KRONIKA
ANTON AŠKERC: Izbrannoe, perevod so slovenskogo, Leningrad, Hudože-stvennaja literatura«, 1987, 247 str.
Pod tem naslovom je izšel omenjeni zbornik, ki gaje uredila dr. Maja Rvžova iz Leningrada. Ime slavistke Rvžove ni novo za slovenske slaviste, saj se ukvarja urednica že več desetletij s slovensko književnostjo in jezikom. Poglobljena spremna beseda in kvalitetne pripombe so napisane ravno izpod njenega peresa.
V uvodu seznanja bralce na splošno z zgodovino slovenskega naroda in književnostjo, v kateri riše vlogo Antona Aškerca v literarnem toku na prelomu stoletja.
Že ime »Izbrannoe« (Izbrano) govori, da imamo pred sabo zbornik Aškerčeve poezije, ki je zajeta iz njegovih sedmih pesniških zbirk (Balade in romance. Lj. 1890; Lirske in epske poezije, Lj. 1896; Nove poezije. Lj. 1900; Četrti zbornik poezij, Lj. 1904; Jadranski biseri. Lj. 1908; Akropolis in piramide, Lj. 1900; Peti zbornik pesnitev, Lj. 1910 (ne vem pa, zakaj ni zajeta zbirka pesmi Mučeni-ki, Lj. 1906).
Zbornik zajema 144 pesmi, prevajalo pa gaje 12 prevajalcev, imena nekaterih so že znana, večinoma pa so novi mojstri slovenske besede (18 pesmi je prevedel
L. Cyvjan; 17 M. Kvjatkovskaja; 18 N. Galkina; 28 M. Jasnov; 19 N. Karpova; 10 G. Usova; 2 V. Kornilova; 3 G. Gam-per; (17) Al. Al. Ščerbakova; 4 M. Rvžova; 4 I. Inov in 4 I. Pvseckij). Največ pesmi je zajeto iz Lirskih in epskih poezij (44), sledijo Balade in romance (42), Četrti zbornik poezij (19), Nove poezije (15), Jadranski biseri (14), Peti zbornik pesnitev (6), Akropolis in piramide (2) in v prilogi sta še 2 pesmi.
Prevod pesniških besedil je zelo zahtevno delo in težko je reči: ta prevod je dober, drugi slab. Rusi gledajo na Aškerca s posebno simpatijo. Pesnik je bil namreč naklonjen vsem slovanskim narodom, posebej še ruskemu. Aškerc se je naučil toliko ruščine, da je bral ruske pisatelje in pesnike v izvirniku. Najviše je cenil Puškina, Lermontova in Nekraso-va, o njih in še mnogih drugih je pisal ter jih prevajal v slovenščino. Literarno delo Aškerca so že v Rusiji spoznali za njegovega življenja (bilo je prevedeno okrog petdeset pesmi). Urednica zbornika omenja, daje bila Aškerčeva pesem Ruski jezik prevedena šestkrat. Eden izmed prevodov je izšel leta 1942 v zborniku Udarec po sovražniku (Sverdlovsk); obravnavani Izbor pesmi predstavlja prvo knjigo o Antonu Aškercu v ruščini.
Poglejmo npr; kako je prevedena prva kitica balade Brodnik:
Književnost
718
719
Aškerc v ruščini
(1)
Med skalami Sava šumi.            Rima: a
valove mogočne vali,                           a
v naročaj jih Dunavu tira.                     b
Čoln ziblje ob bregu se tam,                  c
a ribič mi v njem sedi sam,                    c
na veslo se truden opira ...                   b
(2)
Rusko:
Svirepaja Sava mež skal                       a
Za valom stremitel'nyj val                    a
V objatija gonit Dunaja.                      b
Vse pusto, i liš' odinok                         c
U berega vethij čelnok.                        c
Vsi verzi imajo po tri akcentuirane zloge in zamotano rimo.
V romanci Anka gre za zgled ljudskih romanc v desetercih. Primerjamo le prva dva verza v izvirniku in ruskem prevodu:
(3)
Gre po stezi črez polje zeleno                a
Anka mlada, dete zapuščeno                a
Rusko:
(4)
Perehodit pole spozaranku                   a
Po trope moleden'kaja Anka                b
V slov. jeziku je ženska rima, v rus. pa ne. V obeh verzih je navzoč deseterec.
Ko prebiraš obe omenjeni pesmi, začutiš lepoto ritmičnega jezika. Tudi Delavčeva pesem o premogu* (Pesnja rabo-čego o kamennom ugle) je dobro prevedena. Ponarodele pesmi Kaj bi te vprašal ... pa žal ni v prevodu. S tem seveda nočem reči, daje ruski zbornik Aškerčeve poezije slab.
Menim, da bo bralec Aškerčevih pesmi, zloženih v ruščini, dobil zaokroženo sliko o tem slovenskem pesniku. Ruski slavisti so opravili veliko delo in ne bi bilo prav. da bi njihov trud prezrli.
Jurij Rojs
1   Anton Aškerc. Balade in romance, str. S
2  Anton Aškerc, lzbrannoc. str. 15. - prevedel L Cvvjan
' Anton Aškerc. Balade in romance, str. 16
4 lzbrannoc. str. 40 - prevedla M. Kvjatkovskaja
s  Izbrannoe. str. 166 - Prevedla M. Ryžova