „8 mensos sitos in Thuniz“. Zeugen: Fridericus consobrinus noster, marchio Veronae, Chunrad dictus Gallo, Waltherius _ de Stain, Herbordus de Owersperch, Eudlinus de Eirbaum, Chunradus noster vicedominus, Hermannus de Bam-steyn, Gerlachus de Hertenberch, Gyselbert et Otto, Laibacher Bürger. 10. 1265, 20. September. Herzog Ulrich von Kärnten verkündet, daß sein Getreuer, Ortols von Gurkfeld, auf sein Gut in Celle und Zugehör, für die der Kirche von Freisingen zngefügten Schaden verzichtet und selbes der genannten Kirche übergeben, Bischof Conrad von Freisingen aber dasselbe dem Ortolf von Gurkfeld und dessen Erben als Lehen gegeben habe.7) Zeugen sind: Friedrich Graf von Ortenburch, Leopold von Eschenberch, Wernhard von Waldeck, Wernher und Conrad Brüder von Lack, Jakob von Gutenberch, Budlin de Laibaco, Nicolaus von Reutenberch, Ortolf von Prisek. 11. 1267, 1. Juni, bei Laibach. Herzog Ulrich, von Kärnten gibt den drei Brüdern von Auersperg einige Huben. Als fünfter Zeuge kommt „R ud l in von Laibach cor.8) 12. 1268 in die Marcelli Papae et Martyris. ') Bianchi Documenta Forij. saeculiXIII. ans dem XXI. Bande des A. f. ö. G. at'gedruckt, in den M. d. V. f. K. 1859, pag. 100. 2) Die Schlösser sind genannt ibid. pag. 99: castrum de Laybach cum omuibus pertincntiis et castris, videlicct Vorzach , Or-timberch, Iglom et Urusperch, mib andcrwäns: castrum Wi-dech. Gorizach, Heremberch, Valckemberch, Iglom et Urusperch . . . (ib. pag. 100). 3) Balvasor kannte eine Freudeuthaler Urkunde dieses Datum; sehr wahrscheinlich auch gerade die hier gemeinte, den» er erwähnt an einem zweite» Orte, Buch X, pag. 219, dieses 291 sc. von Frcn-dcnthal, nur mit 5 Zeugen, die wir auch bekommen, wenn wir die beiden Auersperge als einen Zeugen nehmen. — Die Urkunden kenne ich aus einer Kopie im hiss. Verein von Laibach, deren Original im geh. H. Archiv in Wien sich befindet. 4) IX. Buch, Ili. Bd. pag. 15. 5) Elzes Regeste ans dem Auerspergischcn Archive in de» Mitth. f. K. 1801, Pag. 11, Nr. 3. 6) Diese Urkunde kannte Valvasor nach X, 220, gibt jedoch nur das Datum derselben. Mir ist dieselbe ans einer nach dem Originale im geh. Hansarchiv verfertigten Copie des hist. Vereins für Krain bekannt. ') Meich. II. 2, Nr. 73, pag. 46. Als Regest ohne Zeuge» auch in Kl. A. II. Nr. OLIV, pag. 35. 5) Vidc genaue Regeste von Elze in M. f. K. 1861, pag. 12, Nr. 4. Herzog Ulrich von Kärnten übergibt die Kirche St. Petri in Metlik dem deutschen Haus zu Laibach. Als sechster (unter den weltlichen als 2.) Zeuge „E u d-linus de Pirboume“9) 13. 1269, 6. August zu Laibach. Der Brixner Bischof Bruno vergleicht sich mit Gerloch von Hertenberch wegen 200 Mark Silber. Zeugen: Ulrich Herzog von Kärnten, Graf Eberhard, Wilhelm und Heinrich von Schärfenberch, Heinrich von Het-fenberch, Gebhard von Lilienberch, Ortolf von Mingozburch, Otto, Offo und Ortulf Brüder von Landstraß, Griffo und Nicolaug von Reutenberch, „Rudlin von Pirbaum".'9) 14. 1269, 2. November zu Laibach. „Butelinus castellanus cle Laybacho“ Herman von Ramenstayn, Herbard und Otto von Owersperg und Gerloch von Hertenberch, schwören ihrem Herzoge Philipp ihre Schlösser zu vertheidigen. 1 ■) 15. Auch in einer zu Udine am 23. August ansg. Urk. kommt Rudel (Kastellan) von Laibach als Zeuge vor.>9) Diesen ersten Landeshauptmann kennt Valvasor ans einer Wienerchronik zum Jahre 1261.,3) Valvasor behauptet, daß sich derselbe auch in den zwei folgenden Jahren also 1262 — 1263 als Kastellan in Laibach unterschrieben habe. Valvasor hatte demnach, so fest sind wir von seiner historischen Treue überzeugt, ans den Jahren 1262 und 1263 über diesen Landeshauptmann urkundliche Nachrichten vor sich. Eine Urkunde glaube ich erruirt zu haben (die für das Jahr 1262). Dieser Landeshauptmann wird nach obigen Regesten genannt: 1. Rudelin (oder Rudlin oder Rotilm) von Birnbaum (Pirnbaum, Pierpaumb, Pyrpöum, Pierbaum, Pirboume). 1251.1256.1265.1268.1269 2. Rudelin von Laibach (in den Urkunden 1258, 126 t und 1269). 3. Rudlin castellan von Laibach (1261, 1262, 1263, 1269). 4. Rudlin von Birnbaum castellanus und capitaneus Labaei (1256). Es scheint uns nöthig, zuerst über Rudelin als Kastellan und Capitan von Laibach zu sprechen. Diese Verbindung beider Titel machte uns Anfangs, bevor wir die nähere Quelle erfahren hatten, die ganze Nachricht verdächtig, und zwar aus nachstehenden Gründen: 1. Rudelin soll als castellan et capitaneus 1256 urkundlich Vorkommen, unter einem Titel, den er in keiner anderen der 15 Urkunden trägt, 2) werden die späteren Landeshauptleute (capitanei) nur capitanei, nie aber als castellani et capitanei urkundlich genannt. Auf diese Gründe gestützt, bezweifelten wir die Nichtigkeit der oben angeführten Regeste (wenigstens in der vorliegenden Form). Herr Hitzinger hat die Gefälligkeit gehabt, in einer Anmerkung uns über die Quelle aufzuklären. Diese gaben wir schon in der Anmerkung. Wir fügen noch hierzu bei, daß wir Pntzel, trotz seiner Gründlichkeit in seinen historischen Forschungen, deren Grad wir jedoch erst dann beurtheilen werden können, wenn wir ein größeres Stück seiner Arbeit werden prüfen können, für jetzt und für diesen speciellen Fall nicht folgen können, da seine Angaben anderen urkundlichen widerspricht. Pntzel mag recht viele Daten aus Urkunden oder Libris traditionum geschöpft haben; er hat aber gewiß auch andere Geschichtswerke benützt. Aus diesen konnte ihm bekannt °J Ans Duellius historia ord. Theut. III. 114 in M. f. K. 1802, Pag. 77. Nr. 5. 10) Fontes II. Abtheilung I. Bd. pag. 98. ") Aus 31. f. K. ö. G. XXII. 382 abgedr. in M. f. V. 1800 pag. 45. n) Tangts Gesch. von Kärnten pag. 23. l3) Valvasor IX. B. des III. Bandes, pag. 15. gewesen sein (wie z. B. aus Valvasor) daß Nudelin Landeshauptmann war, und daß man die ersten Landeshauptleute „castollani“ nannte. Wie leicht ist es einem Historiker derartige Reminiscenzen bei passender Gelegenheit auch zu ver-werthen. So konnte auch Putzel zu einer näheren Bestimmung des Namens Rudelin von Birnbaum das Wort „onstsllanus" gebraucht und dieses Wort wieder durch „capitaneus“ erklärt haben; denn Putzel schrieb lateinisch und ursprünglich für Ordensleute, denen hin und wieder derartige Erklärungen ganz am Platze waren. Das strenge Festhalten am Wortlaute wird hier wohl nicht möglich sein. Die übrige Negeste sammt der Jahreszahl mag ganz richtig sein, nur die Prädikate „castellanus et capitaneus“ sind Putzel's eigene Zusätze. Damit wäre eine andere urkundliche Nennung des Rudlin von Birnbaum nach einer derartigen Erklärung in Einklang zu bringen. Denn in demselben Jahre kommt der Name Rudelin in einer zweiten Urkunde ohne Prädikat „castellanus“ vor. — Die eine Benennung des RudlmuS wäre somit erörtert. Bei den drei übrigen Benennungen, glauben wir auf Eines Gewicht legen zu können, daß im 13. Jahrhunderte die Würde eines Castellanus eine sehr bedeutende und ans-zeichneude war. Der Träger derselben wird sie sehr wahrscheinlich nie verläugnet haben, besonders wo er in Urkunden als Zeuge genannt wird. Vorausgesetzt, daß diese Ansicht ihre Geltung haben kann, reduciren sich die 3 Benennungen aus zwei: 1) wo Rudlin von Birnbaum mit dem Prädikat „castellanus“ vorkommt, und 2) wo er mit seinem Familiennamen auftritt. a) Rudlin kommt als Castellan vor (1256?!) 1261, 1262, 1263, 1269 2. Nov. 1270 23. Aug. (?) t>) Rudlin kommt ohne diesen Titel vor: 1251, 1256, 1258, 1265 30. Apr., 22. Juni, 20. Sept. 1267, 1268, 1269 Aug. 1) Das erste Erg ebniß wäre, daß Rudelin von Birnbaum die Würde des Landeshauptmannes vor 1258 nicht bekleidete. Ob er schon lange vor 1261 Landeshauptmann geworden, kann man jetzt nicht entscheiden, bis aus den Zwischenjahren 1259 und 1260 Urkunden aufgefunden werden, in denen sein Name genannt wird. 2) Das zweite Ergebniß ist, daß Rudelin von Birnbaum von 1261 — 1263 Landeshauptmann war und Castellanus genannt wurde. 3) Zwischen 1263 und 1269 wird er zwar urkundlich genannt, aber nie mit dem Prädikate Castellanus. Es scheint fast, als ob Rudelin von Birnbaum die Kastellauwürde nur damals bekleidete, als er Stellvertreter seines Herrn, des Herzogs von Kärnten war. In den Jahren, in welchen wir Rudelin von Birnbaum nur unter seinem Familiennamen finden, residirte Ulrich in Laibach, oder in der Nähe von Laibach, und hatte während der Zeit keinen Kastellan; denn sonst würden wir in den vielen Urkunden, die wir von H. Ulrich kennen, und von denen wir einige hervorgehoben haben, gewiß auch seinen Kastellan als Zeugen irgendwo vorfinden. Daß aber Rudlin von Birnbaum während der Zeit, da er sich nur mit seinem Familiennamen nannte, nicht Kastellan war, glauben wir daran zu erkennen, daß er in den verschiedenen Urkunden keinen Vorzug vor anderen Ministerialen zu haben scheint, bald wird er mehreren anderen Ministerialen, bald werden andere ihm vorgesetzt. Erst dann, als Ulrich gestorben war (27. October), finden wir Rudelin von Birnbaum wieder als Kastellan. Nach Ulrich's Tode stritten um seine Erbschaft Herzog Philipp, sein Bruder, und König Ottokar von Böhmen. Jenem hatte der verstorbene Herzog durch die Urkunden von 1256, 14. April zu Lichtenwald, und 1267, 2. Mai zu Graz die Erbschaft im Falle seines kinderlosen Absterbens zngesichcrt. Für Herzog Philipp erklärte sich auch Rudelin von Birnbaum wenige Tage nach dem Tode des Herzogs Ulrich. Wahrscheinlich blieb er Kastellan, bis König Ottokar von Böhmen Laibach nach dreitägiger Belagerung eroberte. Nach dieser Zeit finden wir seinen Namen nicht mehr in Urkunden. Wenn wir zu den Nächstfolgenden übergehen, so stoßen wir auf viele Schwierigkeiten, die jetzt noch nicht zu beseitigen sind, weßhalb wir auch hier etwas umständlicher schreiben muffen. — Als zweiten Landeshauptmann finden wir nur in H o f f's G e m ä l d e n ^): U l r i ch vonTower s. Valvasor kennt diesen Namen nicht, ebensowenig welcher andere Forscher Krains. Hoff setzt ihn zum Jahr 1270. Den Namen dieses Landeshauptmanns konnten wir lange Zeit nicht urkundlich finden, sei es mit oder ohne Titel. Erst aus einer Schrift Tangls, nemlich ans seinen Grafen von Heunburg, fanden wir den Namen Ulrich von Tavers, oder wie Hofs ihn nennt, Ulrich v. Tvvers in einigen Urkunden. Wir finden aber bei Tangl diesen Ulrich von Tvvers, als Landeshauptmann von Kärnten. Da Tangl auch Ulrich von Dürenholz nur als Landeshauptmann von Kärnten, und Hoff Ulrich von Tawers auch als Landeshauptmann von Krain kennt, und da beide in die Zeit des böhmischen Jnteregnums für unsere Lande fallen, so können wir die wichtige Frage aufwerfen: hatten die Länder Kärnten und Krain mit der windischen Mark unter der Ottokar'schen Herrschaft zusammen einen einzigen Landeshauptmann, oder waren sie in der Verwaltung getheilt, so daß Kärnten eigene und Krain mit der windischen Mark auch eigene Landeshauptleute hatte, oder, was auch möglich ist, waren die genannten Länder nur eine Zeit lang zusammen verwaltet und dann getrennt? Im letzten Falle würde die weitere Frage zu beantworten sein, welche Zeit sie eine Einheit in der Verwaltung hatten? Wir wollen hier zuerst Tangls Beweisführung kennen lernen. Die vier Landeshauptleute Kärntens aus den Jahren 1269 — 1275 waren nach Tangls Meinung folgende:^) 1. Ulrich Graf von Heunburg von 1269 bis Ende 1270.. 2. Ulrich von Dürenholz von 1271 bis 1273. 3. Ulrich von Tauers von 1273 (schon am 30. Oktb.) bis Ende 1274. 4. Heinrich Graf von Pfanberg 1275, dessen Regieruugs-dauer nicht bekannt ist, dem aber wahrscheinlich 1275 ein Nachfolger gegeben wurde. Den ersten dieser Landeshauptleute, Grafen Ulrich von Heunburg, müßten wir, wenn ihm von Ottokar Krain sammt der windischen Mark auch wirklich zngetheit war, als Landeshauptmann dergestalt anffassen, daß er neben Rudelin von Birnbaum, der die Stadt Laibach für seinen rechtmäßigen Herrn Herzog Philipp von Kärnten, in Vertheidi-gungszustand setzte und sich Castellanus von Laibach nannte, Landeshaptmann von Krain war. Wir wissen, welche Opposition König Ottokar bei der Besitzergreifung des Landes fand. In eigener Person und mit Heeresmacht mußte er 1270 ins ') Hoff's „Gemälde »en Krain". 1. Band, Pag. 113. 2) Tangl: „Die Grafen von Heunburg" 2. Abth,, pag. 19 des> Separat-Abdruckes aus XXV. Bande des A. f. K. ö. G. Sanb bringen. Laibach konnte er erst nach einer Schlacht und einer breitägigen Belagerung einnehmen. Andere Schlösser mußten ebenfalls durch Gewalt bezwungen werden. Die Einnahme der Stadt Laibach muß in den Monat November 1270 gesetzt werben, da König Ottokar nach der Bezwingung KrainS gleich nach Kärnten reifte und in Villach dem Cistereieuserstifte Victring schon am 13. Dezember 1270 feine Privilegien bestätigte. Wir ziehen aus dem Gesagten den Schluß, daß bis zur Unterwerfung be§ Landes, also bis November 1270 Ulrich Gras von Heunburg nicht Landeshauptmann von Krain sein konnte. Als solchen müssen wir bis zu der Zeit noch immer Rndelin von Birnbaum betrachten, wenn er solange lebte oder seinen unbekannten Nachfolger. Damit hätten wir aber auch ein weiteres Resultat bekommen . daß wir uemlich den zweiten Landeshauptmann, und wenn es' Ulrich von Tauers wäre, diesen kaum vor Dezember 1270 annehmen können. Der zweite der vier Landeshauptleute von Kärnten ist Ulrich von Dürenholz von 1271 — 1273, Valvasor sagt nur,1) daß er von Ottokar eingesetzt wurde unb, nach einem Manuskripte von Freudenthal, im Kriege gegen bie Ungarn geblieben war 1271. Wir wissen hier nicht, ob Valvasor den TodeStag Ulrichs von Dürenholz aus einem Manuskripte von Freubenthal entnommen, ober ob er den Namen Ulrich von Dürenholz aus einer Urkunde von Freubenthal kannte. Den Namen dieses Landeshauptmanns finden wir in folgenden Urkunden: 1. 1271, 27. Oktob. in der St. Zakobskirche zu Lack. Ulricus cle Dürenliolz Capitaneus Carin t li i e, Carniole et Mar chic,2) bekennt, daß der Comthur des deutschen HauseS zu Laibach von der Schuld an die Priorin und das Kloster von Michelstetten 50 Mark Denare Aquilejer Gelbes erhalten, und daß bie Söhne beS Gerlochus von Stein dem deutschen Hanse zu Laibach einige Besitzungen gegeben Haben. 2. 22. April. K. Ottokar beauftragt seinen Hauptmann in Kärnten, Krain unb der Mark, Ulrich von Dürenholz, das Nonnenkloster MaHrcnberg zu beschützen. 3. 1272, 7. September zu Wien. K. Ottokar schenkt dem Kloster Stubenitz die Einkünfte des Amtes in Marchburch 57 Mark Pfennig. Unter den Zeugen als 7.: Vlricus deDurrenholz Capitaneus Karinthiae.3) Wenngleich Vlricus nicht auch als Capitaneus Carniolie et Marchie angeführt wird, so hält ihn doch Tangl als einen solchen (pag. 107.) 