Les l\ot kurivo 
"ikt> POGA ·,NlK *. Robert KRAJ C*"' 
Obnovljivost vira, domačnost, razvoj tehnologij 
priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost dvigujejo 
pomen lesa kot vira energije. Za učinkovito rabo lesa 
v energetske namene je potrebno tudi znanje o zgradbi 
in lastnostih lesa . Del tega predstavljamo v pnspevku. 
Osnovna značilnost vseh kuriv je kurilna vrednost. 
Kurilna vrednost lesa je količina toplote, ki jo vsebuje 
masna ali prostorninska enota pri določeni vsebnosti 
vode (kWh/m3) . Ločimo spodnjo in zgomjo kurilno 
vrednost (Šurnarska enciklopedija, 1987) . 
Spodnja knri Ina vrednost lesa je toplota, ki se spros-
ti pri popolnem zgorevanju 1 kg lesa, voda iz goriva 
pa izhlapi. Spodnja kurilna vrednost je vedno manjša 
od zgornje, in sicer za količino toplote, ki se porabi 
pri zgorevanju za uparitev v lesu vsebovane vode 
(uparilna toplota). 
Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejav-
niki : 
l. vsebnost vode ali vlažnost lesa 
2. kemična zgradba 
3. gostota 
4. drevesna vrsta in deli drevesa 
5. zdravstveno stanje 
Vsebnost vode v lesu predstavlja razmerje med 
maso vode in skupno maso lesa in vode. Vlažnost lesa 
Iz domače in tuje prakse 
pa je razmerje med maso vode in maso popolnoma 
suhega lesa. 
Voda v lesu je prosta (ni vezana na lesno snov) in 
vezana (v celičnih stenah). Les začne oddajati vodo 
takoj po poseku. Najprej izhlapeva prosta voda, s čimer 
postaja les lažji. Ko izhlapi vsa prosta voda (v pov-
prečju ima les takrat JO-odstotno vlažnost), začne iz-
hlapevati vezana voda. Pr) tem postane les higro-
skopski in začne spreminjati volumen in dimenzijo. 
Glede na vsebnost vode v lesu ločimo: 
- svež les (t.akoj po poseku), ki ima vlažnost nad 40 %, 
- gozdno suh les (približno pol leta po poseku), ki ima 
vlažnost od 20 do 40 %, 
- zračno suh les (daljše sušenje na zračnih skladiščih) , 
ki ima vlažnost do 15 %, 
- tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost 
od 6 do 12 %. 
Voda v lesu zmanjšuje kurilno vrednost (1 O% vode 
zmanjša kurilno vrednost za 12 %). Če kuri mo gozdno 
suh les, porabimo l/4 energije, uskladiščene v lesu, 
za izparevanje vode. 
Kemična zgradba: les (sekundami ksilem) je glav-
no prevodno in mehansko tkivo drevesa. Nastaja z 
delitvvo celic na notranji strani kambija. Les sestav-
ljajo naslednji elementi : ogUik (50%), kisik (43 %), 
Grafikon 1: Masa in kurilna vrednost 1 mJ !esa smreke in bukve v odvisnosti od vsebnosti vode v% 
1400 
1200 
•• ' •• 
1 -~ ............ ' •• 
1
• 1 ... 1. 1 • •• • 
··-4········-· ~ 1000 
---------800 -oO -~ 
600 ---
400 
200 
o 
15 20 25 30 35 40 45 50 
% 
- - - · Srn (kg) --Bu(kg) ........... Bu (kWh/m') 
Vir: Lesna biomasa -neizkoriščen domači vir energije, 1998 
*mag. N. P., univ. dipL inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 
Ljubljana, SLO 
>i<* R. K., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
GozdV 58 (2000) S-6 
3500 
3000 
2500 -." ,..., 
2000 ~ ..:::: 
~ 1500 ,:,.:. 
1000 
soo 
o 
55 60 
281 
z dot · 1ače ir1 tttje IJralcse 
vodik (6 %) in dušik ( 1 %). Kemična sestava lesa pa 
je sledeča: celuloza ( 40-50 %), herniceluloze (24-33 %), 
lignin (20-35 %) in spremUajoče snovi (škrob, sladkor, 
smola, čreslovina, barvila, strupi; 3-4 %). Kurilna 
vrednost posameznih sestavin ni enaka (na primer 
lignin ima višjo kurilno vrednost kot celuloza, zato je 
kurilna vrednost iglavcev, ki imajo več lignina pri 
enaki masni enoti , višja kot pri listavcih). 
