GRADIMO NAJVEČJE TURISTIČNO NASELJE V SRS


m
Bernardin končno zares štartal
Jože Smole — član predsedstva CK ZK Jugoslavije vzidal temeljni kamen — Jože Pentek, predsednik zbora delegatov TOZD Emone otvoril slovesnost — Otvoritev naselja spomladi 1976 — Jože Smole čestital Francu Nebcu
informator
glasilo delovne skupnosti ■ emona | ljubljana leto 5	oktober 1974	št. 44
PORTOROŽ, 19. oktobra — Jože Smole, član predsedstva CKZK Jugoslavije je v soboto ob treh popoldne po uvodnem govoru Jožeta Pentka, predsednika zbora delegatov TOZD Emone, slovesno vzidal temeljni kamen za največje turistično naselje v naši republiki, s čimer je simbolično označil začetek gradnje na prostoru nekdanje ladjedelnice. Takoj zatem je k uspešnemu začetku gradnje čestital Francu Nebcu, generalnemu direktorju naše delovne skupnosti.
Slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna se je med številnimi gostin-sko-turističnimi, družbenopolitičnimi delavci in načrtovalci, graditelji soinvestitorji ter Emonci udeležil tudi dipl. inž. Miloš
Šulin, predsednik komiteja za turizem pri IS SRS, s čimer je posebej podčrtal pomembnost te gradnje.
Jože Smole je na slovesnosti ob piranskem občinskem prazniku v bližnjem Piranu naslednjega
OBISK:
Občinski
sekretarji
ZKJ
Pogovor o povezovanju Proizvodnje in trgovine
vodil Roman Albreht
LJUBLJANA, 15. oktobra — Občinski in Medobčinski sekretarji ^KJ, udeleženci semi-narja, ki ga je organizi-ral CK ZK Slovenije, in s'cer iz Ljubljane in Go-fenjske, so v okviru Pfograma obiskali tudi našo delovno organizacijo.
Pogovora, ki ga je vodil Roman Albreht, član Predsedstva ZKJ in sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana-Center, se je udeležil Politični aktiv Emone in ',0dilni delavci naše de-°yne organizacije. Te-^i pogovora sta bili UsPešno uveljavljanje samoupravljanja v okvi-fu naših TOZD in na ravni celotne delovne 0r9anizacije Emone ter Povezovanje proizvod-l1*6 P° dejavnostih in r9ovine v tako razveja-neni kolektivu kot je naš.
PREBERI:
•	SNEG NA KREDIT
str. 3
•	POSOJILA ZA KMETE
str. 5
SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH
Zajetna množica pripomb in dopolnil
Iz 21 naših TOZD in delovne skupnosti skupnih služb 323 pripomb na člene sporazu-Dopolnila za sporazum — Komisija za splošne akte opravila veliko delo
ma
V začetku avgusta je po sklepu komisije za samoupravne akte podjetja dan v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o ureditvi vprašanj skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Takrat je bil postavljen rok za dostavljanje pripomb TOZD na omenjeni samoupravni sporazum do 3. septembra 1974. Iz različnih razlogov je kasneje rok podaljšan do 10. septembra.
V vseh TOZD je potekala intenzivna razprava, tako da je bilo končno mogoče združiti vse pripombe v material, ki je prav tako zajeten kot samoupravni sporazum. Niti ena od 21 TOZD in še delovna skupnost skupnih služb ni bila brez pripomb, kar dokazuje zavzetost pri razpravi in kar je najvažnejše, je dejstvo, da je v zavest vseh zaposlenih prodrla miselnost, da le v sodelovanju in s prispevki vseh prizadetih gradimo svojo interno zakonodajo,
po kateri se bomo morali ravnati.
V ilustracijo naj navedemo, da je bilo skupno 323 pripomb na različne člene samoupravnega sporazuma. V to številko niso vključene pripombe na tabelo I {obračunski razredi za vrednotenje poklicev), tabelo II (nomenklatura poklicev) in tabelo III (okvirna opredelitev pojmov za nazive organizacijskih enot in nazive delavcev — vodji teh enot ter nazive drugih delavcev na vodilnih in drugih odgovornih delovnih mestih).
dne posebej poudaril, da je Bernardin izredno pomemben za nadaljnji razvoj in perspektivo turističnega gospodarstva ne samo ob slovenski obali, temveč tudi v republiki.
Jože Pentek je začel slovesnost z naslednjimi besedami:
Tovarišice in tovariši!
Danes smo priče polaganju temeljnega kamna
sem in gospodarstvo, posebno pa sa obalni del Slovenije, je bila javnost v zadnjih letih obširno seznanjena, zato smatram, da ob tej priliki tega ni treba posebej poudarjati.
Lokacija in izgradnja BERNARDINA pomeni povezavo med zgodovinskima mestoma Piran in novim modernim turističnim središčem Portorož. Celotni kompleks bo pomenil v svetu veliko turistično pridobitev. Z dograditvijo BERNARDINA bo na tem območju preko pet tisoč (5.000) hotelskih ležišč, 5 zimskih bazenov ter
Nekateri so bili mnenja, da tako mnoštvo pripomb in predlogov pomeni, da je osnutek samoupravnega sporazuma slabo sestavljen. Menimo pa, da temu ni tako, in da so pripombe rezultat zelo resnega in zavzetega obravnavanja bodočih razmerij v združenem delu. Seveda, bilo je tudi nasprotujočih si pripomb, tudi takih, ki niso bile sprejemljive, vendar v celoti upoštevanja vredne in solidne.
V dneh 17., 18. in 19. oktobra je komisija za splošne akte podjetja opravila ogromno delo, da je lahko uskladila vsa različna gledanja, ki so dostikrat izhajala iz razmer v posamezni TOZD, niso pa vselej upoštevala celote,
(Nadaljevanje na 2. str.)
♦


*•*!>*>-	____j
m



J aže Smole, član predsedstva CK ZK Jugoslavije, vzidu-je temeljni kamen za turistično naselje Bernardin
Jože Pentek, predsednik zbora delegatov TOZD Emone, slavnostni govornik cb polaganju temeljnega kamna za Bernardin v Portorožu
velikemu, modernemu turističnemu kompleksu BERNARDIN.
Za uresničitev tega dogodka so bili vloženi veliki napori s strani zveznega izvršnega sveta, skupščine, republiškega izvršnega sveta, zveznega sekretariata za finance, republiškega sekretariata za gospodarstvo, skupščine občine Piran, Ljubljanske banke in OZD Emone iz Ljubljane.
S pomembnostjo turističnega kompleksa Bernardin za slovenski turi-
ostalih objektov, kar bo omogočilo podaljšanje turistične sezone in še večje uveljavljanje kongresnega in poslovnega turizma.
Projekt BERNARDIN je izdelali tako, da je z rešitvijo infrastrukture omogočeno kasnejše nadaljnje širjenje hotelskih zmogljivosti, od sedanjih 1.616 ležišč na prvotno projektiranih 2.500 ležišč.
S tem projektom se je spremenila cestna pove-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Spominska fotografija ob temeljnem kamnu — Bernardin 19. X. 1974 — po slovesnosti v Portorožu
Bernardin štartal
(Nadaljevanje s 1. strani)
zava na tem območju, ladjedelnica »2. oktober« je s premestitvijo v Izolo dobila boljše pogoje za svoje delo in nadaljnji razvoj, opravljena so bila tudi vsa ostala potrebna dela, tako da so sedaj dani vsi pogoji za pričetek gradbenih del za BERNARDIN.
Spremenjeni pogoji financiranja projekta BERNARDIN so zahtevali odločitev in solidarno jamstvo vseh 21 TOZD Emone, in sicer s področja kmetijstva in predelovalne industrije, trgovine, turizma in hotelirstva.
TOZD Emone s skupno 6.000 zaposlenimi delavci, so prevzele veliko breme odgovornosti za uresničitev tega velikega projekta, katerega investicijska vrednost znaša 610 milijonov din.
Turistični kompleks BERNARDIN bodo sestavljali:
•	hotel »Pečina« A kategorije s 504 ležišči,
•	hotel »Pristan« visoke B kategorije s 514 ležišči,
•	in hotelski objekt »Vas« B kategorije s 598 ležišči.
Tako bo imel turistič-
ni kompleks BERNARDIN skupaj 1.616 ležišč in okrog 4.000 restavracijskih sedežev. Zgrajena bosta dva zimska bazena, plaža, igrišča ter ostali objekti, ki so potrebni za nemoteno poslovanje BERNARDINA.
Celotni kompleks bo zgrajen do spomladi leta 1976 in se bo že v turistični sezoni tega leta vključil v slovensko turistično gospodarstvo.
Prosim tovariša Jožeta Smoleta, člana predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, da vzida temeljni kamen za turistični kompleks BERNARDIN.
SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH
Pripombe in dopolnila
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne le v podjetju, temveč širše družbene skupnosti.
