Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor in odgovorni urednik Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. Glavni urednik prof. dr. Franc Pohleven Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., mag. Franc Vovk.,. Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch ( naj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, doc. dr. Miha Humar prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Igor Kotnik, univ. dipl. in`., strok. svet. Borut Kri~ej, doc. Nada Mati~i~, prof. dr. Marko Petri~, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, doc. dr. Milan [ernek, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager, prof. dr. Roko Žarni~ Letna naro~nina Dijaki, {tudenti 16,70 EUR / 4.000 SIT Posamezniki 33,38 EUR / 8.000 SIT Podjetja, ustanove 158,57 EUR / 38.000 SIT Obrtniki, {ole 79,29 EUR / 19.000 SIT Tuji naro~niki 150 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, SI56 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 59, {t. 9-10 UDK 630 / ISSN 0024-1067 2007 uvodnik Dragi prijatelji lesa, revija LES prehaja v šestdeseta leta izhajanja in kot je bila za razvoj stroke in panoge potrebna v preteklosti, je njena vloga v prihodnosti še bolj neobhodna. Slovenija je gozdnata dežela in les je nacionalna surovina. Les nastaja in se predeluje v vseh delih Slovenije in prav zato bi morala revija najti pot v vse konce Slovenije. Postati bi morala glasilo vseh Slovencev. Zakaj? Gozdovi prekrivajo dobršen del našega ozemlja in lesno surovino bi morali predelati tam, kjer nastaja. Lesnopredelovalna industrija predstavlja velike zaposlitvene možnosti, obenem pa ne vpliva na okolje ter sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Sodobna lesnopredelovalna podjetja so lahko energetsko samozadostna in svojo potrebo po energiji v celoti pokrijejo z ostanki lesne biomase. Tako bi po celotnem področju Slovenije lahko zaposlili ljudi (demografski vidik), ostanke predelave lesa pa bi uporabili za proizvodnjo energije in tako bi se ta področja lahko sama oskrbovala z energijo. Na tak način bi zmanjšali dnevne migracije v industrijske centre, uporabo prevoznih sredstev in porabo goriv. V času podnebnih sprememb postaja les vse bolj cenjena dobrina in predstavlja priložnost za razvoj. Še premalo se zavedamo njegove vloge v boju proti klimatskim spremembam. Les najbolj ustreza načelom trajnostnega razvoja ter je okolju in človeku prijazen material. Vendar se mlajše generacije in družba nasploh premalo zavedajo tega dejstva, zato bi moralo biti poslanstvo revije ob izobraževanju tudi ozaveščanje ljudi. Prav zaradi tega sem prevzel naloge glavnega urednika revije Les. Našo revijo bi želel narediti čim bolj privlačno ter namenjeno vsem, ki bi radi o lesu in o vsem, kar je povezano z lesom, zvedeli čimveč. Ker pa je slovenski prostor majhen, celovita znanja o lesu pa obsežna, se bom trudil, da bo revija znanstvena, strokovna in obenem tudi poljudna ter splošno razumljiva. Vse to je težko združiti v eni publikaciji, vendar bomo skupaj z uredniškim odborom težili k temu, da bo revija pestra in da bo v njej vsakdo našel vedno kaj privlačnega in koristnega. Rad bi, da bi revija združevala vse, ki so kakorkoli povezani z lesom. Zato smo v uredniški odbor vključili tudi strokovnjake z drugih področij, ki bodo bolj neposredno povezali revijo z vsebinami teh področij. Prizadeval si bom, da bodo prispevki kratki in jedrnati, zanimivi, aktualni, predvsem pa UPORABNI. Zavedam se, da boste posegli po reviji le, če boste imeli od tega korist, torej da vas bo obogatila. Seveda vsega tega ne bo mogoče doseči takoj, trudil se bom, da čimprej. Za aktualnost in pestrost vsebin bi potrebovali mlade in ambiciozne novinarje. Prosim in vabim vas, da bi postali ne samo bralci, ampak tudi soustvarjalci revije. Zato bo v vsaki številki revije navodilo o oblikovanju prispevkov. Vsebine prepuščam vam, naj bodo le čim bolj raznolike ter sodobne in naj posegajo na vse dejavnosti, ki so direktno ali posredno povezane z lesom – to pomeni na vsa področja življenja. Vaših pripomb, predlogov in prispevkov bom zelo vesel. Pošljite mi jih lahko po el. pošti ali sporočite po telefonu. Vsekakor bi želel, da revija ne bi vstopala v šestdeseta leta svojega obstoja kot starka, ampak mladostna in vitalna ter privlačna in zanimiva za vsakogar. Trudili se bomo, da bi ob branju začutili, da je Les tudi vaša revija. Ker bo to zadnja številka tega leta, vsem bralcem in sodelavcem želim prijetne praznike ter uspešno, prijazno in zadovoljno leto 2008. Vaš glavni urednik Franc Pohleven kratke novice kazalo stran stran 214 223 Borove spojine za za{~ito Proučevanje penetracije lesa - II. del: Vezava v lužila v les les ter fungicidne in Assessment of the stain penetration in wood insekticidne lastnosti Boron compounds for wood preservation. avtorji Matjaž PAVLIC, Matjaž KUNAVER, Part II: Fixation in wood and fungicidal and Marko PETPJČ insecticidal properties avtorja Bo{tjan LESAR, Miha HUMAR Uvodnik 213 Franc Pohleven Certificiranje sledenja lesa po FSC 226 Peter Bele, Borut Kri~ej Podnebne spremembe - priložnost za razvoj 229 Bojan Pogorevc 8. mednarodna konferenca SLOBIOM 2007 231 Bojan Pogorevc i-model - inovacijski model podjetja 233 Borut Likar Mednarodna konferenca o zdravilnih gobah 236 Andrej Gregori 18. Ljubljanski pohi{tveni sejem 243 Prenove lesarskih srednje{olskih programov 255 Anastazija R. Mramor iz vsebine 247 Konkuren~na inovativnost v pohi{tveni industriji Brest pohi{tvo uspe{no na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu ... 248 Certificiranje, kakovost, varnost pri delu in Bureau Veritas 250 Delavnica o prilagajanju industrije novi zakonodaji s podro~ja ... 252 LIKO na pohi{tvenem sejmu 253 Predstavitev prenovljenih izobra`evalnih programov za lesarje 254 SGLT[ Slovenj Gradec se s svojim delom vedno bolj vklju~uje ... 257 G11. dan slovenskega papirni{tva - Bled 21.11.2007 259 Glissando, univerzalna paleta mehanizmov za mehko zapiranje .. 260 Rentgenski fluorescen~ni spektrometer (XRF) ... 261 Jelovica po novem - Intervju z Ale{em Ekarjem 263 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: iverne plo{~e - 8. del 268 Drage bralke in y bralci revije LES, za nami je burno leto, ampak {e vsako neurje se umiri in zapiha prijetna bonaca. letu 2008 vam `elimo mirnega morja in rahlega, prijetnega vetra v jadra, da bomo skupaj prejadrali v bolj{i jutri tudi v na{i stroki. S RE ^ NO 2008! ijaLeS 59(2007) 9-1 o Sasmil Materiali in tehnologija za projektiranje pohištva 05/09.02.08 Milansko razstavišče, Rho sočasno z MADE expo Milano Architettuia Design Edilizia Iscete ideje? Pridite in si oglejte popolnoma novi Sasmi Mednarodna razstava dodatne opreme in polizdelkov za industrijo pohištva Cosmit spa Foro Buonaparte 65 20121 Milano, Italy +39 02725941 +39 0289011563 fax www.sasmil.it e-mail sasmil@cosmit.it FIERA MILANO fieramilano raziskave in razvoj UDK: 630*841.14 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Borove spojine za zaščito lesa II. del: Vezava v les ter fungicidne in insekticidne lastnosti Boron compounds for wood preservation. Part II: Fixation in wood and fungicidal and insecticidal properties Avtorja Boštjan LESAR* in Miha HUMAR, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI – 1000, Ljubljana, Slovenija, *tel.: +386 1 423 11 61, fax.: +386 1 423 50 35, e-pošta: bostjan.lesar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract V prvem delu članka smo predstavili zgodovino uporabe in toksične lastnosti borovih spojin, v drugem delu pa je predstavljeno delovanje borovih spojin na glive razkrojevalke, glive modrivke, insekte in termite. V sklepu so na kratko opisana zaščitna sredstva na osnovi borovih spojin, ki jih proizvajajo slovenski proizvajalci. Bor dobro difundira v les kar omogoča dobro globinsko zaščito, po drugi strani pa je dobra difuzivnost vzrok za njegovo izpiranje iz lesa. Kar je največja slabost in omejitev pri uporabi borovih spojin. Zato je eden od glavnih izzivov v prihodnosti poiskati sredstvo oziroma mehanizem, ki bi preprečil izpiranje bora. S tem bi se njegova uporaba v zaščiti lesa močno povečala, saj borove spojine ustrezajo vedno ostrejšim okoljskim standardom. History and toxicological properties of boron compounds were presented in the frst part of the article. In the second one fungicidal (blue stain and decay fungi), insecticidal and termiticidal properties of boron (B) and its compounds are described. At the end wood preserva- tives on the basis boron compounds produced by Slovenian producers are described. However, despite of the long tradition of boron utilisation for wood preservatives, commercial solution for improving boron fxation in wood is not available yet. This is the most important drawback of boron based wood preservative solutions. Therefore, it is one of the most important future goals to fnd method or technique for preventing boron leaching. This would even increase its usage, as boron fully fulfls all environmental demands. Ključne besede: bor, borove spojine, izpiranje, odpornost na razkroj, toksičnost, zaščita lesa Keywords: boron, borates, decay resistance, leaching, toxicity, wood protection Uvod Borove spojine se v zaščiti lesa uporabljajo že vse od začetka 20. stoletja. Njihovo uporabo pa so zaznamovale dobre fungicidne in insekticidne lastnosti ter slaba vezava v les in nenazadnje nizka toksičnost na sesalce. V prvem delu (Lesar in Humar, 2007) smo predstavili zgodovino uporabe in toksične lastnosti borovih spojin, v drugem delu pa se bomo osredotočili na lastnosti, ki zaznamujejo uporabo bora v zaščiti lesa. Delovanje proti glivam razkrojevalkam, modrivkam ter plesnim Borove spojine že pri nizkih koncentracijah delujejo kot učinkovit fungi-cid in insekticid. Poznano in dobro raziskano je delovanje bora proti glivam, insektom in tudi termitom. Po do sedaj znanih podatkih nobena gliva razkrojevalka ni tolerantna na borove spojine in ne more razkrajati z borovimi pripravki zaščitenega lesa (Findlay, 1956; Jonge, 1987; Dickinson in Murphy, 1989). ijaLes 59(2007) 9-10 raziskave in razvoj Mejna vrednost, določena z laboratorijskimi testi, je za različne glive primerljiva in znaša 2,0 kg/m3 BAE (boric acid equivalent) (Beachler in Roth, 1956; Becker, 1959; Carr, 1964; Drysdale, 1994), medtem ko Jonge (1987) navaja, da je pisana plosko-cevka (Trametes versicolor) relativno odporna na borove pripravke. Mejna vrednost za to glivo je nekoliko višja od prej omenjene in znaša med 1,8 in 3,0 kg/m3 BAE. Iz tega lahko sklepamo, da mora les vsebovati vsaj 3,0 kg/ m3 