Gostota: je masa določenega volumna lesa (kg/m1). 
Gostota je odvisna od drevesne vrste (listavci imajo 
večjo gostoto kot iglavci), časa sečnje (gostota narašča 
z vsebnostjo vode), dela drevesa (koreničnik, vejevina 
in jedro vina imajo višjo gostoto) in starosti lesa. Go-
stota lesa vpliva na sušenje, kurilno vrednost in proces 
zgorevanja (les z večjo gostoto zgoreva počasneje). 
Pn:gkdn1t:;1 1 Spreminjanje gostote z vsebnostjo vode 
Drevesna Svež. 1es Zračno suh 
vrsta (kg/rn3) les (kg/m3) 
S mre ka 960 (beljava). 520 Uedrovina) 470 
Bor 980 (beljava), 550 Uedrovina) 520 
Jel ka 980 (be lja va). 51 O Uedrovina) 450 
Bukev 1.060 720 
Gaber 970 830 
Hrast 1.000 700 
Kostanj 1.060 570 
Topol 900 450 
.. 
V1r: TehnologiJa lesa 1 (CERMAK 1998) 
Drevesna vrsta in deJ drevesa: različna gostota 
in kemična sestava drevesnih vrst in delov drevesa 
vplivata na kurilno vrednost lesa. 
Zdravstveno stanje: ohranjenost lesa bistveno 
vpliva na kurilno vrednost (trohneč les ima manjšo 
gostoto in s tem tudi nižjo kurilno vrednost). 
Poznavanje naštetih dejavnikov nam omogoča pra-
vilno izbiro in pripravo Jesnega kuriva. Pri uporabi lesa 
za kurjavo naj bi upoštevali naslednja pravila: 
l. Za ogrevanje izberemo les listavcev, ki ima večjo 
gostoto in zato višjo kuri Ino vrednost na m3 . Za kuho 
in peko pa izberemo les iglavcev, ki ima večjo kurilno 
vrednost na kg (izgoreva hitreje in intenzivneje). 
2. Les za kurjavo je najbolje posekati, ko je vseb-
nost vode v lesu najnižja (v poznem jesenskem ali 
zimskem času). 
3. Z razžagovanjem in cepljenjem pospeši mo su-
šenje !esa. Pripravljen les naj se suši v pokritih in 
zračnih skladovnicah vsaj šest mesecev. 
Izbiro vrste lesa in oblike kuriva moramo prilago-
diti namenu in kurilni napravi . 
Za lažje preračunavanje in primerjavo med raz-
ličnimi oblikami lesnega kuriva so v preglednici 3 
predstavljeni količinski ekvivalenti za posamezne obli-
ke kuriva, v preglednici 4 pa so predstavijeni ener-
getski ekvivalenti med lesom in kurilnim oljem. 
Poznavanje energetskih ekvivalentov je pomembno 
pri računanju letnih stroškov ogrevanja z različnimi 
energenti. Še posebej pomembni pa so ti izračuni pri 
zamenjavi kurilnih naprav (na primer prehod iz lesa 
na kurilno olje ali obratno). 
Na primer: Energetska vrednost 1 m' zračno suhega 
bukovega lesa je ekvivalentna energetski vrednosti 
300 !lahkega kurilnega olja. Če porabi gospodarstvo 
letno 3.000 1 kurilnega olja, bi ob prehodu na les letno 
Prcgkdmca ~ . Kurilna vrednost zračno suhega lesa in iu1rilnega olja 
Drevesna vrsta 
MJ/kg 
Beli gaber !3,31 
Bukev 14,84 
Hrast 14,44 
Topol 13,52 
Povprečno listavci 14,10 
Smreka 15,60 
Je lka 15,45 
Rdeči bor 16,96 
Povprečno i$1avci 15,70 
Skupno povprečje 14,56 
Km·ilno olje 
.. 