Najbolj značilne pripombe in predlogi so se nanašali na naslednja določila samoupravnega sporazuma:
•	prepoved nameščanja upokojencev na vodilna delovna mesta;
•	na način izbire in pogoje za vodilna delovna mesta;
•	na delo pripravnikov in mentorjev;
•	na način stimuliranja učencev v gospodarstvu in dopolnilnega izobraževanja;
•	na funkcionalno izobraževanje, izobraževanje za varno delo, politično in samoupravno izobraževanje ter pridobivanje polkvalifi-kacij;
•	na finančna sredstva za izobraževanje;
•	na potrebo po formiranju izobraževalnega centra v podjetju;
•	na kadrovsko politiko nasploh in štipendiranje ter stimulacijo;
•	dopusti in pravice ter dolžnosti v posebnih pogojih dela;
•	za delovna mesta invalidov;
•	na nadomestila v primeru smrti delavca in opredelitev pojma bližnjega sorodnika;
•	o pravici do dopustov za strokovne izpite;
•	na uskladitev raznih nadomestil s sporazumi, ki so jih TOZD podpisale po raznih dejavnostih;
•	na osebne dohodke v primeru, da TOZD posluje z izgubo;
•	o stimulaciji nas jloh za uspešno poslovanje in posebno za finančno disciplino, zmanjšanje zalog, koeficientu obračanja itd.;
•	na minulo delo in način obračunavanja le-tega;
•	o premestitvi delavcev na druga delovna mesta;
•	o delu ob nedeljah, državnih praznikih in nagrajevanja v zvezi s tem;
•	o nadomestilu v času bolezni;
•	o stroških za prevoz na delo in z dela;
•	o dnevnicah za službena potovanja, ločenem življenju, terenskem dodatku itd.;
•	o regresiranju penzi-onskih cen v počitniških domovih, regresu za letni dopust;
•	kolektivnem zavarovanju;
•	o reševanju stanovanjske problematike.
Navedene so le bistvene pripombe, ki jih je morala komisija usklajevati s predstavniki 21 TOZD.
Delo na uskladitvi je končano. V teku je delo na prečiščenem tekstu predloga besedila, ki bo poslan v ponovno razpravo in sprejemanje na zbore delovnih ljudi. Samoupravni sporazum bo postal polnoveljaven, ko ga bo podpisalo 2/3 delavcev vseh TOZD. Vsak delavec bo dobil po en izvod samoupravnega sporazuma, da bo vedel, kaj je podpisal, in da bo povsem seznanjen s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz medsebojnih razmerij v združenem delu.
Janko Velikonja
PRAVICA DO PROSTEGA ČASA
Ob sobotah popoldne trgovine zaprte?
Spomladi, 1974. leta so trgovske delovne organizacije (predvsem maloprodaja) v Ljubljani sprožile zahtevo, da se trgovine ob sobotah popoldne zaprejo. Svojo zahtevo so vodstva osnovnih sindikalnih organizacij nekaterih trgovskih delovnih organizacij naslovile na Mestni in Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti s prošnjo, da njihovo zahtevo omenjena organa obratnavata in sprejemata sklep, da se obratovalni delovni čas v trgovini ob sobotah popoldne po 14. uri ukine.
Na podlagi teh zahtev je predsedstvo Mestnega odbora sindikata delavcev sto--itvenih dejavnosti Ljubljana, dne 22. 5. 1974 v zvezi s to problematiko sprejelo naslednja stališča in sklepe:
■	vprašanje obratovalnega časa v trgovinah ob sobotah popoldne ni samo stvar trgovine, tudi ne samo zadeva sindikatov, pač pa celotne družbene skupnosti Ljubljane;
■	Socialistična zveza delovnega ljudstva, v okviru le-te pa predvsem potrošniški sveti pri krajevnih skupnostih, je tista, ki bo imela pomembno besedo pri tem vprašanju;
■	prav tako je nesporna pristojnost skupščine mesta Ljubljane in občinskih skupščin, da povedo svoje mnenje o tem;
■	predsedstvo je prav tako mnenja, da vprašanje delovnega časa ob sobotah ni le zadeva Ljubljane, pač pa celotne Slovenije;
■	zapiranje trgovin tik
šega sindikata v soglasju z ljubljanskimi občinskimi sindikalnimi sveti in občinskimi sindikalnimi konferencami organiziral razgovor s predstavniki trgovskih delovnih organizacij v Ljubljani. S to akcijo in stališči mestnega odbora, so bile obveščene tudi delovne organizacije trgovine v ljubljanski regiji.
Na razgovoru, dne 18.	6.
1974, je bilo prisotnih 67 predstavnikov trgovskih delovnih organizacij iz Ljubljane. Takrat so poleg sklepov mestnega odbora bili posredovani še drugi predlogi, ki bi }ih bilo potrebno preučiti, predno bi pristojni činitelji obravnavali in odločali ali se trgovine ob sobotah popoldne zaprejo ali ne. V teh predlogih, ki jih je mestni odbor tudi posredoval vsem temeljnim organizacijam združenega dela v ljubljanski regiji, so bila zajeta nekatera ba preučiti in analizirati, preden bi dokončno razpravljali in sklepali o problemati-
vprašalnikih so bili zajeti v obdobju od 20. junija do 20. julija 1974.
Na vprašalnik je odgovorilo 48 trgovskih in drugih organizacij združenega dela iz ljubljanske regije.
Pri obdelavi podatkov iz vprašalnikov pa v tem materialu nismo zajeli delovnih organizacij trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo tehničnega blaga, ker je predsedstvo mestnega odbora našega sindikata smatralo, kar so predstavniki trgovine na omenjenem sestanku potrdili, da zapiranje trgovine s tehničnim blagom ob sobotah popoldne ne bi bil problem.
Ravno tako v tem gradivu niso zajete trgovske delovne organizacije -izven petih ljubljanskih občin zaradi specifike in različnih potreb določenih krajevnih območij.
Podatki in pokazatelji, ki jih zajemamo v tem gradivu, se torej nanašajo na maloprodajno mrežo v Ljubljani-Tako zajemamo 11 temeljnih organizacij združenega dela, ki v svojem sestavu na območju Ljubljane imajo 174 marketov oz. poslovalnic, kar predstavlja nad 90 % celotne maloprodaje z živili v Ljub- | Ijani.
Po podatkih, zbranih z vprašalnikom, ustvarja 11 temeljnih organizacij združenega dela maloprodajne mreže
pred turistično sezono ne bi imelo pozitivnega odmeva v javnosti;
■	posebej opozarjamo na dejstvo, da je zapiranje trgovin s tehničnim blagom eno vprašanje, zapiranje trgovin s prehrambenimi artikli pa povsem drugo in zelo delikatno politično vprašanje, preko katerega ne smemo iti brez soglasja vseh prizadetih;
■	predsedstvo meni, da je dolžno vzeti zahteve delavcev, zaposlenih v trgovini, v obravnavo in sklepanje ter zastopati njihove interese, vendar ne le na osnovi sklepov v delovnih organizacijah trgovine, temveč v soglasju z vsemi prizadetimi občani, ki so organizirani v socialistični zvezi. Preden pa bi dali predmetne zahteve trgovinskih delavcev na dnevni red, na kateremkoli pristojnem organu, je potrebno zagotoviti trdne argumente o upravičenosti takih zahtev.
Na podlagi teh stališč in sklepov je Mestni odbor na-
ki delovnega časa ob sobotah popoldne, in sicer:
■	ekonomski razlogi za zapiranje trgovine ob sobotah popoldne
■	trend nakupov, število strank za vse dni v tednu in ločeno za soboto po urah
» fluktuacija delovne sile
■	število i-n odstotek zaposlenih žena
■	otroško varstvo ob sobotah popoldne
■	tedenski obratovalni čas (posebno ob sobotah popoldne) v trgovinah nekaterih zahodnih in vzhodnih držav (predvsem sosednje in tiste države, Iz katerih pride večje število turistov v sezoni)
■	vse druge možne razloge, k-i bi vplivali na obratovanje trgovin ob sobotah popoldne
Na osnovi stališč in predlogov mestnega odbora delavcev storitvenih dejavnosti in razgovora s predstavniki temeljnih organizacij združenega dela je mestni odbor poslal vsem TOZD vprašalnik, ki je vseboval zgoraj navedene elemente. Podatki v
z živili v Ljubljani tedensko promet v višini 29.521.663,20 din. Promet v soboto znaš« 5.472.353,95 din in je z° 552.076,75 din oziroma 9 večji, kot je povprečni dnevni promet.
V	enem tednu obišče trg^ vine, ki jih je zajel ta vpra šalnik, skupno 922A1 strank. Ob sobotah je straf 155.508, kar je 16% vse strank v tednu in za 1 % ve ' kot je strank poprečno n| dan. Vendar pa nam Poc*a'|a iz priložene tabele kažejo, kar 74 % strank nakupuje ° , sobotah dopoldne v času 0
7. do 14. ure.	|
V	vseh 11 temeljnih or9^. nizacijah združenega de'a: lJ, jih zajemamo v tem
je dne 20. 7. 1974 bilo 2.2= zaposlenih delavcev. Od t®9 je 2099 ali 93% žensk. I^V ter z enim ali več P\e°^ 0. skim oz. šoloobveznimi ot ki je 1452 ali 69 %.
Tako visok odstotek žf sg posebej tistih z otroci, k' j zaposlene v maloprodaj mreži živil, nam narekuje, moramo problematiko del
nega časa ob sobotah popoldne še bolj resno obravnavati. Če upoštevamo, da ob sobotah popoldne ni organiziranega otroškega in šolskega varstva v Ljubljani in da so zakonski tovariši teh žena v glavnem ob sobotah prosti, je to dodatni argument, ki je v prid trgovskim delavcem, da trgovine ob sobotah popoldne zaprejo.
Tudi kar zadeva zalaganje trgovin z mlekom, sadjem in zelenjavo, je treba povedati, da je sleherna trgovina s tem blagom založena že v petek. Kruh pa je proizvodnja sobotnih jutranjih ur. Poleg tega ima vakuumsko pakirano meso 8 dni trajanja, mleko pa celo 2 meseca.
Ravno tako so v trgovini Prisotni kadrovski problemi. Tako je v I. polletju 1974 'iz omenjenih TOZD odšlo 248 ali 11 % VK in KV delavcev, medtem, ko jih je na novo Prišlo le 4 %.
