Ža raz/asnifev po/mov
Do/770 /c, 2/3 so sc j)o /22S72/ /zpo-^2/2 Z^O 7222 0/7Č72C772 z^orM g/cr/c Po-//(/Č72eg3 m s(7372E/72cg3	22VC//22V//3-
"/3 og/3s/// (222/2 (/$(/, ^/ sc z 724SO od/oč/s^Z/o /72 z 723Š2772 g/c2/372/e772 Me Mrin;a;o.
Staiišče koroških
Siovencev
k osnutku zakona o dvojezičnih topografskih napisih
/z ^/$372/22 ,N3scg3 fe^n:^%" s/ccr /2/73/3 /3S720, 3/2' /e Z3 o/7720!7//c720 "Mi;o S37720S(o/72/E 723StO^Of (32/2 TVd-s-uc( EorosE/A ^/opeMcev, d/: Pa so to /e posE^s/ 72CM372///7 prZ-P32/72/E0V ^E7!0(720s(/",' vsc^3^07 /c iMdMo, 2/3 (3/72/^ /Vs^S v te; tweW Ptodčdje /72 podCM;e teren. V p/ard-(!tt:ČM2 2/73Ž/7/ /c to ^ov$C772 723(232/720 MdrdfMo. Ao72/7072(3c//o z 723S27722
P°g/c2// ;ent/;emo 723 zndw;e ter te 6owo Z 2/73g277!2 S(3//sČ/ (32// SpO-
Pr//e//. V ^or:'tt ^otre^?!e t&Kpnott: ^ 7!dC2072d/722'A (2p73Š372//E pd /7/ /e Wo prdv, 2/3 pe2720, ^2/0 /c 2/e;372S^o ^ OZ32/722, 2/3 72e /<o 72epotre^72e po/e-*"^e, E2' /dE^o $37720 %o^K;e ttvdr: t<t772 2 272 z/dtt2 772C2/sc^o/72 2 772 ^Ore^t-"'272 0^720^0772.
Že zadnjič smo kratko poročali, da sta osrednji organizaciji koroških Siovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev — zavzeti k osnutku zakona o dvojezičnih topografskih napisih obširno pismeno stališče. V viogi, ki sta jo posiaii ustavni siuibi pri uradu zveznega kancierja na Dunaju, sta izčrpno prikazati pravne vidike tega vprašanja ter opozoriti, da predvideni zakon tudi iz pravnih pogledov ne odgovarja jasnim do-točitom čtena 7 driavne pogodbe. {Besedito tozadevne vioge z dne 22. junija 1972 v cetoti objavljamo v današnji števitki na 2. in 8. strani — op. ured.)
Zvezd tfovent^iA o7g3722Z3c// /e 72d ^o/c772 o/7C72C772 Z/7073 /3S720 272 72C-
"^022772720 prec2Z2rd/d svo/e tozd^ev720 s(3//ščc ter $(2372/3 pretf so/c72;c772 272 o^to^^o vtd^egd, &2 ?2e (20/2 po že/p ^tt/E 723702/72/3^0(2, ^2 te 72d žd/ott ^ (2C2/720 $7773(73/0 Zd et//72e Mprdv/-ce72e toJ722^e o 723702/77/ Zdve^720tt/.
Vte pd ^dže, 2/3 že tpet zdpd2/d772o ? Zg0220(7222S&0 72dpd^0, 2/3 02//7//37770 't2 o/7to;d772o t/e/7er72egd, ^2 te v p/22-^a/2tt2C722 2/73Ž/7/ 02//0Č3 pdČ 1222/2 po
"r^g/E 272 72e td7720 773C20773/77//7 (22-
d/^2/7, ^//3/7 te772d pd ottd72e /s^7C77 '72 Zdvede72 Č/372 72dte 72drO</720tt72e ^dp72ott/. Ee tdEo ;e rdZd772et2, Jd ttev//722 72d tOC2d/2tt2C722 //tt2 2ZVo/;e722 °&C222t&2 772d72t/dtdr;2 t/ove72tEe 72dr02/-7!Ott2, pd tdč/Z ttev//722 t/rdg/ t/ove72-
^2 o/7C272t^2 Ot/^Or722 ^2 722tO Z*/// fd/'-
'Je72 2 72d potvet, E/ ;e /)d;e ^z ve/2'^0 ^eČ272o"	t&/e722/	td7720tt0;e72 72dttOp
^ e720t7227?22 /Zttd7722 pr/ ^Ot/oCt/? o/?-^Mt^/E vo/ZtVd/7.
Staiišče koroških Slovencev do izvajanja določi! člena 7 državne pogodbe in posebej do vprašanja dvojezičnih topografskih napisov je splošno znano. Ponovno smo že poudarili, da pozdravljamo vsak u-krep, ki pomeni korak naprej pri reševanju naših odpriih vprašanj. Ne moremo pa se strinjati z reševanjem, ki gre mimo naših utemeljenih zahtev in upravičenih pomislekov. To velja sptošno glede obravnavanja manjšinske problematike in velja posebej tudi glede izvajanja določit, ki jih vsebuje državna pogodba v zaščito naše narodnostne skupnosti.
je bilo s strani slovenskih predstavnikov jasno povedano že pri zadnjem kontaktnem razgovoru na Dunaju in je celo zvezni kancler dr. Kreisky sam izjavil, da razume, če koroški Slovenci take rešitve ne morejo sprejeti in zato tudi ne pričakuje njihovega pristanka.
Zato tudi ne moremo dati pristanka k takemu reševanju vprašanja dvojezičnih napisov, ki temelji na tjudskem štetju in s tem na atomizaciji našega ljudstva. To
Vsf&22&07- Zf/o Č222/720 K&7-ep<272;e, 2/22 *^/ovf72S&/" O 2//707722^2,	^2	p?*27222M;0
Poz^T^ue 2/7-. ^te27222c/7C7;a z 72;fgow "o/r22%e /70ste/;e /72 /rrez $7477222 p72-^f7;4;0 fegg Z722272fg4	„^72;222c/;22"
j/o27C72CCV Z 7222$27722 p227t2Z22722, Ce/<7 ^aZ<2';'o	7222	222 E 270$VCf,	772 C2/2C772 Eo
"7Kge, ^2 SC 222222 p7272/ 72C772$^2) /22!7-^°S2;o 22p4;0 Z22VZC772222/ Z22 p722V2CC ^/OVMCCV, C7227S222V720 272/^2$C;0. Af/ SC ' 222/22772 7222 C2720772 72C 77207C7720 $27272;22t/, ^7 02/^/2272;2277227 222^0 2/c//2Ct7 7222$Cg22 */222/$2t722 2 72 Z7C7720, ^22^07 /e pOfCr^/ '72 o/7;42727 2222// 2/7. E 22/?22 S2f22Čr22&, *^a $c E/OVC72C2 72C z/7/722/0 /c 722! ^027C72S^2 22// 2/fo/cZ2Č7!2 //st/, tC772!7cČ ?a SO 722Z2rCp//c222 722! 27SC //stC 272 Se ^Cv/Zo 27o//vccV t07c/ 722/222/207 72C 2/22 'Movcft(t Z 2/e/2272S&!772 StCv//o772 i/o-^C72CCZ7 27 /222/;/ 0/72:2222.