4. 1272, 7. September zu Wien. K. Ottokar verlieh der Stadt Ungarisch Brod die Rechte der Stadt Hlubeie und das Recht der Waaren-Niederlage. Testibus: Vlricus de Durrenholz capitaneus Karinthiae etc.4) Auch Hier und in der folgenden Urkunde hält Tangl Ulrich v. D. als Hauptmann von Kärnten Krain und der March. 5. 1272, 16. Dezember. In einer dem Inhalte nach noch unbekannten Urkunde ') Valvasor: IX. Buch, pag. 15. ’) „M. s. K." 1802, pag. 78. Nr. 6. 3) Tangl. G. v. .ft. 106. ch Ibid. 109. kommt auch Ulrich von Dürenholz, Hauptmann in Körnte n vor.5) 6. 1273, 7. März.°) An diesem Tage hatte Bischof Herbord von Lavaut auf Befehl des Erzbischofs Friedrich die Sache beS Nonnenklosters Mahreuberg gegen Rudolf Notar des Ulrich von Dürenholz, Landeshauptmanns in Kärnten, wegen Patronat und Güter der Kirche Zweikirchen nochmals untersucht und wegen Hartnäckigkeit des Beklagten den Kirchenbann erneuert. Auf erz-bischöflichen Befehl mußte der Propst Johann zu St. Bar-tolomä in Friesach der genannten Pfarre die von Sigfried von Mahreuberg 1268 gegebenen, und vom Erzbischof Ladislaus bestätigten Briefe feiner Pfarrei nochmals befestigen. 7. 1273, 19. April. laut welcher Ulrich von Dürenholz, Hauptmann in Kärnten Krain und der March den Abt und Convent von Victring in den Besitz zweier Mausen, die bei Weißenstein im Mooswald gelegen waren, eingesetzt Hatte.7) 8. 1273, 15. Mai in Laibach. Ulricus de Dürrenholz, Capitaneus Carinthiac, Carnioliae, Marchiae et Fori Julii, bekennt, daß Wilhelm von Scherfenberch für die Zukunft allem Eigeuthums-recht auf 4 Mausen, gelegen in Dehnten, auf 6 Mausen in Direzin, und auf einen Mausen in Pfaffendorf entsagt hatte. ^) Zeugen sind: Ulricus Pincerna de Habspach, Her-bordus de Awersperch etc. 9. 1273, 25. Mai. In einer Victringer Urkunde kommt unter ändern Zeugen auch vor: Ulricus de Dürrenholz Capitaneus Carin-thiae .. .9) Auch hier kommen wir aus den vielfachen Zweifeln nicht heraus. Sind die Regesten jener Urkunden, in denen U. v. D. bloß Landeshauptmann von Kärnten genannt wird, genau ? Dr. Tangl legt nur der Urkunde von 1273, 25. Mai ein großes Gewicht bei. In eine Untersuchung, ob U. v. D. 1273, 25. Mai (ober schon früher) nicht mehr Landeshauptmann von Krain und der March war, können wir uns jetzt nicht einlassen. Ulrich von Dürenholz starb nach Valvasor 1271 im Kriege gegen die Ungarn, welche Nachricht Hoff reproduzirt, die aber im Archive für die Landesgeschichte von Krain10) ganz willkürlich in 1272 geändert erscheint. — Valvasor's Nachricht ist thatsächüch richtig, nicht jedoch seine Jahreszahl. Im Jahre 1271 unternahm zwar König Ottokar von Böhmen einen Feldzug gegen die Ungarn, der schon 14. Juli desselben Jahres beendet wurde; der hier gemeinte unb richtige Feldzug fällt aber in's Jahr 1273. Bevor noch das Heer Ottokars zusammen gekommen war, fiel U. v. Dürenholz bei einem Einfalle, den H. v. Güssing über die March nach Oesterreich wagte. Sein Tod ist somit in den Juni 1273 oder Anfang Juli d. I. zu setzen. Des 3. von den vier obengenannten Landeshauptleuten Ulrich von Tauers (Tavers); Tauers Ernennung dürfte bald nach Ulrich von Dürenholz's Tode geschehen fein, denn schon am 30. Oktober 1273 ") kommt er urkundlich vor. b) IM,!, nui. °) Muckar: „G. v. St." V. 355. ’) Klun's „91. f. K." II. III., pag. 38. Tangl Gesch. v. K. 112 mit) 94. Ibid. 114. Kinn hat das unrichtige Datum 9. April. 8) „Milth. d. H. V. f. Krain" 1862, pag. 78, Nr. 7. Aus „Du- ellius historia equitum Teutonicorum pars III., pag. 103. 9) Ibid. 115. '") 1. Heft, pag. 82. "} Muchar: „Geschichte von Steiermark", Y. 355. 30. Oktober dieses Jahres schenkte Meinhard von Hör-berg mit Zustimmung seiner Gemalin Jrmengardis alle seine Gülten zu Pache bei Lavemünde den Nonnen zu Mahrenberg vor den Zeugen: Ulrich von Taufers, Hauptmann in Kärnten, Ulrich von Heunburg, Hernard von Wildon, Otto von Lichtenstein 1274, in die 8. Joannis Ev. (27. Dezember) in Völkermarkt. — Ulricus de Tauers Capitaneus Carinthiae approbat et confirmat donationem Bertholdi Episcopi Bambergensis super 4 mansis sitis in Gravenbach factam Ecclesiae 8. Mariae in Griven coram affine suo Ulrieo comite de Heunerburch et Ul-rico de Düren holz etiam capitaneis ejusdem Carinthiae praedecessoribus suis. — Ob dieser Landeshauptmann noch 1275 anzutreffen ist, wissen wir nicht. Tangl setzt ihn bis Ende 1274. Schon 1275 30. März") bestätigt Graf Heinrich von Pfannenberch, Capitaneus Carinthiae, nach Besichtigung der Privilegien der Landeshauptleute von Kärnten, Ulrich von Heunburg's, Ulrich von Dürenholz's und Ulrich's von Tavers, der Kirche zu Griffen die Schenkung des Bischofs Berthold von Bamberg von 4 Mausen in Gravenbach und die Ber-zichtleistnng darauf von Herbard von Traberch, dem Sohne Herbards von Falkenstein. Sind diese zwei Landeshauptleute von Kärnten auch Landeshauptleute von Krain und der windischen Mark gewesen? Wir glauben nein. Denn es sind uns folgende Urkunden erhalten, die uns eines Besseren belehren. 1. 1273, am 25. Oktober zu Laibach, verkündet Ulrich von Habespach ^), Hauptmann in Krain und der March, daß sich Herr Grifo, Konrad von Lack, Konrad von Gallo und Egeloch de Walde mit 200 Mark Laibacher Münze für den gefangenen Leonhard von Gutenberg verbürgten, daß dieser sich aus der Haft des Bischofs Konrad von Freising nicht entfernen und dem Bischose und dessen Nachfolgern Urfehde leisten wolle. 2. 1274, am 24. Oktober. Zn Piczka überläßt König Ottokar von Böhmen dem Bischöfe Konrad von Freising den herzoglichen Bann aus der Herrschaft Lack, nämlich im Städtchen Lack, Lengenseld, Otrolach, in Draschitz und auf dem Berge St. Margarethen, so wie auf ändern dazu gehörigen Gütern, und bedenkt sich dafür nur eine jährliche Rente, (zahlbar an den Landeshauptmann) von 12 Mark Laibacher Denare4). Unter den Zeugen war auch Ulrikus Schenk von Hauspach Capitaneus Carnioliae et Mar-chiae. Die vielen anderen Namen können wir hier übergehen. 3. 1275, 14. Juli verspricht auf dem Schlosse Lack, Werner von Lack, sich dem Bischöfe Konrad auf Gnade oder Ungnade zu unterwerfen, und ihm noch einen Theil seines Erbgutes abzutreten^ alles dieses zur Sühnung seiner Vergehen an des Bischofs Leuten5). — Zeugen waren: Magister Heinrich von Wördl, Hermann Canonik von Freisingen, Ulrich Schenk von Habespach, Capitaneus Carnioliae et ') Tangl: „Grafen von Heunburg". Sep. Abdr., pag. 18. II. Abth. ff Ibidem, pag. 18. ff Kl. A. II. Bl., Pag. 38. genommen ans „A. f. Kärnten". I. IGO, dieses aus Meichelbeck: H.Frising ll. 2, Nr., 116. pag. 7t. 4) Kl. A. II. Hl., pag. 39., Nr. 181, aber ohne Zeugen, aus Richter's Archiv 1819; die Urkunde selbst bei Meichelbeck II. 2, Nr. 124, pag. 75. s) Kl. A. II. III., 40, Nr. 185; die Original-Urkunde in Meichelbeck U. 2. Nr. 125. Die Zeugen bei Klun nicht angeführt. Marchiae, Griffo von Reitenberch, Walther ein Ungar, Ortols von Manspurg, Gerloch von Stain. Ohne Titel Capitaneus finden wir Ulrich Schenk von Habspach in einer Urkunde vom Jahre 1273, 5. Mai. Ulrich von Habspach wird demnach urkundlich in einer Zeit angeführt, in welcher Ulrich von Tavers und Heinrich von Pfanenberch bloß Kärnten als Landeshauptleute regierten. Die bei Tangl angeführten Landeshauptleute können somit nicht für unsere Geschichte in Betracht gezogen werden. — Eine andere Frage ist, ob Ulrich von Tavers nicht früher schon Landeshauptmann in Krain war. Bevor man seinen Namen als Landeshauptmann nicht urkundlich bezeugen kann, sei es uns erlaubt, ihn in der Liste der krainischen Landeshauptleute zu streichen, und dem Balvasor nur zu folgen; denn zum Jahre 1270 können wir ihn kaum setzen, da wir nur den Monat Dezember frei haben, zum Jahre 1271 auch nicht, da Balvasor seinen Nachfolger Ulrich von Dürenholz vermuthlich in einer frühem Zeit als Landeshauptmann schon gefunden, wie wir, und in eine spätere Zeit auch nicht. — Hoff dürfte durch eine ähnliche Betrachtung, wie wir sie Anfangs beim Funde der Landeshauptleute von Tangl anstellten, sich verleiten lassen, lt. v. T. wie Ulrich von Dürenholz, unter die Landeshauptleute von Krain aufzunehmen. — Wir können die oben aufgeworfenen Fragen bezüglich der Verwaltung der Länder Kärnten, Krain und die windische Mark mit Wahr scheinlichkeit folgendermaßen beantworten: Unter König Ottokar von Böhmen waren die genannten Länder Anfangs zu einem großen Verwaltungskreise vereinigt, und zwar unter Ulrich von Dürenholz, nach dessen Tode aber wurden sie, unter ändern auch aus politischen Rücksichten getheilt, so daß Kärnten eine Gruppe bildete und Krain mit der windischen Mark die zweite. In Krain dürften unter König Ottokar somit folgende Landeshauptleute gewesen sein: 1. Ulrich von Dürenholz von circa Dezember 1270 bis Juni 1273. 2. Ulrich von Habspach von 1273, gewiß bis über die Mitte 1275. Ob Ulrich von Habspach noch über die bc-zeichnete Periode hinaus regiert hatte, wissen wir nicht. Er war Beamter des bömischen Königs Ottokar. Auch die Chroniken kennen ihn als Landeshauptmann, aber in einer ganz verworrenen Weise und falscher Zeit. Im besten Falle konnte er so lange in seiner Würde geblieben sein, als die Herrschaft des Königs Ottokar über Krain gedauert hatte. Wir wissen aber aus der Geschichte, daß König Ottokar schon am 21. November 1276 auf Oesterreich, Steter, Kärnten, Krain und die March verzichten mußte.0) lieber diese Zeit hinaus können wir Ulrich von Habspach nicht als Landeshauptmann setzen. Wir haben aber noch eine nähere Notiz, nach welcher Ulrich von Haböpach schon 2 Monate früher faktisch nicht Landeshauptmann sein konnte. Am 24. September 1276 befiehlt nämlich König Rudolf den Grafen, Edlen und Ministerialen in Kärnten und Krain dem Herzoge Philipp von Kärnten, den er schon 1275 27. Februar mit den genannten Ländern belehnt hatte,7) Gehorsam und Treue zu leisten?) Jenes Datum ist der Beginn einer neuen Herscherperiode, der des Herzogs Philipp von Kärnten, der schon 7 Jahre früher die Herrschaft über Krain übernommen hätte, wäre er nicht von König Ottokar verdrängt worden. Herzog Philipp starb 1279. 6) Klun'S A. II. HI. pag. 41, nach A. f. Kärnten I, 160, ans Böhmer's Regesten pag. 80. 7) Ibidem pag. 39, Nr. 182. ff Ibidem pag. 40 aus Jrvavia pag. 381. Einen Landeshauptmann während diesen drei Jahren müßten wir somit in Krain vermuthen, den der Herzog Philipp eingesetzt hätte. Wir kennen aber keinen solchen. Als Nachfolger Ulrich von Habspach ist nns von Balvasor Mainhard IV. Gras von Göy und Tirol als 4. Landeshauptmann überliefert.') Balvasor ließ es dahin gestellt sein, ob Mainhard die Sorge des Landes Krams unter dem Titel eines Landeshauptmanns, oder eines Gubernators, oder Statthalters übernommen hatte. „Soviel versichern gleichwohl die urkundlichen Nachrichten des Klosters Sittich," sagt Balvasor, „daß er 1277 zu Laibach") im Namen Kaiser Rudolfs dieses Kloster unter seine Protektion genommen. Somit hat dieser Graf Mainhard, wenn er nicht vielmehr den Charakter eines Gubernators gehabt, unter der österreichischen Regierung die Landeshauptniannschaft am ersten betreten." Bei dem folgenden Landeshauptmannc, Ulrich Graf von Heunburg, kommt Balvasor in einer größern Erörterung auf Mainhard und auf seinen Zweifel, ob M. Landeshauptmann war oder nicht, zurück. Das Resultat seiner Erörterung ist, daß Mainhard IV. Graf von Görz und Tirol, nicht Landeshauptmann war. M. konnte die Beschützung des Klosters auch in einer anderen Eigenschaft übernommen haben. Würde Mainhard in dieser Zeit Landeshauptmann gewesen sein, so müßte er unter den Befehlen des Herzogs Philipp von Kärnten gestanden sein, was wir nicht leicht aunehmen können. Dieß hindert uns nicht, ihn in eine spätere Zeit als Landeshauptmann zu setzen. Nach dem Tode Herzog Philipp's war das Land wieder an das Reich gefallen. Es blieb drei Jahre hindurch unmittelbar unter dem Reiche und während dieser Zeit erst dürfte Mainhard Landeshauptmann geworden sein. Wahrscheinlich als solchem befiehlt König Rudolf Mainhard von Tirol den 20. Mai 1280, dem Bischof von Freisingcn das Provinzialgericht zu Lack ungestört zu lassen.3) Es ist wohl merkwürdig, daß wir Mainhard von Görz, in den vielen Urkunden, die von ihm existiren, nur einmal unter dem Titel eines Landeshauptmanns von Krain kennen. Sein gewöhnlichster Titel ist: Mainhard Graf von Tirol und Görz, Bogt von Aquileja, Brixen und Trient. In der Geschichte Kärntens wird Mainhard wohl öfters urkundlich Capitaneus Carinthiae genannt. In krainischen Urkunden scheint er, soweit wir die gleichzeitigen Urkunden bis jetzt kennen, nur in einer Urkunde des Jahres 1280 2. März^) mit dem Titel Capitaneus in Carinthia, Carniolia et Marchia genannt zu sein. Die vielfachen Zweifel, die sich besonders bei diesem Landeshauptmanne dem Forscher entgegenstellen, werden erst dann sich ordentlich lösen lassen, wenn die gleichzeitige Geschichte Steiermarks, Kärntens und Krains erforscht sein wird. Kärnten wird uns durch die von Prof. Tangl besorgte Fortsetzung der Geschichte Kärntens von Ankershofen bald einen gewiß dankenswerthen Fortschritt auch für unsere Geschichte bieten. ') Balvasoi'S Buch IX, pag. 16. 2) Die Urkunde war noch im vorigen Jahrhunderie erbalten. Marian Austria sacra VII, 370 gibt eine kurze Notiz von ihr: Meinharilus... quod Venerab. Abb... in Sittich — auctoritate D. Rudolphi in nostrae receperirnus defensionis praesidiurn speciale. 3) Meichelbeck Histor. Frising. II. b. 103. in Lich. Reg. LXXXVI. 