Vir: Sumarska cnc1kloped1p 
l kWh=3 ,6MJ 
282 
MJ/m 3 
11 .047 
10.685 
9.964 
6.084 
8.985 
7.332 
6.952 
8.819 
7.737 
8.801 
Kurilna vrednost 
M.l/pm1 kWh/kg kWh/m3 kWh/pnn 
7.733 3,70 3.069 2.148 
7.479 4,12 2.968 2.078 
6.975 4,01 2.768 1.938 
4.259 3,76 1.690 1.183 
6.289 3,92 2.496 1.747 
5.132 4.33 2.037 1.426 
4.866 4,29 1.931 1.352 
6.173 4,71 2.450 1.715 
5.416 4.36 2.149 1.504 
5.997 4,04 2.444 1.665 
MJ/kg kWh/kg MJ/l kWh/f 
42,0 11,7 36,4 10,1 
GozdV 58 (2000) 5-6 
porabili od 1 O do 15 m-' zračno suhega lesa listavcev 
ali 30 do 45 nasutih m' lesnih sekancev ali 14 do 18 
prostomih metTov polen (zračno suha polena listavcev) 
(vrednosti so okvirne in odvisne predvsem od kuriva 
in od kurilne napra\'e). 
l'rcg k dnk;1 -1 : Energetski ekvivalenti 
Lesno kurivo 1.000 1 kurilnega olja 
Zračno suh les listavcev 4-5 m1 
----------F=~~--~~----~ 
Zračno suh les i.:;;..gl_av_c_e_v ____ --+-_____ 6_-~7 ~m~J ~~.......,... 
Z račno suhi lesni sekanci 10-15 nasut ih m1 
(razli čne dreves_ne_,_' r_st_e ):....._~--'-------~-~~----' 
Pr<!gkdnil'ct 3: Količinski ekvivalenti posameznih oblik lesnega kuriva 
Enote G li Polena ( 1m) Po lena (30 cm ) Polena (30 cm) Lesn i sekanci 
(zložena ) (zlo žena) (n asuta) (< :)cm) 
Enota 1 rn 3 
1 
1 pnn 1 pnn 1 nasuti m-' 1 nasuli m' 
Goli 1 m1 1 1,4 L2 2 ~ .J 
Po lena ( 1m) (zložena) 1 prm 0.11 o ,85 1.4 2,1 
Polena (30 cm) (zložena) 1 pnn 0,83 1,2 1.67 2,55 
Polena (30 cm) (nasuta) l nasuti m-' 0.5 0,7 o ,6 1.5 
Lesni sekanci (< 5 cm} 1 nasuti m1 0.33 0,46 o .40 0,66 
Vir: Heizen mit Holz, 1995 
Gozdarstvo v času in prostoru 
Gozdna delavnica BirdLifa v Latviji 
Mirko PER ŠEK* 
V Latviji, v bližini Rige v kraju Valgums (naci-
onalni park Kemeri),je bila od 13. do 16. januarja 2000 
evropska delavnica o gozdnih habitatih za ptice. Orga-
nizirala jo je mednarodna naravovarstvena organi-
zacija BirdLife, ki združuje predvsem nevladne orga-
nizacije po vsem svetu. Udeležili so se je predstavniki 
iz 20 evropskih držav. Med temi so bili večinoma 
gozdarski strokovnjaki, ki se ukvarjajo tudi z nara-
vovarstvom in pticami. Iz Slovenije sva se delavnice 
udeležila Mirko Perušek z Zavoda za gozdove Slo-
venije, OE Kočevje, in Leon Kebe iz Društva za opa-
zovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS- Bird-
Life). 
Namen delavnice v Latviji je bil predstaviti pro-
blematiko habitatov za ptice v gozdovih; se dogovoriti 
za reševanje omenjenih težav, določiti ključna pod-
ročja delovanja; se dogovoriti za potencialno sode-
lovanje z drugimi organizacijami ter poveča(i pretok 
informacij. 
Udeležence je pozdravil latvijski minister za okolje, 
Vents Baloids, vodja gozdarskega oddelka na fakulteti, 
Arvids Ozo1s, ter direktor nacionalnega parka, Andis 
* M. P .. univ. dipl. inž. gozd, Zavod za gozdove Slovenije, 
OE Kočevje. Rožna ul. 39, Kočevje, SLO 
GozdV 58 (2000) 5-6 
Liepa. Najprej so domači in tuji strokovnjaki z referati 
predstavili problematiko, zadnji dan paje bil namenjen 
diskusiji, oziroma delavnici. 
Latvija je trikrat večja od Slovenije (6,5 miUonov 
ha), od tegaje gozda 44 %. Večinoma so lo borealni 
gozdovi bora (40 %), breze (24 %) in smreke (20 %) . 