BAE, da dosežemo odpornost lesa proti glivam razkrojevalkam (Jonge, 1987). Po drugi strani Freitag in Mor-rell (2005) navajata, da mejne vrednosti za pisano ploskocevko (Trametes versicolor) ni bilo mogoče določiti, saj so bile izgube mase pri vseh testiranih koncentracijah zanemarljivo nizke. O podobnih rezultatih poroča tudi Tsu-noda (2001), kjer vzorci kriptomerije (Crypotomerija japonica), impregni-rani z najnižjo koncentracijo 0,9 kg/ m3 BAE (0,26 % BAE), med poskusom niso izgubili mase, medtem ko so pri kontrolnih vzorcih določili 52,9 % izgubo mase. Kakorkoli, pri interpretaciji teh rezultatov se moramo zavedati, da sta Freitag in Morrell (2005) teste izvajala na vzorcih jelke, medtem ko Jonge (1987) poroča o rezultatih poskusa na hrastu. Razlika med vzorci tako nastane tudi zaradi različne lesne vrste vzorcev, saj glive bele trohnobe veliko bolje razkrajajo les listavcev kot les iglavcev. Mejne vrednosti (preglednica 1), ki jih navajajo različni raziskovalci, se med seboj nekoliko razlikujejo. Do razlik prihaja tudi zaradi različnih eksperimentalnih metod, s katerimi so določali mejno vrednost. Iz preglednice 1 vidimo, da so s testi, ki so potekali v stiku z zemljo, določili nekoliko višje mejne vrednosti. Becker (1959) navaja, da znaša povprečna mejna vrednost za borovo kislino ❑ Preglednica 1. Mejna vrednost borove (H BO ) kisline za različne glive Gliva Koncem racij« <%) Navyein Vraa Issa Teä Vir iGtevpkthtm 0.075-U.l 0,52 - (1.72 . nrAnii lesa [ta a^irjii Becker ([115V} «3.1 -0.15 «.52 - IJ.72 - • * t'.iml')'■■! i 0.17-0.27 ".SO - 1.2* bor v homreu y. zemljo BcBClilcrinRc.|!i(l956) 0.23-O.*0 1.12-2.51* ll::i,l v koAireu / Jimljo BciielilerLnRoOMI'J^i 0.4t 2.0 bot V illkU 7. «IllljO Hanoi* (195»i «0,3 < 1.6 bor y ko/arrai /. zemljo Findlai(1956) 0,40 - 0,44 jelka ntAmj lesa ta a^rju Frctbu; in Monell (2005) Bela liiin» ppbm (, \ntratfin VQtttoiiti) 0,3 1,60 bot t ko/iincLt /. /Linijo i-':mll.ii . l'J.=«i) . Be la liiiiia goba 0.24 1.0 bor i- stiku ■/, zemljo Harren (195«) 0,1 0,5 bot t ko/yrcii f. /eillljo Findlas (1956) 0,07-0,17 0,32 - OSO bot Y kO/JLTCll / čutijo Bcndilcr in Roth (1956) 0.10 -0.13 0.4K -11,64 hrast y ko/nmi / /nuiljo BnchkrmRoüi(l956) Pojili plaskoccvL'i (3>oin*r«s versicolor) 0,10-0,20 1 biüici Y kO^LnCLL 7 /ElllljO E-imll.n i l'JWi 0.2 3-0.40 1.12-1.92 ' i:iM y kozarcu / /cmljo BcachLcrin Rolh (1956) Kletngpbi pHlvana) 0.48 2.0 bot v aiku.- ,-emljo Harrow (195(1) 0.2 1.0 bat y küÄirciiy. /cinljo FlmSaj (1956) 0,075 -U.l 0,53 - 0.73 . ni Araj lesj 113 a^irju Bcekcr(L9591 0.1 -0,17 0.53-0.75 - ** Can (1964) Siva liiüia goba (.Vtyiw/rr (flert'jN.!irfM) <0.3 <].<5 bor v koAircu / /cmljo Flrailay> 0,07-0,10 0,36-0.54 . • • Can (1964) Lnskasla na/obicuka O.lfl 050 bot y ko/arctt Z /.cniljo Finalu (1956) O.I7 4>.27 O.KO - 1.2* bot y kopneti ^ /cmlio Bestellter in Roll! (1956) 0.075 - 0.2 0.54-1.4 . niArnj lesa nangjiijii Becker(1959) 0.10-O.W 0.J4 -1.4 - »» Carr(l964) Vrsta i/ družine lukitjicurk .'.'i::'.■,■'■'■■-.''- 0.25 - 0.30 1.5 - 1.6 biikcv t kom reu s. /ciiilio Flndlav (1956) »BAL (Krni; at id CL|uivaleit( - enakovredno borovi kislini. BAG kg/nI* i/jaüuiaie na O$tl0vi gOStOIC kWa 4* kiMn , "Nemška siiindiiitLiiii metoda i/. teui I9J9 določena v skladu z evropsko standardno metodo (EN 113) med 0,5 in 1,0 kg/m3, za borax pa med 0,5 in 1,6 kg/m3. Mejna vrednost določene po ameriški laboratorijski metodi, kjer so vzorci med testiranjem v stiku z zemljo, pa znaša za borovo kislino med 0,9 in 1,5 kg/m3, za boraks med 1,6 in 2,8 kg/m3 lesa. Učinkovitost borovih spojin je odvisna predvsem od deleža bora v posamezni spojini. Delež bora v borovi kislini znaša 17,48 %, v bor-aksu (natrijev tetraborat dekahidrat) pa 11,34 %. Zato je mejna vrednost za boraks višja od mejne vrednosti borove kisline (Jonge, 1987). Poleg deleža bora pa na učinkovitost vpliva tudi vrednost pH. Najbolj učinkovite so borove spojine z visokim pH, zato je natrijev tetraborat relativno bolj učinkovit kot borova kislina (Richardson, 1978). Borove spojine delujejo tudi proti glivam modrivkam in plesnim. Mejna vrednost za plesni je veliko višja kot za glive razkrojevalke. Za preprečevanje rasti plesni je potrebno med 15 in 17 kg/m3 borove kisline ali boraksa (Becker, 1959). Po drugi strani so na srečo glive modrivke nekoliko bolj občutljive kot plesni. Lloyd (1996) za glive mo-drivke in plesni navaja veliko nižjo mejno vrednost (2 kg/m3 BAE). Lloyd in sodelavci (1990) so skušali osvetliti fungicidni mehanizem delovanja borovih spojin. Hipoteza je bila, da primarni način delovanja temelji na splošni presnovi z interakcijo boratnega aniona z biološko aktivnimi polioli in z interakcijo z oksidiranimi ko-encimi NAD+, NMN+ in NADP+. Borati v vodni raztopini tvorijo mono- in di-estre s CIS – sosednjimi hidroksilnimi skupinami in a-hidroksi karboksilnimi kislinami in najverjetneje delujejo na ekstracelularno in intracelularno, poleg tega pa vplivajo na vitamine in ko-encime ter membrane (Lloyd in sod., 1990) (slika 1). ijaLes 59(2007) 9-10 raziskave in razvoj ❑ Slika 1. Predlagani fungicidni mehanizem delovanja boratov (Lloyd in sod., 1990). Delovanje proti insektom Za lažjo primerjavo toksičnih vrednosti med posameznimi testi so vsi opisani eksperimenti izvedeni na popolnoma prepojenih vzorcih z enakomerno porazdelitvijo zaščitnega sredstva po celotnem prerezu. To sicer ne odgovarja vedno realni porazdelitvi zaščitnega sredstva v praksi, kjer se pogosto uporablja le površinska zaščita. Bor je za insekte želodčni in ne kontaktni strup, zato učinkuje počasneje (Becker, 1959). Za njegovo delovanje je nujen prehod skozi črevesje. Na insekticidnost močno vpliva tudi starost larv insektov. Becker (1959) je ugotovil, da je zelo težko uničiti štiri mesece stare larve hišnega kozlička (Hylotrupes bajulus) (preglednica 2). Pri poskusu, ki je trajal štiri tedne, se je izkazalo, da niti 10 kg borove kisline oziroma boraksa na kubični meter lesa ni dovolj. Pri štiritedenskem poskusu je razlika v mejni vrednosti za jajčne larve in štiri mesece stare larve hišnega kozlička (Hylotrupes bajulus) precejšnja. Glavni vzrok za to razliko se skriva v dejstvu, da so srednje velike larve sposobne preživeti štiri tedne brez hrane. Poleg tega se larve v lesu premikajo naprej in nekako prepoznajo impregniran les. Jajčne larve lahko brez hrane preživijo krajši čas (Jonge, 1987; Peylo, 2005), zato je mejna vrednost nižja – med 3,6 in 5,6 kg/m3 BAE. Pri daljših eksperimentih (12 tednov) je bilo dovolj že 0,36 kg/m3 BAE (64 g B/m3) (preglednica 2) za 100 % smrtnost srednje velikih larv. V kolikor se trajanje eksperimenta podaljša na 6 ❑ Preglednica 2. Mejne vrednosti borove kisline in boraksa po standardu DIN 52165 za jajčne larve in 4 mesece stare larve hišnega kozlička (Hylotrupes bajulus) ter srednje velike larve navadnega trdoglavca Anobium punctatum (Becker, 1959) Trajanje poškilil borova spojina Vrsiii uisckl;] 4 tedne 12 Icdnov (' II1CSOCCV % raztopina ki> sali IUI ar' lesa *«■*■ "S0 % ril/lopi ra kj" so" ™ m3 lesa kislina Ihloirupet jsititM lana I.<1-(1.6.1 5,6 - 3,f, 0.063 -0,050 0,45 - 0,36 0,040 -0,025 0.29-0,18 i inu—.-^u *ur..-fli-inni/wir - lartc >!,* Jlfi 0.10 -0.05 0.7Ü -0,M srednje velike .■J*72.^ >I7 0,63 -0.40 4.2 -2.0 boraks tiylairupex jajčna larva J.O -0.63 6.0 -3.8 0.101)-0,050 0,65 -0,32 0,050 -0.025 0J6-0.J8 4 iihtSCCc SliiiC >l.fi >ll) [1.2(1-0.10 1.4-0.7 srednje velike Amibium- Uini; >2.5 >M >0.4 >2,6 mesecev pa se mejna vrednost znatno ne zmanjša (Jonge, 1987). Ravno tako kot za glive, velja tudi za hišnega kozlička (Hylotrupes baju-lus), da je borova kislina nekoliko bolj toksična od boraksa. Ti podatki potrjujejo, da je učinkovitost borovih spojin v največji meri odvisna od vsebnosti bora. Za preventivno zaščito lesa pred hišnim kozličkom je zadostna mejna vrednost 5,6 kg/m3 BAE. V praksi je namreč majhna verjetnost, da bi bil zaščiten les izpostavljen srednje starim larvam. Za kurativno zaščito pa je potrebna višja koncentracija (10 kg/m3 BAE), saj so v lesu tudi starejše larve, ki lahko dalj časa preživijo brez hrane oziroma lahko tolerirajo večje količine bora. Poleg hišnega kozlička so trdoglavci najpomembnejši terciarni insekti v Srednji Evropi. Spiller (1948) je za jajčne larve navadnega trdoglavca (Anobium punctatum) določil mejno vrednost 0,2 kg/m3 BAE. Starejše larve so pri 16-tedenskem poskusu poginile šele pri približno 5 kg/m3 BAE. Becker (1959) pa je pri 12-tedenskem poskusu določil mejno vrednost celo pri 17 kg/m3 BAE (preglednica 2). Pri šestmesečnem poskusu pa je mejna vrednost padla na približno 4 kg/m3 BAE. Očitna višja odpornost larv navadnega trdoglavca (Anobium punctatum) je posledica dejstva, da lahko preživijo larve brez hrane celo do enega leta. Larve ostanejo v impregniranem lesu, ga prepoznajo, obglodajo, a se z njim ne prehranjujejo (Spiller in Danne, 1948). Poleg hišnega kozlička in trdoglavca les v svetu ogrožajo tudi termiti. Ksi-lofagnih vrst termitov je okoli 400 in vsaka vrsta se na bor odziva drugače. Običajen priporočen navzem borove ijaLeS 59(2007) 9-1 o raziskave in razvoj kisline za zaščito pred termiti znaša 4,5 kg na 1 m3 lesa. V Veliki Britaniji, kjer je znatno manjša možnost za napad termitov, je zahtevan navzem nižji (1,8 kg/m3 BAE), medtem ko je v Nemčiji minimalni zahtevani navzem še nekoliko manjši - 1 kg/m3 BAE globinsko impregniranega lesa (Kartal in sod., 2007). Za zatiranje termitov (Coptotermes formosanus) je potrebno v les vnesti vsaj 0,5 % BAE (2,25 kg/m3 BAE), medtem ko je Greace s sodelavci (1992) v laboratorijskem testu ugotovil, da navzem 0,35 % BAE (1,6 kg/m3 BAE) zadostuje za pogin vseh termitskih delavcev po treh tednih trajanja poizkusa. Pri terenskem poskusu pa je pri najvišji koncentraciji 1,02 % BAE (4,6 kg/ m3 BAE) še vedno prišlo do izgube mase (2,5 %). Kljub temu je bila dobro vidna poškodba le kozmetična in ni vplivala na strukturne lastnosti vzorcev. Tsunoda (2001) poroča, da razlike v termicidnem delovanju bora med vzorci impregniranimi z TMB (trimetil borat; plinski postopek) in vzorci impregniranimi z vodno raztopino borove kisline ni. Borove spojine so se izkazale za zelo učinkovite tudi pri zaščiti nekaterih vrst listavcev v Avstraliji, ki so bili dovzetni za napad insektov iz skupine parketarjev (Lyctus spp.). Raziskave so pokazale, da je beljava listavcev, im-pregnirana z borovo kislino, popolnoma odporna na njihov napad (Hunt in Garratt, 1953). Difuzija borove kisline v furnir in žagan les je bila dobra, zato se je njena uporaba zelo razširila. Poudarili smo že, da je bor želodčni strup in ne