4) M. f. K. 1856, pag. 41, aus Marian V. 500. Nach Mainhard soll Mich Graf von Heunburg Landeshauptmann in Krain gewesen sein. Wir glauben daß Balvasor ihn fälschlick unter die Landeshauptleute ausgenommen hatte. Er ließ sich dazu durch Kombinationen aus Chroniknachrichten verleiten. Der Geschichtsforscher der Grafen von Heunburg, Prof. Tangl setzt auch einen Zweifel in die Richtigkeit der Balva-sor'schen Angabe,3) vornehmlich aus dem einfachen, und wie uns scheint ganz stichhältigen Grunde, weil der Graf v. H. in keiner Urkunde mit dem Titel Capitaneus vorkommt. Wir schließen uns diesem Zweifel an, bis wir nicht genug Gründe bekommen, um Balvasors Angabe als richtig vcrtheidigen zu können. Sein Nachfolger hieß Graf von Ortenburg, den Balvasor3) urkundlich 1300 gefunden haben will. Die betreffende Urkunde ist uns bis jetzt noch nicht bekannt. Dasselbe müssen wir von Stephan von Modrnfch der nach Balvasor 1309 Landeshauptmann war 7) bekennen. Bon seinem Nachfolger dem Grafen Mainhard von Ortenbnrg haben wir die theilweise Kenntniß der Urkunde aus dem Jahre 1331 in welchem ihn Balvasor gefunden hatte."3) Herr Elze theilte uns aus großer Gefälligkeit die Nachricht mit, daß Graf Mainhard von Ortenbnrg in einer Auer-spergischen Urkunde des I. 1326 genannt wird. Wir sind für diese Mitthcilung dem Herrn Pfarrer zum großen Danke umsomehr verpflichtet, da er uns auch auf einige andere von uns übersehenen Daten aufmerksam machte. Die spärlichen Nachrichten dieser Landeshauptleute berechtigen uns am wenigsten zum Schluffe, den Klun im Archiv für die Landesgeschichte von K. gemacht hatte, daß nämlich Graf von Ortenbnrg von 1300—1309, Stephan von Modrusch von 1309—1331 und Graf Mainhard von Ortenbnrg von 1331—1335 regiert hatte. Für jetzt muß man diese Zeitdaucrbestimmung als eine phantastische betrachten. — Die zahlreichem urkundlichen Nachrichten über die Landeshauptleute beginnen erst mit dem Nachfolger des Grafen Mainhard von Ortenbnrg, mit Friedrich Freiherrn von Senneck. Dieser Freiherr sollte nach dem Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain von 1335 bis 1350 Landeshauptmann gewesen sein. Balvasor kennt den Freiherrn von Senneck nur in 2 Urkunden9) vom Jahre 1335 und 1340, die er aber nicht näher angibt. Diesen Landeshauptmann 5) Grafen von Hcnnburg II. Abih. 30. 6) IX. 17. — 7) I. e. 8) Marian VII. 381. ‘J) Balvasor IX. Buch, pag. 17. fanden aber wir schon 1334.') In diesem Jahre belehnte am 1. April der Patriarch Bertrand von Aqnileja Friedrich Freiherrn von Seuneck auf seine Bitten mit den Gütern, die schon seine Vorältern von der Kirche zu Aqnileja lehensweise time hatten. Diese Belehnung scheint 1335, 1. April der Patriarch von Neuem ertheilt zu haben, denn eine Urkunde dieses Datums bewahrt noch das k. k. geheime Hans- und Hofarchiv. -) Im folgenden Jahre 1336 4. Jänner bekommt Friedrich Freiherr von Seuneck, Hauptmann in Krain, von den Herzogen Albrecht und Otto die Besten Tiffer, Freudeneck, Klausenstein und Ratschach pfandweise für geleistete Kriegsdienste gegen Böhmen und Ungarn.3) Den 21. April 1339 belehnt Bertrand, Patriarch von Aqnileja, Friedrich von Seunegk, Hauptmann in Krain, mit der Burg Neydek und allen Rechten und Zugehörungen.3) Dieses Jahr wird dieser Landeshauptmann noch in einer Urkunde genannt, worin ihm von Herzog Albrecht befohlen wurde, die Karthause Geyrach zu schützen?) Die letzte Urkunde, in welcher wir diesen Landeshauptmann genannt finden) ist vom Jahre 1340 und ihrem Inhalte nach nicht näher bekannt?) Wir erwähnen hier noch, ohne es jedoch näher begründen zu können, daß Friedrich Freiherr von Seuneck schon 1332 von Heinrich, Herzoge von Kärnten, als Landeshauptmann in Krain angestellt und 1335 als solcher von Herzog Otto von Oesterreich bestätigt wurde?) Wenn wir auch die Quellen, woraus diese Nachrichten Wißgrill entnommen, nicht kennen, so veranlaßt uns doch die im allgemeinen erprobte Verläßlichkeit Wißgrill's dieselbe als wahr anzunehmen. Demnach ist die Negierungszeit dieses Landeshauptmanns von 1332 bis 1340 oder 1341, also vielfach verschieden von der im Archiv für die Landesgeschichtc Krains. Sein Nachfolger hieß Hardeg von Pettau, und kommt zuerst in einer Urkunde vom 17. Juni 1341 vor, worin Herdegen, Marschall in Steyer und Hauptmann in Krain, und Friedrich von Pettau den Herzogen Albrecht und seinen Vettern Friedrich und Leopold versprechen den Ban einer Veste in der Selich niederreißen zu wollen, sobald die Herzoge es ihnen heißen werden?) Dieser Landeshauptmann in Krain und Marschall in Steier verleiht 1343 den 27. August anstatt der Herzoge Albrecht, Friedrich, Leopold und Rudolf zu Oesterreich „die gereut ob Schönprunen gelegen, von 15 Huben" dem Wolreich von Pillichgrätz und seiner Frau Agnes?) Valvasor führt von diesem Hanptmanne nur an, daß er das Schloß Weinegg und Jgg gehabt hatte.10) Valvasor kannte ihn ans einer Urkunde vom Jahre 1350, die er nicht näher bekannt gibt. Außerdem haben wir für diesen Landeshauptmann ') Muchar's Rkgeste im A. f. K. cjltrr. G. III. Band (1849), pag. 431. ’) Die Regeste dieser Urkunde abgedruckt in den Mitth. des H. V. f. K. 1861. pag. 79, Nr. 12. 3) Darüber sind 2 Urk. vorhanden, deren Reg. im A. f. K. ösierr. G. Band II. (1849)pag. 431 und 432, letztere auch in den M. f. St., 5. Heft, pag. 231 abgedruckt sind. ') M. f. K. 1801 . pag. 79, Nr. 13. 5) Lichn. Reg. CCCCXLV. Nr. 1222. 6) Marian VII, pag. 382, wo bloß der Anfang der Urkunde und die Zeugen angeführt sind. st Dieß nach Wißgrill Schauplatz, II, 81. des nied. äst. Adels 11.81. 8) Lichn. Reg. CCCCIL. Nr. 1271. st M. f. St., 5. Heft, pag. 234, Nr. 86. Die Urkunde befindet sich im Originale im k. k. geh. HauS- und Hofarchiv, nach M. f. K. 1861. pag. 79. -st Valvasor's IX. Buch, pag. 17. nur noch eine urkundliche Nachricht, die wir auch so ungenau, wie die von 1350 kennen. Richter sagt nämlich in seiner Geschichte der Stadt Laibach,") daß Herzog Albrecht 1348 den Hardegen von Pettau zum Landeshanptmanne von Krain ernannt habe. Wir können diese Worte nicht anders deuten, als daß Richter Hardegen von Pettau zuerst 1348 als Landeshauptmann von Krain in einer Urkunde gefunden, die er aber bei der Kürze seiner Darstellung nicht näher anzugeben geglaubt hatte. Aus dem Gesagten ergibt sich die Regierungszeit dieses Landeshauptmannes von selbst. Er regierte von (1340) 1341 bis 1350 (oder 1351), also in einer ganz ändern Zeit, als ihn Klnn's Archiv anführt.Ob der Schluß seiner Regierung noch ins Jahr 1350, oder wenn, wie wir in Klammern eingeschlossen haben, 1351 fällt, können wir darum nicht angeben, weil wir den folgenden Landeshauptmann von Gurk nur ans einer einzigen Urkunde kennen, die sehr wahrscheinlich auch Valvasor benützte. Dieser sagt,'3) daß sein Taufname in dem Manuskripte, welches er nach der Note in Frendenthal sah, so undeutlich geschrieben steht, daß er ihn gar nicht lesen konnte. In einer Schenkungsurkunde des Klosters Freudenthal, ausgestellt von Artaws von Werdneck kommt als Siegler vor: „Pilgren von Grades zu den zeiten meines Herrn von Gurch Verweser zu Laibach." '*) Eine sonstige Nachricht ist uns nicht bekannt. Lange konnte er jedenfalls nicht regiert haben, da wir seinen Nachfolger Hortlicid von Weißeneck schon 1353 urkundlich genannt finden. Valvasor hat diesen Landeshauptmann nicht gekannt. Auch wir kennen ihn nur aus 2 Urkunden, die der Zeit nach fast als eine zu betrachten sind. Hartneid von Weißeneck, Hanptmann in Krain und auf der March, gelobt den Meinhard und Heinrich, Grafen von Görz, in ihrem Dienste wider den Patriarchen und seine Helfer treulich zu unterstützen. Das Datum dieser Urkunde ist 6. Oktober 1353. ,5) Die 2. Urkunde ist einen Tag später ausgefertigt, den 7. Oktober 1353, und bezieht sich auf denselben Gegenstand, nur ist sie ausführlicher. '") Auch über seinen Nachfolger HuMf Otto von Lichtenstcin sind wir arm an Nachrichten. Valvasor,'^) der ihn aus einem Freudenthaler Manuskripte zum Jahre 1355 kannte, sagt nichts, als: der 12. Landeshauptmann hieß Rudolph von Lichtenstein. Die betreffende Urkunde ist noch erhalten. Sie bezieht sich auf die Streitigkeiten des Klosters Freudenthal mit den Leuten des Herzogs Albrecht von Oesterreich und den Pillichgrätzern um die Grenze des Distriktes an der Tunitz. Dieser Streit war den 22. Mai 1355 ausgeglichen.,S) ") Klun's A. II, 253. 'st Nach diesem mstertr er von 1350—1351. 'st Valvasor IX. Buch, pag. 17. ‘st Manuskript der HofbibUothek zu Wien. Nr. 548, Fol. 55. 'st Die Regeste nach dem Original des k. k. geh. Haus- und Hofarchivs, in M. f. K., 1861, pag. 79, Nr. 15. Auch im A. f. Kärnten, VH, 80. ‘st M. f. St. 5. Heft, pag. 237, Nr. 102. ‘st Valvasor, IX, pag. 17. 'st Die Urkunde im Freudenthaler Hanptnrbar., vide Mitth. des h. V. f. Krain, 1853. pag. 25, Nr. 6; auch erwähnt in Klun's Archiv, H. pag. 124. Wir kennen die Urkunde aus einer Abschrift im Grazer Joanneum. Der nächstfolgende Landeshauptmann war Vtto Graf von Wrtenburg. Valvasor ’) sagt bloß: Der 13. Landeshauptmann war Otto Graf von Ortenburg, welcher 1370 zu Reisniz mit Tod abgegangen. Valvasor kannte ihn als Landeshauptmann aus einem Freudenthaler Manuskripte zum Jahre 1358. Auch wir kennen ihn ans keiner früheren Zeit. Herzog Albrecht von Oesterreich trägt dem Grafen Otto von Ortenburg auf, die Karthause Freudenthal bei ihren Rechten, Freiung und guten Gewohnheiten zu schützen. Diese Urkunde wird wohl auch Valvasor gemeint haben.") Sie hat daö Datum 2. März 1358. — Dieser Landeshauptmann war im November 1358 (20. November) auf einem Hoftage zu Wien anwesend, laut einer Urkunde, die erst im November des folgenden Jahres ausgestellt wurde.3) — Auch das folgende Jahr finden wir diesen Landeshauptmann in Wien. Dieß bestätigt die Urkunde, laut welcher Rudolf von Oesterreich und Katharina, seine Gemalin bekannt machen, daß sie, nachdem sie die Stcphanskirche zu erweitern beschlossen, am 11. März 1359 mit eigener Hand den ersten Schlag zur Gründung der Grundfeste gethan, und am 7. April, d. I. den ersten Grundstein gelegt haben. Unter den Anwesenden wird auch Otto von Ortenburg, Hauptmann in Krain genannt.4) Ebenso wird dieser Landeshauptmann als Zeuge in der Urkunde angeführt, laut welcher Herzog Rudolf zu Wien am Allerheiligen Tage der Karthause Gaming die von seinem Vater Herzog Albrecht gemachte Stiftung bestätigt,3) und in einer Urkunde, in welcher Herzog Rudolf dem Kloster Hainburg seine Haudveste bestätigt.3) Die Regierungsdauer dieses Landeshauptmannes dauerte somit wahrscheinlich von 1358—1360. Diese Zeit hat auch das Archiv für die Landcsgeschichte von Krain. Die Richtigkeit dieser Angabe ist jedoch rein einem Zufalle zu verdanken. Sein Nachfolger war fcutolb von Stadeck, den wir aus mehreren Urkunden, aber bloß zu dem Jahre 1360 kennen. Valvasor ^ kennt ihn als Zeugen im Privilegio, welches Herzog Rudolf IV. zu Oesterreich dem Kloster Ossiack in Kärnten gegeben, und im Stiftsbriefe des FranenklosterS St. Georgen am Langensee in Kärnten. Die erste Urkunde war am 11., die zweite am 14. Marz 1360 ausgestellt?) Um diese Zeit war dieser Landeshauptmann bei Herzog Rudolf in Kärnten, da die Urkunden in St. Beit ausgefertigt waren. Leutold von Stadeck wird aber schon in mehreren Urkunden, die zu Graz im Februar dieses Jahres ausgestellt wurden, als Landeshauptmann genannt. Er Unterzeichnete als Zeuge Herzogs Rudolfs die Bestätigung der Privilegien des Stiftes Rain am 3. Februar,9) die des Klosters Frendenthal10) am ') SSatoafor. IX. Buch, pag. 17. 2) Diese Regeste nach dem Original in geh. Haus - und Hofarchiv in Lichn. Reg. DXIX, Nr. 1D9G. Die vollständige Urkunde ist auch in Abschrift in, Grazer Joanneum und im Manuskript der Wiener-Hofbibliothek Nr. 548, Fol. 42 vorhanden. 3) A. f. K. ö. G. Band XVIII, pag. 191. ') Ibidem aus Steyerec Comentaria° pag. 176 — 178. 5) Ibidem, pag. 192, auch aus Steverer's Comentaria pro historia Alberti, pag. 291. 6) Ibidem, auch aus Steyercr, pag. 293. ') Balvasor. IX. Buch, pag. 17. 8) H. Hermann'« Geschichte von Kärnten. 1. Heft, pag. 45. Eine nähere Regeste dieser Urkunden im A. f. K. öst. G. XVM. pag. 192. 9) A. f. K. öst. G. XVIII. pag. 192. !0) Ibidem au« Marian Austria sacra. VH. pag. 391. 6. Februar, und jene für das deutsche Orbenshaus in Graz am 10. Februar. 1') Am 27. Februar desselben Jahres gebietet Herzog Rudolf zu Graz seinem Hauptmanne in Krain (Lentold von Stadeck) den zu St. Beit üblichen Sonntags-markt und alle ändern an Sonntagen noch üblichen Märkte abzustellen.'9) Aus dieser Urkunde können wir nicht leicht entnehmen, ob Lentold von Stadeck um diese Zeit noch in Graz war. Im Monate März haben wir diesen Landeshauptmann schon anS Valvasor kennen gelernt. Außerdem wird er iu diesem Monate zu der Zeit genannt, als Herzog Rudolf in Krain sich huldigen ließ, nämlich am 27. und 28. März. Mit diesem Datum kennen wir 2 Urkunden, die Bestätigung der^ Handveste des deutschen Hauses zu Laibach,3z) und die Bestätigung der Freudenthaler Privilegienl4) (28. März). Am 17. April war Lentold von Stadeck in Wien und wird als Zeuge angeführt in der Urkunde, mittelst welcher Herzog Rudolph die Stiftung des Spitals am Semmering bestätigt. ‘5) Die letzte Nachricht, die wir von ^diesem Landeshauptmanne kennen, ist vom 2. Juli 1360. Er kommt nämlich in der Urkunde, womit die Karthause Mauerbach ihre Privilegien bestätigt bekommen hatte, als Zeuge'3) vor. Seine Regierung dürfte höchstens 2 Jahre, 1360 und 1361, gedauert haben. Daß er unmöglich von 1360—1365 regieren konnte, wie ihn die Reihenfolge der Landeshauptleute im Archive von Klun setzte, geht aus der ersten Nachricht, die wir von seinem Nachfolger Konrad non Ausnistain haben, hervor. Diesen Landeshauptmann kannte Valvasor nicht. Auch uns ist er nur aus zwei Urkunden des Jahres 1362 bekannt. Am 25. März 1362 bestätigt zu Wien Herzog Rudolf dem Chorherrenstift zu St. Pölten einen von seinem Großvater König Albrecht I. demselben verliehenen Gnadenbrief. Unter den vielen Zeugen ist auch Konrad von Aufen-stain, Hauptmann in Krain, genannt 17). Kurze Zeit darauf kommt dieser Landeshauptmann als Zeuge in einer Urkunde vor, mittelst welcher Niklas der Summerecker mit der Veste Gerlachstcin, die er Niklas dem Gerlachsteiner abgekauft hatte, belehnt wurde|S). Dieß geschah am 10. April 1362. Konrad von Aufenstain bekleidete seine Würde nicht einmal ein Jahr. Denn noch im selben Jahre wird als Landeshauptmann Ulrich Gras von (Olli genannt. Valvasor erwähnt dreierlei bei diesem Landeshauptmanne: 1. Daß er Haasberg mit Hilfe der Laibacher eingenommen; 2. daß er den Laibachern ihre Privilegien bestätigt; 3. daß er einen herzoglichen Befehl bekommen, die Karthause Freudenthal zu schützen (1365 Freitag nach Dorothea-- 7. Februar.) Wir haben diesen Landeshauptmann durch alle Jahre seiner Regierung urkundlich genannt gefunden. 1. Den 26. August 1362 gelobt zu Wien Herzog Rudolf IV. dem Grafen Ulrich von Cilli, ihn, so lauge er ") Ibidem, pag. 192 aus Duekttus. 12) Richter'« Anhang zur Geschichte der Stadt Laibach, im Archive von Klun. II, pag. 238, und im Diplomatar von Klun pan-16. Nr. 4. ^ ^ ") Richters G. im A. vvu Kirnt. II. pag. 205. ") Manufkrivt der Hofbibliothek in Wien. Nr. 548, Fol. 39 ,5) A. f. K. öst. G. XVIII., pag. 193. 16) Ibidem aus Steyerer's Oorneirtaria pro historia Alberti. pag. 300. 17) Ibidem aus Steyercr. 1. c. 343. 18) Mitth. f. St. Heft V., pag. 240. Nr. 121. Hauptmann in Krain ist, für alle Auslagen zu entschädigen ') 2. In der Urkunde vom 24. November 1362, durch welche Herzog Rudolf einen Zehentstreit der Stifte St. Pölten und St. Florian entscheidet, kommt Ulrich Graf von Cilli, Landeshauptmann von Krain, als Zeuge vor"). 