16 %je še trepetlike, sive in črne jelše, jesena ter 
hrasta. Odraslih gozdov imajo le 17%. Mladih gozdov 
je 14 %, ostalo so doraščajoči gozdovi . Največ je iz-
ključno gospodarskih gozdov (70 %), gozdov z omeje-
nim gospoda~jenjem je 18 %, zavarovanih gozdov pa 
12%. 
Pogosti so gozdni požari na 200 do 500 ha na leto. 
Naravne obnove je slaba polovica. Sadijo v glavnem 
smreko in bor. 
Domači ornitolog Maris Strazdsje predstavil ptice 
in gozdove v Latviji. V gozdovih se razmere spremi-
njajo ter s tem vpliv človeka na ptice in njihove habi-
tate. Med drugo svetovno vojno so z lovorn zmanjšali 
populacijo divjega petelina za 80 %. Danes imajo te-
žave zaradi zmanjševanja deleža starega gozda, kjer 
imajo petelini rastišča. Sedaj narašča število črnih 
štorkeU (prib\. 1.000 parov). Tudi črne štorklje so zelo 
odvisne od gospodarjenja, saj primanjkuje visokih 
dreves, starih nad 200 in več let, kjer gradijo gnezda. 
283 
1 
~ 
1 
c;ozclarstvo v č .. asu in l)rostoru 
V gozdovih primanjkuje dupel. Zlato v ranka je vedno 
bolj ogrožena ravno zaradi sečnje votlih dreves. Poleg 
sečnje ogrožajo ptice kune in rakuni, talne gnezdilce 
pa preštevilni divji prašiči in lisice. Od žoln je pogosta 
črna žalna (en par/km2), redkejša sta srednji in 
belohrbti detel. Triprsti detel se pojavlja pogosteje tam, 
kjer je več odmrlega drevja (gozdni požari). Od leta 
1991 so se sečnje povečale za trikrat, in to predvsem 
v privatnih gozdovih. 52% latvijskih gozdov je bilo v 
zadnjih osmih letih v sečnji (vse vrste sečenj, največ 
pa golosečenj). Veliko je črnih sečenj. Največ teh 
gozdov so posekali v okolici glavnega mesta Rige. 
Vendar je v zadnjem času golosečenj manj, ker ni več 
starega drevja. 
Zoltan Waliczky iz BirdLifaje predstavil strategijo 
varstva habitatov v evropskih gozdovih. V Evropi je 
potrebno natančneje opredeliti ogrožene vrste in varst-
veni status ter natančneje določiti ključne habitate za 
posamezne vrste ptic. Bird Life bo oblikoval različne 
delovne skupine za različna področja. Prioritetni bio-
topi so travišča in agrikulturna krajina, potem pa bo-
realni gozdovi in gozdovi zmernih klima tov. Možnosti 
za varstvo so z uveljavljanjem mednarodnih orodij 
(konvencije, dogovori, deklaracije ipd.). Za dosego teh 
ciljev je potrebno uporabiti tudi politične in ekonom-
ske inštrumente. Izdelati je potrebno varstvena pripo-
ročila. Najbolj ogroženi gozdovi v Evropi so: obrežni 
gozdovi, gorski gozdovi, nižinski gozdovi zmernih 
klimatov in borealni gozdovi. Mediteranske gozdove 
in makijo pa ogrožajo paša, ogenj, plantaže neavto-
htonih vrst in goloseki. 
Cilji so ločeni po posameznih vrstah gozdov, v 
osnovi pa naj bi izdelali mrežo zaščitenih gozdov, 
ohranili večje gozdne komplekse, naravne drevesne 
vrste, obnavljali gozdove z naravno obnovo, prenehali 
uporabljati pesticide in druge kemikalije v gozdu, po-
večali delež posamičnega in skupinskega prebiranja 
drevja za sečnjo, zmanjšali goloseke ter povsod začeli 
gospodariti na t. i. sonaraven način. 
Dr. John Fanshaweje predstavil BirdLifeovo med-
narodno globalno gozdarsko strategijo. Podal je primer 
Kenije, kjer sedaj poteka fragmentacija gozda, kar se 
je pred stoletji dogajalo v Evropi. Poskušajo ohraniti 
večje gozdne komplekse primarnega gozda, da bi s tem 
ohranili vrste, ki so občutljive na t. i. robni efekt. 
Pričeli so z vzgojo in izobraževanjem domačinov, kar 
je največje zagotovilo za uspeh. Poleg tega je po-
memben stalen monitoring gozdnih vrst, saj le-te naj-
bolje kažejo na spremembe in trend. 