kontaktni, zato deluje počasi. Kot je opisano, lahko larve dolgo časa preživijo v lesu brez hrane in se v njem premikajo. Tako lahko prečkajo zaščiteno plast in pridejo globlje v nezaščiten predel. Tudi pri insekticidih s hitrejšim delovanjem je revijaLes 59(2007) 9-10 razvoj larv mogoč, kljub površinsko zaščitenem lesu, zaradi tanke zaščitne plasti. Vodna raztopina borove soli ne prodre globlje kot 2-3 mm (Peylo, 1995). V tankem zaščitenem delu je koncentracija bora največkrat nad mejno vrednostjo, vendar larve to tanko plast hitro prečkajo. Zato ostaja sorazmerno tveganje, da larve v zaščitenem lesu preživijo in tudi izletijo (Peylo, 2005). Domnevno pomanjkljivost, počasnejše delovanje, lahko opravičimo z manjšim učinkom na okolje, čemur danes dajemo veliko prednost (Peylo, 1998). Difuzivnost in izpiranje bora Uporaba borovih spojin kot sredstev za zaščito lesa je omejena zaradi slabe fksacije bora v lesu in naravne topnosti v vodi. Posledica je intenzivno izpiranja bora iz lesa. Zato se borove spojine uporabljajo samostojno le za prvi in drugi razred izpostavitve, kjer ni nevarnosti močenja in izpiranja. Pomembno je upoštevati, da bor v že impregniranem lesu ni trdno fksiran ampak zaradi vlage difundira iz mesta višje koncentracije na mesta z nižjo (Lloyd, 1998). Na difuzijo vplivajo različni dejavniki: vlažnost lesa, temperatura, koncentracija raztopine in čas trajanja difuzije. To so dejavniki, ki jih lahko kontroliramo. Poleg njih pa vplivajo tudi nekontrolirani dejavniki, ki so v tesni zvezi z anatomskimi, fzikalnimi in kemičnimi karakteristikami lesa (Ra in sod., 2002). Za difuzijo bora je potrebna vsaj 20 % vlažnost lesa. Najbolje bor difundira pri vlažnosti med 40 in 60 %, medtem ko se hitrost difuzije pri višjih vlažnostih nekoliko upočasni (Morrell in sod., 1990; 1992; Morrell in Freitag, 1995). Pri vlažnosti, ki je nižja od točke nasičenja celičnih sten (26 %), se difuzija bistveno zmanjša (Schoe-man in sod., 1998). Zaradi dobre difuzivnosti globina penetracije s časom narašča, maksimalna globina penetracije znaša približno 4 cm in jo dosežemo po 25 dneh difuzije (Ra in sod., 2002). Dobra difuzija bora omogoča dobro penetracijo v les, kar pomeni dobro globinsko zaščito. Po drugi strani pa je dobra difuzija slabost, saj vpliva na izpiranje bora. Bor se že dolgo časa uporablja v mešanicah anorganskih pripravkov za zaščito lesa. Kot smo že omenili, je eden takšnih pripravkov CCB (krom, baker, bor). Peylo in Wil-leitner (1997) sta ugotovila, da se je v treh letih in pol na prostem (nad zemljo) iz droga, impregniranega s pripravkom CCB, izpralo približno 30 % bora, medtem ko je bilo izpiranje bakra veliko manjše 1,3 % in kroma 0,05 %. Po petih letih testa pa se je izpralo 35 % bora, 2 % bakra in 0,1 % kroma (Peylo in Willeitner, 1999). CCB je pripravek, ki se uporablja za kotelski postopek zaščite lesa. Ta zaščita se uporablja v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Danes se krom počasi, a vztrajno umika iz zaščitnih sredstev, zato so sedaj na tržišču že novi pripravki na osnovi bakra in aminov, kjer pa se pojavlja kot aktivna učinkovina tudi bor. Hu-mar in sodelavci (2006) navajajo, da dodatek bora k baker/etanolaminski raztopini nekoliko poveča izpiranje bakra in izboljša odpornost na glive razkrojevalke, predvsem na tiste, ki so odporne na bakrove učinkovine. Izpiranje bora je v dobri korelaciji z vlažnostjo lesa. Višja kot je vlažnost, več bora se izpere iz lesa (Peylo, 1995; Peylo in Willeitner, 1995; Kartal in sod., 2004; Baysal in sod., 2006) (slika 2). Takoj, ko je vlažnost lesa dovolj visoka, se izpiranje začne (Peylo in Willeitner, 1995). Zato je ena od možnosti, kako zmanjšati izpiranje bora, uporaba hidrofobnih sredstev ali površinskih premazov, ki so sposobni raziskave in razvoj upočasniti navlaževanje lesa. Toda tudi premaz v celoti ne zaustavi izpiranja bora (Orsler in Holland, 1993). Peylo in Willeitner (1995) sta ugotovila, da imajo hidrofobna sredstva (para-fn; alkidni premaz; frnež; mešanica naravnih smol, olj in zelišč; mešanica naravnih smol in sintetičnih polimerov) zaviralni učinek na navlaževanje. Ta učinek je večji na začetku izpiranja, z daljšim časom pa se zmanjšuje, saj difuzije vode ne moremo preprečiti, ampak jo lahko samo upočasnimo. Najbolj se je izpiranje bora zmanjšalo z alkidnim premazom (Peylo, 1995; Peylo in Willeitner, 1995). Prosta voda v lumnih celic ne vpliva na izpiranje bora, saj boratni ioni difundirajo v vlažnih celičnih stenah v smeri koncentracijskega gradienta. Zato izpiranja ne moremo zmanjšati z zapolnitvijo lumnov celic (Peylo, 1995; Peylo in Willeitner, 1995). Poleg dodatkov na rezultat močno vpliva tudi postopek izpiranja. Primerjava kontinuiranega in nekontinu-iranega izpiranja (čas namakanja enak času namakanja pri kontinuiranem izpiranju) je pokazala, da je količina izpranega bora višja pri kontinuiranem izpiranju. Iz vzorcev, impregniranih z 0,1 % raztopino borove kisline se je po 24 ciklih nekontinuiranega izpiranja (96 ur namakanja) izpralo približno 50 % bora glede na začetno količino v lesu, medtem ko se je pri kontinuiranem izpiranju izpralo približno 75 % bora, ki so ga v les vnesli z impregnacijo (Peylo 1995; Peylo in Willeitner, 1995). V primerjavi z laboratorijskimi testi je izpiranje na prostem manjše (slika 3). Po 38 tednih izpiranja na prostem se je iz vzorcev, impregnira-nih z borovo kislino, brez površinske zaščite izpralo približno 40 % bora (Peylo, 1995). Les v drugem in tretjem razredu izpostavitve ni izpostavljen kontinuiranemu izpiranju, kot les v četrtem in petem razredu. Zato bi bilo ❑ Slika 2. Odvisnost izpiranja bora od vlažnosti borovega (Pinus sylvestris) impregniranega trama (Peylo, 1995) za določanje vezave borovih ionov verjetno bolj smiselno uporabiti nekon-tinuirane metode. Peylo in Willeitner (1997) sta s terenskim testom (tretji razred izpostavitve) ugotavljala učinkovitost površinskega premaza na izpiranje bora iz lesa, impregniranega z 0,1 % raztopino borove kisline. Glede na začetno količino bora v lesu, se je iz vzorcev po treh letih in pol izpralo približno 47 % bora, medtem ko se je iz vzorcev premazanih z lakom iz naravnih smol (približno 80 g/m2) izpralo približno 20 % bora. Ugotovila sta, da površinski premaz v začetni fazi močno zmanjša izpiranje. Po približno šestih mesecih pa poteka izpiranje iz kontrolnih in zaščitenih vzorcev enako hitro (slika 4). Po petih letih testiranja sta Peylo in Willeitner (1999) ugotovila, da izpiranje bora iz vzorcev z zaščiteno in nezaščiteno površino še vedno poteka vzporedno. Delež bora izpranega iz vzorcev brez premaza se je povečal na okoli 80 %, iz vzorcev s površinskim premazom pa na približno 50 %. Razlika, ki je nastala na začetku testa, ostane po petih letih približno enaka. Hitrost izpiranja se manjša z zmanjševanjem koncentracijskega gradienta in se nadaljuje vse dokler se ne izpere celotna količina vnesenega bora. S površinskim premazom torej ne moremo preprečiti izpiranja bora, ampak ga lahko le upočasnimo (Peylo in Willeitner, 1999). Po do sedaj znanih podatkih iz literature strokovnjakom in industriji še ni uspelo razviti rešitve, s katero bi popolnoma preprečili ali zmanjšali izpiranje bora na raven do 5 %. Za zmanjšanje izpiranja so uporabljali različna hidrofobna sredstva (Peylo in Willeitner, 1995; Peylo, 1995; Baysal in sod., 2006; Kartal in sod., 2007; Kartal in sod., 2004), površinske premaze (Peylo in Willeitner, 1995; Pey-lo, 1995; Peylo in Willeitner, 1997; Peylo in Willeitner, 1999), tanin (Pizzi in Beacker, 1996), borove estre (Mohareb in sod., 2004) in termično modifkacijo (Kartal, 2006). To pomeni, da je uporaba lesa, zaščitenega le z borovimi spojinami (brez drugih fungicidov in insekticidov), kljub dodatkom za fksacijo še vedno omejena. Uporablja se lahko v pokritih prostorih, kjer ni nevarnosti močenja oziroma zelo visoke vlage v prostoru. ijaLes 59(2007) 9-10 raziskave in razvoj 1 90 I 80-K 60 ! 5° I 40" ^ 30J / '-x"~ .. -■ •x -Ü, 20-1 10" IjC—— /,I'...ilI. 1 2 3 4 5 6 fas v lednih 7 8 9 10 — nezaščiten slan. lab. VZ. lazura ------Lazura - slan. lab. VA. alkid ------stun, lab. vz. nczasC. ■■■«-- lab. tram nezaščiten ❑ Slika 3. Primerjava izpiranja bora v laboratoriju (lab.) in na prostem. Površina vzorcev, zaščitena z lazurnim oziroma alkidnim premazom in nezaščitena površina (Peylo, 1995). Borovi pripravki v zaščiti lesa Borove pripravke se v praksi lahko uporablja samostojno ali pa jih kombiniramo z drugimi biocidi. Ker so relativno slabo topni v vodi, jim topnost izboljšamo z različnimi dodatki kot so amini, hidroksidi … V Sloveniji so na trgu trije samostojni borovi pripravki in sicer Belbor (Belinka), Borosol (Regeneracija) in Silvanol GB (Silvaprodukt). Za izboljšanje učinkovitosti proti mo-drenju nekateri proizvajalci borove spojine kombinirajo s fungicidi (kvartarne amonijeve spojine, azoli …). Poleg tega pa borove spojine v nekaterih pripravkih nastopajo le kot insekticidi ali sekundarni fungicidi. Najbolj je poznan klasičen pripravek CCB, poleg tega pa borovo kislino najdemo tudi v novi generaciji pripravkov na osnovi bakra in etanolami- 7.93 9 11 1 94 352468 10 12 2 4 6 8 10 12 2 Cas ^ tMSttih ■ l(4.ip|r^]ij| ❑ Slika 4. Izpiranje bora na prostem iz lesa, impregniranega z 0,1 % raztopino borove kisline z nezaščiteno površino in z zaščiteno površino dvakrat premazano z lakom iz naravnih smol (80g/m2) (Peylo in Willeit-ner, 1997) na, kjer ima borova kislina predvsem vlogo insekticida in sekundarnega fungicida. V Sloveniji lahko kupimo dva takšna pripravka in sicer Kupro-forin (Regeneracija) in Silvanolin (Silvaprodukt). Ta pripravka lahko uporabljamo tudi za zaščito lesa v četrtem razredu izpostavitve. Poleg klasičnih pripravkov pa je na trgu na voljo tudi trimetilborat, ki ga v les vnesemo s posebnim, plinskim postopkom zaščite. Trimetilborat je v vakuumu hlapen in v les prodira kot plin, zato lahko dobro prodre tudi v slabo permeabilne lesne vrste. Ob stiku z vodo pa se pretvori v borovo kislino. Priporočljiva vlažnost lesa pred impregnacijo je 8 %. V kolikor je les prevlažen, ves trimetilborat zre-agira že na površini, pri preveč suhem lesu pa sploh ne pride do reakcije med trimetilboratom in vodo, oziroma je ta prepočasna. Les je po zaščiti s plinskim postopkom suh in takoj primeren za obdelavo. Ker voda kot topilo ni potrebna, se les ne krči oziroma nabreka, kar je posebej pomembno za konstrukcijski les. Zadrževanje gorenja Že kmalu po prvi industrijski uporabi borovih spojin v zaščitnih pripravkih se je začela uporaba tudi v protipožarnih sredstvih. Za zadostno protipožarno zaščito mora les vsebovati vsaj 48 kg/m3 borove kisline (Le Van in Tran, 1990). To pomeni približno 10-krat višjo vrednost borove kisline v lesu, kot je potrebna za učinkovito zaščito pred glivami razkrojevalkami lesa. Okorn (1999) je ugotovil, da se zmanjša vnetljivost lesa zaščitenega z biocidnimi borovimi pripravki, a njihovo delovanje ni dovolj učinkovito, da bi jih lahko prištevali med protipožarna sredstva. Kakorkoli, vsako zmanjšanje gorljivosti je pomembno v primeru požara in izboljša varnost objekta. ijaLes 59(2007) 9-10 raziskave in razvoj Sklep Borove spojine so v nizkih koncentracijah učinkovit fungicid in insek-ticid. Glavnega problema, izpiranja bora iz lesa, pa nam še ni uspelo povsem rešiti. Zato v svetu in pri nas potekajo raziskave kako bi preprečili izpiranje bora iz zaščitenega lesa. V kolikor bi uspeli bor fksirati v les, bi se njegova uporaba v zaščiti lesa močno povečala. V nadaljnjih raziskavah bomo na Oddelku za lesarstvo poskusili zmanjšati izpiranje bora s pomočjo naravnih smol in voskov. literatura 1. Baysal, E., Sonmez, A., Colak, M., in Toker, H., 2006: Amount of leachant and water absorbtion levels of wood treated with borates and water repellents. Bioresurce Technology, 97, 2271-2279. 