V trgovini je prisotno veliko število boleznin. Podatki iz vprašalnikov nam kažejo, da je v zgoraj navedenih TOZD v poprečju mesečno 3.058 delovnih dni boleznin ali 5,43 % delovnih dni, ki jih vsi delavci opravijo mesečno ali drugače rečeno, na vsakega zaposlenega odpade Pa mesec 1,36 dneva bolniške. Razumljivo je, da je pri y©likem odstotku zaposlenih žena veliko primerov porod-Piških dopustov. Teh je v poprečju na mesec kar 9 %.
Vsekakor, pa ni moč trditi, da sta v toliki meri prisotna bolniški stalež in porodniški dopusti zaradi specifičnega delovnega časa v trgovini.
Od 11 temeljnih organizacij združenega dela, je v vprašalniku le ena odgovorila, da so pripravljeni organi-zir./ti dežurstvo ob sobotah popoldne. Vse druge pa to odklanjajo in predlagajo, da se trgovina v celoti zapre ob sobotah popoldne.
Glede organiziranosti delovnega časa v trgovini ob sobotah popoldne v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije, navajamo nekaj primerov:
V	Celju, Velenju in Mariboru je delovni čas v trgovini sličen kot je sedaj v Ljubljani. Nekatere poslovalnice s tehničnim blagom so zaprte popoldne, medtem ko so trgovine z živili odprte do večera.
V	vseh treh krajih je sprožena akcija, da se preuči možnost zapiranja trgovin ob sobotah popoldne tako kot v Ljubljani.
Kar zadeva druge kraje Jugoslavije, razpolagamo z neuradno informacijo, le za Beograd in Zagreb.
V	Beogradu so trgovski delavci sprožili akcijo, da bi se trgovina zaprla ob sobotah popoldne. To zahtevo v Beogradu že proučujejo zainteresirane družbenopolitične organizacije in skupnosti tako, da bodo zadevo dokončno obravnavali v septembru ali oktobru tega leta.
Zagrebške trgovske delovne organizacije so v dogovoru z gospodarsko zbornico, družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi sprejele samoupravni sporazum o delovnem času v trgovini. Dogovorili so se tako, da so tr-
govine s tehničnim blagom ob sobotah popoldne zaprte. Medtem, ko trgovine z živili opravljajo dežurstvo po posameznih ulicah oz. četrtih.
O razporedu delovnega časa v nekaterih drugih državah, nismo mogli dobiti uradnih podatkov: zato smo se obrnili na nekatere turistične agencije, ki so nam posredovale nekatere neuradne podatke, in sicer:
ITALIJA, AVSTRIJA IN SSSR imajo vse trgovine ob sobotah po 12. uri zaprte; izjema so le nekateri kraji ob meji Italije.
V ZAHODNI NEMČIJI so vse trgovine ob sobotah po 14. uri zaprte. Te podatke zasledimo v prospektih, ki jih izdaja zahodnonemška centrala za turizem.
PREDLOG:
•	da SZDL oziroma potrošniški sveti v krajevnih skupnostih obravnavajo to problematiko v teku septembra in
da do 1. 10. 1974, dostavijo svoje predloge, mnenja in stališča.
•	Če do tega roka ne bi bilo pripomb od posameznih potrošniških svetov, se smatra, da so predlogi sprejeti;
•	Sobotni obratovalni čas v trgovinah z živili bi bil po tem predlogu do 14. ure.
•	Temeljne in druge organizacije združenega dela in pristojni družbenopolitični dejavniki naj dajo svoje mnenje, ali je delovni čas v trgovini potrebno urediti s samoupravnim sporazumom.
HRANILNE VLOGE PRI HKS
stanje na dan	vloge din	Indeks	
1.1. 1974	14,305.848,79	100	
31. 3. 1974	15,831.468,39	111,2	
30. 6. 1974	17,929.734,29	125,3	
30. 9. 1974	18,950.075,14	132,4	
Povečanje hranilnih vlog na		dan 30. 9. 1974 znaša 4,644.226,35 din ali za 32,4 %	
več po primerjavi s stanjem na dan 1.1. 1974.			
Blagajniški slednji:	promet v naših	blagajnah HKS je bil v zadnjih	štirih mesecih na-
		vloge din	dvigi din	presežek vlog din
junij 1974		8,332.522,55	7,783.109,13	+ 549.413,42
julij		11,295.792,89	10,553.392,49	+ 742.400 A0
avgust		10,761.767,98	10,478.331,68	+ 283.036,30
september		11,482.564,50	11,123.543,65	+ 359.020,83
Naša hranilnica je izročila interni banki Emone večje zneske tov. Tako je znašalo stanje teh kreditov:			kratkoročnih kredi-
na dan	1.	7. 1974	14,550.000 dinarjev	
na dan	1.	8. 1974	15,000.000 dinarjev	
na dan	1. 9. 1974	16,000.000 dinarjev	
na dan	1. 10. 1974	18,500.000 dinarjev	
na dan	15. 10. 1974	22,500.000 dinarjev	
V mesecu septembru in oktobru je plasirala naša hranilnica večje zneske (okoli 4,2 milijona din) kmetom kooperantom in sicer za investicije za razvoj kmetijske proizvodnje. Ta akcija se nadaljuje.
Zaupajte naši branilno-kreditni službi in vlagajte vaš denar v to našo banko.
Ernest Krume
I
ava-special — je imela vidno mesto nazagrebškem velesejmu v paviljonu 1
KAM NA (SMUČARSKE) POČITNICE IN IZLET?
Z Globtourom na pet smučišč (sneg tudi na kredit)
Vsako soboto v Mokrine (Nassfeld) za 210 din — Teden počitnic na snegu: Mali-nitz, Mokrine, Kaprun, Siliš za 2.000 do 2.400 din —
LJUBLJANA, oktobra — Pred nami so aktualni smučarski izleti in počitnice na snegu, kakor so jih pod vodstvom Nade Urbar, večkratne jugoslovanske prvakinje v alpskem smučanju, predvideli in jih tudi začrtali v Globtourovi ljubljanski poslovalnici v Maximar-ketu.
MALLNITZ:
DVA DNI
Dvodnevni izleti na avstrijski Ankogel - Mallnitz (pred železniškim predo-
GroBglockner 3797 m
Kiusteinhorn, 32<M m
Gr. Schmledinger, 2957 m

4* *•
Berg«t.
Gletscherbabn Maurerkogel 4	3029 m	2995 m
j	v".
l ■ ■ ?",
• EhmW‘ '	Z *'V'	***vLi.i V ^ Scbaufejberglift
Kaprun: Sistem smučarskih vlečnic in sedežnic v tem športnem središču

Med najbolj popularne vsekakor sodi enodnevni avtobusni smučarski skok, in sicer vsako soboto v avstrijske Mokrine (Nassfeld), ki imajo idealna in dobro oskrbovana smučišča na višinah od 1.500 do 2.200 metrov pod stalnim strokovnim nadzorom.
Odhodi v Mokrine so vsako soboto ob 6. uri zjutraj s Trga revolucije v Ljubljani — povratek ob 21. uri. Potni list (veljaven) vzemite s seboj! V ceno lani tega tako popularnega izleta sodi avtobusni prevoz, neomejena uporaba vlečnic in sedežnic. Vsakokrat se lahko prijavite do petka opoldne. Prijave sprejemajo Glob-tour v Ljubljani v Maxi-marketu, v Mariboru poslovalnica v Modni hiši in na Bledu v prodajalni »Moda«.
ZA ŠTIRI DNI V KAPRUN
Štiridnevne smučarske počitnice si lahko v organizaciji našega Globtoura privoščite v avstrijskem Kaprunu (od 18. novembra do 1. decembra), in sicer na smučiščih, ki so na višini 3.000 metrov. Cena 1.450 din za odrasle in 1.190 din za mladino do 15. leta starosti.
Tridnevno smučanje v Kaprunu velja za skupine
vsaj dvajset oseb po 1.250 din, za skupine nad 45 ljudi pa po 1.030 din.
OSEM DNI V ŠVICI
Osemdnevne zimske počitnice v švicarskem Silsu načrtovalci še posebej priporočajo, saj gre za pravi zimski dopust na idealnih smučiščih pod Bernino in Silsem pri slovitem St. Moritzu. V tem programu je predvidenih tudi več smučarskih izletov na znane vrhove in smuka v dolino.
Cena 2.454 din — za člane delovne skupnosti Emone so na voljo posebne ugodnosti, kot so smučarske počitnice na kredit z odplačevanjem na šest mesecev (po 300 din), zakaj ob prijavi mora vsakdo odšteti po 500 din. Te počitnice na snegu bodo trajale od 25. januarja do 1. februarja. Otroci imajo poseben popust. Prijave sprejemajo Globtourove poslovalnice v Ljubljani (Maximarket in Supermarket), v Mariboru supermarket in supermarket na Bledu.
rom proti Badgasteinu). Smučišče na višini 2.700 metrov. Kopanje v termalnem bazenu na prostem! Cena izleta 350 din. Prijavite se lahko v poslovalnicah, ki smo jih že omenili.
Razen teh pri Globtouru pripravljajo tudi smučarske izlete in počitnice na Selo Neveo (italijanski Canin), na Tatre, na Zatr-nik, Kranjsko goro, Mozirje — Golte, Kanin — Bovec itd.