. 7*0 /e 22g0202722C27, /2/ SC Z 72;0 27 CC-'°t/ Sf7272/227720, Z227222// /2222C7C ^22 :C272 ^72; 72!Z22772 C7720 2SfCg22 g0!70 77!!^22, 2/2! ^ 2/722gC772 772CSt22 tCg22 2/e/stV22 72C p72-^724 y /702/oJc Žc// 02/^2S22t/ ^227 P7CCe/ŠC72 2/e/ 2/vo/cz/Č72eg2! OZC772//22, ^ !e 7222$/ /;222//e 72C /702/0 /70fe/Z 722V-^"'Z pO ;272/$/2C772 7CCC^tM.
O22 SC /2!S7!0	722Z22772 C7720.' 222^0772227
^ 02/7c/;227720 722(2 720CC7720 02/7C^4(/ "^772o/:722(2Č7!e p722V2CC, 2/22 ^o//(/Č7!0 "3S(op2! 272 pOS^22S22 SVo/c g/C2/227!;C l^aS22(Z (222/2 2/722g2772. O2//0C720 p22 02/-^'(372/47720, 2/3 S! 72C^2/o /3S(2 7720720po/ "7*0</72Cg2! Z22g0270772//:3 22// Ce/o 7222-j°2/72Cg3 SO2/72/E22, ^C7 $7720 Žc C72^722( OZ/ttc/Z, 2/22 (22^0 2772C7202722722 „C720(-0S(/" 72/so /70(701222// s/0Ve2!S&/ 7722-R"72 2 7 72(e7Cs/ 272 s/ove72S&C 7222702/72C 772227VCČ <rM2/7722 ^022//c//2! 722Z72//7 ^//(/Č7]/E $(722/ /zt7C72 7222SC 723702/720S(-^ S^22^720S(/. Z22(0 /c Z7222Č//720, 2/22 SC ^0/31)//4 72;C7222 O/7720122 p7221 V /?2!S22,
Spet denarna kriza
Britanija je prejšnji teden u-vedla drseči tečaj funta in s tem sprožita novo denarno krizo, kakršna je prejšnje leto zajeta zahodni svet zaradi padca ameriškega dotarja. Poteg britanskega funta je zdaj naj-botj prizadeta italijanska tira.
V okviru Evropske gospodarske skupnosti se v zadnjih dneh mrztično trudijo najti ^rešitev" iz sedanje krize. Dogovoriti so se o medsebojni podpori, vendar dosedanji u-krepi verjetno še ne bodo zadostovati. Vsekakor Britanija dostej še ni ugodita zahtevi, naj se vrne nazaj na trdni tečaj funta, zato trenutno tudi ni še računati s tem, da bi na denarnih tržiščih spet prišto do pomiritve.
Težave britanskega funta označujejo kot resno denarno in gospodarsko krizo, ki trenutno pretresa kapitalistični
svet.
Toda stališče koroških Slovencev se bistveno raztikuje od stališča, ki ga v tem vprašanju kakor sploh glede manjšinske problematike zastopajo nemški nacionalisti. Le-ti absolutno odklanjajo vsako, še tako minimalno rešitev; odklanjajo tudi sedanji osnutek zakona, ker Slovencem .preveč daje". Ravno v teh dneh dosega višek nova hujskaška gonja združenih nacionalističnih sil, ki se spet poslužujejo znanega potvarjanja dejstev in zlobnega podtikavanja, da bi u-stvarili v deželi .primerno" vzdušje, v katerem bi potem ob zlorabi domovinskih čustev .spontano* odklonili še tako malenkostno in pomanjkljivo izvedbo enega izmed določil člena 7 državne pogodbe.
.Če kdaj, se v tem primeru maščuje dosedanje stalno popuščanje šovinističnim krogom in tako imenovanim domovinizvestim zvezam,
ki se edine smatrajo pristojne za reševanje koroškega vprašanja in jim vedno spet uspe, da izvajajo pritisk tudi na vlado," je bilo — kakor kažejo najnovejši dogodki — povsem pravilno ugotovljeno na nedavnem občnem zboru ZSO, ki je tudi jasno in nedvoumno opozoril: .Dokler bo vlada popuščala tem krogom, tako dolgo ne bo miru v deželi, kajti le-ti poskušajo preprečiti vsako, še tako minimalno rešitev upravičenih zahtev ter priznanje mednarodno in ustavno zajamčenih pravic naše narodnostne skupnosti." Zato se bodo morali na merodajnih mestih odločiti, ali se bodo še naprej ozirali na te kroge, ali pa bodo končno pristopili k celoviti rešitvi naših vprašanj po črki in duhu čtena 7 državne pogodbe.
Deže!ni zbor
sktepa! o združitvi občin
Ta teden v Celovcu spet zaseda koroški deželni zbor. Na dnevnem redu so številna vprašanja, med drugim tudi zakon o združitvi občin.
o katerem je deželni zbor razpravljal in sklepal na včerajšnji seji. V razpravi je sodeloval tudi poslanec Hanzi Ogris, ki je opozoril, da združevanje občin posebno živo zadene tudi slovensko narodnostno skupnost, zato morajo politične sile v deželi skrbeti, da bodo slovenskemu prebivalstvu tudi v novi občinski strukturi zagotovljeni obstoj in pravice.
Osrednji slovenski organizaciji sta zavzeli stališče k vprašanju združitve občin v vlogi, ki sta jo naslovili na kluba deželnih poslancev SPO In OVP. Vloga vsebuje v skrajšani obliki poglede, ki so bil) že svoječasno sporočeni deželni vladi.
Nova italijanska vlada
pomeni nevaren korak na desno
Po dolgotrajnih pogajanjih med posameznimi strankami je Italija ta teden končno dobita novo vtado, ki pa predstavlja nevaren korak na desno. Vlado je sestavit demokristjan-ski potitik Giutio Andreotti, ki mu je uspeto pritegniti v vladno koalicijo socialne demokrate in daleč desno stoječe liberalce, poleg tega pa si je zagotovil še podporo republikancev ter južnotirolske ljudske stranke.
Kako daleč na desni stoji ta vlada, dovolj jasno kaže dejstvo, da so sodelovanje odklonili tudi mnogi u-gledni predstavniki krščanskih demokratov, medtem ko je znani so-
cialdemokratski politik in prejšnji predsednik italijanske republike Sa-ragat izjavil, da ta vlada predstavlja izmed vseh možnih najslabšo rešitev. Dejansko so v tej vladi in okoli nje zbrane tiste sile, ki so se že doslej upirale kakršnimkoli reformam v državi.