2. Beachler, R. H., Roth, H., 1956: Laboratory leaching and decay tests on pine and oak blocks treated with several preservative salts. Proc. AWPA, 24-34. 3. Becker, G., 1959: Beitrag zur Kenntnis der Wirksamkeit von Borverbindungen als Holzschutzmittel gegen Insekten und Pilze. Holz als Roh- und Werkstof, 12, 483-489. 4. Carr, D., 1964: Difusion impregnation for House Timbers Part 2. International Pest Control, 13-19. 5. Dickinson D.J., Murphy R.J., 1989: British Wood Preservers Association Annual Convention, Paper 6 6. Drysdale, J., 1994: Boron Treatments for the Preservation of Wood - A Review of efficacy data for fungi and termites. International Research Group for Wood Preservation. IRG/WP 94-30037, 21 str. 7. Findlay, W., 1956: The toxicity of borax to wood - rotting fungi. Timber Technology and Machine Woodworking, 61, 275-276. 8. Freitag, C., Morrell, J. J., 2005: Development of Threshold values for boron an fuoride in non soil contact applications. Forest Products Journal, 55 (4), 97-101. 9. Greace, J. K., Yamamoto, R. T., Tamashiro, M., 1992: Resistance of borate-treated Douglas fr to the Formosan Subterranean Termite. Forest Products Journal, 42 (2), 61-65. 10. Hunt G.M., Garratt G.A., 1953: Wood preservation, Mc Graw-Hill Book Comp. 2nd Ed. 11. Humar, M., Žlindra, D., Pohleven, F., 2006: Improvement of fungicidal properties and copper fxation of copper-ethanol-amine wood preservatives using octanoic acid and boron compounds. Holz Roh- und Werkstof , 65, 17-21. 12. Jonge, I. J., 1987: The efcacy of boon preparations. International Research Group for Wood Preservation. IRG/WP 3400, 7 str. 13. Kartal, S., Yoshimura, T., Imamura, Y. , 2004: Decay and termite resistance of boron-treated and chemically modified wood by in situ co-polymerization of allyl glycidyl ether (AGE) with methyl methacry-late (MMA). International Biodeterioration & Biodegradation, 53, 111-117. 14. Kartal, S., 2006: Combined efect of boron compounds and heat treatments on wood properties: Boron release and decay and termite resistance. Holzforschung , 60, 455-458. 15. Kartal, N. S., Hwang, W.J., Yamamoto, A., Tanaka, M., Matsumura, K., Imamura, Y., 2007: Wood modifcation with a commercial silicon emulsion: Efects on boron release and decay and termite resistance. International Biodeteration & Biodegradation, doi: 10.1016/j.ibiod.2007.3.002, 8 str. 16. Le Van, S., Tran, H., 1990: The role of boron in fame retardant treatments. First international conference on wood protection with difusible preservatives, Nashville. 39-41. 17. Lesar B., Humar M., 2007: Borove spojine za zaščito lesa, I del: Zgodovina in toksične lastnosti. Les, 59, 177-180. 18. Lloyd, J. D., Dickinson, D. J., Murphy, R. J., 1990: The probable mechanisms of action of boric acid and borates as wood preservatives. International Research Group for Wood Preservation IRG/WP1450, 21 str. 19. Lloyd, J., 1996: International status of borate preservative systems. Second International Conference on Wood Protection with Difusible Preservatives and pesticides. 9 str. 20. Lloyd, J. D., 1998: Borates and their biological applications. International Research Group for Wood Preservation. IRG/WP 30178, 26. 21. Mohareb, A., Van Acker, J., Stevens, M., 2004: Leachability and efficacy of fatty acid derived boron esters as wood preservatives. International Research Group for Wood Preservation. IRG/WP 30351, 10 str. 22. Morrell, J., Sexton, C., Preston, A., 1990: Efect of moisture content of Douglas-fr heartwood on longitudinal difusion of boron from fused borate rods. Forest Product Journal, 40 (4), 37-40. 23. Morrell, J., Sexton, C., Archer, K., 1992: Difusion of boron from fused borate rods through selected woods. Forest Products Journal, 42 (7/8), 41-44. 24. Morrell, J., Freitag, C., 1995: Effect of wood moisture content on diffusion of boron-based biocides through Douglas-fir and western hemlock lumber. Forest Products Journal, 45 (3), 51-55. 25. Okorn, T., 1999: Vpliv biocidnih borovih zaščitnih sredstev na gorljivost lesa. Ljubljana: BF Oddelek za lesarstvo, visokošolska diplomska naloga. 54 str. 26. Orsler, R., Holland, G., 1993: The rate of redistribution and loss of leachable preservatives under service conditions. International Research Group for Wood Preservation. IRG/WP 30026, 16 str. 27. Peylo, A., 1995: Auswaschung von Boraten aus chemisch geschutztem Holz. Universität Hamburg. Dissertation. 145 str. 28. Peylo, A., 1998: Bor im Holzschutz - Breites Wirkungsspektrum und geringe Human-toxizität. DpS (11), 17-20. 29. Peylo, A., 2005: Sind Borverbindungen im Holz efektiv und zeitgemäß. Holz als Roh- und Werkstof, 63, 414-416. 30. Peylo, A., Willeitner, H., 1995: The problem of reducing Leachability of Boron by Water Repellents. Holzforschung, 49, 211-216. 31. Peylo, A., Willeitner, H., 1997: Leaching of Boron - more than 3 years of feld exposure. International Research Group on Wood Preservation. IRG/WP 30143, 8 str. 32. Peylo, A., Willeitner, H., 1999: Five years leaching of Boron. International Research Group on Wood Preservation. IRG/WP 30195, 7 str. 33. Peylo, A., Willeitner, H., 2001: Bewertung von Boraten als Holzschutzmittel. Holz als Roh- und Werkstof, 58, 476-482. 34. Pizzi, A., Beacker, A., 1996: A new boron fixation mechanism for Environment Friendly Wood Preservatives. Holzforschung, 50, 507-510. 35. Ra, J., Barnes, H., Conners, T., 2002: Predicting boron difusion in wood from surface sorption. Forest Products Journal, 52 (10), 67-70. 36. Richardson, A. B., 1978: Wood Preservation. The construction Press. 37. Schoeman, M., Lloyd, J., Manning, M., 1998: Movement of borates in a range of timber species at various moisture contents, International Research Group on Wood Preservation. IRG/WP 30181, 8 str. 38. Spiller, D., 1948: Toxicity of boric acid to the common house borer Anobium punctatum. New Zealand Journal science Technology, 30, 22-23. 39. Spiller, D., Danne, R., 1948: The larval transfer method of determining toxic-ity of timber preservatives to Anobium Punctatum. New Zealand Journal Science Technology, 30, 127-139. 40. Tsunoda, K., 2001: Preservative properties of vapor-boron-treated wood and wood-based composites. Journal Wood Science, 47, 149-153. ijaLes 59(2007) 9-10 raziskave in razvoj UDK: 630*829.12 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Proučevanje penetracije lužila v les Assessment of the stain penetration in wood avtorji Matjaž PAVLIČ1, Matjaž KUNAVER2 in Marko PETRIČ1 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01 423 11 61, faks: 01 257 22 97, e-pošta: matjaz.pavlic@bf.uni-lj.si 2 Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1001 Ljubljana izvleček/Abstract Po postopku luženja z vodnim lužilom so v lesnoobdelovalnem podjetju naleteli na problem različnega nabreka posameznih letvic znotraj lepljenega elementa. Zaradi tega smo obstoječe lužilo poskušali modificirati na ta način, da bi zmanjšali njegovo pen-etracijo v les. Pripravili smo 15 novih formulacij, še pred tem pa smo morali razviti hitro, enostavno in zanesljivo metodo za določanje globine pen-etracije lužila v les. Ugotovili smo, da so štirje novi pripravki penetrirali signifkantno manj od izvornega vodnega lužila. Le-te bomo preskusili tudi v industrijskem merilu. Dobljene razlike v globini penetracije preskušenih pripravkov so izkazale, da je novo razvita metoda zanesljiva. Kljub temu pa jo bomo v naših nadaljnjih raziskavah poskušali izboljšati. Prav tako bomo proučili vpliv vlažnosti lesa pred luženjem na globino penetracije lužila. During the staining a company, producing wood furniture, encountered a problem of uneven swelling of small boards in glued elements. Therefore we tried to modify the used stain in the way that it would penetrate less into wood. We prepared 15 modifed formulations of the waterborne stain, but frstly, we had to develop a simple, quick and reliable method for determination of the stain penetration into the wood. We have found that four modifed waterborne stain formulations penetrated signifcantly less than the original one. Their performance on the industrial scale will be evaluated by further tests. The observed diferences between penetration depths of the tested formulations proved that the new method is reliable. However, in order to improve the method, some further investigations will be carried out. We also intend to investigate the influence of wood moisture content on the penetration of the stain. Ključne besede: globina penetra-cije, les, metoda, vodno lužilo Key words: depth of penetration, wood, method, waterborne stain 1. UVOD Pri površinski obdelavi elementov iz lepljenega bukovega lesa so se v slovenskem lesnoobdelovalnem podjetju pojavile težave, ki se pojavljajo sicer tudi pri drugih podobnih proizvajalcih. Po postopku luženja z vodnim lužilom so posamezne letvice znotraj lepljenega elementa različno nabreknile, kar je privedlo do neravnosti površin tudi po osušitvi elementov in ponekod tudi do problemov z lepilnim spojem. Nabrekanje lesa je posledica navzema vodnega lužila oz. njegove penetracije v lesno podlago. Koliko lužila posamezna letvica navzame, je odvisno od njenih anatomskih in morfoloških lastnosti. Iz literature je znano (De Meijer in sod., 1998), da je penetracija premaznega sredstva, se pravi tudi lužila, odvisna od transporta skozi posamezne celice, od razlik v deležu ranega in kasnega lesa, stanja pikenj, števila trakov in dolžine ter premera lumnov anatomskih elementov. K anatomski raznolikosti površine lepljenega elementa in s tem tudi raznolikosti penetracije lužila pa prispeva tudi različna orientiranost letvic. Žal proizvajalec možnosti odprave vpliva teh dejavnikov na različno penetracijo in posledično različen nabrek letvic v lepljenih elementih ni imel. Tako smo se osredotočili ijaLes 59(2007) 9-10 raziskave in razvoj na iskanje rešitev pri samem lužilu. Obstoječe lužilo smo modifcirali, da bi zmanjšali njegovo penetracijo in tako zmanjšali nabrekanje lesa. Za ugotavljanje razlik v globini pene-tracije novih modifciranih pripravkov pa smo morali najprej razviti metodo, ki bi detektirala že manjše spremembe v globini penetracije. 