BILANCA
Globtour
Maximarket
Ljubljana, 21. oktobra — Poslovalnica Globtoura v Maximarketu je lani ustvarila 495,808,77 din dohodka (111,432,75 din stroškov in 384,376,02 din čistega dohodka. Na izlete po Jugoslaviji je posredovala 694 potnikov (72: 526), v tujino 1.283 (72: 1.092) in na počitnice poslala 673 gostov (72: 568).
GRADIMO NAJVEČJE TURISTIČNO NASELJE V SR SLOVENIJI
Podatki o projektu turističnega kompleksa »Bernardin«
Jože Smole, član predsedstva CK ZK Jugoslavije (desni), čestita Francu Nebcu, generalnemu direktorju OZD Emone (levi), k začetku del na Bernardinu
Jeseni leta 1969, ko so prišli eksperti Mednarodne banke za obnovo in razvoj prvič v Jugoslavijo zaradi vlaganj v turistične objekte, je Skupščina občine Piran povabila predstavnike EMONE na razgovor z eksperti te banke. Znana je bila namreč zamisel o izgradnji hotelskega objekta na območju Bernardina pri Piranu, za katerega naj bi bila investitor EMONA.
Izdelave raznih ekonomsko finančnih dokumentacij ter druge naloge, ki jih je bilo potrebno opraviti v zvezi s pridobitvijo kredita Mednarodne banke in Ljubljanske banke, so bile dokaj zahtevne in obsežne tako, da so bile vse priprave končane spomladi 1971.
Po programu iz leta 1971 bi naj imel turistični kompleks BERNARDIN 2.500 ležišč ter okoli 6.000 restavracijskih sedežev. Za izgradnjo celotnega kompleksa, kjer so bili poleg hotela A kategorije, hotela visoke B kategorije in hotelskih objektov B kategorije, predvideni še ostali za hotelsko-gostin-sko dejavnost potrebni objekti, je takrat znašala predračunska investicijska vrednost 383,6 milijonov din.
Celotna predračunska investicijska vrednost je bila pokrita s kreditom Ljubljanske banke in Mednarodne banke za obnovo in razvoj.
Ljubljanska banka (posojilna pogodba je bila sklenjena z Emono 3. 6. 1971) je dala kredit v višini 233,6 milijonov din z 2,5% obrestno mero (benificira-ne obresti), Mednarodna banka pa je dala kredit v višini 10 milijonov $ (150 milijonov po takratnem tečaju) po pogodbi, ki je bila sklenjena s TOZD BERNARDIN 17. 6. 1971, z odplačilnim rokom 20 let in s 7,25 % obrestno mero. V skupnem kreditu je bila Ljubljanska banka udeleže-
na z 61 %, Mednarodna banka pa z 39%.
Za kredit Mednarodne banke je prevzela garancijo federacija in SR Slovenija, Ljubljanska banka pa se je s podpisom pogodbe zavezala, da bo solidarno z EMONO krila morebitne prekoračitve, ki bi nastale v času izgradnje projekta.
Med EMONO in hotelom BERNARDIN je bila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja in skladno z zahtevo posojilodajalcev dne 26. 5. 1971 sklenjena pogodba o združevanju sredstev za skupno poslovanje. Odgovornost med BERNARDINOM in EMONO, ki je registrirana tudi pri okrožnem gospodarskem sodišču, glasi:
a)	BERNARDIN je odgovoren za vse lastne obveze in dolgove, ki nastanejo kot posledica njegovega lastnega poslovanja s tretjimi osebami;
b)	BERNARDIN ni odgovoren za obveze ali dolgove EMONE, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe, s katero je urejen status BERNARDINA;
c)	EMONA bo solidarno odgovorna za obveze ali dolgove BERNARDINA.
Organizacija združenega dela — pravna oseba »BERNARDIN« v sklopu EMONE, je bila registrirana pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru, dne 26. 5. 1971 pod št.: Rg 1. b 478/1.
Po sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju EMONA je postal BERNARDIN TOZD EMONE.
Dosedanja investicijska aktivnost in nastanek podražitev
Po sprostitvi kreditnih sredstev t. j. sredi leta 1972 je investitor pričel z investicijskimi pripravljalnimi deli, v okviru katerih je bilo potrebno rešiti vprašanje zazidalnega načrta, preseliti ladjedelnico,
pridobiti zemljišče, urediti problematiko finansiranja primarne infrastrukture ter izdelati glavne projekte. Pri tem pa se je pojavljalo nešteto problemov, ki so zavirali hitrejšo in uspešnejšo realizacijo projekta. Razne izjemne zahteve ter pogoji lokalnih in ostalih faktorjev so zavlačevali izdelavo projektne dokumentacije tako, da bi se lahko zaradi obveznega daljšega postopka za oddajo del, pričelo z operativnimi deli šele konec septembra tega leta.
Porast gradbenih in drugih materialov ter uslug izvajalcev del od leta 1971 do letos, povečanje stroškov za zemljišče in povečanje ostalih stroškov pa so vplivali na to, da se je predračunska vrednost za izgradnjo prvotno predvidenega projekta podvojila.
že v letu 1973 je bilo evidentno, da investitor z razpoložljivimi sredstvi ne bo mogel zgraditi celotno predvidenega objekta. Zato moramo razmišljati o tem, da investicijo uresničimo z etapno izgradnjo. V prvi fazi bi z razpoložljivimi sredstvi zgradili hotele z okoli 1.500 ležišči, v drugi fazi, ko bi uspeli zagotoviti dodatna sredstva pa še hotelske objekte z okoli 1.000 ležišči. Obdelava projekta v dveh fazah je zahtevala določene spremembe v projektiranju ter izdelavo novih ekonomsko finančnih izračunov.
Za oddajo gradbenih in ostalih del ter za izdelavo opreme je bila izvršena licitacija ter izbor najugodnejših ponudnikov del. Tako smo prišli do dokončnih stroškov celotnega projekta in ugotovili dejansko podražitev oziroma primanjkljaj sredstev.
Na tej podlagi smo obema kreditodajalcema in Izvršnemu svetu SRS, kot garantu napram Mednarodni banki, predložili rešitev problema v treh variantah.
Za vse tri variante so bili izdelani ekonomski izračuni, ki so pokazali, da je rešitev po prvi va-
Od skupnega primanjkljaja 225,7 milijonov din, se z 10 milijoni dolarjev po današnjem tečaju po-
Te variante so:
Varianta	Število ležišč	Skupaj potr. sred.	Odobrena sredstva	Nezago- tovljeno
1.	1.055	383,6	383,6	—•
II.	1.616	609,3	383,6	225,7
III.	2.553	824,0	383,6	440,4
rianti nesprejemljiva, ker bi bilo poslovanje nerentabilno. Sprejemljivi pa sta II. in III. varianta, ki pa zahtevata angažiranje precejšnjih dodatnih sredstev.
Omejitev obsega investicije in možnosti za pokritje dodatno potrebnih sredstev
Mednarodna banka je po proučitvi vseh treh variant sporočila, da ni pripravljena odobriti ustreznega deleža za dodatni kredit, niti ni pripravljena nadaljevati s sprostitvijo že odobrenega kredita za izgradnjo BERNARDINA, če bi se odločili za varianto z 1.055 ležišči, ki je absolutno nerentabilna. Pripravljena pa je nadaljevati s sprostitvijo kredita, v kolikor se investitor odloči za izgradnjo BERNARDINA po drugi varianti s 1.616 ležišči, ki zagotavlja rentabilno poslovanje.
Glede na prioritetni položaj, ki ga uživa obravnavani turistični projekt v republiškem merilu in glede na finančno problematiko, ki se je pojavila ob povečanju investicijskih stroškov, je o nadaljevanju del razpravljal na svoji seji dne 18. 9. 1974 tudi Izvršni svet SR Slovenije, ter sprejel svoje stališče o nadaljevanju realizacije projekta s tem, da se z deli nadaljuje in da se dovoli Ljubljanski banki za EMONO iz kvote zadolževanja v inozemstvu brez obveznosti dinarskega pologa najetje finančnega kredita v znesku 10 milijonov dolarjev.
kriva 160 milijonov din, preostanek primanjkljaja je 65,7 milijonov din.
Na seji Izvršnega odbora Ljubljanske banke, dne 30. 9. 1974 je bil sprejet sklep, s katerim Ljubljanska banka daje soglasje za realizacijo izgradnje BERNARDINA s 1.616 ležišči ter odobri kredit v višini 65,7 milijonov din z odplačilnim rokom 15 let in s 6 % obrestno mero, pod pogojem, da vse TOZD EMONE solidarno jamčijo za celotno obveznost BERNARDINA.
V primeru, da bi republiški sekretariat za finance izdal ustrezno soglasje, pa je Ljubljanska banka pripravljena vnaprej izplačati 2,5 % beneficirane obresti od prvega kredita (233,6 milijonov dinarjev). S tem se novi kredit nadomesti s tako vnaprej izplačanimi beneficiranimi obrestmi v znesku 89 milijonov din.
Opis in stroški zreducirane variante investicije
Na podlagi konkretnih ponudb izvajalcev gradbenih, instalacijskih in obrtniških del ter opreme po razpisani licitaciji in izboru v letu 1974, na podlagi dokončnih stroškov za zemljišče in za izdelavo projektov ter na podlagi ocene ostalih stroškov, znašajo celotni investicijski stroški za izgradnjo hotelskega kompleksa BERNARDIN po II. varianti s 1.616 ležišči 609,3 milijone din.
Ta varianta zajema hotel A kategorije (Pečina) s 504 ležišči, hotel visoke B kategorije (Pristan) s 514 ležišči, hotelske objekte »Vas« in Bernardin-
ski trg (B kategorije) s 598 ležišči.