Ravno zaradi te tako enostranske usmeritve vlade se je bati, da gre Italija nemirnim časom nasproti, kajti napredne sile, ki so nedvomno važen faktor v državi, gotovo ne bodo ostale prekrižanih rok, če bi vlada skušala ogroziti njihove dosedanje pridobitve.
Razprava o perečih vprašanjih
stovenske narodnostne skupnosti v itaiiji
? (O re$222! S(7C772/;e72/2! 27! 2/e/2!7!S&i
, 'fp/ V$2!/ Z2! 2/c/720 7!222/2!//7!/o 7CS2-^ 02/p 7(2/2 t7p722$2!72/ s/ove72S&e 7222-
i	S&22p720s(i M22 Ao70Š&C772.
Z50 /c Že pO720V7!0 zc/o /22S720 pO-VC2/22/2! Sfo/c s(2!/išče 272 Sfo/c g/e2/22-72;c 722! vse 2/o$C2/2!72/e 7esev2272/e Č/e7222 7 2/7Z22V72C p0g02//7C, 2/22 Se // 722 (7C/72! /722(2 0Č/(^22, 2/22 se 772072/2! Z2!2/oVo/;22-/e Z 2/7o/7(27!Č<!7S^2772	2 72	Z22772222/722 772
7CŠeV2!7!/e772. $7720 p2! S(V2!7722 2/0V0//, 2/2! pOZ2/73f//2!7720 VS22& 22^7Cp, &2 pO-772 C72/ ^0722% 7222p7c/ 7(22 pO(/ 2/0 pOpo/-72C e7!2!&0p72!V720S(i 7222SC 723702/720S(72C S^22p720S(/,' p72 (C772 SC Z2!VC2/2277!0, 2/3 (Cg3 722 7720g0Če 2/0SCČ/ /77CZ 7222$/o-72/(ve 723 2/c7720^722(/Č72C s//c V 2/rŽ22V2, V &3(er/ Ž2V22720.
Prejšnji teden je v Trstu zasedal glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je ba-vil predvsem z vprašanji kulturne politike in uveljavljanja pravic slovenskega jezika. Pri tem je bila poudarjena potreba po izdelavi dolgoročnega programa, o katerem je načelnik kulturne komisije SKGZ Miroslav Košuta naglasil: .Program, kot ga potrebujemo, naj odločno začrta pot našega kulturnega snovanja, opredeli naše ambicije na tem področju ter določi okvire in možnosti za njihovo uresničitev."
Ko so pregledovali dosedanje delo vključenih kulturno-umetniških in podobnih ustanov, kot so predvsem Slovenska prosvetna zveza s krajevnimi društvi, Založništvo tržaškega tiska in Primorski dnevnik, Slovensko gledališče, Glasbena matica ter Narodna in študijska knjižnica, je bilo govora tudi o potrebi po pritegnitvi mladih kadrov. V tej zvezi je bilo poudarjeno, da je do take pomladitve v precejšnji meri že prišlo, da pa se pojavljajo tudi določene težave pri vključevanju mladih sil. .Nihče nam ne more očitati, da niso vrata mladim odprta, kjerkoli bi ti hoteli vstopiti. Prej bi rekli, da med mladimi ni tolikšne želje po sodelovanju, kakor bi si je želeli." Tako se je glasila ugotovitev, ki kaže, da se tržaški Slovenci srečavajo z enakimi težavami kot mi. Mislim, da se tega vsi prav dobro zavedamo, je v tej zvezi menil Miroslav Košuta in nadaljeval: Mislim pa tudi, da ni težko ugotoviti, v čem se pravzaprav razhajamo, ali bolje — kaj je tisto, kar nas današnji mladini odtujuje. Temeljni cilj naše kulturne politike je in ostane narodnoobrambnost, kaže pa, da vsaj za večino naše mladine to ni ravno kaj prida atrak-
tivno in niti malo v duhu časa. Srce naših mladih a-tripa s svetom ...
Z zadovoljstvom so na seji ugotovili, da imajo Slovenci v Trstu ustanove, ki so povsem enakovredne in ki uspešno tekmujejo z italijanskimi. Tem ustanovam naj bi posvetili prvenstveno pozornost, vendar pa zasluži vso skrb tudi tradicionalna Ijudsko-prosvef-na dejavnost, ,ki mora ustvarjati humus, iz katerega rastejo potrošniki zahtevnejše kulture," kot je dejal prot. Josip Tavčar.
Glede uveljavljanja jezikovnih pravic je prof. Samo Pahor menil, da sta v tem pogledu dve poti, vendar teh pravic ne bodo dosegli, če bodo hodili samo po eni poti. Ena je pot prizadevanj za uzakonitev jezikovnih pravic, druga je pot prizadevanj za izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki te pravice že zagotavljajo. Naglasil je, da so pri tem prizadevanja za izvajanje dvojezičnosti bolj važna, .ker je v splošni dvojezičnosti naša rešitev in zato, ker nas bo brez dvojezičnosti prej konec".
Podobno kakor pri nas se tudi tržaški Slovenci že dalj časa bavijo z načrti za osnovanje lastnega študijskega oz. znanstvenega centra, ki bi z znanstvenimi sredstvi in metodami spremljal metode manjšine. Tozadevno so na seji glavnega odbora SKGZ ugotovili, da poteka nadvse pomembno delo pri zbiranju gradiva in podatkov vse preveč nenačrtno. Zato je SKGZ sklenila ustanoviti tak center ter povabiti k sodelovanju vse strokovnjake, ki se kakorkoli zanimajo za manjšinska vprašanja. Center naj bi združevat vsa prizadevanja, ki bi bila v korist zamejskih Slovencev.
SteHungnahme der Karntner S!owenen
zum Gesetzentwurf uber die zvveisprachigen topographischen Bezeichnungen und Aufschriften
Da; Bundeskanzteramf — Vetfassungsdiens! ha! uns m)! Schreiben vom 30. Ma! 1972 den Entwurf eines Bundesgesetzes, mi! dem Bestimmungen uber die Anbringung von zwei;prachigen topographischen Bezeichnungen und Aufschriften in den Gebieten Kdrn-tens mi! siowenischer oder gemischter Bevoikerung ge!roffen werden (Beiiage A), sam! Eriauterungen (Beiiage B), der un!er einem dem Begutachtensverfahren zugefuhr! wurde, mi! der Bi!!e um gefdiiige Kenntnisnahme iibermitteit.