2. MATERIALI IN METODE 2.1. Pripravki Globino penetracije premaznega sredstva lahko zmanjšamo s povečanjem viskoznosti ali površinske napetosti (Rødsrud in Sutclife, 1994; Nussbaum, 1994; Nussbaum in sod., 1998). Tako smo izvornemu lužilu dodajali razna sredstva s katerimi bi povečali njegovo površinsko napetost, prav tako pa smo mu tudi zvišali delež nehlapnih snovi in na ta način povečali njegovo viskoznost. Na ta način smo pripravili 15 novih modi-fciranih pripravkov (preglednica 1), pri katerih smo skupaj z izvornim vodnim lužilom proučevali prodiranje v lesno podlago. 2.2. Določevanje penetracije Ena izmed bolj enostavnih in uporabnih metod za ugotavljanje penetracije je svetlobna mikroskopija. De Meijer in sod. (2001) so proučevali pene-tracijo premazov v aksialni in radialni smeri (De Meijer in sod., 1998) ter predstavili model penetracije premaza v les iglavcev v radialni smeri. Rød-srud in Sutclife (1994) sta opazovala globino penetracije z elektronskim mikroskopom, medtem ko sta Côté in Robison že leta 1968 uporabljala fuorescenčno in svetlobno mikro-skopiranje, pri čemer sta za obarvanja preparatov uporabila osmijev oksid. Svensson in sod. (1987) in Nussbaum in sod. (1998) so uporabili avtora-diografjo z izotopom 14C, ki so ga vključili v premaz. Slabost vseh teh metod je, da so zahtevne in potrebujejo veliko posebne opreme, kar pa tudi veliko stane. Zato smo pri razvoju naše metode za določanje globine penetracije lužila stremeli k temu, da je metoda čim bolj enostavna, hitra in zmožna ugotavljati že manjše razlike v penetraciji. Za določanje globine penetracije smo izbrali les bukve (Fagus sylvatica L.). Bukev smo izbrali, ker je to drevesna vrsta, ki jo uporablja proizvajalec, po drugi strani pa je bukev primerna tudi zaradi svoje manjše nehomogenosti Pripravek Oznake dodatkov 1 dE (zvišana suha snov) 2 ENMP (n-metilpirolidon) 3 EO 72 % (-18 % VOC) 4 50E+5M, MICA W160 5 S. MICRO KALCIT 6 FINTALC M4Q 7 AEROSIL2Q0 1q/50q 8 1 % A200 9 0,5 % A200 10 2 % A537 11 3 % A539 12 3%A513 13 25 % A560 14 PEG 3 (3 % masnega dodatka 50 % vodne raztopine PEG 1000) 15 PEG 6 (6 % masnega dodatka 50 % vodne raztopine PEG 1000) v primerjavi z lesom drugih domači listnatih drevesnih vrst. Iz treh okroglih palic premera 47 mm smo izžagali zaporedne vzorce z dolžino oz. višino valja 15 mm. Za vsak pripravek smo izbrali po tri vzorce, po enega iz vsake palice. Vzorce smo nato klimatizirali en teden v klimi s temperaturo (20 ± 2) °C in relativno zračno vlažnostjo (44 ± 5) %. Tako pripravljene vzorce smo nato za 30 sekund potopili v lužilo. Površine vzorca se posode niso dotikale. Po pomakanju smo vzorce za kratek čas odcedili in nato za 60 min postavili v sušilnik pri temperaturi 105 °C. Ta režim se uporablja za določanje deleža nehlapne snovi pri premazih (SIST EN ISO 3251, 1997). Uporabili smo ga iz razloga, da zaustavimo nadaljnji kapilarni vlek po pomakanju. Po končanem sušenju smo vzorce (slika 1) pustili pri sobni temperaturi za 60 min, da so se ohladili. Nato smo jih prežagali v prečnem prerezu. Rez smo orientirali tako, da smo dobili radialno površino lesa. Na tako prežaganih površinah smo izmerili globino penetracije, ki smo jo ocenjevali vizualno (slika 2). Pri vsakem prerezanem vzorcu smo izmerili globino penetracije lužila samo s tiste strani, na kateri je lužilo ❑ Preglednica 1. Pregled novih modifciranih pripravkov izvornega vodnega lužila Table 1. Review of the new modifed formulations of the original waterborne stain ❑ Slika 1. Neluženi in luženi vzorci s pripravkom 1 po sušenju (foto: Matjaž Pavlič) Figure 1. Non-treated and stained samples with formulation 1 after drying (photo: Matjaž Pavlič) ijaLeS 59(2007) 9-1 o raziskave in razvoj ■ J1j.lt>. .. ....... . .... , ™ 'pW p -,'v' «^*r,i+.-''v ❑ Slika 2. Prečni prerez luženih vzorcev z izvornim lužilom (levo) in pripravkom 1 (desno) Figure 2. Cross section of the stained samples with the original stain (left) and formulation 1 (right) (foto/photo: Matjaž Pavlič) ❑ Slika 3. Relativna globina penetracije modifciranih pripravkov Figure 3. Relative penetration depth of the modifed formulation globlje penetriralo. Globino pene-tracije modifciranih pripravkov smo primerjali z globino penetracije izvornega lužila in tako za vsak pripravek izračunali relativno globino penetracije (RGP) po naslednji enačbi: GR RGP GP, xlOO [%] GPP – povprečna maksimalna globina penetracije pripravka [mm] GPL – povprečna maksimalna globina penetracije izvornega lužila [mm] 3. REZULTATI Rezultati globine prodora modifci-ranih pripravkov izvornega vodnega lužila so podani na sliki 3. Iz njih vidimo, da smo globino penetracije uspeli znižati le pri sedmih pripravkih. Pri ostalih pa ni bilo bistvene spremembe ali pa je bila globina penetracije celo dosti višja. Pri pripravku 7 smo opazili že večjo spremembo v barvi lužene površine v primerjavi s površino izvornega lužila in tako ta pripravek za nadaljnje proučevanje ni primeren. Iz dobljenih rezultatov lahko tudi ugotovimo, da se je metoda za določanje globine penetracije izkazala za uporabno, saj smo z njo uspešno ugotovili razlike in na ta način izločili pripravke, ki se v globini pen-etracije v primerjavi z izvornim lužilom niso bistveno razlikovali ali pa so le-to imeli celo večjo. 4. SKLEPI Pripravke, pri katerih smo ugotovili, da prodirajo bistveno manj od izvornega vodnega lužila (pripravek 8, 9, 13 in 15) bomo testirali še v proizvodnji. Metoda za določanje globine pene-tracije se je izkazala za zelo uspešno. Ob njeni uporabi smo ugotovili tudi nekaj subjektivnih dejavnikov, ki jih bomo že pri njeni naslednji uporabi poskušali odpraviti. V nadaljevanju naših raziskav bomo našo pozornost usmerili tudi na proučevanje vpliva vlažnosti lesa pred luženjem na globino penetracije lužila, samo metodo pa bomo modifcirali tako, da bomo uporabili anatomsko pravilno orientirane vzorce kockaste oblike. Tako bomo lahko poleg pene-tracije lužil spremljali tudi dimenzijske spremembe vzorcev v vseh anatomskih smereh in sicer takoj po pomakanju in po osušitvi vzorcev. literatura 1. Côté W A, Robison R G (1968) A comparative study of wood: Wood coating interaction using incident fuorescence and transmitted microscopy. Journal of Paint Technology, 40: 472-432 2. De Meijer M, Cremers J, Cobben W (1998) Interrelations between the Perfomance of low-VOC Wood Coatings and the Dimensional Changes of the Wooden Substrate. V: First Wodcoatings Congress. Woodcoat-ings. Advances in Exterior Wood Coatings and CEN Standardisation. October 1998 Hague, Netherlands, Congress papers. Hague; Teddington: Paint research association, 1998 3. De Meijer M, Thurich K, Militz H (2001) Quantitative measurements of capillary coating penetration in relation to wood and coating properties. Holz als Roh- und Werkstof, 59, 1-2: 35-45 4. Nussbaum R M (1994) Penetration of waterborne alkyd emulsions and solvent borne alkyds into wood. Holz als Roh- und Werkstof, 52: 389-393 5. Nussbaum R M, Sutcliffe E J, Hellgren A C (1998) Microautoradigraphics studies of the penetration of alkyd, alkyd emulsion and linseed oil coatings into wood. Journal of Coatings Technology, 70, 878: 49-57 6. Rødsrud G, Sutcliffe J E (1994) Alkyd emulsions – properties and application. Results from comparative investigations of penetration and ageing of alkyds, alkyd emulsions and acrylic dispersions. Surface Coatings International, 1: 7-16 7. SIST EN ISO 3251 (1997) Paints, varnishes and plastics; Determination of non-volatile-matter content. 8. Svensson I G, Hagglund G, Johansson I, Banks W B (1987) Waterbased water repellents for treatment of wood. The Int. Res. Group on Wood Pres. Document No: IRG/WP/3446 ijaLes 59(2007) 9-10 strokovne vesti Certifciranje sledenja lesa po FSC avtorja Peter BELE, BUREAU VERITAS, d.o.o., Linhartova cesta 49a, 1000 Ljubljana Borut KRIČEJ, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI 1000 Ljubljana UVOD Leta 1993 so različne skupine kot so okoljevarstvene organizacije, gozdarska in lesno trgovska podjetja, predstavniki domorodnih ljudstev ter certifkacijski organi ustanovili nevladno organizacijo imenovano Forest Stewardship Council (FSC). FSC je osnoval prvi certifkacijski sistem za gozdove in sledenje lesa, ki zajema dva certifkata. Prvi je certifkat gospodarjenja z gozdovi, ki je namenjen upravljavcem gozdov, drugi pa je certifkat sledenja certifciranega lesa in je namenjen celotni lesnopredelovalni industriji, trgovini z lesom in lesnimi izdelki. Certifciranje gozdov je proces presoje skladnosti načina gospodarjenja z gozdovi v skladu z FSC standardi. Lastnik gozda ali upravitelj je dolžan po standardih FSC zmanjševati škodo nastalo pri sečnji in spravilu lesa, prevzeti odgovornost za zaščito tal in vodnih zajetij, poskrbeti za živali in njihovo gibanje, spoštovati pravice lokalne skupnosti, dati možnost turističnim aktivnostim in podobno. Certifcirani gozdovi so predpogoj za nadaljnje sledenje lesa in s tem certifciranje lesne industrije. Certifciranje gozdov po FSC shemi je bilo za državne gozdove v Sloveniji zaključeno v letu 2007. Nekatera gozdna gospodarstva lahko že uporabljajo logotip FSC in lesno predelovalni industriji ponudijo certifci-ran les. Lesno predelovalni industriji tako ne bo več potrebno uvažati cer-tifciran les iz Hrvaške, ki je leta 2002 ❑ Slika 1. Oznaka FSC na paketu žaganega lesa ❑ Slika 2. Barvna oznaka FSC certifcirane hlodovine certifcirala vse državne gozdove, s katerimi gospodari podjetje Hrvatske šume d.o.o., Zagreb. Pridobljen cer-tifkat pomeni večjo konkurenčnost lesa in lesnih izdelkov na tujih trgih ter priložnost za lesnopredelovalno industrijo, da ponudi izdelek zahtevnejšim kupcem. Trenutno je v Sloveniji 22 veljavnih certifkatov za sledenje