3. Herzog Rudolf stiftet 3. Dezember 1362 das Augustinerkloster in Fnrstenfeld. Zeuge dessen war auch Ulrich Graf von Cilli, Hauptmann in Krain3). 4. Erzherzog Rudolf befiehlt zu Graz den 16. März 1363 dem Grafen Ulrich von Cilli, seinem Hauptmann in Krain, alle beiderseitigen Zwistigkeiten mit seinem Rathe und der Gemeinde Triest betzulegen4). 5. Rudolf IV. schuldet laut Urkunde vom 30. Dezember 1363 dem Grafen Ulrich und Hermann von Cilli 5000 fl. und zwar 3400 fl. im Baren und 1600 fl. für ihre Dienste im Kriege gegen Baieru. Dafür versetzt er ihnen die Stadt Stein in Krain, das Gericht und die Mauth alldort bis zur Rücklösung3). 6. Herzog Rudolf erlaubt den 2. April 1364 dem Kloster Freudenthal 2 Fischer auf dem Flusse Laibach zu haben und gebietet dieß dem Ulrich Grafen von Cilli, oder wer Hauptmann in Krain ist, dem Vicedom und den Bürgern zu Laibach 6). 7. In einer ändern Urkunde vom 30. Oflober dieses Jahres, die aber Krain nicht näher berührt, kommt ebenfalls dieser Landeshauptmann unter ändern Zeugen vor7). 8. Den 7. Februar 1365 befiehlt zu Wien Herzog Rudolf seinem Hanptmanne in Krain, dem Grafen Ulrich von Cilli, Freudenthal in seinen Rechten und Freiheiten zu schützen s). Diese Urkunde haben wir schon oben ans Valvasor mitgetheilt. 9. Bon der Notiz, daß 1366 der damalige Landeshauptmann von Krain, Ulrich Graf von Cilli, die Kirche und das Kloster der Augustiner in Laibach hat bauen lassen,3) kennen wir die Quelle nicht. 10. Den 20. Mai 1367 entschied Herzog Albert in einem Schreiben an den Grafen Ulrich von Cilli, die noch obwaltenden Streitigkeiten zwischen der Bürgerschaft und dem Adel, wegen der Mithilfe bei den Stadtlasten dahin, daß diejenigen Bewohner innerhalb des Burgfriedens zu Laibach, welche gute Briefe und Urkunden hätten, daß sie frei seien, dieselben Freiheiten genießen sollten; wenn aber dieß nicht wäre, so sollten sie billiger Weise mit der Stadt leiden, d. h. die Stadtlasten mittragen helfen.IU)— Weitere Nachrichten haben wir von diesem Landeshauptmanne nicht. Jedenfalls regierte er, wie wir aus den Nachrichten seines Nachfolgers sehen werden, nicht bis an sein Lebensende (welches am 26. Juli 13681') erfolgte). Die Regierungsdauer ist von 1362 (August) bis ') Lich. Reg. DCXV., Nr. 404. ’) Sleycrer's Comentaria pro historia Alberti. pag. 346. Datum ist Phintztag vor Kalhrrintag. 24. Novrniber. 3) Ibidem pag. 350. Datum: Samstag vor H. Niklas. ~ 3. Dez. 4) Lich. Reg. DCXIX., Nr. 450. 5) M. f. St. Heft VI. pag. 250, Nr. 139. °) Codex traditionum von Freudeuthal, Manuskript der Hofbibl. Nr. 548, Fol. 71. T) Notizenblatt der Akademie 1851, pag. 365, Nr 148. 8) Lich. Reg. DCXXXVI. Nr. 642, kommt in Abschrift vor im schon oft erwähnten Msc.. der Hofbibliothck, Nr. 548, Fol. 42. 9) M. f. Si. 1850, pag. 15. ,0) Richter in Kl. A- II. 206 (1, 21); die vollständige Urkunde im Archive von Klun II., 239, Nr. 6, und JUmVd Diplomatarium, pag. 17, Nr. 6. •“) Fröhlich's Genealogia Sounechiorum, pag. 59. 1367. Die Nachricht im Archiv von Klun, daß er von 1365 — 1367 regierte, ist somit vielfach falsch. Konrad von Staig. Valvasor kannte diesen Landeshauptmann, wie ans den Randziffern zu entnehmen ist, aus den Urkunden zu den Jahren 1367, 1374, 1384. Im Texte erzählt er aber Thatsachen zu den Jahren 1374, 1377, 1383, deren zwei letzte wir unten aus ändern Quellen anführen werden; die erstere ist uns sonst unbekannt. Wir haben diesen Landeshauptmann in folgenden Urkunden gefunden. 1. In einer Urkunde vom 2. November 1367, deren nähere Angabe wir aber jetzt nicht geben können. Wir haben somit einen Zeitraum von über 5 Monaten (vom 20. Mai 1367 — 2. November 1367), wo wir nicht wissen, ob wir diese Zeit dem vorigen Landeshauptmanne, Ulrich Grafen von Cilli, oder dem in Rede stehenden, Konrad von Kraig, zurechnen, oder ob wir jedem Landeshauptmanne einen Theil dieser Periode zuzählen sollen. Erst wenn man bisher unbekannte Urkunden, in welchen diese Landeshauptleute Vorkommen, auffinden wird, wird man diese Frage sicherer entscheiden können. Ein anderer Landeshauptmann wird vermuthlich in dieser kurzen Zeit nicht auftauchen. 2. Den 13. Dezember 1367 befiehlt Herzog Albrecht seinem Hanptmanne in Krain, Konrad von Kraig, die Kar- thause Freudenthal zu schirmen. I2) 3. Den 16. Dezember 1367 bezeugt Herzog Albrecht, daß weiland Herzog Rudolf der Karthause Frendenthal erlaubt habe, bis auf Widerruf 2 Fischer ans der Laibach zu halten, und ertheilt ihr diese Befugnisse auf ewige Zeit. Befehl an Conrad von Kraig, Hauptmann in Krain, die Karthause dabei, auch bei der Fischwaide zu dem Brun bei Oberlaibach zu schirmen. I3) 4. Die Herzoge Albrecht und Leopold gebieten zu Laibach 1. November 1370 dem Konrad von Kraig, Landes- hauptmanne von Krain, die Bürger von Laibach bei ihren herkömmlichen Rechten zu schützen. ") 5. Dieselben Brüder gebieten unter dem obigen Datum in einer ändern Urkunde, daß jeder Hausbesitzer daselbst zur Bezahlung der Stenern und zur Besorgung der Wachen verbunden sei.'3) 6. Am 12. Marz 1371 gab Conrad von Kraig, krai-nischer Landeshauptmann, dem Johann IV. von Platzheim, Bischöfe von Brixen, 2000 fl. als Darlehen. Hi) 7. Im Jahre 1373 kommt dieser Landeshauptmann als Siegler einer Urkunde, ausgestellt zu Wien am Mittwoch vor dem Palmtag von Ulrich Weissenecker.I7) 8. 1S) Herzog Albrecht erweist zu Laibach den 26. März 1374 den Edlen und Unedlen von Metlik und in der March, die vom Grafen Albert von Görz an ihn gekommen, die Gnade, daß alles, was ihnen etwa in der Laibacher Land- 15) Original im k. k. geh. Hans- und Hof-Archive nach Lich. Reg. DCLIV, Nr. 827, abschriftlich auch im Manuskripte der Hof-Bibliothek Nr. 548, Fol. 41. ,3) L. R. DCLIV. Olt. 829, Original im Haus- und Hosarchiv, abschriftlich auch im Cod. traditionum vallis Jocosac der Hof-bibliolhek Nr. 548, Fol. 41. li) KlunS Dipl. Carn. pag. 17, Nr. 7. >5) Ibidem, Nr. 8. 16) Kinns Archiv I,, 21. Die Quelle dieser Nachricht ist »ns unbekannt. ”) Mitth. für Krain 1862, pag. 47. I6) Die Urkunde von 1372 22. Oktober müssen wir übergehen, weil sie uns momentan abhanden gekommen ist. schranne angethan wäre, ihnen keinen Schaden bringen soll, 'da sie in der March oder in der Metlik zu Recht stehen sollten, ausgenommen jene, die sich hinter den Hauptmann von Krain verbinden. Befehl an Conrad von Chreyg '). 9. Derselbe Herzog befreit 5. Dezember 1374 zu Laibach das Kloster Frendenthal für sein Lebtag von allen Steuern, dafür sollen die Mouche jährlich 30 Messen sprechen und singen. Dieß gebietet er seinem Hauptmanne in Krain Chunrad dem Chraygen -). 10. 1376, 2. November. Sybidat. (Am Allerseelentag "). Herzog Leopold schuldet Conrad von Kraig, Hanpt-manne in Krain, 1960 fl. für Kriegsdienste wider die Venediger zu Portenau und zu Oesterreich „2 Monate mit 36 Spießen und 5 Monat mit 25 Knechten zu Fuß". — lieber Abzug einer Schuld des Khreigen per 360 fl. an Stolfen, versetzt ihm der Herzog für die 1600 fl. die Veste zu dem Lueg, die Berghut daselbst mit einem jährlichen Erträgniß von 60 Mark, dann den kleinen Zoll an dem Rain gegen Wiedereinlösung. 11. Herzog Alkecht gebietet dem Chunrad von Kraig, Landeshauptmann in Krain, am 21. März 1377, daß die Rechtspflege in Laibach nach alten Rechten und Gewohnheiten ausgeübt werden solle ^). 12. Den 22. Oktober 1377 befiehlt zu Laibach Herzog Leopold seinem Hauptmanne und dem Vicedome in Laibach die Karthause Frendenthal zu schützen5). 13. 1379 — 80. Herzog Albrecht's und Leopold's Schiedsspruch in der Sache des Conrad von Kraig, Hanpt-manns in Krain, und seiner Helfer gegen den Erzbischof Pilgrim von Salzburg"). 14. Endlich ist eine urkundliche Nachricht von Conrad von Kraig ans dem Jahre 1383, 16. Februar bekannt, zu welcher Zeit Herzog Leopold dem genannten Landeshauptmanne gebietet, den Bürgern von Laibach bei der Wahl des Richters und Rathes den freien Willen zu belassen7). Valvasor kannte diesen Landeshauptmann noch das Jahr 1384. Darum können wir die Regiernngsdauer dieses Landeshauptmanns von 1367 bis wenigstens 1384 annehmen. Wenn dieß wieder einmal mit Klun's Archiv übereinstimmt, so ist es nur zufälligerweise. Hugo von Tybein (von Duino.) Valvasor kannte diesen Landeshauptmann ans 2 Urkunden in den Jahren 1385 und 1388. Auch uns ist er nur aus folgenden 4 Urkunden bekannt: 1. 1385 29. April. Herzog Leopold von Oesterreich gebietet zu St. Beit, daß der damalige Landeshauptmann in Krain, Hugo von Tybein, darauf sehen solle, daß den ') Aus dem Laibacher ständ. Archive in L. Reg. DCLXXV. Nr. 1851. 2) Mamisk. der Hofbibliothek, Nr. 548, Fol. 40. :i) Mitth. f. St. Heft VI. pag. 261. Nr. 191. 4) Klun's Dipl. Carniolicum, pag. 18. 5) Das Original im geh. Haus- und Hofarchive »ach Lichnowsky's Regelte V601, Nr. 1336. Eine Copie auch im Msc. D. der Hofbiblioihck Nr. 548, Fol. 42. Hitzinger erwähnt dieß in seinem Aufsatze über Freudenthal im Archive von Kinn II 125, ans Valvasor gibt aber den Namen des Landeshauptmannes falschen nämlich Hermann Grafen von Cilli. Diesen Zrrthum kaufte auch Orozem mit der Notiz aus dem Archiv für seine Ccljska kronika pag. 37. e) Klun II. Arch. Nr. 12 und Kl. D. pag. 19. Nr. 13. 7) Senkenb. Sel. IV., 237. Bürgern von Laibach durch ihre gewöhnlichen Gerichte, Recht und Schirm widerfahre.^) 2. 1388 Jänner. Albertus dux Austriae Ferdi-nando Patriarcho . . . exponit, quod Hugo de Duino capitaneus in Carniola mittet ex parte fidelium sue communitatis Portusnaonis ambasehiatam de ejus xntmtione plene informatam, quam precatur amico et sineero affectu ricipiant.9) 3. 1388 5. April. Abt Rudolf von St. Lambrecht und Chunrad der Sawerer bekennen, daß Hang von Tybein Hauptmann in Krain, in der Frauenkirche zu Zell eine ewige Messe gestiftet habe.'") 4. 1389 7. November. Herzog Alkecht von Oesterreich befiehlt zu Wien dem Hugo von Tybein, alles unge-setzmässige Handeltreiben der Bauern auf dem Lande abzustellen, weil dadurch der Kaufmannschaft, den Städten, Märkten und Manchen Schaden zugefügt wird.") Valvasor'9) dürfte unsere erste und vielleicht auch die zweite Regeste gekannt haben, da er am Rande die Zahlen 1385 und 1388 hat. Im Texte fügt Valvasor von diesem Landeshauptmanne die Nachricht bei, daß er zwei Jahre früher (also 1383) der erste Haupt-mann zu Triest gewesen. Als Hauptmann von Oesterreich kennen wir ihn auch aus mehreren Urkunden, wie ans einer Urkunde 1380 30. Dez,'»), 1382 28. Mat.14) Ferner sagt Valvasor, daß demselben Landeshauptmanne Johannes, Pfalzgraf bei Rhein, zugeschrieben, er solle seinem Pfleger zu Reiffenberg dem Nix Ebersteiner andcuten, daß er ihm das durch seine Herren Oheime, die von Oesterreich zngetheilte Dnttheil zufrieden ließ. Der alterthümliche Name dieses Landeshauptmanns ist Hang von Tybein, was wir jetzt Hugo von Duino nennen. Wir haben schon in den Noten ange-dentet, daß der Name Hugo nicht in allen Urkunden übereinstimmt, da wir auch an einigen in den Noten angedeutetcn Urkundenabdrücken Hanns von Tybein lesen. Wir können leider das Diplomatarium Carniolicum für diesen Fall nicht, wie wir es gerne wollten, als Autorität gelten lassen, da Hannsen von Tybein weder Valvasor, noch Richter, noch Muchar noch andere gelesen haben. Dieser Widerspruch des Namens löste die Einsichtsnahme des Privilegiumbnches der Stadt Laibach, der Quelle des Diplomatarium Carniolicum vollständig. Wir fanden, was wir vermuthet haben. An beiden Stellen, wo das Diplomatarium Hanns liest, steht im Privilegiumsbnche Hang. Da die Schreibart Hang sehr 8) Di- Urkunde ist abgedrnckt Kluns A. II., 246, Nr. 14. Hier, so wie in der kurzen Regeste Richters ibid. pag. 211 wird der Landeshauptmann Hanns von Tybein genannt. In Klun's Diplomat, pag. 20. Nr. 14 und in der Regeste davon in den Mitth. d. h. V. f. Krain, 1862, pag. 90, wird der Landeshauptmann Hanns von Tybein genannt — Auch findet sich die Regeste dieser Urkunde im Archive von Klun I. pag. 22, wo Hugo von Tybein Landeshauptmann genannt wird. Notizblatt der Akademie 1855, pag. 422. 10) Notizblatt der Akademie 1851, pag. 377, Nr. 221. ") Diese Urkunde ist vollständig abgedrnckt in Klun's Diplomatarium Carniolicum, pag. 21. Nr. 17. Hier und in der bezüglichen Regeste in Mitth. d. h. V. f. Krain, 1862, pag. 91, Nr. 35, wird der Landeshauptmann Hanns von Tybein genannt; ferner ist die Urkunde vollständig abgedrnckt im Anfänge zur Geschichte der Stadt Laibach, Klun's Archiv H., pag. 146, Nr. 15, wo der Landeshauptmann Hang von Tybein genannt wird. So nennt auch Richter diesen Landeshauptmann in der Geschichte der Stadt Laibach Klun's Archiv II, ID, 212. Valvasor IX. Buch, pag. 17. u) Mnchar'S Regeste im A. f. österr. G. 1849, pag. 437. "> Mitth. d. h, V. f. K. 1862, pag. 46 und 48 (für 1380). deutlich ist, wissen wir nicht, wie der Kopist diesen Irrthum begehen konnte. Wir nennen somit diesen Landeshauptmann noch immer Hugo von Tybein, wie ihn auch die Reihenfolge der Landeshauptleute in Kluns Archiv I. nennt Die Zeitdauer der Regierung dieses Landeshauptmanns dürfte das Archiv diesmal auch getroffen haben. Der Landeshauptmann Wilhelm Gras von (Olli ist uns sonst nicht bekannt, als aus Balvasor, der ihn urkundlich zum Jahre 1389 gefunden hatte.') Balvasor sagt ausdrücklich, daß dieser Landeshauptmann nur kurze Zeit regiert habe da der vorige Landeshauptmann (Hugo von Duino) noch urkundlich 1389 7. November vorkommt und der folgende Landeshauptmann Graf Hermann von Cilli schon 1390, 6. März Landeshauptmann genannt wird, so war auch die Regierungsdauer Wilhelm's eine ganz kurze. Hermann Gras von Cilli. Balvasor spricht von diesem Landeshauptmanne an mehreren Stellen. Unter den Landeshauptleuten erwähnt Balvasor diesen, nach seiner Zählung 19. Landeshauptmann ans verschiedenen Freudenthaler Urkunden, aus denen er eine Urkunde vom 29. Jänner 1394 und zwei Urkunden vom Jahre 1396, beide vom 5. November, in extenso mittheilt"). Am Rande stehen die Jahreszahlen 1392 und 1398; also kannte Balvasor auch Urkunden aus diesen Jahren. An einer ändern Stelle führt Balvasor diesen Landeshauptmann schon zum Jahre 1390, 6. März an3), und in einer dritten zum Jahre 1396.4) Bor 1390 haben auch wir diesen Landeshauptmann nicht gefunden. 1. Den 6. März 1390 wurde das große Salzpatent von Herzog Albert an diesen Landeshauptmann gerichtet, laut welchem das Meersalz nicht weiter gebracht werden sollte, als auf der obern Straße bis an den Loibl, auf der Mittlern bis in die Kappel, und auf der untern bis nach Windisch-Feistritz. 