Obwohi uns verfassungsmdf)ig kein Rech! zukomm!, zum En!wurf eine Steiiungnah-me zu ubersenden, sind wir der Meinung, daf; wir ai: Verireiung der unmi!!eibar be-troffenen siowenischen Minderheit hiezu gehor! werden mussen und eriauben uns daher dem Bundeskaniieramt — Yerfassungsdiens! zum ubermitteiten Gesetzentwurf nachsteh-ende
STELLUNGNAHME
zu ersiaiien:
1.	) $ 1 des Gesetzentwurfes soi! nach den Eriauterungen das Ausfuhrungsgesetz der Bestimmung des Ari. 7 Abs. 3 zweiier Satz des Staaisverirages vom 15. Mai 1955, BGB). Nr. 152, darsteHen, da diese Beslimmung des Staaisverirages sowohl nach den Erlauterun-gen zur Regierungsvoriage des Staaisvertra-des (517 der Beitagen zu den stenographi-schen Protokoilen des Naiionalrafes, Vii.GP) ais auch nach der herrschenden Rechtstehre nicht unmitteibar anwendbar isi und daher der Ausfuhrung durch Geseiz bedarf.
2.	) Wir nehmen zur Kenntnis, daf) die Durchfuhrung der eingangs zitierten Beslimmung des Ari 7 Abs. 3 des Staaisverirages in Geseizgebung und Voilziehung aui Grund des Kompetenziaibestandes .Bundesverias-sung" dem Bund obtiegi.
3.	) im Hinbiick aui den sachiichen Gei-iungsbereich sind wir im Gegensaiz zu der im Entwuri vertreienen Auiiassung, daf) sich die Verpffichtung zur Anbringung zweispra-chiger iopographischer Bezeichnungen und Auischrifien nur aui sofche derariigen Bezeichnungen und Aufschriften ersirecken šoti, die von Gebietskorperschaften (Bund, Land, Gemeinde) angebrachi werden, der Meinung, daf) sich diese Verpffichtung auf samt-iiche Trager der offentlichen Verwa!iung ersirecken muf). Trager der offentlichen Ver-wafiung im Sinne der Verfassung aber sind die siaaifichen Behorden, die Organe der Selbstverwaltung und die offentlichen An-sfafien. Die Herausnahme der Trager der auf personefler Grundlage gebildeten Se!bsfverwalfung und der offenffichen An-siafien bildef daher eine verfassungswid-rige Einschrankung und sind diese in der Regetung einzubeziehen.
Der GeHungsbereich de: gegenstdndii-chen Gesetze: !:! daher ohne jede sachii-che oder personeiie Einschrdnkung von den verfassungsmdfpgen Tragern der offentH-chen Verwaf!ung zu beachien.
Der :!aa!:ver!rag)ichen Bestimmung und der Verfassung entsprich! jedenfaiis nur eine Regetung, die den sachtichen Geitungsbe-reich der durchfuhrenden Bestimmungen uber die Anbringung zwe)sprachiger topographi-scher Bezeichnungen und Aufschriften in keiner Weise eineng! und einschrdnkt.
4.	) Die Fesfsielfung des orfiichen Geffungs-bereiches in der Form der im Entwurf vor-iiegenden Regetung enisprichi keinesvvegs der kfaren Besfimmung des Ari. 7 Abs. 3 des Sfaaisverfrages, wonach zweisprachige Bezeichnungen und Aufschriften iopographischer Natur in den Verwai!ungs- und Ge richtsbezirken mit sfowenischer oder gemisch-ier Bevoikerung anzubringen sind.
Der S!aa!sver!rag, insbesonders im Ar!. 7 Abs. 5, garantiert namiich den dauernden Schutz der s)owenischen Bevoikerung in Karnten und in erster Linie im Sied-iungsgebie! der siowenischen Minderhei!. Dieses Gebiet mi! siowenischer oder gemischter Bevoikerung aber is! objektiv gegeben und historisch bekannt. Es erscheint sovvohi vofkerrechtlich in den Protokoilen der Friedensverhandlungen von St. Germain nach dem ersten We!tkrieg und in den Protokoilen der Staatsvertragsver-handlungen nach 1945 als auch innerstaat-iich in der Verordnung der Provisorischen Karntner Landesregierung vom 3. Oktober 1945 in der Fassung des Beschlusses vom 31. Oktober 1945 zur Neugestaltung der zweisprachigen Volksschulen im sudlichen Gebiete Karntens (Verordnungsbtatt fur das Schulwesen in Karnten Nr. 1/1946) und et-was eingeschrankt im .Karntner Landes-geseiz vom 10. Juli 1959, LGBI. Nr. 44, mii
dem die Grundsaizbesiimmungen des Min-derheiien-Schulgesetzes fur Karnten ausge-fuhri werden", klar umschrieben.
Die interpretation im gegenstandlichen Gesetzenfwurf, daf) aus der klaren Textierung des Ari. 7 Abs. 3 des Siaatsverirages kei-neswegs gefolgeri werden kann, daf) der oriliche GeHungsbereich der zu ireffenden Regetung sich auf einen ganzen Verwal-tungs- und Gerichisbezirk (oder mehrere von ihnen) ersfrecken musse, sondern durch diese sprachtiche Gesialiung nur zum Ausdruck gebracht wird, daf) innerhaib besiehender Verwaliungs- und Gerichisbezirke die Fra-ge der Verpflichiung zur Anbringung zwei-sprachiger iopographischer Bezeichnungen und Auischrifien im einzelnen zu prufen isi, is! voiistdndig wiiikuriich und widersprich! den diesbezugiichen kiaren Bestimmungen des Staatsvertrages.
Die Genesis des Ar!. 7 des Staatsvertra-ges zeig! ndmiich, daf; bei den Staatsver-
Die ^czJcrr ZeMZrzz/orgdMzszztzoMCM Jer AJrutrzer $/owfMfH — ZcMtrzz/fcr/zzZM J
s/owcMz'sc/*cr OrgKMŽSKtzoMCM A/:rMZ<?M KrzJ JČKt Jer X%rMtwer 5/owewew — /?K-vo/M RKMjM^KMz/erKmt-VcrfKssKMgs-JžcMst Jew fMiwKr/ ewey R^MJesgeser-zes, mir Jew RestimmKMgeM J/<er J/c ^r:'wgMMg vorz zwežspr%c/JgeM Zopogrz:-p^zse/zeM Bezežc/zzzzzMgeM KM J AzzfscAr/f-iezz ZM Jezz Gc/z/ctcM AJrMtcMS Mzzi Jo-wewžsc/zer oJer gezMŽsc^fer ^evo/^erKMg gctroJJeM werJezz, ZKr AcMMtM/sMK/zme K/zerzMzZZe/t ^e^ozMzzzez!.
