Gospodarstvo. HMELJARJEM! Hmeljska sezoaa je tu! Za lepo Savinjsko doliao čas aajvečjega dela, največjega ugibaaja, aajvečjega uspeha ali aevispeha. Kar je za viaorodae kraje doba trgatve groedja, to je za Saviajsko doliao doiba obiraaja, sušeaja ia pro daje hmelja. Vse se vprašuje, ali se ceaa hmelju vzdiguje ali zaižuje, sosed vprašuje soseda, če je hmejj že obral in prodal, ali kedaj ga aamerava prodati, sploh vsa govorica se suče ediaole okTog hmelja! Ia to ai aič čudaega. Saj je gmotai blagor saviajskeg« poljedelca odvisea od dotore ali slabe hmeljske letiae, od dobre ali slabe hmeljske ceae. Glavai dohodek Savinjčaaov je pri hmelju. Ni naraea tega člaaka danes podrobaeie razpravtjati o staaju hmeljišč, oziroma o ceai ali prodaji hmelja v te§ sezoai, temveč aamea tega člaalca je, opozoriti hmeljarje na gotova dejstva, katera bi aaj blagovolili hmeljarji uvaževati. . Primeroma visoka ceaa hnvelju v letu 1923 omogočila je marsikateremu varčaemu hmeljarju, da je v 1. 1925 ne le poplačal svoje dolgove, lemveč je še del skupička za hmelj plodoaosno aaložil za slabe čase. Kako prav so storili, se je pokazalo že takoj v letu 1924. Ž-al, da so bili to samo aekateri, kakor sem ze omenil«| varčai hmeljarji, med tem, ko so drugi — in teh je bilok žal, precejšaje število, — deaar od hmelja aaravnost lahkomdselno zapravljali ia sicer zapravljall v taki meri, da je bilo takšao trateaje denarja vse obsodibe vredno. Maogi ne samo, da so nakupovali po visoki ceai hiše ia zemljiščaj, premičtaiae ia razao drugo, aičvredno blago, temveč bilo je maogo tudi takih., ki so čezmemo začeli popivati ia veseljačiti. Niso pomislili, da: Eteaar ima laatek rep in da bodo prišla leta, ko deaarja ae bo tahko za dobiti, odnosao le s težavo proti visokim obrestim. Marsikateri izmed teh aesrečai'h hmeljarjev je to že bridko okusil pretečeao leto 1924. Cena hmelju je sicer bUa v začetku še precej visoka, veadar je le malokateri bil tako srečen, da je prodal hmelj po prvota^ visoki cetiL Večiaa hmeljarjev pa je bila primoraaa prodati hmrij po znatao nižjih cenah, a adcateri ga sploh prodali niso k» ga imajo še danes v zalogi. V gornjesavinjski dolini pa so še aekateri nesrečneži zadeli na kupca, ki jim hmelja do daaes še ni plačal in ga aajbrže tudi aikdar plačal ne bo, ker je aapravil koakurz. Hmeljarji, kaj aaj. se učimo iz navedeaega?f Letošaje leto obeta se zopet primeroma boljša cena. Predlcupci poaujajo že sedaj 80 do 90 diaarjev za 1 kg lepega hmelja. Upati pa je, da se bodo cene še povišale, ker ]e povpraševaaje precej živahao, poročida o letini pa aiso aajugodaejša. Bilo bi aevarao, aarekovati hmeljarjeav kedaj aaj pro dajo svoj pridelek. Mneaja sem pa, da posebej tisti hmeIjarji, kateri deaar potrebujejo za aalcup aajpotrefoaejših stvari, ali so mcrebiti še ceio zadolžeai, aaj aikar s hmeljem ne bi šipekulirali, temveč aa] bi ga prodali, ko imajo istega pripravljeaega za basati, prvemu, poštenemu in zanesljivemu kupcu, kateri bo hmelj takoj odvizel in plačal! Sfpekulacija s hmeljem aaj se pusti trgovcem. , Pri tej prilfki bi opozorili hmeljarje tudi letos aa možaost plačevanja s takozvanimi čeki ali aakazaicami aa ban ke. Ta aačin plačevaaja sicer ai tako zaaeslpv, kakor gotov