2. Aus dem Jahre 1391 ist uns eine merkwürdige Urkunde überliefert, laut welcher man vermuthen müßte, daß dieses Jahr in Krain zwei Landeshauptleute waren, nämlich Hermann und Wilhelm. Die gedachte in Seiz ausgestellte Urkunde bezeugt, daß die Karthausen in Seiz, Geirach und Frendenthal sich verbunden haben, für das ihrem Orden sehr gewogene Grafengeschlecht einen jährlichen Gottesdienst in ihren Karthausen zu verrichten. Die Grasen werden genannt: „Hermanns et dominus Willielmus comites Cillie ac generales Capitanei Carnioliae“.6) 3. Den 25. April 1393 bestätigen die Herzoge Albert, Leopold und Wilhelm, daß Graf Hermann von Cilli, d. z. Hauptmann in Krain, im pfandweisen Besitz der Beste Michan, war7), und daß diese von der Gräfin Katharina von Pettau ansgelöst wurde. ') Auch Schmutz und Fröhlich kennen Wilhelm Grafe» von Cilli als Landeshauptmann von Krain nicht, h Balvasor IX. Buch, pag. 18. Die Urkunden sind datirt: Wien, Donnerstag vor dem Reinignngsftste Maria 1394, und Laibach Sonntag nach Allerheiligen 1396. 3) Da uns Balvasor nicht zur Benützung vorliegt, so muffen wir das Buch von Caesar Ännales Styriae, pag. 298 zum Jahre 1390 cniren. 4) Annales voll Caesar III., pag. 315. s) Richter in Kluns Arch. II. 212 «ermuthet, daß Herrmann G. v. C. dieses Jahr die Landeshauptmannschaft angetreten hatte «) Archiv f. K. öst. G. H., 440. ,) Ibid. beide Regesten von Muchar. 4. Diesem Landeshauptmanne befiehlt zu Wien 8. Sept. Herzog Albrecht, daß die Bürger von Laibach nur von ihrem kompetenten Richter vorgeladen und gerichtet werden dürfen.s) 5. Die schon oben bei Balvasor erwähnten Urkunden von 1394 und 1396 beziehen sich auf den Schutz, den der Landeshauptmann dieser Karthause zu Theil werden lassen muß und ans die Pfarre Zirknitz, welche bei ihrer Erledigung der Karthanse übergeben werden mußte. 6. Herzog Albrecht befiehlt 1397, 12. Dezember diesem Landeshauptmanne den Laibachern aus den Forsten und Waldungen für eigenen Gebrauch Holz ausführen zu lassen.'') Dieß ist die letzte Nachricht, die wir vom Grafen Hermann als Landeshauptmann von Krain haben. Hanns flfubcrkcr. Balvasor sagt nichts von diesem Landeshauptmanne, als wie er geheißen und daß er um das Jahr 1400 gubernirt habe. Auch am Rande hat er 1400 nur. Uns ist er aus folgenden Urkunden bekannt: 1. Herzog Wilhelm bewilligt den 27. Oktober, 1402 der Karthause Freudenthal noch zwei zu den schon vom Herzog Albert bewilligten Fischern auf der Laibach zu haben, und ertheilt deßhalb einen Befehl an Hanns Neidegger, Hauptmann in Krain.l0) 2. Den 30. Oktober desselben Jahres ledigt Herzog Wilhelm unter ändern auch den Hanns Neidegger der Bürgschaft über 400 Pfund gegen Konrad den Ungnad.") 3. Verordnung Herzog Wilhelms zu Laibach 27. Okt. 1403, wodurch Hanns Neudecker, Landeshauptmann in Krain, angewiesen wurde, Jakob den Bergen bei der Ucberfuhr zu Tschernutsch in seinen Rechten zu schützen.12) Heber Scisricd von Gallenberg können wir nur mittheilen, was Balvasor sagt, daß er urkundlich 1405 vorkommt und vordem Hanptmann in Möttling war. Balvasor sagt:I3) Der ein und zwanzigste Landeshauptmann ist S eifried von Gallenberg, welcher vorhin die Hanptmannschaft zu Möttling gehabt und dem Erzherzog Wilhelm sehr angenehm gewesen war. Balvasor fand diesen Landeshauptmann in einem Gallenbergischen Manuskripte. Aus einer anderen Stelle bemerkt Balvasor,14) daß Seyfried von Gallenberg der 1405 Landeshauptmann in Krain war, später auch die Hauptmannschaft in der windischen Mark erhalten habe. Dieses ist ans einem Briefe den er als Zeuge mitunterfertigt hätte, erweislich. Das Datum dieser Urkunde ist 1411 ( 6. Feiertag vor Fastnacht. — Jakob von Stubenberg war Balvasor aus Urkunden der Jahre 1407 und 1408 bekannt. Die Urkunden nennt Balvasor Laibacher und Pletriacher. Erstere ist uns Unbekannt, letztere jedoch nicht. Von Pletriacher Urkunden sind noch 3 erhalten, in welchen der Name dieses Landeshauptmanns vorkommt; eine aus dem Jahre 1407 und zwei S) Urkunde im Kl. A. H., 247 und im Kluns Diplom pag. 21., Nr. 18. 9) Die Urkunden an beiden genannten Orten abgrbnirft. ’") Lich. Reg. I L. 1') Ibidem. I2) Das Original dieser Urkunde im h. V. f. Laibach, nach Milth.. desselben Bereins pro 1848, pag. 95. Das Datum ist am Abend St. Simonis et Judae Apostolorum. — 27. Oktober. IS) IX B. pag. 18. ") XI B. pag. 385 aus einem Freudenthaler Manuskripte. von 1408. Alle drei beziehen sich auf den Schutz, den der Prior für seine nenerworbenen Besitzungen bei der Obrigkeit suchte.') Der nächste Landeshauptmann ist Wilhelm von Rabenstcin. Valvasor^) fand diesen 23. Landeshauptmann urkundlich nur 1412 und 1413: „Wie dan Georgius Heugenreuter, weiland Pfarrherr zu St. Peter, wider den Eberhard von Landrop, vor dem Ober-Hauptmann (Supremo Capitaneo) d. i. vor dem Landeshauptmann in Crain, W. v. R. hat erhalten, daß dem E. auferlegt worden, die Hindernisse der Mühlen niederzureißen." Wir kennen von diesem L. folgende zwei Urkunden. „1. 1412, 17. April. Wilhelm von Rabenstein, H. in K. gelobt dem Haupt-mann ob der Enns Reinbrecht von Wallsee für die ihm pachtweise überlassenen Güter und das Amt zu Igg in Krain jährlich 158 Mark und 763 Venediger Münze zu bezahlen, und die Güter und Leute nach Vermögen zu schützen und sich an den gewöhnlichen Zinsen und Diensten zu begnügen.3) 2. 1412, 8. Mai Neustadt. H. Ernst befiehlt W. v. N. Hauptmann in Krain zu sorgen, daß Niemand mehr freventlich in den Gewässern des Klosters Freudenthal fische.4) Für das Jahr 1413 haben wir keine urkundliche Nachricht, nur die Auctorität Valvasors. Nach ihm folgte in der Landeshauptmannschaft Ulrich Schenk von Ojlerwitz. Valvasor setzt ihn zu den Jahren 1414, 1415, 1416. Dieser Landeshauptmann wird in nachstehenden Urkunden genannt.5) I. 1414. Montag nach Invocabit — 26. Februar. Paul von Buldres, H. Ulrich Schenken von Osterwitz Verweser in Krain bekennt dem U. von Lingberger, daß die auf Pergament gemachte Abschrift eines papierenen Briefes, betreffend 3 Güter zu Rudnik, dieselbe Kraft habe, wie das Original?) 2. 1414, 10. März zu Laibach. H. Ernst befiehlt Ulrich Sch. von Osterwitz seinem Haupt-manne in Krain den Streit zwischen dem Kloster Freudenthal und den Auerspergern wegen einiger Güter zu untersuchen und beizulegen?) Dasselbe Datum (Samstag vor dem, so man singet oculi in den Vasten) hat auch die Urkunde, mittelst welcher die Privilegien des Klosters Freudenthal bestätigt werden und worin dem U. Sch. v. Ost. Landeshauptmanne befohlen wird, die Ordensleute bei ihren Privilegien zu schützen?) 3. Valvasor fand ihn in der Urkunde 1414, Erchtag n. S. Jacob (Juli). ausgestellt in einer Sache zwischen Bernhard Schrott und Leonard Uger Burggrafen zu Neuburg, worin der Landeshauptmann und sein Verweser Georg Gutensteiner genannt werden.9) 4. Valvasor fand ihn auch in einer Urkunde vom Jahre *) Aus dem Codex traditonum Pletriac. Manuskript der Wiener-Hofbibliothek Nr. 2703, Fol. 64. =) Valv. IX. 19. 3) Notizbl. 91 f. 1852. pag. 9. Nr. 252. 4) Sich. Reg. CXX. Nr. 1299. s) I. c. 19. Nach Kluii von 1414— 1422. — 3) Laibacher Mujealnrkunde.— ’) Sich.3t. CXXXffl Nr. 1443. — 8) Erwähnt von Valvasor. Die ganze Urkunde ist im Cod. tr. v. Freud. Mauusc, der Hofbibl. Fol. 78. — *) 1. c. Als Quelle nennt er Not. Prov. 1415, die er nicht näher bezeichnet. Wir kennen eine Urkunde dieses Jahres (und zwar Sonntag nach Pfingsten), die mit den Worten beginnt: „Ich Jörg Gutensteiner des Edlen Herrn Herrn Ulrichen Schenken von Osterwitz Verweser in Krain" rc. Diese Urkunde wurde anno 1549 bei einer Gemeindestreitigkeit als Beweis vorgezeigt.'9) 5. Anno 1416 findet man diesen Landeshauptmann in 3 Urkunden. a. In der ersten gebietet der Erzherzog durch seinen Landeshauptmann Ulrich Schenk von Osterwitz, daß alle adeligen Besitzer von Häusern in Laibach dieselben stiftlich machen sollen, damit die an dieselben zuständigen Rechte ihm und der Stadt zukämen.1') ^ b. In der 2. gestattet E. Ernst die Errichtung einer Fleischbank und gebietet zugleich dem Landeshauptmann, die Bürger von Laibach bei ihren dießfälligen Gerechtsamen ru schirmen. 12) . c. In der 3. befiehlt Erz. Ernst dem Landeshauptmann, er solle den Prälaten, Klöstern rc. schaffen, daß sie den Bürgern der Stadt Laibach bei dem Ban der Stadt mit Kalk und Steinfuhren, und ans sonstige Art hilfreiche Hand leisten. >3) 6. Im Jahre 1417 am Montag nach Dorothea „ , gebietet Erzh. Ernst von Oest. dem Landeshauptmann von Krain, Ulrich Sch. v. Ostcrwitz, die Gebrüder Walther und Georg von Tschernutsch, und Jakob den Bergen daselbst, bei der Ueberfuhr zu Tschernutsch in ihren Rechten zu schützen.14) 7. Am Mittwoch nach St. Ulrichstag 1418. gebietet Erzh. Ernst von Oest. dem Ulrich Schenk von Osterwitz, die Laibacher bei ihren Privilegien zu schützen.'5) Im Jahre 1419 haben wir diesen Landeshauptmann nicht urkundlich gefunden. 8. 1420. Dienstag nach Joannis ante Portam. Erzh. Ernst gebietet dem Ulrich Schenk von Osterwitz, Landeshauptmann von Krain, daß er in der Klagsache der Wittwe des Andreas Apfaltrers gegen die Bürgerschaft von Laibach, keinen Rechtsspruch thun soll.'") Dieser Landeshauptmann kommt somit durch alle Jahre vom Februar 1414 bis 1420 (ausgen. 1419) urkundlich vor. Ob Ulrich Sch. von Osterwitz 1421 noch Landeshauptmann war, können wir jetzt ans Mangel an urkundlichen Nachrichten nicht entscheiden. Nach einigen Jahren werden wir ihn aber in dieser Würde wieder finden. Heinrich (Iritf von Görtz. Valvasor kennt diesen seinen 25. Landeshauptmann aus einem Hochenwartischen Manuskripte zum Jahre 1422, ohne den Inhalt desselben anzugeben. Auch uns ist er nur ans folgender Urkunde bekannt. 1422, am Samstag nach St. Philipp und Jakobstag befiehlt Erzh. Ernst dem damaligen Landeshauptmanne in Krain, seinem Oheime, dem Grafen Heinrich von Görtz darauf zu sehen, daß die Stadtleutc in Kramburg ihre Häuser mit Steinen bauen.17) Georg von Auersperg setzt Valvasor') zum Jahre 1425. Richter stellt in der Geschichte der Stadt Laibach die Vermuthung auf, daß Herzog Ernst, um die Auersperger für einen verlorenen Pro- ,0) Kluns Dipl. 72, Nr. 103.— 1') KlunS Dipl. 23, Nr. 23. — 1!) ibid. Nr. 24. — l3) ibid. Nr. 25. — ") Pergamenturkunde im h. V. zu Laibach, nach M. f K. 1848, pag. 95, Nr. 66. — 15) Klun Dipl. 25 Nr. 27. — ,6) Valvasor I. c. 19. — l7) M. f. K. 1847, pag. 115, Nr. 83. zeß zu trösten, Georg von Auersperg zum Landeshauptmann eingesetzt habe.2) Dieser Prozeß war schon 1421 entschieden. Die Dauer seiner landeshauptmannschaftlichen Würde können wir ob Mangel jeglicher urkundlicher Nachricht noch nicht bestimmen. Der Geschichtschreiber der Auersperge, Radies, hat in seiner Geschichte Herbards VIII. von diesem Landeshauptmanne die aus Richter3) entnommenen Nachrichten, daß Georg von Auersperg seit Antritt seiner Landeshauptmann-schaft gegen die Laibacher, die von Johann von Sumereck unterstützt wurden, derart gewüthet, daß er sein Leben verlieren müßte, wäre ihm nicht die Nachsicht des Herzogs zu Theil geworden, der ihn am Aschermittwoche 1423 zu Laibach begnadigt hatte. Er verlor aber diese Stelle.4) Richter vermuthet, daß Johann von Sumerek ein Stadtrichter gewesen. Die Reihenfolge der Stadtrichter ist aber bei Balvasor von 1406 —1436 unterbrochen, sonst würde man mit der Chronologie wohl leichter ins Reine kommen können. Der Landesfürst war wohl 1423 in Laibach, laut einer Freudenthaler Urkunde cldo. Laibach am Montag nach Laetare. Wahrscheinlich wird Balvasor oder sein Drucker sich hier in der Jahreszahl geirrt, und statt 1423, 1425 gesetzt haben. Seinen Nachfolger nennt Balvasor Ulrich Schenk von Osterwih, den wir als Landeshauptmann schon kennen. Das zweitemal kommt er als Landeshauptmann vor: 1. 1428, 11. Jänner. Neustadt. H. Friedrich befiehlt seinen Hauptleuten,. . . von Steiermark, ... Kärnten, Ulrich Schenk von Osterwitz in Kram, das Salz und Eisen von Salzburg in seine Lande zu lassen, und den Erzbischof persönlich vor keine Schranne zu laben.5) 2. 1428, 14. Febr. Stein. Niclas Gallenberger gelobt, daß er sich wegen der zu Stein ansgeübten Gewaltthätigkeiten vor H- Friedrich und seinem Hauptmann in Krain, Ulrich Schenk von Osterwitz, wohin ihn diese fordern, stellen werbe.6) 3. 1428, 9. August. Niclas Stegberger gelobt dem H. Friedrich, auf dessen Befehl ihn Ulrich Sch. von Osterwitz, Hauptmann in Krain, jetzt ans der Gefangenschaft auf Leistung entlassen, bis künftigen Martinitag sich wieder nach Laibach zu stellen.7) 4. 1428, zu Laibach, Montag vor Egidi. (30. Aug.) Conrad Aspach des edlen Ulrichen Schenken von Osterwitz Verweser Rechtsspruch an Engelhard Zellenberger wegen eines Sckuldbriefes an I. Awer.6) 5. 1429, 24. Oct. Urfehde des Niclas von Stegberg auf H. Friedrich wegen erlittener Gefangenschaft, in der ihn Ulrich Schenk von Osterwitz, Hauptmann in Krain gehalten, weil er Niclas dem Gallenberger seine Knechte gegen die Stadt Stein geliehen.9) Balvasor'") kennt diesen Landeshauptmann zum Jahre 1428. Er erwähnt von ihm, daß er sich nicht nur in der Regierung des Landes, sondern auch im Felde ausgezeichnet hatte, namentlich da er die Ritterschaft wider die Türken bei Rudolphswerth ritterlich angeführt und die Türken geschlagen hatte. Wenn Balvasor an einer Stelle seines Werkes") diesen Ulrich Schenk von Osterwitz noch 1431 als Landeshauptmann ') Valv. X. 19. — ') Kl. A. H. 2,9. — I. o. — ch Herbard VHI. 25. — 5) L. R. CCXXX. 9ir. 2010. — 6) ibid. CCXXXI. Nr. 2922. ’’) ibid. CCXXXVI. Nr. 2682. — S) Original im Laib. Museum.— 9) L. R. CCXLVII. Nr. 2807. — ,0) 1. c. 19. — '■) IV. B. 331. — anführt, so beruht dieß auf einem Jrrthum. Ulrich Schenk von Osterwitz muß nach 1429 gestorben sein, da Balvasor seinen Nachfolger schon 1429 gefunden haben will. Auch wir haben Urkunden des Jahres 1431 gefunden, in denen dieser Landeshauptmann erwähnt wird, aber er wird immer genannt „weiland Ulrich Schenk von Osterwitz." Jobst Schenk von Vsterwih war der Nachfolger seines Vaters. Balvasor setzt ihn zum Jahre 1429 ohne Näheres von ihm anzugeben. Wir fanden ihn in folgenden Urkunden: 1. 1430, 17. März. Jnsbruck. H. Friedrich belehnt Josten Schenk von Osterwitz Haupt-mann in Krain nach dem Tode seines Vaters Ulrich Schenk von Osterwitz mit der Veste Osterwitz.72) 2. 1430, 18. März. H. Friedrich belehnt die Brüder Jobst Schenk von Osterwitz, Hauptmann in Krain, und Lienhard Schenk von Osterwitz mit mehreren Gütern, welche Anna von Liebenberg als ihr väterliches Erbe an Ulrich Sch. von Osterwitz verkauft; letzterer aber starb vor der Belehnung, und hinterließ Haus und Güter an seine eben benannten Söhne.76) 3. 