certifciranega lesa. UVAJANJE CERTIFICIRANJA SLEDENJA LESA V INDUSTRIJI Za sledenje certifciranega lesa ali krajše CoC (Chain of Custody) na lesnopredelovalnih obratih se uporablja standard FSC-STD-40-004, ki opisuje postopek za pridobitev certi-fkata. Zahteve standarda pokrivajo 5 glavnih področij: • sistem kakovosti • nabava surovine • kontrola proizvodnje • vodenje dokumentacije • označevanje in uporaba logotipa FSC. Sistem kakovosti V podjetju se določi odgovorno osebo, ki je zadolžena za uvajanje standarda, motivacijo in usposabljanje zaposlenih ter skupaj z vodstvom sposobna prepoznati kritične kontrolne točke v podjetju. Kritične kontrolne točke so faze ali področja v poslovnem procesu, kjer se pojavi možnost mešanja certifcirane in necertifci- ijaLes 59(2007) 9-10 strokovne vesti rane surovine. Še posebno pozornost mora podjetje in odgovorna oseba posvetiti vodenju dokumentacije, ki mora biti ažurna, popolna, pravilna in primerno arhivirana. V tem delu pa je najpomembnejša naloga podjetja določevanje skupin izdelkov, ki so osnovna enota v standardu. Za določevanje poznamo več kriterijev, med katerimi sta najpomembnejša in med seboj enakovredna kriterija - kriterij drevesne vrste in kriterij kakovosti. Vpliv kriterijev se najlažje prikaže na praktičnih primerih. Recimo, da podjetje proizvaja stol za vrtno pohištvo, katerega noge in naslon so iz tikovine boljše kakovosti in sedež iz bambusa slabše kakovosti. Tako stanje se zahteva pri vseh serijah znotraj skupine, ne smemo torej mešati ali dodajati tikovino slabše kakovosti, čeprav je ta certifcirana, ker tako porušimo razmerje v kakovosti. V drugem primeru imamo stol oblike A iz tikovine in stol oblike B iz hrastovine. Izdelka sta dve ločeni skupini in v nobenem primeru ne smemo uporabiti hrastovino za stol oblike A in tikovino za stol oblike B, saj se drevesna vrsta med skupinami ne sme mešati. V primeru postelje, katere stranice so iz necertifcirane ❑ Slika 3. Osnovna enota v stan-dardu-skupina izdelka ijaLes 59(2007) 9-10 vlaknene plošče in certificiranega furnirja lahko označimo izdelek kot eno skupino izdelkov, vendar je ta izdelek FSC mešan proizvod in ne FSC popoln. Nabava surovine Pri nabavi je potrebno velik del pozornosti usmeriti v prepoznavanje surovine, ki je temeljna komponenta sistema sledenja. Nabava surovine zahteva natančne opise materialov, ki so lahko vključeni v določeni proizvod. Najpomembnejši element uvajanja standarda je vzpostavljen sistem ločevanja vhodne surovine v kategorije: • FSC-čista surovina (iz 100% cer-tifcirane surovine in je tako tudi označena s certifkatom), • FSC-mešana (surovina vsebuje zmes FSC certifcirane surovine ter reciklirane ali obnovljene in kontrolirane surovine), • FSC po uporabi predelana (že uporabljena surovina lahko tudi reciklirana), • FSC ostala obnovljena (obnovljena pred stikom s kupcem), • kontrolirana (necertifcirana surovina vendar kontrolirana in izpolnjuje zahteve FSC standarda). Najlažji način za preprečevanje mešanja vstopnih surovin je fzično označevanje kot je na primer označena hlodovina iz certifciranega gozda. Poleg tega poznamo tudi druge načine za preprečevanje mešanja vstopnih surovin, kot na primer označevanje z identifkacijsko številko, na podlagi katere je možno izslediti certifcirani izvor. Certifcirano surovino od ne-certifcirane ločimo že na skladišču in kasneje v proizvodnji. Praktični primeri ločevanja so: ločeno skladiščenje hlodovine, ločeni oddelki na notranjih skladiščih, fzično ločene serije v proizvodnji. Pomembno pa je tudi ločevanje surovine, ki je ne moremo kategorizirati. Kontrola proizvodnje Podjetje mora pripraviti mesečni zapis o FSC proizvodnji, ki obsega količino proizvedenega FSC proizvoda in povprečno vsebino FSC surovine na skupino izdelkov. ❑ Slika 4. Spremljanje FSC proizvodnje Vodenje dokumentacije Področje vodenja dokumentacije je prisotno pri nabavi, dostavi, transportu, prevzemu, pošiljanju in pripravi računov za certifcirane produkte. Prav tako morajo biti dokumentirani vsi postopki za vzdrževanje in iden-tifkacijo kritičnih točk v procesu ter zapiski, po katerih je možno identificirati vire ali količino vstopne surovine in volumen ali številčnost proizvoda. Izdani računi morajo vsebovati zahtevane podatke (ime in naslov kupca, datum računa, opis proizvoda, količina, pravilno registracijsko število certifkata, jasen pregled med certifcirani in necer-tifcirani proizvodi na računu, jasno razločene kode na računih z več certifciranimi izdelki. Proizvodi iz 100% FSC certifcirane surovine so na računu primerno označeni, pri proizvidih iz FSC mešane surovine pa je potrebno navesti odstotek certifci-rane surovine, vključene v posamezen proizvod. V kolikor se proizvod trans-portira ločeno od izdanega računa, se priloži ustrezna transportna specif- strokovne vesti kacija po navodilih FSC standarda. Podjetje mora hraniti arhiv kupcev FSC certificiranega proizvoda ali materiala v sklopu tabele skupine proizvoda. Uporaba logotipa FSC Podjetja s certifciranimi proizvodi lahko uporabljajo FSC logotipe, katerih uporaba je podana v standardu FSC STD 40-201. FSC pozna tri kategorije uporabe logotipa: • FSC popoln proizvod, • FSC mešan proizvod, • FSC recikliran proizvod. Za vsakega so predpisana točno določena merila za uporabo logotipa. ❑ Slika 5. Primer FSC logotipa PREDNOSTI CERTIFICIRANJA IN CERTIFIKACIJSKI ORGAN BUREAU VERITAS FSC je edini svetovno priznani sistem, katerega podpira večina okoljevarst-venih organizacij. Vizija podjetja s certifkatom FSC, je obdržati položaj na trgu, pridobiti nove zahtevnejše trge in dvigniti dodano vrednost svojim proizvodom. V svetu je poznana iniciativa globalne okoljevarstvene organizacije WWF (Te Global Forest & Trade Network), ki promovira prodajo lesa iz certifciranih gozdov. Te Global Forest & Trade Network je vzpostavila mrežo podjetji, ki so pripravljena sprejeti politiko o odgovornem gospodarjenju z gozdovi in lesom ter omogoča večjo prepoznavnost podjetij, hitrejši pretok informacij in poenostavljeno poslovanje med podjetij znotraj mreže. <4» WWF GLOBAL FOREST &TRADE NETWORK ❑ Slika 6. Logotip globalne okolje-varstvene organizacije WWF FSC certifkat je potrditev pravilnega gospodarjenja z gozdovi in sledenja certifciranega lesa skozi proizvodnji in prodajni proces. Certifkat ima tudi poslovni pomen in omogoča ustvarjanje zaupanja med dobaviteljem in kupcem v smislu vzdrževanja obstoječih poslovnih vezi, osvajanja novih trgov in dokazovanja okolje-varstvene osveščenosti. Za pridobitev certifkata mora podjetje poslati povpraševanje na certif-kacijski organ. Bureau Veritas d.o.o. deluje v okviru svetovno priznane skupine Bureau Veritas Certifcation, ki razpolaga s strokovnim kadrom, kateri že vrsto let deluje na področju lesarstva in gozdarstva tako v tujini kot tudi pri nas. Naša naloga je, da omogočimo izboljšanje sistema upravljanja v gozdarski dejavnosti in dvig konkurenčnosti lesenih proizvodov potrjenih z logotipom FSC. Akreditiran s strani tridesetih različnih nacionalnih in internacionalnih akreditacijskih teles je Bureau Veritas Cerifcation vodilni certifkacijski organ, prisoten v več kot 100 državah po svetu. Bureau Veritas d.o.o. bo v prihajajočem letu omogočil pridobitev certifikata iz pisarne v Sloveniji in kakršnokoli svetovanje s tega področja. Presojevalci so tuji in domači neodvisni strokovnjaki, ki poznajo trenutno stanje v lesni industriji v Sloveniji. Cilj naše ponudbe je približati certifkacijski sistem tako manjšim kot večjim podjetjem v Sloveniji. Literatura: 1. FSC-STD-01-001 V4-0 EN (2002): FSC Principles and Criteria. 2. FSC-STD-40-004 V1-0 EN (2004): FSC Chain of custody standard for companies supplying and manufacturing FSC-certified products. 3. FSC-STD-40-201 V2-0 EN (2004): FSC on-product labelling requirements. 4. FSC International Centre: FSC Certifcation: Chain of Custody (a technical guide for manufactures ans suppliers). http://www. fsc.org/en/ (25. oct. 2007) ❑ Slika 7. FSC proizvod v Sloveniji ijaLes 59(2007) 9-10 strokovne vesti Podnebne spremembe: priložnost za razvoj avtor Bojan POGOREVC Na Brdu pri Kranju je 16. novembra 2007 potekala mednarodna konferenca, ki sta jo skupaj organizirala Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije ter Britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Konference se je udeležilo približno 200 strokovnjakov iz nacionalnih institucij, civilne družbe in gospodarstva. Med udeleženci so bili tudi ministri za okolje iz držav članic Evropske unije in jugovzhodne Evrope, ki so sodelovali v panelni razpravi o vlogi in odgovornosti vlad. Podnebne spremembe so osrednji okoljski izziv človeštva. Novi znanstveni izsledki z vedno večjo gotovostjo potrjujejo človekov vpliv na podnebni sistem, hkrati pa so vse pogostejše in zanesljivejše ocene negativnih posledic, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov. Analize kažejo, da so stroški, potrebni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov precejšnji, vendar obvladljivi; zavlačevanje, ki bi povzročalo vedno večje škode, pa veliko dražje. Na globalni ravni se soglasje šele oblikuje, Evropska unija pa je v marcu na zadnjem zasedanju Sveta že sprejela odločne ukrepe in cilje za zmanjšanje emisij CO2. Z njimi se je obvezala, da bo svoje emisije CO2 do leta 2020 zmanjšala za najmanj 20 odstotkov glede na leto 1990, ter sprejela usmeritev, da je treba emisije razvitih držav do leta 2050 zmanjšati za 60 do 80 odstotkov. Zmanjševanja emisij spremljajo ambiciozni cilji pri izrabi obnovljivih virov in povečevanju energetske učinkovitosti, ki skupaj tvorijo integriran energetsko-podnebni paket. Prehod v družbo z nizkimi emisi- jami ogljika bo zahteval strukturne spremembe v načinu proizvodnje in potrošnje. Razvoj, proizvodnja in uporaba energetsko učinkovitih izdelkov z majhnimi emisijami CO2 bodo med dejavniki konkurenčnosti na ravni držav in podjetij (poslovnih subjektov). Zaradi manjših stroškov za energijo, bo uporaba proizvodov vplivala tudi na izdatke prebivalstva, njihove odločitve pri nakupu pa bodo vplivale na obseg trga izdelkov, pri katerih proizvodnji se sprošča manj CO2. ijaLes 59(2007) 9-10 strokovne vesti Za uspešno spoprijemanje s podnebnimi spremembami morajo vlade oblikovati razvojno naravnano politiko, v katero se aktivno vključi gospodarstvo in prebivalstvo. Podjetja morajo biti z izzivi podnebnih sprememb seznanjena, da bodo v tej smeri naravnala svoj razvoj. Prebivalstvo pa je treba ozavestiti o problematiki podnebnih sprememb ter jih seznaniti z možnostmi, kako lahko posameznik prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in s koristmi, ki jih takšna ravnanja omogočajo. Konferenca je bila namenjena opredelitvi sinergij med ozaveščenostjo prebivalstva ter razvojem in trženjem podnebju prijaznih izdelkov. Predstavljenih je bilo tudi nekaj primerov dobrih praks držav iz jugovzhodne Evrope, ki sicer še nimajo po Kjotskem protokolu obveznosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, a je za njihova gospodarstva upoštevanje zniževanja emisij toplo-grednih plinov strateško pomembno za razvoj. V podporo spremembi razumevanja podnebnih sprememb od »okoljskega problema« v »okoljski razvojni izziv« celotne družbe je na visoki ravni potekala izmenjava pogledov najvišjih vladnih predstavnikov (ministrov) Velike Britanije iz in držav jugovzhodne Evrope ter Evropske komisije. Konference sva se udeležila s prof. dr. Francem Pohlevnom, kjer sva izpostavila pomen lesa in predelave lesa kot nizkoogljične tehnologije, ki lahko bistveno prispeva k zmanjševanju emisij CO2, kot tudi k trajnostnemu razvoju. Na srečanju na Brdu pri Kranju se je pokazalo, da ne domači, niti tuji strokovnjaki (predavatelji) ne prepoznavajo lesno-predelovalna tehnologije, kot nizkoogljične. Vse preveč so poudarjali, kako se preus- meriti na alternativne vire energije, ne pa kako naj se poraba le te zniža. Tako je pred nami naloga, da strokovno in najširšo javnost, kot državne inštitucije soočimo z dejstvi, da prepoznajo vse prednosti lesa, kot obnovljivega materiala, lesnopredelovalna industrija pa izkoristi okoliščine, ki jih ponuja boju proti podnebnim spremembam (kot proizvodnja, ki temelji na nizkoogljični tehnologiji). Ali bomo izkoristili to priložnost? Dodatne informacije: www.brdo-co2nference.net kratke vesti Nagrada za najboljšo stojnico Med 7. in 14. septembrom je na največjem kazahstan-skem sejmišču potekal sejem Kazbuild. Na sejmu se je predstavilo več kot 600 razstavljavcev, kar tretjina iz tujih držav. Sejma se je prvič udeležila tudi družba Hidria Perles, ki je na več kot tridesetih kvadratnih metrih razstavnega prostora razstavljala profesionalni program Perles of Switzerland ter hobi program Iskra ERO. Za Hidrio Perles, ki šele vstopa na trg Kazahstana, je bil prvi sejemski nastop na tem trgu zelo uspešen, saj so v podjetju za svoj sejemski nastop prejeli prestižno nagrado za najboljšo stojnico: “KazBuild 2007 BEST STAND”. »Nagrada je bila presenečenje, saj so najvišje nagrade ponavadi želi razstavljavci največjih stojnic. Naša stojnica pa je bila ena izmed manjših, saj je nad sto podjetij razstavljalo na bistveno večjih površinah,« je ponosno povedal Benjamin Bajt, vodja predstavništva Hidrie Perles v Kazahstanu. Sejemski nastop pa ni bil uspešen le zaradi prejete nagrade, temveč predvsem zaradi navezovanja poslovnih stikov ter predstavitve novih blagovnih znamk električnega ročnega orodja v Srednji Aziji. Za kreativno zasnovo stojnice so poskrbeli v oddelku marketinga Hidrie Perles. Z njo so bili prvič nagrajeni leta 2005 na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, opazna pa je bila tudi na sejmih v Rusiji ter na Hrvaškem. »Da bi izpostavili robustnost, profesionalnost ter vzdržljivost naših izdelkov, smo jih želeli postaviti v njihovo realno okolje. Torej, na gradbišče – med težke gradbene materiale, kjer se najbolje izrazi njihova moč,« so podali v marketingu podjetja. ijaLes 59(2007) 9-10 strokovne vesti 8. mednarodna konferenca SLOBIOM 2007 Obnovljiva energija in učinkovita raba energije, temelj energetske strategije v JV Evropi avtor Bojan POGOREVC V Ljubljani je od 8. do 9. oktobra potekala 8. konferenca SLOBIOM 2007, OBNOVLJIVA ENERGIJA IN UČINKOVITA ENERGIJA, TEMELJ ENERGETSKE STRATEGIJE JV EVROPE. Zaključki s konference Soočeni s podnebnimi spremembami moramo takoj ukrepati tako na področju zelenih energentov kot obnovljivih virov energije. Zadnje poročilo IPCC opozarja, da moramo korenito spremeniti oskrbo z energijo glede nevarnosti na vpliv podnebnih sprememb v prihodnjih 15 letih. Gospodartsvo kot varna oskrba z energijo še povečujeta nujnost sprememb. V zadnjem desetletju se srečujemo s prav tako dramatičnim dvigom cen nafte in urana. Globalna katastrofa pa se nam obeta na področju zdravja v kolikor se bo trend gradnje nuklearnih reaktorjev nadaljeval. V najkrajšem času mora- mo poiskati dolgoročne alternative v izogib negativnim vplivom na okolje, gospodarstvo in družbo kot celoto. European Commission Strategic Energy Review je pomemben korak naprej v zagotavljanju trajnostne energetske politike v Evropi. Razvoj obnovljivih virov energije bo povečal varnost preskrbe z energijo v Evropi. Istočasno pa uporaba teh tehnologij in njihov razvoj v Evropi pripomore k vodilni vlogi na tem najbolj dinamičnem področju v svetu. Razvijanje novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti del globalne energetske oskrbe in kreiranja varne oskrbe kot trga dela in visoke dodane vrednosti za različne regije v Evropi v močni povezavi z lizbonsko strategijo in eden ključnih faktorjev pri nadalj-nem ekonomskem razvoju Evrope. Evropa je prva na okopih razvoja tega področja in že zagotovila več kor 350 JI 'm^^^~~t^9 tt^^L^ Wit Ji 1 ^^^W- 1 nrf '< ^L,- :Jr^ tisoč delovnih mest v tem sektorju, veliko od teh izvozno usmerjenih. Glavni cilj konference je bil vzpodbuditi sodelovanje med državami JV Evrope na področju obnovljivih virov energije v najkrajšem času. Obnovljiva energija, ki temelji na življenjsko pomembnem kmetijstvu je ključen faktor pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti in obstoja vsake države. Prepričani smo, da bo z izgradnjo okoljske, lokalne regionalne in nacionalne gospodarske politike držav JV Evrope pravočasno, program obnovljive energije realiziran pred letom 2030. Na konferenci sem sodeloval s predavanjem »V LESU JE ODGOVOR«, s katerega podajam kratek izvleček: Živimo v obdobju potrošništva. Vsak dan prijoka na svet 95 milijonov otrok, 6 bilijonska populacij, ki se povečuje, potrebuje vsako jutro, ko ijaLeS 59(2007) 9-10 strokovne vesti se zbudi, vedno več energije, hrane in materialnih dobrin. Jeklo, beton, plastika in fosilna goriva – »sodobni materiali in viri« imajo izredno visoke emisije CO2 tako pri proizvodnji kot v uporabi. Soočamo se z negativnim vplivom na okolje le teh, ki se že odraža najbolj videno v drastičnih podnebnih spremembah. Sprejemajo se resolucije, programi kako zmanjšati negativne vplive na okolje, kako najti alternativne vire. Cilji so ambiciozni, predvsem pa nujno takoj uresničljivi, v kolikor želimo ohraniti in tudi izboljšati, kar smo dobili od prihodnjih generacij na posodo. Osredotočeni pa so predvsem na posledice – visoka poraba energije! Ne vprašamo pa se, zakaj? Kje so razlogi? Potrošništvo, materiali in viri! Proft pred ljudmi je že desetletja nazaj zapisal Noam Chomsky. Potrošništvo je paradigma današnjega časa, ki je ne bomo spremenili v kratkem. Proft je uzakonjen, o tem ni kaj dosti razpravljati. Materiali in viri – na tem področju lahko naredimo ogromno. Vprašanje - kako zagotoviti traj-nosten gospodarski razvoj temelječ na obnovljivih virih in materialih? Odgovor s pospeševanjem gojenja dreves in uporabe lesa, oboje kot zamenjavo za materiale kot so jeklo, beton in plastika, in za ne obnovljiva fosilna goriva. Najbolj učinkovito tako z vidika energetske bilance, kot z vidika zmanjšanja emisij CO2 je: • zamenjava materialov - energetsko potratne, okolju in ljudem neprijazne materiale (jeklo, beton, plastika), zamenjati z energetsko ne potratnimi, okolju in ljudem prijaznimi materiali – V LESU JE ODGOVOR, • manj učinkovita je zamenjava fosilnih goriv (tudi z lesom), o čemer se pogovarjamo, • najmanj učinkovit je gozd kot ponor CO2, kar je že uzakonjeno in se operativno izvaja - Kyotski protokol - trgovanje z emisijami CO2. Patrick Moore – ustanovitelj gibanja GREEPEACE, je v svoji knjigi Green spirit s podnaslovom »Trees are the answer« zapisal: “We should be growing more trees and using more wood”. napovednik 6. slovenska razstava jaslic na Sveti Gori Frančiškanski samostan Sveta Gora v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan in Turističnim društvom Solkan letos organizira 6. slovensko razstavo jaslic z mednarodno udeležbo. Razstava bo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Solkanom. Otvoritev razstave je predvidena v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri v baziliki. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure in sicer do 6. januarja 2008. Sodelovanje na razstavi so zagotovili poleg domačih tudi razstavljal-ci iz Italije, Avstrije in Hrvaške. kratke vesti Mojca Doria -Slike na les v Rdeči galeriji V Rdeči galeriji Ateljeja 2050 na Vil-harjevi 3 v Ljubljani je bila 22.11.07 otvoritev razstave Mojce Doria z naslovom Slike na les. Slike in risbe na les avtorica razvija že 6 let. Poleg osnovne ploskve poslika tudi stranice, s čimer sliki ustvari okvir. Njena dela se ves čas spreminjajo, trenutno jo zanimajo drobni detajli, malenkosti, ki so ji, kakor pravi sama, tudi sicer v življenju blizu. Velikokrat je detajl pomembnejši od bistva, saj ga popolnoma spremeni. Pred tem obdobjem so bila njena dela skrajno minimalistična. Tematika izhaja iz trenutkov, ne bistvenih momentov, kracanja, sanj in drugih utrinkov, sčasoma je postala celo malo pravljična in morda včasih nosi s seboj tudi zgodbo. Včasih pa jo res! Mojca Doria je študentka 3.letnika Likovne pedagoške fakultete v Ljubljani. Njena barvita dela pa ste verjetno že opazili tudi na Ljubljanskem Art Marketu. ijaLes 59(2007) 9-10 strokovne vesti -^S Verk. E: Proizvajalec pohištva in zadovoljen kupec-----------32,97 STROJI IN NAPRAVE Geršak. M: Lesnoobdelovalni stroji.. Geršak, M.: Transportne naprave— Geršak, M; Stroji za primarno obdelavo----------- Geršak. M: Pnevmatične in hidravlične naprave. Geršak, M. et aL Stroji in naprave v lesarstvu___ Prošek. M. et aL Stroji za obdelavo lesa_______ __3.75 —3.62 __3.23 __2.83 __8.25 ..-24.36 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3-Medjugorac. N: Organizacija proizvodnje 4. Steblovnik, Z.; et al: Podjetništvo--------------- —7.87 __747 -14.02 D Bizjak. J: Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAMI)____6.95 Jelovčan. I.; Leban. I: Gospodarjenje__________________13.28 Knjige Lesarske založbe lahko naročite (kupite) na naslovu: LESARSKA ZALOŽBA ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška c. 3. 