deaar, veadar je zadaji čas abičajea. Priporočam, da naj vsak, kdor ček dobi mesto deaarja, istega izroči takoj donači hraailnici ali posojilnJci, kafeera ga bo gotovo rade voije breaplačno vnovčila pri banki . Koivčno še aekajl Vsak hmeljar naj se zaveda, da utegnejo priti za dofbrtnu tudd slaba leta. Naj sd vaamejo »fcušnje aekaterih iz laaskega leta za vzgled ia naj varčujejo z denarjem. Ze letos maogi olmpavajo vsled velikih iavkov in dragdnje, vremenskih nezgod itd. Lahko dočakamo še slabša leta, opazujemo lahko že itak letos bolezea na hmelju. Zdi se ini zelo umestno, opozoriti hmeljarje še enkrat, aaj aikar lahkomiselao ae zapravljajo deaarja, temvač naj istega hraaijo za slaba leta ia varao, plodoaosao nakižijo v domačem deaarnem zavodu. Vsak hnveljar aaj se zaveda tudi, da je ajegova sveta staaovska dolžaost, morebitni odvišai skupiček od hmelja aaložiti edinole v domači hianilniei. Kdor aalaga deaar v banfce, podpdra le tuje kapitaliste. Kmetski deaar po domačiih posojilaicah kmetskemu Ijudstvu! XVII. paročilo Hmeljasrskega društva v Žalcu, dae 20. X. 1925. 2atec, CSR., dae 17. 8. 1925. IH. medaarodai kongres sredajeevropejskih hmeljarjev v Miiacheau dae 55. VIII. t. 1. Koagres je sklicalo Nemško hmeljarsko društvo. Po pozdravu ia po otvoritvi koagresa se je sestavila ceaitev svetovne hmeljske letiae za leto 1925, po kateri bo Nemčjja pridelala 128.000, CSR 122.000, SHS 38 tisoč, Ogrska 1000, Avstrija 800, Rumunija 2000, Poljska 20.000, Fraacija 60.000, Belgija 32.000, Aaglija 280 tisoč, Amerika 180.000 ia Avstralija 20.000 stotov, torej skupaj 884.000 stotov hmelja po 50 kg. Ker je svetovna letina 1924 zaašala 1,300.000 stotov, bo letošaja za okroglo 400.000 stotov maajša. Na poddagi te ceaitve lahko vsakdo razvidi, da svetovaa produkcija ae bo krila za svetovni koazoim potrdbao maožiao hmelja. Vsled tega se sredajeevrapejsld hmeljarji naprošajo, da zabraaijo pred vsem vsako aepremišljeno zametavaaje hmelja in to tem bolj, ker so zaloge hmelja v pivovaraah ae>zaatne. Hmeljarjem se priporoča, da prodajajo svoj pridelek le v določeaih partijah ia sicer zaradi tega, da bi vsled preobilega ponujaaja ae prišlo do takšai hcea, katere bi ae odgovarjale resničaim razmeram letine in razmeram konzuma. — IV. medaarodai hmeljarski koagres se bo vršfl aa Dunaju. — Kupčlja živahaa, ceae rastoče do 2500 6K za 50 kg. — Savez hmeljarskih društev. XVIII. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu, das 22. 8. 1925. Brzojavjka: Nurnberg, 22. 8. 1925. Prodaaih 50 bal novega hmelja sredaje blago po 375—430 M za 50 kg, prima do 455 M za 50 kg. Laaskega hmelja or^'«aih 10 Obal po 150—2S0 M za 50 kg. Cvrsteje. - T M je 13.25 din. Mariborski tržni daa dne 22. avgusta 1925. Krasac vreme je privabilo maogo prodajalcev ia kupoev na mariborski trg. Bdlo je 14 slaaiaarjev, ki so prodajali sviajiao po 20 do 25 dia., slaaiao po 25, aa debelo pa po 20 do 21 din., drdb po 15 do 20 dia. 1 kg; domači mesarji so prodajali govediao po 10 do 15 ddn., tetetino po 12.50— 17.50 dia. in slaaiao po 17.50 dia., klobase po 20 do 35 din., prekajeno meso po 25 do 35 dia., dTob pa 8 do 15 din. fcg. — Perutaina ia druge živali: Perutaine je bilo okoli 1000 koinadov. Ceae so bile piščancem 