284 
Na svetuje ogroženih 893 vrst ptic, od teh je 74% 
gozdnih vrst. 90 % terestričnih vrst je ogroženih v 
Ameriki. 
Dr. Christoph Wildburger je imel predavanje na 
temo ministrske konference o zaščiti gozdov in na 
temo Evropskih procesov. Predstavil je različne ravni 
delovanja, od ekspertnih do političnih. Prva konfe-
renca na to temo je bila leta 1990 v Strassburgu, druga 
leta 1993 v Helsinkih. Pojavile so se zahteve po so-
naravnem gospodarjenju z gozdom kot generalnim 
vodilom za ohranitev biotske pestrosti v evropskih 
gozdovih. Wildburger je omenil delovni program ohra-
nitve in varstva diverzitete v EU 1997-2000, lizbonsko 
konferenco 98. Vsaka država naj bi imela razvojni 
program (družbeni, ekonomski, varstveni, monitoring 
ekosistemov). Pri tem so pomembna sodelovanja z 
nevladnimi naravovarstvenimi organizacijami. 
Harri Karjalainen z WWF je predstavil njihovo 
kampanjo "gozdovi za življenje". V zadnjih tridesetih 
letih je vsako leto izginilo 12 milijonov hektarov goz-
dov in ta trend še vedno grozi. Predstavil je kriterije 
ohranjenih gozdov. Po teh kriterijih je v Evropi najvišje 
Švica (o Sloveniji ni imel podatkov). WWF želi spre-
meniti globalne procese, osnovati zaščitena območja 
ipd. Težava je pogosto v tem, ker se mnogo stvari 
dogovori, kasneje pa se v praksi tega ne izvaja. V 
Evropi manjka aktivno varstvo, npr. nadzorovan! po-
žari v zavarovanih borealnih gozdovih. Naravovar-
stvene organizacije morajo dobiti čim več argumentov 
za zavarovanje posameznih območij (modeli zašči­
tenih območij ipd.). 
Hannah Scrase iz Velike Britanije je predstavila 
FSC- gozdarski certifikatni sistem. FCS je nevladna, 
neprofitna organizacija s 356 člani. Certifikatna telesa 
imajo v različnih državah (ZDA, Velika Britanija, Ka-
nada, Švica idr.). 90 velikih družb prodaja svoje pro-
dukte samo s certifikati. V FSC je vključenih trideset 
držav na petih kontinentih. Certificirajo čez 500 pro-
izvodov, od papirja, pohištva do filmov. Principi in kri-
teriji za gozdarstvo so: okoljski vpliv, načrti gospo-
darjenja, monitoring oziroma stalno spremljanje stanja 
gozdov, pomen varstva gozdov. FSC začne delovati 
na nacionalno ali lokalno iniciativo z lokalnimi stan-
dardi (npr. na Švedskem je standard 5% zavarovanih 
gozdov brez ukrepanja) ter v povezavi z domačimi 
okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami. 
Posamezni predavatelji so predstavili posebnosti 
gospodarjenja v gozdovih ter njegov pomen za· ptice. 
Na Škotskem so v preteklosti posadili veliko plantaž 
iglavcev. V devetnajstem stoletju so ponovno naselili 
GozdV 58 (2000) 5-6 
divjega petelina, ki se uspešno raztru1ožuje. Pogin pe-
telinov je razmeroma velik zaradi številnih žičnih ograj 
in plen jenja vranov ter lisic. Nevladne organizacije so 
kupile večjo površino i..n tam ustanovile park. 
Madžari so predstavili svoj pristop pri gospodar-
jenju z gozdom. Ohranjajo drevesa z dupli, odmrla 
drevesa ter varujejo gnezda večjih vrst. Imajo 34 IBA-
jev (pomembna območja za ptice). Od teh sta dva 
gozdnata. V okviru projekta PHARE so zastavili tudi 
cilje okoljevarstvene in gozdarske politike. Za po-
samezna območja izdelajo poseben naravovarstveni 
načrt, ki prevladuje nad vsemi tremi načrti v prostoru 
(prostorski, gozdarski, lovski). 
V Turčiji uporabljajo za zaščito gozdov predvsem 
botanične in ornitološke podatke. 
Tomasz Weselowski iz Poljske je predstavil delo 
ornitologov in naravovarstvenikov s temo ohranitve 
in zaščite večjega dela Bialowieškega gozda. 