V obeh glavnih hotelih bodo poleg jedilnic in restavracij še snack in aperitiv bari, pokrita bazena, konferenčna dvorana ter drugi potrebni prostori (kuhinja, recepcija, skladišče itd.). Objekti v hotelu »Vas« in na Bernardinskem trgu, skupaj jih je 9, imajo v pritličju trgovske lokale, bistroje, slaščičarne, frizerske salone, snack bar, poštni urad in podobno: v nadstropjih (od enega do štirih nadstropij) pa so hotelske sobe. Posebej so projektirana servisna zgradba (centralno skladiščenje in priprava hrane, servisne delavnice ipd.)-Predvideni so še rekreacijski objekti (tenis, balinišče, minigolf, odbojka, otroško igrišče, kegljišče itd.) ter parkirišča.
Na podlagi možnih variant finansiranja gradnje BERNARDINA ter na podlagi izračuna rentabilnosti poslovanja, ugotavljamo, da je izvedba investicije po varianti s 1.616 ležišči za 609,3 milijone din sprejemljiva pod pogojem, da se finansira na način kot je predviden za drugo varianto virov financiranja-Zato predlagamo, da zbori delovnih ljudi EMONE p° obravnavi tega poročila sklenejo:
•	da se investicija v gradnje hotelov BERNARDIN uresniči v obsegu, ki je predvidena po varianti s 1.616 ležišči za 609,3 milijone dinarjev pod pogojem, da se finansiranje izvede po drugi varianti virov finansiranja te investicije.
•	da se vse TOZD EMONE skladno z zahtevami Mednarodne banke in Izvršilnega odbora Ljubljanske banke prevzamejo solidarno jamstvo za obveznosti TOZD hotela BERNARDIN-V tem smislu je spremenjen in dopolnjen tudi samoupravni sporazum 0 združitvi dela in sredstev ter ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju EMONA.
Vse TOZD Emone so medtem že podpisale soglasje o solidarnostni obveznosti do Bernardina, ^ je končno veljavno štartal-
Še ena fotografija za spomin: Emonci ob temeljnem kamnu za Bernardin
Piknik v Čateških Toplicah — Odojki na žaru iz Ihana za poslovne partnerje ob zaključku zagrebškega jesenskega velesejma — Najprej poskusi, potem verjemi — Odlično!
OCENA TURISTIČNE SEZONE
Petinštirideset tisoč Zahodnih Nemcev
Napovedi Globtoura uresničene — Kaufhof pripeljal 30 °/o več gostov kot lani — Gliserji vse bolj pod vprašajem — Preslabi zaslužki gostincev in turističnih delavcev. Dobra sezona zaradi krize na Bližnjem vzhodu
LJUBLJANA, 18. oktobra — Kakor nam je povedal Davorin Ferligoj, direktor turistične agencije Globtour, so se spomladanska predvidevanja naših načrtovalcev Počitnic ob morju za letos uresničila, saj so napovedali občutno povečanje števila predvsem gostov iz ZR Nemčije.
V sodelovanju s Kaufho-fom je našo državo letos obiskalo okrog 45 tisoč Nemcev (lani 33 tisoč) ali okrog 30 % več kot lani, tar je nedvomno izreden UsPeh, če pomislimo na Vse negativne dejavnike °d energetske krize do rastoče inflacije doma in oo svetu.
Manjši izpad v Glob-tourovih počitniških aranž-H^jih je povzročil letos Predvsem Vugotours iz Londona, druge nekoliko Zrnanjšane aranžmaje pa •e naša agencija nadome-stila z novimi posli in pogodbami, tako da je s po-otno turistično sezono abko zadovoljna. Tudi šte-vdni planirani in realizira-ni. Izleti so bili v redu remizirani in so doprinesli sv°j delež k uspešni tur-stični sezoni.
GLISERJI glisirajo
„ Celo gliserji, ki smo ji Ze spomladi napovedovi ta Preveč rožnato sezon 0 se kar dobro obnei 'Predvsem v kompletir Ju ponudbe), le zadnj tajset dni so zaradi n tataga deževja mori taci vati, vendar boi Ijl. Lemu le nekako re 'rali svoj plan. Posebi ta* z gliserji so tu
ren rednih 'in izredn s. taatur, vendar bi si d
stJi. ez njib težko pre n-^imi tako kompletii sm Uristita° ponudbo, k 0 jo imeli doslej.
r ar zadeva ekonoms 'at sezone, ostani
dohodka bodo agencije in hoteli bolj na tenko piskali, kakor pravi Davorin Ferligoj, zakaj škarje (med izdatki in dohodki) se strašno zapirajo, ker pri nas tako strahovito rastejo cene.
SLABA AKUMULACIJA
Kakor je ugotovil komite za turizem pri IS SRS, se aranžmajske cene že od 1964. leta niso bistveno povečale, to pa je poleg inflacije brez dvoma osnovni vzrok za zmeraj slabšo akumulacijo gostin-sko-hotelskih in turističnih organizacij. Nekateri turistični strokovnjaki menijo, da pri nas sploh ne bi bilo inflacije, vsaj ne tako hude, če bi bili v vseh panogah prisiljeni tako temeljito počistiti in »popraskati« najbolj skrite notranje rezerve, kot se je to na primer zgodilo prav v delovnih kolektivih, ki se ukvarjajo s turizmom.
NATAKAR KOT DIPLOMAT
Do večjih premikov na bolje v tej smeri bržčas zlepa ne bo prišlo po mnenju Davorina Ferligoja, dokler se ne bomo dogovorili za bistvene premike tako v načinu organizacije dela kot vrednotenja turističnega gospodarstva kot silno občutljive in razvejane dejavnosti nasploh.
Ob tem naj posebej podčrtamo, da osebni dohodki delavcev v turizmu in gostinstvu daleč zaostajajo za enakovrednimi poklici v drugih panogah, kar posebej nestimulativno vpliva na njihovo delovno storilnost. Pri tem hote ali nehote pozabljamo, da so prav gostinski in drugi turistični delavci najbolj pomembni poslanci našega turizma, saj prvi in najbolj neposredno kontakti-rajo s tujimi gosti. Prav od njih je v veliki meri odvisno, kakšen vtis tuji gost dobi in odnese iz naše države — ter ali se ponovno odloči ali ne za obisk. Gre tako rekoč za najbolj neposredno diplomacijo v osebnosti natakarja, receptorja, vodiča ipd.
KRIZE NA POČITNICAH
Ob koncu je prav, če priznamo, da so nam dobršni delež pri tako uspešni turistični sezoni navrgle tudi ciprska kriza, prevrat v Grčiji, vojno stanje v Turčiji, gospodarska in politična kriza v Italiji, pa morda še kaj. To smo seveda dovolj spretno izkoristili in precej gostov, namenjenih v te dežele, preusmerili k nam.
Tudi v prihodnje kakšne občutnejše stagnacije, kar zadeva tuje goste, ne moremo pričakovati, saj se ljudje iz industrializiranih mest Evrope ne znajo in ne morejo več odpovedati počitnicam, ki jim pomenijo prepotreben počitek, zdravje, skratka sestavni del standarda.
Davorin Ferligoj, direktor Emona TOZD Globtour
Nova
razstava
ZAGREB, oktobra — Od 18. do 23. novembra bomo na jesenskem zagrebškem specializiranem sejmu TU-EX razstavljali svojo široko paleto opreme in materialov za gostinstvo in turizem, za hotele, za vikend in počitnice. Na tem sejmu namreč redno nastopajo tudi posamezni večji hoteli in celotne turistične regije (glej pod pokrajine) s svojo turistično sezono.
Posojila za kmete
RAZPIS
za najetje posojil za investicije v zasedbo kmetijstvo za območje občine Domžale in za območje občine Kamnik za leto 1975
Hranilno-kreditna služba EMONA Ljubljana in TOZD Kooperacija EMONA Ljubljana vabita kmete, ki stanujejo na obločjih občine Domžale in občine Kamnik, da se prijavijo in zaprosijo za investicijska posojila za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje, ki jo predvidevamo v letu 1975.
Posojila v 1975. letu bodo na razpolago za naslednje namene:
•	za nakup plemenske živine,
•	za graditev, preureditev in opremo gospodarskih objektov,
•	za racionalnejše izkoriščanje in razširitev kmetijskih zemljišč,
•	za osnovanje dolgoletnih nasadov,
•	za nakup kmetijske mehanizacije.
Prednost pri najetju posojil imajo strojne in proizvodne skupnosti ter zasebni kmetijski proizvajalci v višinah nad 600 m nadmorske višine.
Posojila bodo na voljo predvsel za graditev, preureditev in opremo gospodarskh objektov ter kmetom kooperantom za mehanizacijo, če se bodo s pogodbo obvezali, da bodo v 1975. letu pridelovali predvsem koruzo, krompir in druge določene poljščine.
Pogoji za dodelitev posojila so naslednji:
Posojilo lahko dobi le kmet. Biti mora član naše hranilno-kreditne službe in imeti mora v hranilni knuižici vlogo v višini najmanj 10 % od zneska posojila, ki ga želi najeti. Biti mora kooperant s TOZD Kooperacija EMONA Ljubljana. Investicija, za katero želi kmet posojilo mora biti usklajena s programom razvoja zasebnega kmetijstva, ki velja za območje občine. Imeti mora predpisano gradbeno dovoljenje za objekte, ki jih namerava zgraditi. Namesto porokov mora plačati predpisano premijo Zavarovalnici SAVA Ljubljana. Ob podpisu pogodbe mora predložiti potrdilo od občine, da ima plačane davke za poslednje obdobje. Podpisati mora menico.
Obrestna mera 3 % na leto.