1431, 2. März. Urfehde von Sigmund Gallenberger auf H. Friedrich wegen erlittenem Gefängniß, in welches ihn Jobst Schenk von Osterwitz, Hauptmann in Krain, wegen eines Ueberfalles der Stadt Stein in Krain gebracht.74) 4. 1433, 14. Februar.75) 5. 1435, 28. Mai. Wien. H. Friedrichs Befehl an Jobst Schenk von Osterwitz, Hauptmann in Krain, mit der Veste Laibach und der Hauptmannschaft Friedrich d. j. gehorsam zu sein.76) Weitere urkundliche Nachrichten von diesem Landeshauptmanne sind uns nicht bekannt. Sehr wahrscheinlich regierte Jobst Schenk von Osterwitz noch das ganze Jahr hindurch, denn von seinem Nachfolger Stephnn von Feangepon, Modrusch und Zeug, Graf zu Ueglia ist noch ein Amtsrevers vorhanden, vom 2. Februar 1436, welchen dieser zu Graz an H. Friedrich d. j. als Hauptmann von Krain mit der Veste Laibach bis auf Widerruf ausstellte77). 2. 1437 bekam dieser Landeshauptmann ein Mandat, daß er nicht zugeben solle, daß die Leute des Sitticher Klosters mit unbilligen Sachen beschwert oder beunruhigt würben.78) 3. Von dem Kloster Freudenthal fordert dieser Landeshauptmann die Ablieferung des sogenannten Vogthabers. H. Friedrich d. j. befahl 1439, 17. Jänner dem Prior den gewöhnlichen Vogthaber dem Landeshauptmannc zu reichen, oder seine Einwendungen dagegen vorzubringen. Der Prior suchte dann bei dem gerechten Landesfürsten Abhilfe, der auch am 19. März 1439 von Neustadt aus einen ernsten Befehl an den Landeshauptmann erließ, das Kloster bei seinen Freiheiten und Rechten zu schirmen und insbesondere keine unzulässigen Ansprüche an dasselbe zu machen.79) 4. 1440, 10. Jänner. Wien. ,2) Mitth. f. St. VIII. pag. 178. Nr. 389. — ,a) Mitth. f. St. VIII. pag. 178, Nr. 390. — l4) Lich. R. CCLVII. Nr. 2937. — IS) Chmel Mater. I. 25. Das Buch war hier nicht zu bekommen. — ,6) Lichn. Reg. CCC. Nr. 3425. - I7) Lichu. Reg. CCC. VIII. Nr. 3529. ,s) Valvaf. IX. 19 nach Msc. Sittich. - ") Chmel. Gesch. Fried. IV. I. 350. H. Friedrich befiehlt den Landeshauptmann Grafen von Franaepan oder dessen Verweser alles Verfahren gegen den Errbischof von Salzburg in der Zobelsberger Sache einzustellen.-) 5. 1440, 23. August. ^ , Eine Uebereinkunft zwischen H. Friedrich und Grafen von Cilli mit Einschluß des Lanibergers d. Erasmus und @w fen Stephan von Wodrusch, ch 6. Valvasor kannte noch eine Urkunde 1443 vom römischen Könige an diesen Landeshauptmann, daß er den Convent zu Sittich handhaben solle bei dem Privi-lcqio aus dessen liegende Gründe Unterthemen zu setzen oder abzuschaffen, nachdem es des Klosters Nutz erheischet?) Die Landeshauptleute nach dem Grafen von Modrusch setzt Balvasor folgendermaßen fest. 1 Ulrich von Schaunburg zum Jahre 1443. 2. Trojan Graf von Frangepan zum Jahre 1444. 3. Georg von Tschernembl „ „ 1449, 1450. 4. Ulrich von Schaunburg „ „ 1451, 1452. 5. Stephan von Frangepan „ „ 1453. 6. Graf Ulrich von Schaunburg „ „ 1458,1459,1461. 7. Sigmund von Sebriach „ „ 1463,1466. 8.' Andreas von Hohenwart „ „ 1467. 9. Sigmund von Sebriach „ „ 1470. Diese Liste scheint uns mehrere Jrrthümer zu enthalten. Wir werden uns deßhalb nicht an sie halten können. Als nächsten Nachfolger des Grafen von Modrusch nehmen wir €tojim Gras von Frangepan. Er wird genannt in der Urkunde 1444 (am Scolastica-tag) laut welcher das Kloster Frendenthal seine Privilegien bestätigt bekommt. Er wird in der Urkunde: ,, 1 oyamen von Modrusch, Hauptmann in Kram" genannt. Aus eben dieser Urkunde schöpfte Valvasor seinen Landeshauptmann. Valvasor fügt hinzu, daß der Landeshauptmann urkundlich Doyamb d. h. Trojan genannt wird?) Außerdem ist von diesem Landeshauptmanne die Nachricht erhalten, daß er den Voranschlag für die Hilfleistung machte, welche Krain in der allgemeinen Rüstung wider Johann Huniad leistete?) Dieß setzt Valvasor 1444?) Georg von Tschernembl, den Valvasor als Nachfolger Trojan's Grafen v. Frangepan bezeichnet, war nicht Landeshauptmann. Balvasor will diesen Landeshauptmann in den Jahren 1449 und 1450 aus einer Laibacher und einer Frcudenthaler Urkunde gefunden haben. Eine Urkunde war datirt „Laibach, am Tage der H. Petri und Pauli, worin er etliche alte Briefe dem Prior von Pletriach authenticirt hat?) Diese Urkunde ist uns dem vollen Inhalte bekannt aus einem Pletriarcher Codex tradationum. Die Urkunde hat das Datum 1450 zu Laybach am montag st. Peter und Paulstag = 29. Juni. In dieser Urkunde wird der vermeintliche Landeshauptmann „Verweser der haubtmannschaft in Krain" genannt, und als Verweser gibt er dem vor Gericht gekommenen Prior Hilari einen „Czeugbrief" über 3 an Jnsigeln etwas verschrie Gerichtsbriefe, aus dem Jahre 1408 (Montag vor Antoni)?) Die Laibacher Urkunde erwähnt Valvasor folgendermaßen: 1449 hat der Kaiser auch zu Laibach in vielen Sachen 1) Lichn. Reg. XXXIII. Nr. 22. 2) Ibid. XXXVI. Nr. 119. — 3) Valv. IX. 19. — 4) Msc. d. Wiener Hosbibl. 548, Fol. 79. — s) Kl. Arch. II. 225. - 6) Valvas. X. 287. 7) IX. 20. - 8) Wiener Hosbibl. Fol. 65. - Ordnung gestellt und der Bürgerschaft mancherlei Privilegien bekräftigt, als Herr Georg von Tschernembl in Krain Landeshauptmann war?) Die hier gemeinten Laibacher Privilegien müssen sich wohl noch auffinden lassen, dachten wir. Und richtig fanden wir in Kluns Diplomatar folgende Urkunden. 1. 1449 befiehlt zu Laibach am Kreuzerhöhnngstage der röm. König Friedrich dem Georg von Tschernembl, landeshauptmannschaftlichen Verweser, und dem Georg Weich selb erg er Vicedom in Krain, die noch zu Jgg, zu St. Marein und ändern Orten an Sonntagen üblichen Märkte einzustellen, re?") 2. Auch im Jahre 1451 kommt Georg von Tschernembl urkundlich als Verweser vor, und zwar in zwei Urkunden des Pletriacher Codex und in folgender Regeste: 1451 am Kreuzerhöhungstagc. Friedrich der römische König befiehlt zu Wiener-Neustadt dem Georg von Tschernembl, Verweser der Landeshauptmannschaft, und dem Georg Weichselberger, Vicedom in Krain, die an den Gemeindeweiden außerhalb Laibach angelegten Verzäumungen niederzureißen, zc.1') 3. 1451. Montag nach Sonntag Laetare in der Vasten zu Laibach, Georg von Tschernembl, Verweser der Hanpt-mannschaft in Krain bestätigt, daß Johann Ditrich, Bürger zu Laibach dem Franz Glagovitz etwas verkauft habe.,2) Dieses Alles wird wohl genügen, um diesen Valvasorischen Landeshauptmann fallen zu lassen und ihm einen Platz in der Reihe der Verweser anzuwcisen. Auch bei Mich von Schauenburg dürfte Valvasor auf Irrwege gerathen sein, die wir jedoch nicht so schlagend Nachweisen können, wie wir beim vorigen Landeshauptmanne gethan haben. Wir zweifeln sehr, daß Ulrich von Schaunburg 3mal Landeshauptmann von Krain war, zuerst 1443, dann 1451 und 1452, endlich 1458 — 1461. Jodok Stütz hat in den Wiener Denkschriften der Aca-demie der Wissenschaften eine Abhandlung „zur Geschichte der Herren und Grafen von Schaunburg" veröffentlicht. Ans dieser Schrift nehmen wir Nachfolgendes.'^-) Graf Johann von Schaunburg endete sein vielbewegtes Leben am 16. November 1453.") Ihn überlebten 5 Söhne, von denen uns nur Ulrich näher angeht. Dieser erscheint ---) urkundlich zum ersten Male in einem Diplome des Herzogs Albrecht von Oesterreich 1435, 29. Juni. — Von 1444 an, findet man den Grafen Ulrich, obgleich er noch sehr jung war, in der Umgebung des Königs Friedrich, dem er auch fortan mit wandelloser Treue anhieng. Graf Ulrich begleitete mit seinem Bruder Sigmund den König auf seinem Römerzuge 1452. Nach der Rückkehr des Kaisers zog Graf Ulrich mit ihm nach Neustadt. Während der Zeit verwüstete sein Vetter Graf Friedrich von Cilli seine Besitzungen in Steiern. Entschädigung für den erlittenen Schaden erhielt er erst nach dem Abgange der Grafen von Cilli (1456, 11. Nov.) Im folgenden Jahre entsetzte Graf Ulrich, welcher Völker aus Steier, Kärnten und Krain zuführte, den Kaiser, welchen Johann Witowitz in der Burg zu Cilli belagert hatte. Der Kaiser vertraute seinem getreuen Ulrich von Schaunburg die Landeshauptmannschaft in Krain an, welche er 3) $alv. X. 288. — ") Kl»,, Dipl. 31, Nr. 40. — '■) Ibid. Nt. 41. — 13) Laib. Musealurkunde mit Siegl. — ,4) Duksch. anno 1859. 209. — 15) Ibid. 210. ,6) Ibid. 213. beiläufig von 1460 —1463 verwaltete. — Zur Zeit des Aufruhrs derWiener gegen den Kaiser führte Graf Ulrich von Schaunburg Mannschaft aus Innerösterreich zur Unterstützung seines Menarche» herbei. — Dieser Landeshauptmann wird in folgenden Urkunden genannt: 1. 1461, 10. Oktober, Gratz. Hintergangsbriefs der Grafen von Montfort, Hermann und Johann, um Streitigkeiten wegen ihrer Güter hinter den Landeshauptmann von Krain, Graf Ulrich von Schaunburg.') 2. 1461, 6. Dezember, Gratz. K. Friedrich errichtet das Bisthum in Laibach. Zeuge auch: „Ulricus de Schaumburg, Capitaneus Carnioliae1)" 3. 1460, 16. Februar. Schiedsspruch des Grafen Ulrich von Schaunburg, Hauptmann in Krain, zwischen der Karthause Pletriach und Andre dem Mhndorfer von Plyntenbach.") 4. ' 1460, 23. Juli, Wien. K. Friedrich ermahnt den Landeshauptmann in Krain, Graf Ulrich von Schaunburg, die Laibacher nicht zu drücken, oder zu necken.4) 5. 1461, Donnerstag vor Invocabit. K. Friedrich gebietet, daß die Rechtsangelegenheiteu jener Bürger von Laibach, welche daselbst innerhalb dem Burgfrieden Grund und Boden besitzen, oder außerhalb desselben Schulden und andere Angelegenheiten haben, nur vor den in Laibach bestellten Vicedom und vor dem dortigen Stadtrichter gehören?) 6. 1461, Mittto. nach Hl. Lucia (December). K. Friedrich befiehlt dem Ulrich Graf von Schaunburg seinem Landeshauptmann in Krain darauf zu sehen, daß die Bauern auf dem Lande, zum Nachtheile der Stadtbewohner, mit den Erzeugnissen des Grundes und Bodens nicht Handel treiben, sondern daß sie dieselben in die Stadt und auf den Markt bringen?) 7. 1461, 15. Dez. K. Friedrich verbietet dem Landeshauptmann, in das Laibacher Stadt und Hofrecht einzugreifen?) 8. 1463, 17. Jänner. Neustadt. K. Friedrich verschreibt dem Grafen Ulrich von Schaunburg, Landeshauptmann in Krain, welcher für ihn für über 14789 Gulden und 428 Pf. gegen Heinrich Sminkosky und Hinko Tanfeld Bürge geworden, die Städte Eggenburg, Güns und Wartenstein?) Andreas von Hohenwart. Wir kennen diesen Landeshauptmann nur aus Valvasor, der ihn zu den Jahren 1467 und 1469 setzt. Bon 1467 erzählt Valvasor nichts, wohl aber von 1469. In diesem Jahre soll der Landeshauptmann einen Streifzug gegen die Türken unternommen haben.") Sigmund von Sebriach. Auch diesen Landeshauptmann nennt Valvasor zweimal 1. als Landeshauptmann von 1463 und 1466 2. „ „ „ 1470 an. 1. Die Urkunde des Jahres 1463, aus der Valvasor diesen Landeshauptmann kannte, trägt das Datum: „Samstag vor Micheli" (im September.) l) Ibid. 334, Rr. 1016. - 2) Ibid. Nr. 1017. — 3) Ibid. 333, Nr. 1007. — *) Ibid. 334, Nr. 1011 in KUms Dipl. 32, Nr. 42.— 5) Klmis Dipl. Nr. 43. — °) Ibid. Nr. 47. - 7) Senf ich. 334 u. Klmis Dipl. Nr. 46, — 8) Ibid. 336 Nr. 1024. 9) Valv. IX. 22. 2. Die zweite Urkunde hat aber das Datum 1466, 14. August.'") Sind diese beiden Nachrichten wahr, so folgte Sigmund von Sebriach in der Landeshauptmannschaft dem Ulrich Grafen von Schaunburg und blieb in seiner Würde circa 3 Jahre, also von 1463—1467, auf ihn folgte dann Andreas von Hohenwart, und von 1470—1482 bekleidete die Würde eines Landeshauptmanns wieder Sigmund von Sebriach. Wir kennen diesen Landeshauptmann aus folgenden Urkunden : 1. 1469, Montag nach misericordia (17. April.) Schirmbrief des Albrecht Melz, des Sigmund d' Sebriacher seines Herrn Verweser in Krain an Joh. Dietwieser.1') 2. 1470, ein Befehl K. Friedrich an Sigm. S. zur Schlitzung der Gerechtsamen des Klosters Pletriach.'") 3. 1470, Dinstag vor H. Thomas Ap. K. Friedrich gebietet dem S i g m. Bischof von Laibach, seinem Rathe, die Bürger von Laibach bei Verrichtung ihrer gewöhnlichen Geschäfte nicht zu stören, noch dieselben dabei mit geistlichen Zwange zu beirren.'3) 4. 1472. Donnerstag Maria Heimsuchung. K. Friedrich befiehlt seinem Landeshauptmann, eS sollen aus 100 der hierzu tauglichsten Bürger der Stadt Laibach jährlich Richter und Rath gewählt werden.'4) 5. In demselben Jahre Vigil. Nativ, hat der Landstrasser Abbt. Egidins eine Zusammenkunft ausgeschrieben, wobei auch Sigismund von Sebriach Ober oder Landeshauptmann anwesend sein sollte.'3) 6. 1473, 27. April. Sigmund von Sebriach, erhält für ein Darlehen satzweise das Urbar bei Gratschach und das Urbarhaus.'") 7. 1275, Montag nach ßeminiscere. K. Friedrich's Befehl durch seinen Landeshauptmann S. v. Sebriach, daß die Angelegenheiten der Bürger Laibach's nicht fremden Gerichten überlassen werden sollen?') 8. 1475, Dinstag nach Reminiscere. K. Friedrich befiehlt allen Prälaten rc., daß sie in den Türkengefahren auf Verlangen S. v. Sebr. Landesh. v. K. ihre Leute und Holden in die Städte zur Mitwirkung an der Befestigung der Stadt schicken sollen?6) 9. 1475, K. Friedrichs Befehl an Sigismund von Sebriach, Landeshauptmann v. K. darauf zu sehen, daß die Schiffleute und Ueberfahrer auf der Save keine ungesetzlichen Gebühren einfordern. '") 10. 1477, Donnerstag nach St. Florian. K. Friedrich gestattet den Laibachern zur Erhaltung der Brücken über die Laibach eine Mauthgebühr von jedem Saumrosse abzunehmen?") 11. Aus dem Jahre 1478 sind viele k. Befehle und Erlasse an den Landeshauptmann in der Honumenta Habs-burgica -') und im Notizenblatte der Akademie der Wissenschaften"") zu finden. 12. 