Der grKMJsJrz/zc^e 5fzzzzJpKM^r Jer J^JrMZzzer 5/owerzeM ZM Jer Frzzge Jes Zfrt/^eA 7 Jer 5:zzzzrsver:rzzges KzzJ /^e-sozzJers Jer zmzezsprzzcTzzgerz ZK^e/zrz/zeM žsr a//gezMezM /ze^KMzzr. /zz Jer Ezzzgzz/ze Jze Jze /zežJezz s/owez!Žsc/zezz Orgzzzzzszz-ZzoMezz Kzz JzM RKzzJes^Kzzz/erzzzzzt-Ver-^zzssKzzgsJzezz^^ geržc/ztet /zzz/zeM KzzJ Je-rezz WorJzzzzC wžr /zzer ZKr GJzzze ver-o^/ezzr/žc/zez!, wzzrJe ZKZM gegezzsrJzzJ/ž-c/zezz Ge^efzezzz^zzr/ KKs rec/zJžc/zer 5z'c/zZ 5fe//Kz?g /zezogezz.
tragsverhandiungen der sachiiche und ort-iiche Geitungbereich des Art. 7 Abs. 3 des Staatsvertrages keineswegs von einer be-stimmten Starke der Minderhei! in den Ver-wai!ungs- und Gerich!sbezirken mi! sioweni-scher oder gemischter Bevoikerung abhdn-gig gemach! wurde. im Gegenteit wurde der von der osterreichischen Delegafion in-sinuierte und vom britischen Vertreter vorge-brachte Vorschlag, daf) die Bestimmungen des Art. 7 Abs. 3 nur in den Verwaltungs-und Gerichtsbezirken Getiung haben sollen, in denen ,eine betrachtliche Anzahf" von Staatsangehorigen der slowenisch oder kro-atisch sprechenden Minderheii wohne (Volks-zeitung vom 17. August 1949, Nr. 186, S. 2), ausdrucklich fallen gelassen und der Vorschlag des sowjetischen Vertreters angenom-men, der verlangte, daf) Art. 7 Abs. 3 ganz allgemein in den Bezirken mii slowenischer, kroatischer oder gemischier Bevoikerung Geltung haben solle (Volkszeitung vom 20. August 1949, Nr. 189, S. 1).
Daf) eine besiimmte Anzahl von Minder-heitsangehorigen, um von einer Minderhei) zu sprechen oder um in den Genuf) des Min-derheitenschutzes zu kommen, nicht erforder-lich isi, ergibt sich auch aus dem diesbezugiichen Memorandum des Generatsek-retars der Vereinten Nationen aus dem Jahre 1950 (Definition ei ctassification des minori-tes, Nations Unies — Commission des droits de e'homme, Sous — Commission de la tut-
ie contre les mesures discriminatoires et de la proteciion des minoriies. Lake Succes, New York 1950 (E/CN 4) Sub. 2/85).
Der geitende Wor!iau! des Staatsvertrages, in dem nur von Verwaitungs- und Gerichtsbezirken mi! :ioweni:cher, kroatischer oder gemischter Bevoikerung ohne Bedin-gung einer bestimmten Anzahi der Minder-heitsbevoikerung die Rede ist, id!;! somi! nur die Sch!uf)foigerung zu, da^ sich die Verfasser des Staatsvertrages auch uber diese Frage geeinigt und die Bedingung ab-geiehn! haben, wonach die Minderheitsbe-voikerung einen bestimmten Prozentsatz er-reichen musse. Die diesbezugiiche Schiu^)-foigerung in den Ertauterungen zum ge-genstdndiichen Gesetzentwurf ist daher nicht begrundet und unhaitbar, ganz ab-gesehen davon, da^ in keinem der gieich-berechtigten vier Staatsvertagstezte, aiso weder im engiischen, noch im franzdsischen, noch im russischen und auch nicht im deut-schen Wortiau! an Steiie des Wor!e: .in" das Wor! .innerhaib" vorkommt. Haiien namlich die Verfasser des Staatsverfrages die Minderheifenschufzbestimmungen nur in Teilen der Verwaltungs- und Gerichts-bezirke Karnfens mii slowenischer oder gemischier Bevoikerung angewendet wissen wollen, so haiien sie dies durch nahere Be-siimmung des ortlichen Geliungbereiches klar zum Ausdruck gebracht.
Der Staatsvertrag sprich! ausschiie^iich von Verwaitungs- und Gerichtsbezirken, ohne kieinere Verwa!!ungseinheiten wie zum Beispiei die Gemeinde anzufuhren. Ort-schaften aber sind uberhaupt keine Verwai-tungseinheit, sondern iedigiich .Siediungen mi! geschiossener Numerierung".
S.) Es konnen somi! weder die sogenannte Minderheitenfeststeiiung noch die Ergebnisse irgendeiner Voikszdhiung zur Grundiage des brtiichen Geitungsbereiches genommen wer-den. Die sogenannte Minderheitenfeststeiiung steii! nicht nur wegen der von beiden unterzeichneten Organisationen schon des ofteren dargeiegten besonderen geschicht-iichen, wirtschaf!iichen und soziaien Ver-haitnisse der siowenischen Minderhei! in Karnten, sondern auch nach internationaier Pražiš und nach der herrschenden Meinung anerkannter Minderheitsrechtstheoretiker ein ganz und gar untaugiiches Mittei fur die Lo-sung und Regeiung von Minderheitenfragen dar. Aus diesen Grunden, aber auch im Hinbiick auf die in leizter Zeif sich haufenden Drohungen gegen die Vertreter der Minderheii und gegen die slowenische Minderheii im allgemeinen, welche Drohungen selbsi vor den hochsten Reprasentanten des Landes nicht Halt machen, lehnen wir die vor allem von deutschnationalistischen Verbanden und Kreisen geforderte Minderheitenfeststeiiung grundsatzlich ab.
Wir konnen aber auch den im Gesetzent-wurf herangezogenen Kriierien, wonach jene Ortschaften, die nach dem Ergebnis der Voklszahlung vom 21. Marž 1961 wenigstens 20 Prozent an Einwohnern aufzuweisen hat-ien, die die slowenische Sprache allein oder in Kombinaiion mit einer anderen Sprache als Umgangssprache anfuhrten, nicht unsere Zustimmung geben.
Die Voikszahfungen in der Repubiik Osterreich sei! 1920 erfoigten namiich ]e-weiis unter anderen Kriterien, die immer den gieichen Zweck verfoigten, ndmiich den, die Zah) der Minderheit nach M5giichkeif herabzudriicken. Abgesehen davon, daf) in ethnopolifischen Druckzonen die Volkszah-lungsergebnisse so gui wie nie mit der Wirk-lichkeii ubereinstimmen und das im Gesamt-staaie die Mehrheii bildende Sprachvolk uber die objektiven Tatsachen hinaus ein zahlenmaf)iges Plus aufweist (Veiier, Das jurassische Volk im Berner Jura und das Selbsibestimmungsrechi,	Wien-Stuitgari
1971), tragt die Frage nach der Umgangssprache nach ubereinstimmender Auffassung aller Volkszahlungsstaiistiker von vornherein naturnoiwendig die grof)imogliche Fehler-quelle in sich, die innerhaib der verschiede-nen Erfassungsmogtichkeiten uberhaupi mog-lich ist (W. Winkler, Statistik der Minder-heitsvolker, Wien 1923).
Die Ergebnisse der Vokszdhiung 1961 aber
(ForfsefzMMg KK/ Se/re ^)
P0S)H0K€0)SVK1!