Drugi dan smo po predavanjih odšli za dve uri v 
bližnje borealne gozdove, kjer smo si ogledali ostanke 
gozdnega požara, ki je bil pred dvema letoma. V bo-
rovem gozdu z visoko taJno vlago smo si ogledali 
gnezdo črne štorklje. V tem zimskem času je bilo zelo 
malo snega, ravno tako tudi ptic, saj smo videli in 
slišali le dve vrsti, ki živita tudi v naših gozdovih. 
Zadnji dan je bil rezerviran za delovno diskusijo. 
Na kartah smo označi 1 i svoje ocene raznih ogroženosti 
v gozdovih, ohranjenost gozdov idr. po posameznih 
državah. Vodje diskusij so predstavili vsa orodja za 
varstvo gozdov glede na različne ravni (globalna, ev-
ropska, nacionalna. lokalna). Razpravljalci smo se 
strinjali, daje potrebno ločeno obravnavati posamezne 
pasove v Evropi, in sicer vsaj borealni, zmerni in me-
diteranski pas . Po mnogih diskusijah se je ustalila 
misel, da je potrebno v gozdovih pristopiti k varstvu 
habitatov ptic na treh ravneh, in sicer na: 
- ravni sestaja (dupla, odmrlo drevje, stari sestoji, 
raznomemost ipd.), 
-krajinski ravni (razporeditev in velikost posameznih 
ekosistemov ter delež gozda in njegova homogenost), 
-vrstni ravni (varstvo večjih in občut!jivejših vrst ter 
njihovih habitatov). 
Glede na te tri ravni se bo izdelalo kriterije za po-
samezne tipe gozdov, ki jih bo lahko ocenjeval vsak 
gozdar ali ornitolog in s katerim bomo dobili realnejšo 
sliko gozdov po Evropi v smislu varstva ptic in nji-
hovih habitatov. Izdelali smo osnutke kriterijev, ki jih 
bodo še podrobneje obdelali predstavniki BirdLifa. 
BirdLife se strinja z WWF in pozivom IUCN za JO-
odstotno popolno zaščito gozdov zaradi ohranitve bio-
diverzitete. Na ostalih površinah naj bi sonaravno go-
spodari li z gozdovi. 
Slovenska predstavnika sva na delavnici s po-
sterjem predstavila organiziranost gozdarstva v Slo-
veniji .in stanje v gozdovih ter razdelila predstavitveno 
brošuro o slovenskih gozdovih in gozdarstvu, neka-
terim predavateljem pa tudi zakon o gozdovih in pro-
gram razvoja gozdov. 
Na delavnici se je stalno poudarjalo varstvo ha bi-
tatov izven že zavarovanih območij, saj so udeleženci 
predpostavljali, daje v zavarovanih območjih za ptice 
že poskrbljeno, ozi.romaje za ta območja več pravnih 
orodij . Ptice ne poznajo meja zavarovanih območij, 
zato je pomembno, da smo glede njihovih potreb in 
zahtev stalno pozorni pri gospodarjenj n z gozdom in 
ostalim prostorom. 
World Renewable Energy Congress VI, 3.-7. julij 2000, Brighton, Velika Britanija 
~ike POGACNIK*, R_alph E. H. SIMS** 
Grožnja podnebnih sprememb s katastrofalnimi 
posledicami za življenje na Zem]ji spodbuja rabo ob-
novljivih virov energije. Obnovljivi viri pridobivajo 
pomen h1di zaradi enakomerne porazdelitve ter s tem 
širše možnosti rabe, saj se razvite države vse bolj 
zavedajo svoje odvisnosti od manj razvitih, a s fe-
silnimi gorivi bogatih držav. 
,. mag. N. P., univ. dipl. tnž. gozd .. GIS, Večna pot 2. 1000 
Ljubljana, SLO 
** prof. dr. R. E. H. S .. Massey University, P. B. Il 222, 
Palmerston North, Nova Zelandija 
GozdV 58 (2000) 5-6 
Glavni problemi na področju energetike, s katerimi 
se bomo morali spopasti v prihodnosti, so: 
l . večje 2ahteve po energiji tudi v nerazvitih drža-
vah (trenutno nima dostopa do elektrike dve milijardi 
ljudi v nerazvitih državah), 
2. emisije toplogrednih plinov, 
3. neučinkovita raba energije ( 60 % energije izko-
riščamo neučinkovito), 
4. omej itev zalog fosilnih goriv (po najslabših 
napovedih naj bi zaloge zadoščale le še za 50 let). 
28 5