1480, 19. September. Caspar von Stain Satzbrief an Ulrich Paradeiser, in dem auch der Landeshauptmann Ul. v. Sebriach genannt wird?3) ,0) Ibid. — H) Orig. Urf- im Laib. Museum. — n) Im ständ. Arch. - ,3) Klung Dipl. 40, Nr. 53. - ,41 Ibid. Nr. 54. - 15) Valv. IX '>0 _ 1«) M. f. St. IX. 205, Nr. 623. — 1T) Klung Dipl. Nr. So, pagflo. — ,8) Kl. Dipl. 42, Nr. 56. — ,s) Ibid. Nr. 57. — i») Ibid. 60. — 21) 1. Abth. 2. Bd. Fol. 889 ff. — 22) pro 1852, pag. 268, 326, 399, 496, 498. — 23) Laib. Musealurkunde. Schnlnachrichten. I. Der Lehrkörper. Thomas Schvcy, wirklicher Direktor, Mitglied des Musealvereins und der Landwirthschaft-Gesellschaft in Kram, lehrte die Physik in der 1. und 2. Klasse, die Mathematik in der 4. Klasse, und in der sonntäglichen Gewerbeschule die Physik, 16 Stunden wöchentlich. Michael Peternel, Weltpriester, wirklicher Lehrer, Mitglied der Landwirthschaft-Gesellschaft und des Mnsealvereins in Kram, lehrte die Geographie und Geschichte in der 3. Klasse, die Naturgeschichte in der 1., 2. und 4. Klasse, die Chemie in der 3. und 4. Klasse, und die Chemie an der sonntäglichen Gewerbeschule, 18 Stunden wöchentlich. Vorstand der 3. Klasse. AntOU Lesar, Weltpriester, ordentlicher Religionslehrer und Exhortator, lehrte die Religionslehre und die slovenische Sprache in allen 4 Klassen und die Kalligraphie in der 2. Klasse, 18 Stunden wöchentlich. Vorstand der 4. Klasse. Raimund Pirker, wirklicher Lehrer, lehrte die deutsche Sprache in der 3. und 4. Klasse, die Arithmetik in der 1., 2. und 3. Klasse, das Rechnen und die deutsche Sprache an der sonntäglichen Gewerbeschule, wöchentlich 18 Stunden. Vorstand der 1. Klasse. Joachim Olilak, wirklicher Lehrer, Mitglied des Museal- und historischen Vereins in Kram, lehrte das Freihandzeichnen in der 2, 3. und 4. Klasse, die Baukunst sammt Bauzeichnen in der 3. Klasse, und das Freihandzeichnen an der sonntäglichen Gewerbeschule, 22 Stunden wöchentlich. Emil Ziakowski, wirklicher Lehrer, lehrte die Geometrie und das geometrische Zeichnen in der 1 und 2. Klasse, die Kalligraphie in der 1., 3. und 4. Klasse, die darstellende Geometrie in der 4. Klasse, und das geometrische Zeichnen an der sonntäglichen Gewerbeschule, wöchentlich 24 Stunden. Georg Kozina, Lehramts - Kandidat, lehrte die deutsche Sprache in der 1. und 2. Klasse, die Geographie und Geschichte in der 1., 2. und 4. Klasse, und die Geographie an der sonntäglichen Gewerbeschule, wöchentlich 19 Stunden. Vorstand der 2. Klasse. Schuldiener: Andreas Kokail. II. Lehrplan für die obligaten Lehrgegenstände der 1. Ober-Realklasse?-) Religonslehrc: Die katholische Glaubenslehre nach Dr. Martins Lehrbuch II. — 2 Std. Deutsche Sprache: Griechische und römische Mythologie.^ — Zergliederung von Satzgefügen, Perioden und größern Stylganzen. Lehrbuch: Vernaleken’s Literaturbuch I. Thl. — Monatlich 1 Schul- und 1 Hausarbeit. — 3 Std. Slovenische Sprache: Sistematische und vollständige Laut-und Wortbildungslehre; Formlehre des Haupt-, Bei-, Zahl- und Fürwortes. Literaturgeschichte. Verslehre. — Lchrb. Slovenska slovnica von Janezic und Berilo za V. gimnaz.. razred. — Monatlich 2 Aufgaben. — 2 St. Geographie: Geographie von Asien, Afrika und Süd-Europa, nach Klun’s Allg. und Handelsgeographie I. — 1 St. Geschichte: Geschichte des Alterthums und des Mittelalters bis ans Karl den Großen, nach Gindely's Lehrbuch I. Thl. — 3 Std. Mathematik: Die vier Grnndoperationen, das größte gemeinschaftliche Maß und kleinste gemeinsame Vielfache; gemeine und Dezimalbrüche, Potenzen, Wurzeln, Proportionen, Logarithmen, Gleichungen des ersten Grades mit einer und mehreren Unbekannten, Gleichungen des zweiten Grades mit einer Unbekannten. — Planimetrie mit Inbegriff der Hanpteigenschaften der Kegelschnittslinien. Ste- reometrie. Nach Salamon’s Elementar-Mathematik. — Monatlich 2 Ausg. — 9 Std. Naturgeschichte: Allgemeine Einleitung in die Naturgeschichte. Zoologie mit Rücksicht auf den inner» Organismus der Thicre und ihre geographische Verbreitung. — Nach Giebel’s Zoologie. — 2 Std. Chemie: Allgemeine Chemie. Metalloide und ihre wichtigsten Verbindungen. Metalle der Alkalien und Erdalkalien. Besondere Beschreibung der Eigenschaften, Darstellung und Prüfung der für die Gewerbe wichtigsten Verbindungen. Nach Quadrat’s Lehrb. der Chemie I. — 2 St. Darstellende Geometrie: Begriff der darstellenden Geometrie. Bestimmung des Punktes nach den verschiedenen Projektionsmethoden. Beziehungen des Punktes, der Graden und der Ebene in den verschiedensten Lagen. Drehung des Punktes um eine fixe Gerade. Bestimmung der wahren Größe einer Gerade», der Durchschnittspunkte und des Ncigungstvinkels einer Geraden mit den Projektionsebenen. Theilung der Geraden. Ausmittlung der wahren Größe einer im Raume liegenden ebenen Figur. Durchstoß einer Geraden mit einer Ebene. Beschaffenheit paralleler und sich schneidender Linien, paralleler und sich schneidender Ebenen. Durchschnitt zweier Ebenen. Bestimmung des Neigungswinkels zweier Ebenen. Verschiedene Aufgaben. Nach Schnedar’s Lehrb. — 2 Std. *) Der Lehrplan für die Unter-Realschule ist in den Jahresberichten von den Jahren 1853—1860 enthalten. Freihandzeichnen: Hebungen im Conturzeichnen von Köpfen, Kalligrahhie: Die egyptischen und römischen Lapidar-Schriften Händen, Füßen und anderen Theilen der menschlichen in ihrer Anwendung zu Aufschriften, und Cursiv-Schrift Figur. Allmäliger Uebergang zur Ausführung von halben zur Beschreibung von technischen Zeichnungen und Si- und ganzen Köpfen in schraffirter ÜDtanier mit Blei, tnationsplänen. — 2 Std. schwarzer und weißer Kreide. — 4 Std. III. Freie Lehrgegenstiinde. ungen durch 6 Stunden wöchent 2. Gesangsunterricht, durch 3 Stunden wöchentlich für 48 Realschüler. 1. Italienische Sprache, in drei Abtheilungen durch 6 Stunden wöchentlich für 57 Realschüler. Dr. Karl Ahn, k. k. Ghmnasial-Lehrer. Georg F l e i s ch m a n n, Musiklehrer. 3. Gymnastik, im Sommersemester durch 3 Stunden wöchentlich für 48 Realschüler. Stefan Man die, Magistratsbeamte. IV. Stand der Schüler. Klasse Im I. Semester sind Im II. Semester sind ein- getreten aus- getreten | 5 ■» w Vö | ein- getreten aus- getreten ver- blieben I. 87 2 85 1 10 76 II. 56 1 55 —- 4 51 m. 34 — 34 — 3 31 IV. 16 16 ~ 2 14 Zusammen 193 3 190 1 19 172 Am Schlüsse des Schuljahres 1864 beträgt die Schülerzahl 172 „ „ u „ 1863 betrug „ „ 150 Es ergibt sich somit eine Zunahme um 22 In Berücksichtigung der Nationalität, der Religion, der Ansässigkeit der Eltern, und der Befreumg vom Unterrichtsgelde gruppirten sich die Schüler in folgender Ordnung. Semester 5® R Nationalität Religion Heimat Schulgeld § Deutsche Italiener Katho- liken Akatho- liken in Laibach ansässig Fremd zahlend befreit früher ausgetret 1. 56 26 5 85 2 40 47 85 2 I. 2. 28 22 6 54 2 23 33 40 15 1 3. 17 16 1 34 — 18 16 23 11 — 4. 7 6 3 16 8 8 10 6 — Zusammen 108 70 193 | 189 ^ 19 4 3 | 89 | 104 193 158 32 193 1. 49 22 5 75 1 33 43 60 16 II. 2. 25 21 5 49 2 22 29 38 13 — 3. 16 14 1 31 — 18 13 25 6 4. 5 6 3 14 7 7 7 7 — Zusammen 95 63 14 || 169 3 80 92 130 42 - 172 172 172 172 V. Andachtsnbungen. Das Schuljahr wurde am 2. Oktober mit einem heil. Geistamte eröffnet, das I. Semester am 6. Februar und das II. am 30. Juli mit einem feierlichen Dankamte geschlossen. Der sonn- und seiertägige Gottesdienst mit den Erbauungsreden und österlichen Exercitien fand in der St. Florianskirche, der wochentägige Gottesdienst, mit Ausnahme der strengen Winterszeit, in der Domkirche Statt. An den Bitt-Tagen und dem heil. Frvhnleichnamsfeste wohnten sämmtliche Schüler den feierlichen Bitt- und Um- gängen bei, und wurden zum fünfmaligen würdigen Empfange der heil. Sakramente der Buße und des Altars angeleitet. Am 21. Juni begingen die Zöglinge der Realschule nach Anhörung einer vom Herrn Katecheten Anton Lesar in der Kirche am Oberrosenbacher Hügel celebrirten heil. Messe das Fest des Patrones der studirenden Jugend, des heil. Aloisius, in Begleitung ihrer Lehrer in Rosenbüchel durch gemeinschaftliche heitere Spiele und frohe Gesänge. VI. Unterstützung dürftiger Schüler. Im abgelaufencn Schuljahre genoßen 3 Schüler Stiftungen und zwar eine böhmische gräflich Straka’fche Stiftung pr. 300 fl., ein Handstipendium des hohen k. k. Finanzministeriums pr. 100 fl., und eine Studentenstiftung „Unbekannt I" pr. 32 fl. 55 kr. oft. W., zusammen 432 fl. 55 kr. Der Pens. Sparkassa-Vorsteher Herr Karl Hradezky hat 10 fl. ö. W. zur Unterstützung armer Realschüler der Direktion übermittelt; und Herr E. Terpin, Kaufmann in Laibach, hat eine ansehnliche Menge von Schul-Requisiten zur Vertheiluug an minder bemittelte Schüler übersendet. Beide Gaben wurden dem edlen Zwecke gemäß verwendet. Mehrere Realschüler fanden ferner in den hiesigen Klosterconventen und auch bei Privatfamilien edelmüthige Unterstützung. Die Direktion erfüllt eine angenehme Pflicht, indem sie im Namen der Unterstützten allen P. T. Wohlthätern den wärmsten Dank abstattet. VII. Untemchtsgeld. Das eingehobene Unterrichtsgeld betrug im 1. Semester von 158 Schülern.......................................820 fl. im 2. Semester von 130 Schülern .... ._____671 „ Zusammen . 1491 fl. Hievon wurde die Hälfte pr. 745 fl. 50 kr. in den Studienfond, die andere Hälfte in den Realschulfond abgeführt. Die Aufnahmstaxen, welche ebenfalls dem Realschulfonde zugewendet werden, betrugen 174 fl. 30 kr., somit sind im verflossenen Schuljahre 919 fl. 80 kr. in den Realschulfond eingeflossen. Das Schulgeld an den 3 untern Realklaffen beträgt in Folge h. Erl. des k. k. Unterrichtsministeriums vom 21. August 1860, Z. 16690, jährlich 10 fl. ö. W., an den 3 oberen Rcalklassen in Folge H. Erl. des k. k. Staatsministeriums vom 14. Oktober 1863, Z. 11015/C. U., jährlich 16 fl. o. W. VIII. Zuwachs an Lehrmitteln. Die Lehrmittelsammlungen erhielten auch dieses Jahr einen ansehnlichen Zuwachs: Die Realschulbibliothek erhielt als Geschenk vom H. k. k. Staatsministerium die Berichte der Handelskammern Oesterreichs; ferner die statistischen Mittheilnngen Heft 1. und 2.; von dem hiesigen hist. Verein die Jahrgänge 1858—1864 seiner „Mit-theilungen;" von der Vorstehung der für Krain bestandenen Delegazion des innerosterreich. Industrie- und Gewerbevereins die das Vereinsvermögen bildende Bibliothek technischer Werke und Bücher, Zeitschriften industriellen und gewerblichen Inch altes ; vom Herrn Realschullehrer I. Oblak 2 Werke, vom Herrn Realschulkatecheten A. Lesar 6 Werke und endlich durch Ankauf 48 Werke und mehrere kleinere Schriften für die Schnlerbibliothek. Für das naturhistorische Kabinet wurde Giebels „Die drei Reiche der Natur" angeschafft. Für das physikalische Kabinet wurde angekauft ein August'sches Psychrometer, eine camera obscura sammt Stativ zum Photographiren, ein Orthoskop, ein Blasetisch. Für die Zeichnungsschule wurden vom H. k. k. Staatsministerium 32 Stück von den Zöglingen der Architekturschule bei der k. k. Akademie der bildenden Künste in Wien nach Aufnahmen während ihrer Studienreise ausgeführten Autographien als Geschenk übermittelt und 113 Stück Zeichnungsvorlagen nebst 40 Stück Rahmen und Modelle von Gewölben wurden angekauft. Für den geographischen Unterricht wurden Petermann's Mittheilungen pro 1864, ferner folgende Kicpert’fche Schulwandkarten, wie des römischen Reiches, Alt-Griechenlands, der alten Welt, von Alt-Italien, von der Umgebung Roms; dann die Sydow'scheu Schul-Wandkarten von Asien, Afrika, Australien, Nord- und Süd-Amerika und S y d o w'scher methodischer Handatlas; endlich eine Eiseubahnkarte Oesterreichs augeschafft. Allen Spendern wird hiemit der verbindlichste Dank ausgesprochen. IX. Wichtigere Verordnungen der hohen Unterrichtsbehörden. 1. Mit H. Erl. der k. k. Landesregierung vom 2. Okt. 1863, Z. 12335, wird über die eifrige und ersprießliche Thä- tigkeit, welche der Lehrkörper im Schuljahre 1863 bewiesen hat„ die hochortige Anerkennung ausgesprochen. 2. Laut Eröffnung des H. k. k. Staatsministeriums voin 14. Oktober 1863, Z. 11015/C. U. und Eröff. der H. k. k. Landesregierung vom 21. Oktober 1863, Z. 13341, haben Seine k. k. apostolische Majestät mit Allerhöchster Entschließung vom 5. Oktober 1863 die succesive Erweiterung der hieror-tigen Unterrealschule zu einer sechsklassigen Oberrealschule und die Uebernahme der dießfalls erwachsenden Auslagen für Lehrergehalte und Pensionen auf den Studienfond allergnädigst zu genehmigen geruht. — Mit demselben H. Erl. wurde das Schulgeld in den 3 oberen Klassen mit jährlich 16 fl. bemessen. 3. Mit H. Staatsminist. Erl. voni 6. Februar d. I., Z. 587/C. U., und H. Landesregierungs-Erl. vom 17. Februar d. I, Z. 1613, wurde Lesar’s „Liturgika“ zum Sehr- gebrauche an den hierländigen Gymnasien und Realschulen zugelassen. 4. Laut H. Erl. der k. k. Landesregierung vom 11. April d. I., Z. 3708, hat das H. k. k. Staatsministerium mit Erl. vom 31. März d. I., Z. 2812/C. U., die vom Lehrkörper entworfenen Disziplinarvorschriften, welche mit der Eröffnung der Oberrealklassen ins Leben zu treten haben werden, zu genehmigen befunden. 5. Mit H. Erl. des k. k. Staatsminist, vom 24. Juni l. I., Z. 5613/C. ü., und H. Erl. der k. k. Landesregierung vom 3. Juli l. I., Z. 6969, wird die Anstellung eines Zeichnungs-Assistenten für das Schuljahr 1865 bewilliget. X. Chronik der Realschule. Die Eröffnung der Studien an der hiesigen Unterrealschule fand am 2. Oktober 1863 mit einem von Sr. Hochwürden dem Canonikus und Domdechant Herrn Ioh. Chris. Pogacar cele-brirten feierlichen Gottesdienste in der Domkirche statt. Nachdem in der Sitzung des H. Landtages am 13. März 1863, das Anerbieten der Stadtkommune in Laibach, von den Errichtungs- und Erhaltungskosten der drei Jahrgänge der zu errichtenden Oberrealschule in Laibach ein Drittheil zu übernehmen, angenommen wurde und ferner beschlossen, die übrigen zwei Drittheile dieser Kosten aus Landesmittelu zu bestreiten; wurden von der Stadtkommune beim H. k. k. Staatsministerium sogleich die erforderlichen Schritte eingeleitet, um die Bestreitung der Lehrergehalte aus dem Studienfonde, dann die Bewilligung der Eröffnung des 1. Jahrganges der Oberrealschule mit Beginn des Schuljahres 1863/4 zu erwirken. Laut Eröffnung des H. k. k. Staatsministeriums vom 14. Oktober 1863, Z. 11015/C. U., haben Se. apostol. Majestät mit Allerhöchster Entschließung vom 5. Oktober 1863, die successive Erweiterung der hierortigen Unterrealschule zu einer sechsklassigen Oberrealschule und die Uebernahme der diesfalls erwachsenden Auslagen für Lehrergehalte und Pensionen auf den Studienfoud allergnädigst zu genehmigen geruht. Es wurde in Folge dessen am 3. November 1863, die 4. Realklasse nach Anhörung einer von Sr. Hochwürden, dem Herrn Probsten und k. k. Schulrathe, Theol. Dr. Anton Jarz celebrirten H. Messe bei St. Florian, wobei der Laudesausschuß, der Magistrat, der Gemeiuderath und die Ghmnasial-Direktion vertreten waren, und welcher die gesammte Schuljugend in Begleitung des Lehrkörpers beiwohnte, durch den Herrn Schulrath eröffnet. Das Schulzimmer für die 4. Realklasse wurde im neben dem Schulgebäude gelegenen Mahr'schcn Hanse miethweise untergebracht. Wegen Unterbringung der nothwendigeu Lokalitäten der im Schuljahre 1865 zu eröffnenden 5. Realklaffe trat im Monate April d. I. die Stadtkommune mit dem Herrn Mahr in Verhandlung, deren Ergebniß vom H. Landtage gutgeheißen wurde, und machte die weiteren Schritte um die Bewilligung zu erwirken, die Oberrealschule vorläufig im Mahr'schcn Hause unterbringen zu dürfen. Mit H. Erl. des k. k. Staatsniini-steriums vom 24. Juni l. I., Z. 5613/C. ü., und H. Erl. der k. k. Landesregierung