DUNAJ — Ta teden je zasedala na D"' naju socialistična internacionala. Zaseda* nja se je udeležilo okoli 200 predstavnikom 30 včlanjenih strank, med njimi število* ugledni državniki in politični voditelji d mnogih držav. Za predsednika socialistih internationale je bil ponovno izvoljen biv! avstrijski vicekancler dr. Bruno PittermaaO'
BEOGRAD — Jugoslavija je po nedavni! obiskih predsednika Tita v Sovjetski zve% in na Poljskem spet v središču mednarod' nega zanimanja, kar se odraža tudi v dej* stvu, da prihajajo na obisk v Jugoslavijo ugledni državniki. Tako je bil v zadnji! dneh na obisku v Jugoslaviji etiopski cesaj Haile Selasie, ki se je že dvanajstič sreča* s predsednikom Titom. Važen pomen pri' pisujejo tudi obisku bivšega kamboškeg! predsednika princa Sihanuka, ki zdaj vod* kamboško vlado v pregnanstvu. V kratkett pa bo prispel na obisk v Jugoslavijo tud'
ameriški zunanji minister William RogerS ki bo imel razgovore z jugoslovanski# zveznim sekretarjem za zunanje zade^ Mirkom Tepavcem.
PARIZ — Hanoiski predstavnik na pa* riški konferenci o Vietnamu Vo Van Suog je na tiskovni konferenci obtožil Ameriko, da skuša streti odpor vietnamskega naroda z najbolj zločinskimi sredstvi. Akcije atn? riškega letalstva proti Severnemu Vietnam" je označil za .pravi poskus genocida* Američani skušajo predvsem uničiti ves s*' stem jezov in drugih vodnih naprav, kat naj bi povzročilo poplave, ki bi za preb*' valstvo pomenile lakoto ali smrt. Če bi j"* zovi popustili, bi bila ogrožena življenja milijonov Vietnamcev, poplave pa bi uteg' nile uničiti na stotine tisočev hektarja" obdelane zemlje. Vietnamski predstavnik j* poudaril, da so akcije ameriškega letalstva prava dejanja genocida. Spomnil je, da J' nurnberško sodišče, ki je sodilo vodilni# nacističnim zločincem, med vojne zločin" vključilo tudi bombardiranje jezov na Ni' zozemskem. Pozval je svetovno javn" mnenje, naj protestira proti Nixonovim zle činom.
TOKtO — Japonski cesar Hirohito j" prejšnji teden dosegel rekord posebne vrste* prekosil je svojega deda cesarja Meidžij# ki je bil na japonskem prestolu 16.618 d n*' Sedanji cesar Hirohito pa je 24. junija de segel že 16.619 dni svojega vladanja. Hire hito je prišel na prestol 25. decembra !e# 1926, medtem ko je Japonski vladal že ej leta 1921, ko je kot regent nadomešča* svojega obolelega očeta cesarja Taiša. ^ cesarja Hirohita pa velja ugotoviti tu# še druge zanimivosti: je prvi japonski s#' veren, ki je v cesarski palači sprejel noV' narje in se z njimi odkrito pogovarjal, tudi prvi japonski cesar, ki je napravil V# liko potovanje po svetu.
WASH)NGTOM — Lani se je na potovanja v tujino odpravilo okrog 5 milijone" 700 tisoč Američanov, ki so potrošili 6," milijarde dolarjev. Američani najraje P?* tujejo v Veliko Britanijo (samo lani jih j" bilo tam 1,3 milijona in so tam porab**' 324 milijonov dolarjev). Obratno pa r bilo lani v Ameriki 2,5 milijona tujih ristov.
LONDON — Mednarodni svet za pšen*' co je potrdil napovedi, da bo letošnja tev pšenice rekordna. Pričakujejo namrJj da je bodo po vsem svetu naželi okrog 3"! milijonov ton, to je 32 milijonov ton v#* kot lani.
BEOGRAD — Podatki analize o pe"' mesečnih gospodarskih gibanjih v Jugosh viji kažejo, aa se je v primerjavi z enak*#* obdobjem lanskega leta industrijska ph izvodnja povečala za 9 odstotkov, produ*"' tivnost za 4 odstotke in vrednost izvoz" za 29 odstotkov, medtem ko je bil uV<*^ za 16 odstotkov manjši. Maloprodajne ne so bile letos maja za 4,8 odstotka v#r kot konec minulega leta, življenjski stroš" pa so se povečali za 6 odstotkov.
PARtZ — Predstavnik francoskega ^ rambnega ministrstva je izjavil, da ni benih sprememb v francoskih načrtih o J vedbi jedrskih poskusov blizu tihomors#" ga atola Muroroa. Dejal je, da začetek tč poskusov zavisi od vremenskih razmer, ^ pa natančneje omenil kakšnega datut**?' Francija občuti zaradi teh načrtov čed#*^ močnejši mednarodni pritisk, da bi posk** odpovedala.
WASH)NGTON — Senator Edward nedy napoveduje, da bo v tekmi za p**f. sedniškega kandidata demokratske stra# Zmagal senator George McGovern, o k#" rem pravi, da je preudaren in pameten č' vek, ki ima občutek za zgodovino in ter vlogo Amerike v svetu. Znano je-^ velja McGovern za odločnega nasprotn*^ vietnamske vojne ter je sedanjega P^j, sednika Nixona tozadevno že ostro k# ziral.

UMOM PONAREJANJE [MOMENTOV
v stužbi načrtne germanizacije Siovencev
20. poletne kulturne prireditve
so se začete v Križankah v Ljubljani
V	tjubtjanskem tetnem gtedattšču v Križankah so se v torek začete jubiiejne 20. poietne kuiturne prireditve, ki bodo v prihodnjih tednih spet obsegate pester spored raznih kuiturno-umetniških manifestacij. Med sodeiujočimi so tudi [etos priznani domači in tuji soiisti in ansambii.
Posebna privtačnost [etošnjih kuiturnih prireditev je brez dvoma baietni bienate, ki ga tokrat prirejajo že petič in na katerem bodo sodetovaie baietne skupine iz ceie tugostavije in iz raznih drugih držav, kot na primer iz Angtije, iz Sovjetske zveze, iz Vzhodne Nemčije, iz Romunije in četo iz tndije.
Za začetek ba!etnega bienaia je tjubtjanski baietni ansam-bet poskrbe! za vetik umetniški užitek, ko je v koreografiji dr. Henrika Neubauerja in z Mojmirom Lasanom v nasiovni viogi uprizorit najnovejši batetni komad Arama Hačaturjana — .Spar-tak". Svojo premiero ..Spartaka", ki je hkrati pomenita krstno uprizoritev tega komada v žugostaviji sptoh, je batetni ansam-bet tjubtjanske Opere posvetit 400-tetnici kmečkih puntov na Stovenskem.
V	ostatem obsega spored 20. potetnih kutturnih prireditev v Ljubtjani še vrsto fotktornih nastopov, sotističnih in orkestrskih koncertov tn drugih predstav, ki bodo gotovo spet pritegnite tisoče domačih in tujih obiskovatcev. Tako bodo potetni tedni v Ljubtjani tudi tetos v znamenju zanimivih in kvatitetnih kutturno-umetniških manifestacij.