1000 UUBUANA D Tel.: 01/421-46-60 D Faks: 01/421-46-64 e-pošta: revija.les -■ siol.net Informacije o strokovnih knjigah LESARSKE ZALOŽBE lahko dobite tudi na Internetu: http://www.zls-zveza.si tudi i NAVODILA AVTORJEM za pripravo prispevkov 1. Prispevki Revija Les objavlja izvirne in pregledne znanstvene ter strokovne prispevke s področja lesarstva, pohištvene industrije in z lesarstvom povezanih področij (arhitekture, oblikovanja, okolja, gradbeništva, etnologije …). Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. Za vsebino prispevka so odgovorni avtorji. O obliki in datumu objave članka odloča uredništvo. 2. Obseg prispevkov Prispevki morajo biti pripravljeni v skladu s temi navodili. Znanstveni članki naj ne presegajo 18.000 znakov s presledki, po dogovoru z urednikom lahko le pregledni znanstveni članki obsegajo 27.000 znakov s presledki. Priporočena dolžina strokovnih člankov je 9.000 znakov s presledki. Za angleške prevode povzetkov so odgovorni avtorji. Uredništvo revije Les zagotovi lektoriranje slovenskih tekstov. Tekstov prispevkov, zgoščenk in disket avtorjem ne vračamo. Na zahtevo avtorja vračamo slikovno gradivo. 3. Jezik V reviji Les objavljamo znanstvene prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku, strokovne pa le v slovenskem jeziku. 4. Povzetek Za izvirne in pregledne znanstvene članke, morajo avtorji pripraviti povzetek v angleščini in slovenščini. pri tujejezičnih avtorjih, bo za slovenski povzetek poskrbelo uredništvo. Povzetek mora podati jedrnato informacijo o vsebini prispevka. Okvirno naj zajema 1.000 znakov s presledki. 5. Ključne besede Ključnih besed je lahko največ 8. Predstaviti morajo področje raziskave, podane v članku. Napisane morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Razvrščene naj bodo v abecednem redu slovenskih besed. 6. Naslov članka Naslov članka naj bo kratek in razumljiv. Pri izvirnih in preglednih znanstvenih člankih, naj bo zapisan v slovenskem in angleškem jeziku. Za naslovom sledijo ime/imena avtorja/avtorjev (ime in priimek). 7. Naslov avtorja/avtorjev Pod imeni avtorjev naj bodo zapisane oštevilčene inštitucije od koder prihajajo avtorji prispevkov. Za vodilnega avtorja navedimo še naslov, telefonsko, faks številko in elektronski naslov. 8. Preglednice, grafkoni in slike Preglednice in slike naj bodo jasne; njihovo mesto mora biti nedvoumno označeno, njihovo število naj racionalno ustreza vsebini. Slike in preglednice morajo podpirati tekst. ijaLes 59(2007) 9-10 Vsi naslovi slik oziroma preglednic morajo biti navedeni v slovenskem in angleškem jeziku. Za angleške naslove preglednic in slik so odgovorni avtorji. Naslove preglednic pišemo nad preglednico, naslove slik pa pod slike. Preglednica 1. Vpliv širine branik na gostoto smrekovega lesa Slika 1. Poškodba hišnega kozlička (foto: Janez Novak) 9. Literatura in viri Pri znanstvenih prispevkih uporabljeno literaturo citiramo med besedilom, pri strokovnih pa ne. Več avtorjev istega dela citiramo po naslednjih načelih: delo do dveh avtorjev (Priimek, Priimek, leto)« na primer: (Novak, Florjančič, 1984)]; delo več kot dveh avtorjev (Priimek prvega avtorja in sod., leto), na primer (Kovač in sod., 2002). V kolikor ime avtorja kake trditve navedemo v tekstu, je dovolj če poleg zapišemo le letnico objave. V primeru da eno trditev podkrepimo z dvema ali več viri, jih razvrstimo po letnici objave in ločimo s podpičji (Novak, 1992; Žgajner in sod., 1998). Standarde navajamo le s kratico standarda in letnico izdaje, na primer (SIST EN 113, 1996). Zakonodajo navajamo s kratico, ki nastopa v uradnem listu (BPD 98/8/EC, 1998) (ZKem, 2006). Kot vire navajamo le javno dostopno literatura. Citiranje internih poročil, ekspertiz, neobjavljenih podatkov ni zaželeno. Literaturo uredimo po abecednem redu. Imena avtorjev pišemo odebeljeno: • Članek: Kovačič J, Prešeren M (2000) Relevantne lastnosti hrastovine. Les, 52: 369-373 • Knjiga: Richardson HW (1997) Handbook of copper compounds and applications. M. Dekker, New York, 325 • Poglavje v knjigi Kai Y (1991) Chemistry of Extractives. V: Wood and Cellulosic Chemistry. Hon DNS (Ur.), Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, New York, 215-255 • Zakonodaja: Biocidal Products Directive 98/8/EC (1998) Ofcial Journal of the European Communities L 123:1-63 • Standard EN 113 (1996) Wood preservatives; Determination of the toxic values against wood destroying basidiomycetes cultured an agar medium. • Internetni vir Pri dokumentih dostopnih le preko interneta, so elementi navedbe: avtor (če je znan), naslov dokumenta, leto, organizacija (če je znana), datum zadnje spremembe (če je znan), URL naslov, datum (dan ko smo dokument prebrali). Predstavitev Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. (2004) DIT Ljubljana. http://www.ditles.si/index1.htm (3.12.2007) strokovne vesti 12. Latinska imena taksonov Latinska imena rodov, vrst in intraspecifčnih taksonov pišemo v kurzivi – italic (Picea abies (L.) Karst.) 13. Format in oblika prispevka Članek naj bo pisan v formatu WinWord (.DOC ali .RTF), na A4 formatu, font Arial, velikost 11. Naslovi poglavij naj bodo napisani odebeljeno. Zaradi pozicioniranja naj bodo risbe in fotografje vključene v tekst ter še dodatno priložene kot slikovne datoteke (glej točko 15). Prispevke pošljite v elektronski obliki (disketa, CD, DVD) na naslov uredništva (Karlovška 3, 1000 Ljubjana) ali po e-pošti na revija.les@siol.net. 14. Oblikovanje grafkonov • Če se le da, ne uporabljajte MS Excela, ker ne moremo nadzorovati parametrov grafkona (debelina črt, šrafure, velikost grafa itd.); priporočamo profesionalne programe za risanje grafkonov: Origin, SIGMA plot … Zaradi pravilnega položaja naj bodo vsi grafčni elementi vstavljeni tudi v tekst. Ozadje grafkona mora biti belo! • V kolikor gre za stolpičen diagram s samo eno vrsto stolpcev, naj bodo le-ti beli s črno obrobo; šrafure v tem primeru niso potrebne! • 3D grafkoni niso zaželeni; če je možno, uporabljajte 2D grafkone. • Zaradi eno oz. dvobarvnega tiska naj bodo grafkoni črno-beli, da se izognemo zmanjšani preglednosti, ki nastopi pri pretvorbi nekaterih barv v ČB. 15. Oblikovanje slikovnega gradiva • Slikovno gradivo lahko digitaliziramo v uredništvu, medtem ko morajo za digitalizacijo diapozitivov poskrbeti avtorji sami. Slika, narejena z digitalnim fotoaparatom mora imeti ločljivost vsaj 2,1 milijona pikslov. • Slike naj bodo skenirane pri ločljivosti 300 dpi. • Vse slike morajo biti priložene v originalni TIFF ali JPEG datoteki. Zaradi pravilnega položaja naj bodo vstavljene tudi v tekst. • Za objavo barvnih slik je potreben predhoden dogovor z odgovornim in tehničnim urednikom revije. • Risbe morajo biti narejene v enem izmed računalniških risarskih programov (Corel DRAW, FreeHand itd.). Upoštevati je potrebno minimalno debelino črte, ki znaša 0,25 točke oziroma 0,15 mm. Slabih fotokopij in risb, narejenih s svinčnikom, ne sprejemamo. Če je mogoče, se izogibajte risanju v Wordu (zlasti raznih FLOW diagramov s funkcijo Draw), ker se pri različnih fontih oblika sesuje in je ni mogoče restav-rirati niti izpisati. Največkrat nastopijo tudi težave pri izvozu v PDF datoteko. Za morebitne nasvete se obrnite na uredništvo. strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: iverne plošče - 8. del V reviji Les št. 9-10/1986 do št. 9-10/1987 že objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminološka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (defnicija) Nem{ko Angle{ko prekát -a m manjši, ograjeni prostor v pripravi; dozirni - Prekatkasten m Funnel pretóčen -~na -o nanašajoč se na pretok; -čna cev, -čni čas, -čna hitrost, -čni kanal, -čna stiskalnica durchlauf … Continuous prikljúček -čka m naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na stroj; cevni -, izpustni -,sesalni - Stutzen n Socket pršênje -a s nanašanje tekočin v obliki drobnih kapljic na površino Besprühung f spray coating pršílnik -a m priprava, ki razprši tekočino na drobne kapljice Besprühungsanlage f spray coating device razdelílen –lna –o nanašajoč se na razdeljevanje; -lna glava Streukopf m spreading head razdelílnik -a m naprava, s katero kaj porazdeljujemo Verteiler m branch box razkladálnik -a m (v proizvodnji ivernih plošč) stroj za razkladanje, odlaganje in polaganje tovora; - drv, mobilni -, - oblovine, - plošč, - sekancev, - viličar, - žagovine Entstapler m Unloader razvrščanje -a s (sortiranje) razporejanje po določenih značilnostih; - iverja po teži, - iverja po velikosti, - plošč po dimenzijah, - plošč po kakovosti Sortieren n Classifying rób -a m (v proizvodnji ivernih plošč) meja med dvema ploskvama telesa; gornji izoblikovanje -a, obdelava -ov, oblaganje –a, olepljanje –a, razsuti -, zaprt (kompakten) — Obere Kante f, Kantenausbildung f, Kantenverarbeitung f, Kantenverkleidung f, Kantenverleimung f, zerstreute, zerfallene Kante f, kompakte Kante f Upper edge, Edge finishing, Finishing of edges, edge bonding, edge gluing, shed edge, scatter edge, compact edge Róbiti –im iverno ploščo; grobo –, končno -, prečno -, vzdolžno - besäumen, vorbesäumen, fertigbesäumen, querbesäumen, längsbesäumen to trim, pretrimming, finaltrimming, transverse trimming, longitudinal trimming ročíca -e ž (v proizvodnji ivernih plošč (vzvòd, držálo, ročník) izvlečna - (pri stiskalnici), vkladna -(pri stiskalnici) Arm (presse) m arm (press) rótor -ja m vrteči se del pri iverilnikih, mlinih in sekalnikih Rotor m rotor sejáti –em (v proizvodnji ivernih plošč) ločevati različne delce lesa (sekance iverje, žagovino) v več poljubnih frakcij sieben to screen sekálnik -a m (sekírostroj) (žarg.) stroj za sekanje lesa v sekance; vrste po izdelavi: bobnasti ali valjčni -, kolutni ali ploščni -, vrste po namenu: - očelkov, univerzalni - Hackmaschine f, Trommelbacker m, Scheibenhacker m, Kappscheibenhacker m, Universalhacker m Chipping machine, Drum chipper, Disc chipper, Chipper for mill ends, Universal chipper sékanec -nca m osnovna surovina za proizvodnjo iverja in vlaken; optimalna dolžina 20 do 60 milimetrov Hackschnitzel m chip sesálnik -a m (v proizvodnji ivernih plošč) (ekshavstor) priprava ali stroj za sesanje; - za čiščenje, - za iverje, - za prah Absauger m Suction machine sílos -a m glej bunker síto –a s (v proizvodnji ivernih plošč) naprava za ločevanje delcev materiala po velikosti; vrste: bobnasto -, izenačevalno -, nihalno -, trojno -, valjasto -, vibracijsko - Sieb n Trommelsieb n, Ausgleichsieb n, Schwingsieb n, Dreifachsieb n, Roll-sieb n, Vibrationssieb n screen, rotating screen, equalizing screen, vibro screen, triple deck screen, rolling screen, vibrating screen skóbljanec -nca m (oblanec) odrezek pri skobljanju; lesni ostanek kot surovina za proizvodnjo ivernih plošč Hobelspan m Shaving ijaLes 59(2007) 9-10