Interesenti naj vložijo prošnje na obrazcih, ki jih dobe v enotah TOZD Kooperacija (v Kamniku, v Domžalah ter v Ljubljani, Glonarjeva 1). Prošnje se sprejemajo do 31. 12. 1974.
Prošnje oddajte na naslov:
Kreditni odbor za kreditiranje zasebnih kmetijskih proizvajalcev — kooperantov, 61000 Ljubljana, Glonarjeva 1.
Za informacije se obrnite na naše enote TOZD Kooperacija EMONA: v Kamniku, v Domžalah, v Lukovici, v Ljubljani, Glonarjeva 1 (telefon 320-922) ali pa na naše kmetijske strokovnjake na terenu, ki skrbe za pospeševalno kmetijsko službo.
EMONA
TOZD Kooperacija Ljubljana
Hranilno-kreditna služba Ljubljana
PROSPEKT IZLETOV PO SFRJ:
V aranžmaju Kollander-Globtour pripravljamo 11 izletov po naši državi, s krajšimi skoki k sosedom
LJUBLJANA, 21. oktobra — Naša propagandna služba pravkar pripravlja prospekt počitnic in izletov za Amerikance po Sloveniji in Jugoslaviji s krajšimi skoki v Španijo, Italijo, Turčijo, Grčijo in Avstrijo. To je 11 počitniških izletov, pri katerih gre za kombinirane prevoze letalo-avto-bus-ladja.
Globtour se v ta široko zasnovani aranž-
ma zelo uspešno vključuje ne samo s svojo turistično ponudbo, temveč tudi s svojo na novo zasnovano rent-a-car službo v sodelovanju s sarajevskim Unisom, ki daje naši agenciji na voljo tisoč osebnih avtomobilov. To pomeni, da stopamo v novo turistično sezono z najmočnejšo rent-a-car službo, po kateri je izredno povpraševanje v naši državi.
NI RES, DA JE RES
Nimam časa
Počitek pri Triglavskih jezerih
OGLAS:
Boksi za prašičke, made in Emona, TOZD Prašičereja Ihan, na novosadskem sejmu opreme
„ZLATA
PRAVILA
ŽIVLJENJA,,
PREDSTAVILI SMO SE:
Novosadski
sejem
opreme
Največjo pozornost in zanimanje vzbudili naši boksi
Emona. TOZD Prašičereja
Janez Trdoživec je že zdavnaj »prekoračil« poprečno življenjsko dobo naših soobčanov, ki se po nepotrjenih podatkih giblje nekje med 64. in 67. letom, in to preprosto zaradi tega, ker nikdar ni našel toliko časa, da bi se za zmeraj oziroma dokončno poslovil od tega sveta. Zato še zmeraj vsak mesec redno ob istem datumu bremeni socialno za petdeset odstotkov pripadajoče mu pokojnine, hkrati pa v bivšem podjetju za redno honorarno delo mimogrede pobere še nekaj starih stotisočakov za povrh. Ob prostem času pazi doma od svojih otrok otroke, hodi na trg, čisti čevlje, skrbi za vri, plačuje kazni za prometne prekrške in vodi Knjigovodstvo trem obrtnikom. Jasno je potemtakem, da kot upokojenec nima pravega časa...
»Drage poslušalke in poslušalci, ker se naš čas izteka, bomo morali oddajo vsak čas zaključiti ...« milodoneče priganja čas radijska napovedovalka zato, da smo si snesti, koliko je ura.
»Spoštovane gledalke in gledalci, ker se je naš prenos nepredvidoma zavlekel čez vsa pričakovanja, se bomo morali čez kako minuto preseliti v naš studio...« po seriji rednih »prekinitev«, »podnapisov« in »menjavanju trakov« tožeče sporoča televizijska napovedovalka.
»Saj sem ti že dvakrat rekla, da nimam časa«, se mi po trikrat na dan odreže moja najmlajša, ki je pravkar izpolnila peto leto starosti, ko jo priganjam, naj vendar pojč, kar ima na krožniku, da ne bo zmrznilo...
»Za nas nimaš nikdar časa, za prijatelje, sestanke, oštarije in druge ne-
Vinko AHLIN,
Ljubljana, Podutiška 16 Marija DROBEŽ Ljubljana, Vodnikova 12 Mustafa DULIČ Depala vas 49, p. Domžale Marija GUDLIN Ihan 73, p. Domžale Marija HRŽENJAK Cesta na Ježe 26 A, Ljubljana-Polje Celestin KOTAR Ljubljana, Ilirska 21 Cvetka KREN Ploščad Bratovž Fr.
Aca 4/30, Ljubljana Anica KRNEČ Pot v Zeleni gaj 1 a, Ljubljana-Polje Milica OKROGAR Zagorje, Prečna pot 18 Kristina POŽAR Nahtigalova 16, Lj.-Polje Ida ROJNIK Hrastnik, Novi log 13
umnosti pa ti ga nikdar ne zmanjka,« mi v ušesih zveni ženin refren, ki ga slišim vsaj trikrat, če ne štirikrai na dan.
Bi mi, prosim, povedali, »kaj delate, zaman sprašujem, medtem ko v vseh oddelkih kuhajo kavo. »Nimam ...« odgovarjajo v zboru.
Ena najbolj znanih in popularnih sodobnih srbskih pesnic, Desanka Maksimovič (Krvava bajka), je pravkar dobila literarno nagrado za pesniško zbirko »Nimam (več) časa«!
V ducatu ljubljanskih in treh ducatih okoliških delovnih kolektivov jim je pravi čas zmanjkalo časa, da bi mislili na u-resničevanje ustavnih dopolnil od TOZD do statutov itd., zato se jim zdaj dvakrat opleta...
Kljub temu da imamo stalno in nenehno v ustih besedici »nimam časa«, kar velja kot že rečeno tudi za TV in radio in druga javna občila, se bojim, da bi na prvem svetovnem prvenstvu v dolžini poročil (govorjenih, prikazanih in napisanih) brez dvoma in gladko odnesli prvo nagrado.
Kakor smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov, se zna zgoditi, da bomo pri nas prevzeli v svoje roke organizacijo prvega svetovnega kongresa o a-kutni problematiki pomanjkanja časa, ki ga v naših okvirih studiozno preizkušamo na vseh ravneh od družinskega, stanovanjskega in službenega do vrhunskega pomanjkanja časa.
Mislil sem oziroma menil sem, da bi si zdaj, preden se bodo avtomobili pocenili, omislil novo »stoenko« na družinski kredit. Toda kaj, ko pa nimam pravega časa... Kako?
Čas, prijatelji, je vendar denar.
Pepca ŠINKOVEC
Ljubljana, Friškovec 2 Roman ŠIPEC Bled, Prešernova 41 Anton TURK Gorenji Logatec 12 Milica ZALTA Ljubljana, Puharjeva 3 Zofija ZELENKO Ljubljana, Bolgarska 16 Franc ZUPANČIČ Ljubljana, Marice Kovačeve 10 Stanko ŽGAVC Ledina 39, Nova Gorica Stanislav ŽIBERNA Stara pot 22, Sežana
Opomba: Prihodnjič bomo poročali tudi iz katerih TOZD so naši upokojenci in koliko let so bili zvesti našemu delovnemu kolektivu.
za vzrejo prašičev, made in Ihan
NOVI SAD, 6. oktobra —
Na novosadskem jesenskem sejmu prehrane in opreme (od 28. septembra do 6. oktobra) smo sodelovali predvsem s svojimi proizvodi (glej Mesna industrija Zalog) in z opremo za proizvodnjo, gostinstvo in turizem.
Največ pozornosti, tako rekoč »šlager« sejma, so vzbudili naši boksi za vzrejo mladih prašičkov (za katere je dipl. inž. Lucijan Krivec — Emona TOZD Prašičereja — Ihan, kakor smo že poročali, pred nedavnim dobil nemško in evropsko nagrado za moderno prašičerejo.
Na tem sejmu redno sodelujemo zaradi naših stalnih odjemalcev in sode-
lavcev v Vojvodini ter dobrih kupcev s tega območja države. Na sejmu smo na 130 kvadratnih metrih predstavili predvsem lastno proizvodnjo od kave do vseh zelo popularnih izdelkov Mesne industrije Zalog do uvoženih strojev in naprav.
Svoje in uvožene proizvode ter izdelke smo razstavili v dveh paviljonih, v domačem in zunanjem. V slednjem je bilo največ zanimanja in povpraševanja po bungalovih iz plastike, ki smo jih razstavljali že na zagrebškem velesejmu, in ki so predvsem primerni kot »posteljni« dodatek večjih hotelov ob morju.
Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, vam pripravljamo novo, obsežnejšo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA.
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, to je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno doživljanje sveta okrog sebe.
Knjiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov
ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču.
Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA.
Vsem, ki Zlata pravila življenja že poznate v žepni izdaji, še posebej priporočamo novo, izboljšano veliko edicijo, ki bo ne samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prepotreben življenjski pripomoček za vsakogar in ob vsaki priliki.
ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA.
Subskripcijska cena knjige v prednaročilu je 100 din, cena v prosti prodaji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo čimprej naročite na naslov:
Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179 Ljubljana.
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, knjiga izrekov, napotkov, modrosti, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana.
NOVA izdaja septembra 1974. Zahtevajte prospekte v knjigarnah. Subskripcijska cena 100 din. Direktna naročila sprejema KAS, p. p. 179, Ljubljana.
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA!
NAROČILNICA
Podpisani ..................................I
Natančen naslov .......•••••.................
Zaposleni pri ..............................
Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Naročnino bom poravnal po povzetju.
Datum: ....................