Roman o Hemi Krški
za 900-!etnico krške škofije
Pred dnevi smo v Primorskem dnevniku brali čianek z naslovom ^Nezakonito spreminjanje osebnih Imen Slovencev". Pisec članka o-) Požarja na številne primere poitali-^ jončevanja slovenskih osebnih }, 'men, čeprav so v italiji taka imena j zaščitena z zelo strogimi zakoni. }. 'Glavni krivci za to so uradniki j matičnih in prijavnih uradov, ki so c zlasti v tržaški občini često prežeti E s šovinizmom od pet do glave. Na j dokumente, ki jih izstavljajo ti u-radniki, se potem sklicujejo vse 2 ostale oblasti in nezakonitost polj staja množična in z množičnostjo n skoraj zakonita."
J Tako ugotavlja Primorski dnevnik š 9lede razmer na Tržaškem. Toda, s ali je v tem pogledu pri nas na * koroškem kaj drugače? Lahko rečemo, da ne! Tudi tukaj poznamo . tako iz zgodovine kakor iz naj-} novejših časov najrazličnejše pri-^ mere, ko uradniki kot predstavniki ) oblasti načrtno in zavestno kršijo Zakone, s katerimi so v Avstriji za-' sčitena osebna imena.
O takem uradnem ponarejanju r dokumentov smo šele pred nedav-
-	nim zvedeli tudi v Celovcu. Na Primer na okrajnem glavarstvu se
' Se danes sonči v slavi nekdaj toliko ' Poveličevanega avstrijskega urad-^ ništva človek, ki v potni list držav-, "Ona, katerega priimek je v njego-, vlh osebnih dokumentih nedvoumno ) Opisan v slovenski obliki, mirne
-	duše zapiše njegovo ime brez slovenskih črk. V smislu zakona je to
! očitno ponarejanje dokumentov. Toda dotični uradnik se čuti v svoji Uradniški časti naravnost užaljene-' So, ko ga tako enostavno, prav-Zaprav uradnim potom ,ponemčeni* državljan opozori na napako, 'zgovarja se na pomanjkljivost tehnike, ker pisalni stroj baje nima sto-; Venskih črk (kako enostavno?) in le I "o ponovno izrecno zahtevo po Popravku je pripravljen lastnoročno (kakšna čast!) popraviti prej ^opačno zapisano ime.
Naj bo ta primer dovolj za vse druge take in podobne uradne fal-sHikacije, ki bi jih seveda lahko ^Ovajali tudi iz drugih krajev in o rugih uradih ter javnopravnih u-^Onovah. Mislimo, da tukaj ni važ-Po števito primerov, marveč je znatno dejstvo, da se kaj takega *Ploh more dogajati, in to uradnim Potom. Osebna imena so vendar ^odtujljiva pravica vsakega člo-^oka in zato v vsaki pravni državi ddi zaščitena s strogimi zakoni.
Toda kaj pomagajo še tako strogi zakoni in predpisi, če pa jih kršijo predstavniki obtasti in države sami!
Zgodovina koroških Slovencev pozna najrazličnejše oblike ponemčevanja. Med njimi je posebno
Goršetova
razstava
v Kostanjevici ob Krki
Danes zvečer bodo v Lamutovem tikovnem satonu v Kostanjevici ob Krki — kakor smo v našem tistu že poročati — odprti vetiko retrospektivno razstavo akademskega kiparja Franceta Gor-šeta.
Na otvoritveni svečanosti bo govorit akademik prof. dr. France Štete, ki je napisat tudi kritično-portretno študijo za razstavni katatog. Kutturno-umetniški spored pa bosta izvajata gtedatiška tgratka Et-vira Kratjeva in Stovenski oktet.
Razstava bo odprta do konca avgusta, dokter traja v Kostanjevici tetošnji Xtt. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva.
prefrigana oblika, za katero poznamo le eno ime: uradno ponarejanje dokumentov. Lahko bi napisali cele razprave o tem, kako se v osebnih imenih polagoma, vendar sistematično spreminja na primer slovenski ,š" najprej v nevtralni .s" in potem v nemški .sch"; kako nastane iz slovenske končnice .nik" najprej .nig" in potem še .nigg", da je res dovolj nemško; ali kako se enostavni .žič" prelevi v naravnost neizgovorljivi .tschitsch" in se končno rodi kot nemški .schifz" ...
To je prava tragedija; to je brezobziren napad na temeljne pravice človeka, katerega ime in s tem del njegove osebnosti postane plen brezvestnih raznarodovalcev. Če pa se to dogaja s strani uradnikov, torej oblasti, potem le še toliko bolj zasluži najstrožjo obsodbo.
Kakor smo za uvod navedli tozadevne primere iz Trsta, tako tudi za zaključek lahko povzamemo u-gotovitev Primorskega dnevnika, kajti v polni meri velja tudi za naše razmere: Nezakonitosti je torej na tem področju cela vrsta. Ali je temu vzrok nevednost ali hudobija pristojnih uradnikov, ni niti malo pomembno. Čas pa bi bil, da bi tako nezakonito postopanje prenehalo in da bi bito vsem prizadetim omogočeno doseči popravek brez dolgega in zamudnega postopka in seveda brez stroškov, ki bi bili le nova krivica ob že obstoječi."
Minulo nedeljo so proslave 900-tetnega jubileja krške ali, kot se danes imenuje, celovške škofije dosegle svoj višek z veliko cerkveno slovesnostjo v Krki, kjer so se zbrali vsi avstrijski škofje s kardinatom dr. Konigom na čelu.
Jubileja škofije pa se je na lep način spomnila tudi celovška založba Eduard Kaiser, ki je za to priložnost založila življenski roman o .materi" krške škofije Hemi Krški, katere življenjsko pot je v zajetni knjigi prikazala plodna koroška pisateljica Dolores Vieser.
Roman o Hemi Krški sicer ni novost na knjižnem trgu. Izšel je v nemških izdajah, pa tudi v slovenščini ga že imamo precej časa, saj ga je celovška Mohorjeva družba izdala v dveh delih, ki sta izš!a kot 11. in 12. zvezek družinskih večernic v letih 1957 in 1958. Vendar pa bo življenjska zgodba Heme Krške tudi danes oziroma še posebno ob letošnjem jubileju znova pritegnila krog bralcev, da se bodo ob živem in privlačnem pripovedovanju avtorice povrnili v spominu nazaj v čase pred devetimi stoletji.
Od iste pisateljice pa je tudi roman .Prenočišče" (Nachtquar-tier), ki prav tako sodi med najnovejše izdaje založbe Kaiser. V
tem doslej zadnjem knjižnem delu je Dolores Vieser opisala človeške usode iz časov, ko so na Koroškem gospodarili Francozi.