vom 3. Juli l. I., Z. 6969, wurden die Beschlüsse und Anträge des Laudesausschnffes und der Stadtgemeinde wegen einstweiliger Unterbringung der Ober-wealschule im Mahr'schcn Hause genehmiget, und die Ausschreibung des Konkurses zur Besetzung von 5 Lehrerstellen aus Anlaß der mit dein kommenden Studienjahre stattfindenden Eröffnung der 5. Realklasse veranlaßt. Am 18. August und 4. Oktober, als den Tagen des Allerhöchsten Geburts- und Namensfestes, wohnte der Lehrkörper dem um 10 Uhr in der Domkirche abgehaltenen feierlichen Gottesdienste bei, um Gott für Seine k. k. Apostolische Majestät Franz Josef I. Heil und Segen zu erflehen. Ebenso betheiligte sich der Lehrkörper au der gottesdienstlichen Feier, welche am 26. Februar, durch Abhaltung eines von Sr. fürstbischöslichen Gnaden dem Hochwürdigsten Herrn Theol. Dr. Bartholomäus SB t d nt e r celebrirten Hochamtes am Jahrestage der Allerhöchst verliehenen Verfassung begangen wurde. Der hochw. Herr Probst und k. k. Schulrath Theol. Dr. Anton Jarz beehrte die Lehranstalt im Laufe des Schuljahres zu wiederholten Malen mit seinem Besuche, und am 17. Jänner, als am Tage seines Namensfestes, brachte ihm der Lehrkörper seine ehrfurchtsvollsten Glückwünsche wegen dessen Abwesenheit schriftlich dar. Im Stande des Lehrkörpers traten im Laufe des Schuljahres folgende Veränderungen ein: Mit H. Erl. der k. k. Landesreg. vom 28. August 1863, Z. 10712, wurde Dr. Karl Ahn, Gymnasiallehrer, als Supplent für den italienischen Sprachunterricht an die Stelle des freiwillig resignirenden pens. Gymnasiallehrers Peter Petruz zi, welcher durch 9 Jahre stets mit regem Eifer und aufrichtiger Liebe zur Jugend an dieser Lehranstalt thätig war, angestellt. Mit A. H. Entschließung Sr. k. k. Apostol. Majestät vom 1. Oktober 1863, wurde der Berichterstatter zum wirklichen Direktor an dieser Lehranstalt ernannt. Mit H. Erl. der k. k. Landesregierung vom 21. Oktober 1863, Z. 13341, wurde in Folge H. Staatsminist. Erl. vom 14. Oktober 1863, Z. 11015/C. U. die Bestellung des Lehramtskandidaten Georg Kozina zum Supplenten an dieser Lehranstalt genehmiget. Mit H. Erl. des k. k. Staatsminist, vom 31. Jänner d. I., Z. 795/C. LT., und H. Erl. der k. k. Langesreg. vom 10. Febr. d. I., Z. 1512, wurde der supplirende Lehrer Emil Ziakowski zum wirklichen Lehrer an dieser Lehranstalt ernannt. Mit H. Erl. der k. k. Landesregierung vom 19. März 1864, Z. 3014, wurde Georg Fleisch mann als Nebenlehrer für den Kirchengesang, und mit H. Erl. der k. k. Landesregierung vom 30. März d. I., Z. 3015, wurde der Magistratsbeamte Stefan Man die zum Nebenlehrer der Gymnastik bestellt. Im Schuljahre 1863 war der Gesundheitszustand der Schüler sehr erfreulich, indem während des ganzen Jahres kein Realschüler starb. Skicht so war es im laufenden Schuljahre. Am 27. Oct. 1863 starb der sehr gesittete Schüler der 2. Realklasse Peter Andolsek, aus Reifnitz gebürtig, und wurde von den sämmtlichen Realschülern zur letzten Ruhestätte begleitet. Bei der am 22. November v. I. stattgefundenen Bestattung des verstorbenen pensionirten Rormalschul-Lehrers Herrn Franz Pirk er, Vater des an dieser Lehranstalt thätigen Realschullehrers Raimund Pirker, wohnte der Lehrkörper und die sämmtlichen Schüler dieser Lehranstalt bei. Am 24. April d. I. begleitete die gesammte Realschul- jugend in Begleitung ihrer Lehrer die entseelte Hülle des Ritters des kais. österr. Franz Josefs-Ordens, infulirten Domprobsten, und Domherrn rc. rc. hochwürdigen Herrn Karl Zorn zur letzten Ruhestätte. Am 25. April erfolgte das Ableben des Bürgermeisters der Provinzial-Hauptstadt Laibach Herrn Michael Ambro sch, der sich um diese Lehranstalt vielfache Verdienste erworben hat. Die gesammten Realschüler, geführt von ihren Lehrern, betheiligten sich beim Leichenbegängnisse desselben an dem ihm allgemein zu Theil gewordenen Ehrengeleite. XI. Die sonntägliche Gewerbeschule. Mit der Realschule in Verbindung steht die Sonntags- Davon besuchten: schule für Handwerker, an welcher der Unterricht bloß an Das Freihandzeichnen.....................................103 Schüler Sonn- und Feiertagen durch die Lehrer der Realschule ertheilt das geometrische Zeichnen.................................43 „ toirb. die deutsche Sprache und das Rechnen . . 33 „ Die in dem abgelaufenen Schuljahre behandelten Unter- die Geografie.............................................33 „ richtsgegenstände waren: , die Physik................................................35 „ 1. Das Freihandzeichnen von 8—10 Uhr Vormittags. die Chemie 35 „ 2. Das geometrische Zeichnen von 8—10 Uhr Vorm. Um die Honorirung der sich beim gewerblichen Unterrichte 3. Die deutsche Aufsatzlehre und das Rechnen von 11 betheiligenden Realschullehrer zu regeln, hat die löbl. Handels-bis 12 Uhr Vormittags. und Gewerbekammer in der Sitzung vom 22. Sept. 1863 4. Die Geografie von 10—11 Uhr Vormittags. beschlossen, daß jährlich 200 fl. unter die betreffenden Lehrer 5. Die Physik von 10 — 11 Uhr Vormittags. nach Maßgabe ihrer Bethätigung vertheilt werden. Ebenso 6. Die Chemie von 11 — 12 Uhr Vormittags. hat der löbl. Gemeinderath in der Sitzung vom 27. Okt. 1863 An der Ertheilung des Unterrichtes betheiligten sich: beschlossen, zu demselben Zwecke jährlich 200 fl. zu bestimmen. Herr Lehrer Joachim Oblak im Freihandzeichnen. Es entfällt sohin auf jede sonntägliche Lehrstunde ein Honorar Herr Lehrer Emil Ziakowski im geometrischen Zeichnen, von jährl. 50 fl. Ferner hat die löbl. Handels- und Ge- Herr Lehrer Raimund Pirker in der deutschen Sprache Werbekammer in derselben Sitzung beschlossen, jährl. 50 fl. und im Rechnen. für die an der Gewerbeschule nöthigen Schreib- und Zeichnen: Lehrer Georg Kozina in der Geografie. nungsrequisiten zu bestimmen, welche im laufenden Jahre Herr Lehrer Michael Peternet in der Chemie. unter Jntervenirung der Herren Kammerräthe Schwentner Der Berichterstatter in der Physik. ^ und Strzlba dem Zwecke entsprechend verwendet wurden. Uebri- Die Zahl der für den Besuch der Sonntagsschule im gens hat der Herr Kammerrath Strzlba eine bedeutende abgelaufenen Schuljahre eingeschriebenen Schüler betrug 17 Menge Schreibpapiere zur Vertheilung unter die Gewerb- Gesellen und 214 Lehrlinge, zusammen 231 Schüler. schnler zur Verfügung der Direction gestellt. XII. Schluß des Schuljahres. Die Versetzprüfungen wurden am 15., 16., 18., 19. und 20. Juli vorgenommen. Am 30. Juli wird nach einem um halb 8 Uhr in der Domkirche abgehaltenen heil. Dankamte, um halb 9 Uhr im Saale der bürgerlichen Schießstätte die feierliche Prämien-vertheilung zugleich mit der des k. k. Gymnasiums und sodann in den Lehrzimmern die Ausfolgung der Zeugnisse stattfinden. XIII. Rangordnung der Schüler am Schlüsse des II. Semesters. Fetter Druck bezeichnet Schüler mit allgemeiner Vorzugsklasse, ein * dabei die Preisträger. I. Klasse. -SSlawik Gustav aus Ofen in Ungarn. «Pleiweiss Josef ans Laibach. Zescliko Valentin aus Laibach. Lentsche Michael aus Lavrica bei Laibach. Kuralt Franz aus Safnitz. ]>|ikusch Adolf aus Laibach. Fischer Hermann aus Wolfsberg in Kärnten. Kalin Johann ans Laibach. Brilli Heinrich aus Treviso. Schubert Adolf ans Lack in Steiermark. Petrovfic Karl aus Laibach. Ranzinger Raimund aus Gottschec. Sajovic Johann aus Jezica. Paulin Anton aus Flödnig. Buchta Alerander aus Graz. Klose Gustav aus Wolfsberg. ; Galle Adolf aus Freudeuthal. ^tegu Johann aus Adelsberg. Hribar Johann aus Kronau. Winterhalter Heinrich ans Laibach. Serko Franz aus Zirkniz. Hofevar Johann aus Mariafeld. Dereani Josef aus St. Veit bei Sittich. Laurie Lorenz aus Seebach. Hoeeva. Raimund auö Möttliug. Viditz August aus Jdria. Gaber Andreas aus Bischoflack. Campa Stefan ans Soderschitz. Weber Rudolf aus Gottschee. Stergonsek Franz ans Lukowitz. Gregoritsch Franz aus Gurkfeld. Kovaü Josef ans Laibach. Skodler Heinrich aus Stein. Trost Johann aus Laibach. Schreiter Ritter v. Schwarzenfeld Julius aus Oberleitensdorf in Böhmen. Likovic Franz aus Sncberjc bei Mariafeld. Rottee Edler v. Romaroli Eduard ans Ofen. in Ungarn. Susek Franz aus Laibach. Szillich Oskar aus Stein. Winkler Johann aus Laibach. Mamssig Josef cm« Duino im Küstenland e. Benedig Josef ans Mautschitsch. Lenz Anton ans Lnstthal. GrivicieS Johann aus Cremona. Künl Quito aus Laibach. Fischer Karl aus Laibach. Hedenigg Wilhelm aus Klagenfurt. Fleischmann August aus Laibach. Kraigher Peter aus Aoelsberg. Jane Bernhard aus Kaier. Ohorn Karl aus Laibach. Neumayer Ludwig aus Wien. ilt-Poznik Franz aus Kropp. * Zeschko (SlliDO aus Laibach. Koziimernik Franz aus St. Veit bei Laibach. Stnssiner Josef aus Laibach. Ullrieli Gabriel aus Veldes. Thoman Alcranrer aus ©teinbücht. Ratschitsch Karl aus St. Helena. Seitz Karl aus Laibach. Isatitsch Adolf aus Tschernembl. Ranzinger Daniel aus Greis in Steiermark. Ranzinger Josef aus Gottschce. Hribar Ludwig aus St. Veit bei Sittich. Rakusch Julius aus Cilli in Steiermark. Pollak Raimund aus Nenmarktl. Tönnies Gustav aus Laibach. Jancar Egibius ans Laibach. iSette Filip aus Oberlaibach. Pirnath Stefan aus Reifnitz. Vogel Alois aus Voitsberg in Steiermark. »Sopsic Josef aus Möttling. Kurz v. Goldenstem Ludwig aus Laibach. Treue. Alexander aus Draskovic. Jakhel Andreas aus Leibnitz in Steiermark. Tome Aleranter aus St. Veit bei Laibach. Äufreiter Alois aus Wolfsberg in Kärnten. Dolenec Franz aus Lack. Mühleisen Paul aus Laibach. Fabriotti Heinrich aus Laibach. Jessenko August aus Klagenfurt. ■KPerissini Josef aus Triest. *Mück Josef aus Pettau. K Habberger Ferdinand aus Neutitfchein in Mähre». Breinl Ritter v. Wallerstern Oltofar aus Laibach. Meschick Heinrich aus Wolfsberg in Kärnten. Apich Franz ans Vlgaull. Grebene Franz aus Großlaschitsch. Klemenz Ludwig ans Laibach. Tscherniuz Matthäus aus Aich. Thomann Eduard aus Triest. Widmar Vinzenz aus Laibach. Pocivavnik Alois aus Laibach. Podobnik Josef aus Neustift. Snoj Thomas aus Stein. Rak Karl aus Laibach. Nardini Ruprecht aus Laibach. H. Klasse. Sever Franz aus St. Kanzian bei Auersberg. Detela Ignaz aus Moräutsch. Schiffer Viktor aus Laibach. Jedlicka Johann aus Ragusa. Burkhardt Kourad ans Josefsthal. Mulley Gustav ans Adelsberg. Mally Wilhelm aus Nenmarktl. Ziegler Ludwig aus Castua im Küstenlande. Writz Josef aus Sagor. Gioppo Eduard aus Triest. Giadresco Johann aus Fasana in Istrien. Ziller Johann ans Laibach. Dekleva Mar ans Urem. Smerdu Anton aus Dignano im Küstenlaude. Polegeg Albert aus Zirknitz. Seydl Alfred aus Laibach. Voltmann August aus Wien. Buzzi August ans Malborget in Kärnten. III. Klasse. Trinker Albert aus Laibach. Schramek Wilhelm aus Laibach. Pototschin Vinzenz aus Steinbrück in Steiermark. Stroj Jakob aus Birkendorf. Tauschinsky stiichatt aus Karlstadt in Kroazien. Rovis Klemens aus Gimini im Küstenlande. Kavcic Heinrich aus Prewald. Habbenger Emanuel aus Prerau in Mähren. Andrioli Guido Ritter v., aus Krainburg. Lesjak Alois aus Laibach. IV. Klasse. Reinberger Friedrich aus Laibach. Leskovic Johann aus Jelicenverh. Tomsic Franz aus Weirelburg. Sajovitz Mathias aus St. Georgen. Cervellini Alois aus Triest. Wochinz August aus Graz. Tomsich Franz aus Ofen in Ungarn. Ahaeic Ignaz ans Nenmarktl. Martincic Friedrich aus Zirkniz. v. Röder Ernst aus Karlsbad in Böhmen. Kallan Bartholomäus aus Laibach. Kanz Eduard aus Laibach. Babnik Anton aus Laibach. Braune Franz aus Gottfchee. Prevc Johann aus Krainburg. Schuster Theodor aus Gottfchee. Bogataj Anton aus EiSnern. Strehar Karl aus Laibach. Kiesewetter Otto. Edler von Wiesenbrun aus Brire» in Tirol. Malavasic Anton aus Oberlaibach. "Bernot Valentin aus Streine. Hcssler Heinrich ans Ratschach. Göderer Fiauz ans Orteneg. Kokail Wilhelm aus Wolfsberg in Kärnten. Bilina Ferdinand aus Laibach. Debeutz Josef aus Laibach. Pristou Johann aus Laibach. Petritsch Johann aus Viklach in Kärnten. Wetsch Heinrich aus Stein. Strehovc Johann aus Tainitz Napreth Vinzenz ans Nenmarktl. Suppanz Raimund aus Gurkseld. Cermelj Josef aus Laibach. Schusterschitz Thomas aus Steinbüchel. Hauff Franz aus Gottfchee. Stadler Joses aus Laibach. Papa Franz aus Neumarktl. Kiesewetter Arthur Edler von Wiesenbrnn aus Baden in Niederösterreich. Altmann Gottfried aus Steier in Oberösterrcich. Kosin Josef aus Laibach. Gercar Andreas aus Billichberg. Ozbolt Josef aus Gerovo in Kroazien. Russ Ludwig ans Egg ob Podpetsch. Koäir Johann aus Laibach. Dettela Benjamin aus Sagor. Förster Alois aus Triest. Peutz Karl aus Lnstthal. XIV. Aufnahme der Schüler für das Schuljahr 1864/5. Das nächste Schuljahr beginnt am 1. Oktober l. I. mit dem heil. Geistamte. Jene Schüler, welche in die Studien an dieser Realschule neu einzutreten wünschen, haben vom 26. bis 30. September in Begleitung ihrer Eltern oder deren Stellvertreter mit Beibringung der Schulzeugnisse und Taufscheine bei der k. k. Direction (im Mahr'schen Hause ebenerdig) und sodann auch beim Religions- und Klassenlehrer sich zu melden. Im Schuljahre 1864/5 wird die fünfte Klasse an der hiesigen Oberrealschule eröffnet werden. Die neu eintretenden Schüler haben eine Ausnahmstaxe von 2 fl. 10 kr. öst. Währ, und einen Bibliotheksbeitrag von 35 kr. d. Währ, zu entrichten. Der Bibliotheksbeitrag ist auch von allen übrigen Schülern der Lehranstalt mit Beginn des Schuljahres zu erlegen. Die Aufnahmsprüfnng findet am 30. September statt, wobei für den Eintritt in die 1. Klasse eine genaue Kenntniß der Formenlehre der deutschen Sprache und Fertigkeit in den Hauptrechnungsoperationen mit unbenanuten und benannten, ganzen und gebrochenen Zahlen gefordert wird. Die Wiederholungsprüfungen werden am 29. September abgehalten werden. Schüler, welche schon an dieser Realschule waren und in die nächst höhere Klasse aufsteigen, haben sich spätestens am 30. September anzumelden. Thomas Schrei), wirklicher Realschul-Direktor. » MBNISKE ÖOLINE NA DÖLEISKEM y yojvodini in kronovini Kranjski. ITa. ST>etlo dal Anton Lesar. 26 isoveo ^ c / i x & Ao - Slivica orska vas \ 6, iok> vZasc& MM. 3 nkobp E(JcGy iw Svffima*. A l. ‘ Gregor ^ ... ^ ox,e„*-'. *m c..-/- h%.v- c erJtvi, Stnuj c- a \ Zigmarict ; n Laxe go ^ OPotiklarusi >TvZ. ^ ,e>Vv:-L* .5 X-SP . Gorenja^/ \ »^VA >«V dmzica Tclom< 4- ^Ws(y zmostsic/ tictonöd, v^%^(£Bcxgovica v.1'YOreif \ % cd’oou ''EXM' liViica ■ •- < S jtoöSAM«« S x »WaliZotf C wH0** ne.m«Ma uas lakoiii ozki potok Seaooa oas V. i"'>rvl 9i , ^lllaAS Srrctrijd VdS GLOTÜk' i. yKat- , A V V Aostrtj. post na mil/a (=■ UOOO sex*y.) = paxtca uercarice (Maas ern ) 7z—/—/ -y... —/—/— i atisnil in utUtiil Joiz Rlatmk oLjubljani. X 4 ß i