15 do 25 din., večjim 25 do G2.5O din. par, kokoiem 30 do 45 &, racam, gosera ia puranora, mladim ia startm, 30 da 100 din. komad, domačim zajčkom 8 do 50 din., kaaarčkomsamcem 100 dia., babicam 30 dia. komad, grlicam 75 din., liščeia 100 dia. par, vevericam 50 dia. komad. — Krompir, zeleajava, dnrga ždvila, sadje, cvetlice: Bilo je 49 vozov fcroTrtpirja in zelenjave ia 30 votzov sadja aa trgu. Cene so ta tedea zelo šse aazaj ia sicer so bile krompirju 4.50 do 5.50 dia. za meraik (7K> kg), oziroma 1.25 do 250 dda. kilogram; solati 1.50 do 2 dia., tomatom 2 do 3 din. kg, glavaati solati 0.50 do 1.50 dia., brazilijaaki 1 do 2 dia., ohrovtu ia ohrovtai repi 0.50 do 1.50 dia. koiaad, čebuli 1.50 do 3 dinv česau 3 do 5 din. venec, buči 1 do 4 dia., kumarcara 0.25 do 2 din. komad, fižolu (pasuljam) 3 do 5 din. kg, aziroma 0.50 do 1 ddn. kupček, zeljaatim glavam 1.25 do 5 dda. komad; maslu 40 dia., kuhaaemu mashi 50 do 54 dia. kgv trapistovskemu sixu 25 din. kg, sirčdai 0.50 do 8 dia. hdebček, mleku 3 do 3.50 din., nvasliaemu olju 22 do 25 din., bučnemu olju 16 do 18 din., smetani 11 do 14 din. liter, jajoam 1.25 do 1.50 dda., komad, jalbotkam 3 do 5 din., hrušikam 3 do 8 dia., slivam 3 do 15 dinv češp^ljam 5 do 10 dia., grozdju 18 din., riaglotom 2 do 4 dia., breskvam 18 do 22 dda. kg, borovnicam 3 dia. liter, limoaam 0.50 do 1.75 dia., melonam 2 do 15 din. komad. Cvetlicam 0.50 do 5 diav v loačih 15 do 50 dia. komad. — Lomčeaa ia leseaa roba se je prodajala po 0.50 do 160 din. komad, brezove metle po 2 do 5 din., leseae vile po 15 do 18 dia., grablje po 20 do 25 din. komad. — Seao in slaraa: V sredo, dae 19. avg.f so kmetj€ pripeljali izredao maogo sena na trg. Bilo je 22 vazov sena ia 11 vczov slame, v soboto pa 10 vozov seaa ia 8 vozov slame aa trgu ia ldjub temu cene aiso aazadovale. Te so bile seau 50 do 75 dia. ia slami 30 do 40 Cena rogozu je bdla 10 dia. za saop. ,.- Mariborsko sejmsko poročilo. Prigaalo se je: 15 koaj, 18 bikov, 206 volov, 424 krav da 12 telet Skupaj 675 ko madov. Povprečne ceae za različae živalske vrste aa sejmrku dae 25. 8. 1925 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8—8.50 dia., poldebeli voli 7—8 dia., plemeaski voll 5.25—7 dia., biki za klanje 5.75—8.50 din., klarae krave debele 6.25—7.50 din., pleiaenske krave 5—6 din., krave za kldbasarje 3.50—4.75 dia., mokae krave 5.75—7 din., breje lcrave 5.75—7 dia., mlada ždviaa 6—8.75 din., teleta 11.25—13.75 dia. Prodalo se je 307 komadov, od teh za kzvoe 75 in sicer 30 v Italrjo, 45 v Avstrijo. Mariborsko seimkko pooiočilo. Na sviajski sejm Ane 21. 8. 1925 se je pripeljalo 192 sviiij ia 4 kraee. Ceae so bile sledeče: Madi praišči 5—6 tednov stari komad 90 do 120 din., 7—9 tednov 15O do 170 dtn., 5—4 mesece 175 do 250 din., 5—7 mesecev 300 do 350 din., 8—^10 mesecev 375 do 575 din., 1 leto 675 do 1250 dia., 1 kg Hve tetže 13 do 14 din., 1 kjg mrtve teže 15 do 17 dia. Prodaic se je 111 svinj. Vrednost deaarja. Ameriški dolar staae 55.25 dia., fraacoski fraak 2.65 dia., italijaaska lira 2.07 din., angleški funt 272 dda^ čehoslovaška krona 1.66 din., švicarski fraak 10.85 din., avstrifkki šiliag 7.87 ddn., ia neraška marka 13.30 dia. V Curihu znaša vredaost diaarja 9.25 ceatimov.