Podpis:
NAŠI NAJMLAJŠI UPOKOJENCI
Od marca do konca avgusta je odšlo v pokoj 19 naših delavcev
KMEČKI TURIZEM:
Planica, Mojstrana,
Črni vrh in Žirovnica
Samo dobre pol stare milijarde din za turistične postelje v štirih vaseh na Gorenjskem — HKS Emone in Globtour — Vasi kot turistični centri — Dve sezoni
LJUBLJANA, 17, oktobra — »Kar takoj moram poudariti, da financiranje in organiziranje manjših ter dislociranih objektov, namenjenih za kmečki turizem, za takšno agencijo kot je Gloutour, ni in ne more biti zanimivo, predvsem zato, ker zanje ne bi bilo gospodarno ustvarjati recepcijsko in vse ostale službe, ki so za širšo Ponudbo in dobro prodajo predpogoj, če hočemo poslovati gospodarno,« je uvodoma na temo kmečki turizem v okviru naše TOZD Globtour energično podčrtal Davo-rin Ferligoj, direktor te turistične delovne organizacije.
Emona TOZD Globtour ima namreč skupaj z jeseniško občinsko skupščino v načrtu (za idejo se Predvsem ogreva jeseniški župan žvan), da bi v Zgornje savski dolini organiziral štiri močne centre kmečkega turizma, in sicer v vaseh Planica, Mojstrana, črni vrh pod Golico in Žirovnico, ki so že tako ali tako precej močno in uspešno zasidrane v tu-fističnem prometu. Finanč-n° in idejno so pripravljeni sodelovati gozdarstvo, kmetijstvo, banka in občina, kar je dovolj močno jamstvo, da je idejo moč dovolj uspešno uresničiti.
Pri tej zamisli naj bi sodelovala tudi HKS Emona, zakaj Globtour kot TOZD Emone nj sposoben sofi-oancirati - takšnega projekta, pač pa je sposoben in Pripravljen organizirati recepcijsko in prodajno službo teh kmečkih zmogljivo-sti, po katerih je med tuj-ci izredno povpraševanje, dovolj kakovostna in širša Ponudba pri nas pa sploh če ni.
kmet na konju
Z realizacijo zamisli po !50 turističnih posteljah v stirih vaseh torej stopamo na turistično nezorano ledino, ki so jo v okviru IT|anjših »vrtičkov« dokaj UsPešno uveljavili pri nas v Gornjesavinjskj dolini.
Koroškem (Slovenj pradec) in na Starem vr-,u v škofjeloški občini.
Poleg kreditiranja postelj v sobah s toplo in hladno vodo, kopalnicami in vsem komfortom visoke B kategorije, naj bi hkrati poskrbeli za urejeno recepcijsko službo v vsaki teh vasi, urejeno trgovino in gostinsko mrežo ipd., skratka za vse, kar sodi v okvir turistično urejene vasi.
JESENIŠKE BENEFICIJE
Podobno urejene centre privatnih sob v zaključenih naseljih ima Globtour v Kopru, Portorožu in v Umagu, ki gredo dobro v promet.
Novo nastajajoči centri kmečkega turizma bodo pri financiranju deležni posebnih beneficiranih obresti s strani jeseniške občinske skupščine, ki si prizadeva, da bi po zgledu teh eksperimentalnih turističnih vasi postavila kmeta kar najbolj vsestransko na noge, zato pristopajo k načrtom tako gozdarske kot kmetijske organizacije na eni ter banka na drugi strani. Znano je namreč, da si samo dobro in trdno stoječi kmet lahko privošči tudi turistično dejavnost kot dopolnilo in priboljšek k svojemu gospodarjenju.
Po dokaj optimističnih predračunih (jeseniški župan), naj bi vsa posojila za štirikrat po 150 postelj ne znesla več kot 500 do 600 S milijonov dinarjev, kar je za današnje čase vsekakor zelo skromen znesek.
LJUDJE ŽE ZIDAJO
Zanimivo ob tem je, da posamezni ljudje v teh štirih vaseh že zidajo in urejajo turistične sobe. V prihodnji poletni sezoni bodo nared za sprejem prvih gostov — potem bodo krenili naprej, da vsako teh vasi dokončno urede. Na krajevnih skupnostih, ki so posebej ogrete za to idejo, je, da urede še vse tiste velike malenkosti, ki sodijo k zaključeni podobi kraja oziroma vasi: pročelja, nasade, poti, rože ipd., kar sodi pod poglavje lepši zunanji izgled.
»V zakupu imamo nekaj kmečkih hiš v Savinjski dolini, toda z njimi je preveč dela (neurejena recep-cijska služba), ker so razmetane tu in tam, predaleč, da bi jih lahko vključili v pravo ponudbeno in organizirano prodajno mrežo,« menijo pri Globtouru.
»Mislim, da bi z okroglo milijardo (eno) starih dinarjev zares lahko postavili na noge kmečki turizem v Žirovnici, na Španovem vrhu, v Planici (Rateče) in Mojstrani, zakaj vsi ti kraji imajo že danes tako letno kot zimsko sezono (smučarske vlečnice in terene), kar pomeni, da so turistično zanimivi čez vse leto, hkrati pa so v neposredni bližini magistralne ceste in tako rekoč v srcu turistično najbolj razvite pokrajine pri nas,« meni Davorin Ferligoj.
Emonček


Izdelki MIZ na jesenskem novosadskem sejmu prehrane in opreme.
PREKLIC HRANILNIH KNJIŽIC IN ČEKOV
•	Perovšek Antonija,
osebna št. 28803 iz enote MM Ljubljana je 7. 9. 1974 prijavila, da je izgubila hranilno knjižico št. 99341 in ček, ki glasi na 1.000 din.
•	Urek Marta, oseb. št. 36483 iz enote MM Ljubljana je prijavila, da je izgubila ček, ki glasi na 1.200 din.
•	Valcnček Rudi, oseb. št. 38224 fz TMK Ljubljana je 24. 9.1974 prijavil, da je izgubil hran. knjižico št. 09274.
•	Peršin Stanislav,
osebna št. 78477 iz enote Market Luize Pesjakove 11 Ljubljana je prijavil 24. 9. 1974, da je izgubil ček, ki glasi na 1.520 din.
•	Maletič Miha, oseb. št. 16204 iz enote TOZD poljedelstvo govedoreja Domžale je prijavil 24. 9. 1974, da je Izgubil hran. knjižico št. 87932.
•	Količ Ivan, oseb. št. 27011 iz enote market Ša-ranovičeva 10 je prijavil 27. 9. 1974, da je izgubil hran. knjižico št. 94193.
•	Lilič Natalija, oseb. št. B 5155 iz TOZD Hotel Slon Ljubljana je prijavila 7. 10. 1974, da je izgubila hran. knjižico št. C 4082 in ček, ki glasi na din 70.
o Žnidarič Paulina,
osebna št. 10082 iz enote TOZD trgovina na veliko Ljubljana je prijavila 8. 10. 1974, da je izgubila hran. knjižico št. C 1658.
Prosimo vsakogar, ki si lasti ali zagotovo ve, kje se nahajajo izgubljeni dokumenti, da to prijavi na upravo hranilno-kreditne službe Ljubljana, Miklošičeva 4.
Vse vlagatelje naše hranilnice prosimo, da pazijo na njihove hranilne knjižice in čeke, da jih ne izgube. Takšna nepazljivost povzroča vam in nam težave in stroške.
E. Krume
vodja HKS
Gre za praktično uresničevanje 43. določila nove ustave, ki govori o nujnosti povezovanja proizvodnje in trgovine. Ce smo doslej bolj ali manj samo govorili o tem, je zdaj prav, da iz teorije preidemo tudi v prakso.
Nekatere temeljne organizacije združenega dela, kot sta TOZD Zunanja trgovina in Trgovina na veliko (grosist), si zdaj tudi v praksi prizadevata, da bi prešli od besed k dejanjem v smislu tega zakonskega določila. Gre za iskanje proizvajalcev, s katerimi bi (sploh) lahko zasnovali plodne, gospodarske medsebojne odnose, in sicer izven Emone.
USTAVNA DOLOČILA V PRAKSI:
T rgovina
podaja
roko
proizvodnji
Pot iz teorije v prakso — Uresničitev 43. določila nove ustave, dogovarjanje in sporazumevanje
Pomembna je selekcija. Izmed preveč dosedanjih dobaviteljev moramo izbrati prave, skratka najboljše. Pripraviti in preučiti udeležbo Trgovine na veliko in zunanje trgovine glede na vloženo delo in sredstva. Na ta način bomo pripravili osnove za dogovore in samoupravne sporazume.
Samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje je za trgovino nujnost oziroma imperativ. Prav sklenitev samoupravnih spo-razumov med proizvajalci in trgovci namreč omogoča spremembe oziroma korekcije cen, s čimer trgovina lahko premaga in obvlada določila o zamrznitvi marž iz 1971. leta. Posredi je torej pravičnejša prerazdelitev dohodka, ki je brez dvoma tudi v našem interesu.
Samo preko uspešnejšega Grosista (TOZD Trgovina na veliko) in proizvodnje ter predelovalne industrije lahko uspešneje pokrijemo naš tako imenovani »notranji krog«, tako trgovine kot hotele in omogočimo boljši plasma in širši trg za našo Mesno industrijo iz Zaloga.
ZADNJE POROČILO:
Udarniško nad koruzo
Okrog 65 Zunanjikov in Grosistov pomagalo pobirati poležano koruzo — Solidarnost ni samo (lepa) beseda
VODICE, 26. oktobra — V soboto navsezgodaj se je v tej vasi za Šmarno goro zbralo nekaj čez 60 Zunanjikov in Grosistov — med njimis ta bila celo dva iz Skupnih služb — ki so prihiteli sem, da bi priskočili na pomoč našim kmetijcem. Zakaj?
Streljaj pod vasjo so parkirali svoje avtomobile (na prvi pogled je bilo »pleha« več kot ljudi) in v strelcih začeli prečesavati koruzno strnišče — ogromno njivo, ki jo je veliki kombajn sicer požel, vendar...
Inž. Franc Peterlin, tehnolog Emona TOZD polje-delstvo-govedoreja:
»Okrog 30 hektarov koruze je močno poležane, kar sta povzročila neurje in toča ob koncu avgusta. Kombanj je požel, kar je požeti mogel, kljub temu da je mesec dni skoraj nepretrgoma deževalo. Na njivah je ostalo še kakih 30 % koruze, zato smo zaprosili sindikalne organizacije naših TOZD, da nam njihovi delavci priskočijo na pomoč. O. ko bi jih bilo vsaj sto, bi zlahka pobrali vso koruzo.«
»Mi trgovci znamo obi-
rati in obrati — do konca,« se je pohvalil prvi med »strelci«, ki so udarniško pobirali storže koruze. »Brez skrbi!« Trdega kmečkega dela nevajene ročice Zunanjic in Zunanjikov so kaj hitro postale hrapave, kem in tja tudi porezane. Grosisti bolj vajeni dela na debelo, so se manj pritoževali, vendar je oboje sredi dopoldneva napadla taka lakota, kot je niso pomnili. Pripogibanje in zrak sta naredila svoje. K sreči je še pred poldnevom kombi pripeljal kuhane klobase in topel čaj — kot prvo pomoč Več o uspehu te udarniške akcije, ranah in trpljenju požrtvovalnih Zunanjikov in Grosistov bomo v sliki in besedi poročali prihodnjič. Pričakujemo, da bo udarniško pobranih kakih 20—25 ton koruze.	Emonček
Sl ŽE ČLAN BVP?
Ozimnica na kredit
Tisoč dinarjev brezobrestnega posojila na štiri mesece
LJUBLJANA, 26. okt. — Samo nekaj nad 70 članov našega kolektiva si je letos omislilo ozimnico preko naše sindikalne organizacije in BVP (blagajne vzajemne pomoči), čeprav je imel vsakdo izmed nas možnost, da dobi za ta namen tisoč N-din kredita z odplačilom v štirih obrokih.
Jabolka so bila po 3,70 din, krompir po 1,70 din in čebula po 2,70 din. Ozimnico so člani kolektiva
lahko dvignili v 30 naših poslovalnicah po Sloveniji in na Hrvaškem (v Supermarketu Osijek).
Blagajna vzajemne pomoči — BVP — bo tudi v prihodnje s finančno pomočjo sodelovala v takih in podobnih akcijah, zato postani tudi ti član te naše koristne interne ustanove. Dinar zmeraj pride prav. Informacije:	Tilka
Frelih, Kersnikova 2, TOZD Maloprodaja III, soba 66.
ZADNJE VESTI:
SOVJETI, KITAJCI IN KOREJCI
LJUBLJANA, 28. oktobra — Na večdnevnem obisku v Sloveniji je našo delovno organizacijo obiskala tudi štiričlanska sovjetska delegacija, ki se je pri nas zanimala predvsem za gradnjo farm prašičev in za možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja z Emono na tem področju.
Tudi Korejci in Kitajci ki so obiskali SFRJ in SRS so sio gledali poslovanje naše trgovine ter se zanimali za možnosti gospodarskega sodelovanja.
Novatorji v kmetijstvu
KOMBAJN ZA SILAŽO
VODICE, 26. oktobra — Tega udarniškega dne so naši kmetijcj kljub hudo razmočeni zemlji pospravljali tudi poslednji krompir, ki se je kar lepil, kom-bajnisti pa so se mučili s premokro koruzo. V celoti so pospravili okrog 1.800 ton semenskega krompirja.
Kar zadeva koruzo, so jo pridelali po okrog 35 ton na hektar na zemljišču 360 hektarov. Že lani so kombajne priredili tako, da so kar na njivi sekali in mleli —■ silažno koruzo. Takšen ameriški kombajn so si ogledali, poklicali domače strokovnjake in ga kar doma priredili za silažno žetje. Tovarna Zmaj kot domači veliki proizvajalec kombajnov ima zdaj prav po zaslugi naših kme-tijcev polno naročil za tako prirejene kombajne. Nakup ameriškega kombajna za silažno koruzo bi bil namreč hudo predrag, čestitamo k iznajdljivosti in lepemu prihranku!
Minister iz Afrike
JOAKIM DA SILVA
LJUBLJANA, 25. oktobra — Na večdnevni obisk k nam je prišel Joakim da Silva, minister za kmetijstvo Centralno afriške republike, ki je prejšnji mesec s Francem Nebcem, generalnim direktorjem OZD Emona, podpisal konvencijo o ustanovitvi mešane družbe Emona—cafe Centrafrigue.
ŠTIRI MILIJARDE PROMETA
LJUBLJANA, 25. okt. — Naša TOZD Trgovina na veliko (Grosist) je na jesenskem zagrebškem velesejmu prodal oziroma sklenil pogodbe za prehrambeno blago v višini okrog 2,4 milijarde S din, za nepre-hrambeno blago v znesku 800 milijonov S din, zastopstva so ustvarila 250 milijonov S din, Mesna industrija Zalog pa za okrog 300 milijonov S din, in sicer brez zunanje trgovine, o katere finančnem uspehu na tej največji vsakoletni gospodarski prireditvi v naši državi bomo poročali prihodnjič.
E.
informator
gtosHo delovne skupnosti • »mona ijuNjana
Emona Informator — Izdaja komisija za informiranje pri zboru delegatov TOZD — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Janko Velikonja, tehnični urednik Tatjana Lapajne, Zora Subašič, Miran Blaha, inž. Milan Bračika, Marko Potokar, Franc Žunko — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 212 — Tiska Tiskarna Ljubljana.
OBISK: ŠTIRIDESET ČEHOSLOVAKOV NA ŠMARTINSKI
Delegacija kmetijskih strokovnjakov z Moravske v ČSSR si je ogledala našo trgovino na veliko in Maxi-market
20. septembra je obiskala Emono 40-članska delegacija iz Češkoslovaške socialistične republike. Delegacijo so sestavljali delavci in strokovnjaki iz kmetijstva iz kraja Veseli na Moravskem.
Želeli so obiskati predvsem farmo pitancev v Ihanu in govedorejski obrat v Smledrtiku. Zaradi karantene, ki je v teh obratih uvedena iz preventivnih razlogov, obisk ni bil mogoč. Zaradi tega so si gostje ogledali le dejavnost trgovine na veliko na Šmartinski cesti. V tem okviru pa so goste zanimali predvsem pakirnica, pražarna kave, regalno skladišče in način odpreme blaga ter priprave za zalaganje trgovske mreže. Po ogledu tega dela podjetja so si gostje ogledali še film o Emoni.
Tako ob ogledu skladišča na Šmartinski cesti
kot tudi filma so gostje postavljali vprašanja, ki so zadevala organizacijo podjetja, kooperacijske odnose z zasebnimi kmetovalci, o založenosti trgovin, o načinu planiranja, o perspektivah podjetja, o samoupravljanju, itd.
Po prikazu filma so gostje na lastno željo — sami — obiskali še Maxi-market, kjer so se pojavili kot kupci.
Zanimivo je, Emoni pa še posebno v ponos, da so pri planiranju obiska v Jugoslaviji	(izrazili	iz-
recno željo, da bi obiskali Emono. To je še en dokaz več, da	Emona	ni
znana le doma, temveč tudi v tujini.
Z obiskom	so bili	go-
stje posebno zadovoljni, obžalovali so le, da niso mogli obiskati Ihana	in
Smlednika.
Janko Velikonja
EMONKE, EMONCI!
Sodelujte s svojo besedo v svojem časopisu — pišite in poročajte — Sooblikujte politiko TOZD in celotne delovne organizacije!
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem TOZD Maloprodaje, tov. Zupančičevi, sindikalni organizaciji in M-Prule za prvo pomoč in darovani venec.
Marija Jerebič vajenka 2. letnika
ZAHVALA
Nepričakovano me je zapustila moja draga mama. Celotnemu kolektivu, sektorju V. pakirnica in pražarna se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, spremstvo na zadnji poti, darovan venec ter denarno pomoč.
Fanika Japelj
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega ljubega sina
BOŠTJANA
KLEMENČIČA
se iskreno zahvaljujem kolektivu Zdravilišča čateške Toplice, ki mi je v teh težkih urah stal ob strani, sočustvoval z mano, daroval cvetje in venca ter mi pomagal z besedo in dejanjem. Posebno se zahvaljujem kuharjem in natakarjem restavracije za vsestransko pomoč in pozornost.
Bronislava
Klemenčič
ZAHVALA
Iskrena hvala sindikalni podružnici »Emona« TOZD Supermarket Ljubljana in sodelavcem etaže »D« za izraze sožalja, cvetje in vse, kar ste storili zame z namenom, da bi mi olajšali tiste najtežje dni, ko se je za vedno poslovila moja draga nepozabna mama.
Heda Antončič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje sestre
FRANČIŠKE
PETERKA
se iskreno zahvaljujem kolektivu Emone za izraženo sožalje in sočutje.
Najlepša hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence.
Zahvaljujem se tudi predsedniku sindikata za poslovilne besede.
Žalujoča sestra Tinca