Obe knjigi, vsaka ima okrog 420 strani, sta izšli v izredno lepi opremi in na izbranem papirju, kakor vse knjige, ki jih založba Eduard Kaiser s svojo knjižno družbo .Buchgemeinde Alpenland" po znano ugodnih cenah posreduje širokemu krogu ljubiteljev dobre literature.
Za ohranitev
kutturne zakiadnice Evrope
Ta teden te je v Heisinkih na Finskem končata konferenca ministrov za kottoro iz skoraj vseh evropskih driav. Konte-renco je pripravita speciatizirana organizacija Zdruienih narodov za kottoro, znanost in prosveto (UNESCO).
Predstavnik) evropskih driav so raz-pravtjati o raznih probtemih, ki so povezani z razvojem kottore in ometnosti. Pri tem je što po en) strani za moinosti in konkretne obtike kottornega sodeto-vanja, po drog) strani pa za ohranitev kottorne zaktadnice Evrope. Znano je, da so resno ogroženi itevitni koitorni spomeniki, kot na primer Benetke, Partenon v Atenah in mnogi drogi.
V kotikor bodo sktepi konference iz-vedtjivi, bo seveda pokazat iete bodoč) razvoj
SLOVENSKA TELEVIZIJA
bo dobila nov moderno opremljen center
Nasproti velikega poslopja v Tavčarjevi 17, kjer imata svoj sedež ljubljanski radio in televizija, nastaja nova zgradba, ki je zaradi svojih nevsakdanjih oblik dobila že najrazličnejša imena — od atomskega zaklonišča pa tja do Djerdapa. To bo novi center ljubljanske televizije, medtem ko bo radio ostal v starem poslopju.
Bodoči TV center bo obsegal skupno sedem nadstropij, od katerih bosta dve pod zemljo, ker po urbanističnih načrtih poslopje ne sme imeti več kot pet nadstropij v višino. V kletnih etažah bodo prostori, ki zahtevajo stalno enako temperaturo, torej predvsem garderobe in arhivi. Študijev bo imel novi televizijski center kar štiri: dva za aktualno-politični program, enega za dramski spored (s površino 300 kvadratnih metrov) in enega za večja snemanja; njegova površina bo znašala 600 kvadratnih metrov, služil pa bo predvsem za glasbena snemanja. V tehniškem traktu bo oddajni stolp, ki bo v stalni zvezi z oddajnikom na Krvavcu. Poleg tega bodo uredili v novem centru še poseben foto-filmski trakt, ki bo služil izključno proizvodnji aktualno-političnega programa, ter strojnice z delavnicami in prostori za urednike.
Gradbeni stroški bodo predvidoma znašali 12 milijard starih dinarjev, medtem ko bodo za nakup tehniške opreme potrebovali 4,3 milijona dolarjev. Novi televizijski center naj bi bil dograjen do leta 1975, ko namerava ljubljanska televizija začeti tudi z drugim programom, ki naj bi obsegal bolj zahtevne oddaje.
*0NE SVETINA
129

H
<!
J
Z''.':
Z
š {Is
Mi-
DRUGA KNJtGA
Brez besede se je Vojko prilepit k skali, dvignit puško 9a pomeril. Konico v daljnogledu je počasi pomikal po ^OTisovi prvi nogi navzgor in jo usmeril za p!eče.
Gams je utrgal cvet — tedaj pa je odjeknil strel. Od-Bv se je skeleče zarezal v sosesko sivih skat. 2iva) se je f^Bla na zadnje noge in planila, po nekaj skokih pa je ležala na melišču. Še enkrat je dvignita glavo in skušala '3ti, potem pa omahnila na kamenje.
Vstala sta in se spogledala.
-Dobro si ga zadel."
-V srce," je dejat Vojko. .Ker se je vzpel."
. .Kakšen občutek imaš, če ubiješ človeka ali žival?" bfašal Primož, ki ni ubijal živali.
je
^ .Pravzaprav nimam zdaj nobenega občutka, ko sem "avadil. Dobro se mi zdi, če zadenem tja, kamor po-, ''m. Razlika je v tem, da imam živali rad, Nemce pa ^"ažim.'
I . Spustita sta se po strmi grapi do gamsa. Vojko je od-puško in izvlekel lovski nož. Primož ga je opazoval. Tuševega grma je odrezal dve vejici, eno je za zadnji iti . 1 vtaknil gamsu v gobec, drugo pa je pomočil v kri S' jo zataknit za kapo.
Potem je prije! ubito žival za roglje in ji nagnil glavo.
Na vratu ji je zarezal žilo odvodnico. Kri je močno curnila iz nje ter oškropila rumeno dlako in sivi grušč.
Pod tanki rdeči curek je nastavil dlani in čakal, da se je kri natekla do roba. Nato se je obrnit proti soncu, ki je z rumenimi prameni božalo macesne na robu, in nekajkrat srknil. Njegov obraz je bil svečan in zamaknjen.
.Ti piješ kri?" ga je začudeno vprašal Primož.
,To je lovski krst! Vsi alpski lovci pijejo kri. Prastar običaj... Vera, da moč divjadi preide v lovca."
.Potem jo bom pokusil tudi jaz!"
Primož je odložil Šarca in Vojko mu je natočil polno prgišče. Napravit je nekaj požirkov.
.Dobra je! Sladkobno slana," je dejat in si obrisal roke v rosni travi; zamolčal pa je, da bi se mu bil skoraj žetodec obrni! in se je moral oprijeti skate.
Vojko je gamsa iztrebil in vrgel drob na melišče. V sinjini se je razleglo turobno krokanje. Ozrla sta se. Nad njima so se vozile črne ptice in se svedrale v prepad, kamor je bil Vojko zagnal drob.
.Pa imejmo vsak nekaj!" je dejat.
.Bataljon bo plena vesel, saj nimamo nič primernega za pod zob," je dejal Primož.
Vojko si je zadel žival na ramena. Vzpenjal se je po strmi grapi navzgor, se oprijemal ruševih vej in se vzpel v polico. Sredi macesnovega gozdiča sta se ustavila. Vojko je zagnal gamsa na tla, nato sta nalomila suhih vejic tik ob deblih. Zakurila sta ogenj, ki je plamenel brez dima.
.Cvrček in trofeja pripadata strelcu, meso pa dobi kolektiv," je odločit Vojko in potegnit iz gamsovega trebuha pljuča, jetra in srce. Vse sta narezala na manjše kose, ki sta jih natikala na paličice, pomakala v sol in žvečila še kar pol krvave. Njuna zadovoljna obraza sta pričala, da je jed okusna. 2e teden dni so stradali. Oba sta bila močno shujšana, ožgana od sonca in srečna.
.Nečesa ne razumem," je dejal Primož. .Tako zelo ljubiš živali — a povej mi, zakaj si gamsa tako hladnokrvno ubil? Ati zavoljo mesa? Zavoljo lakote?"
Vojko se je zamislil:
„Ne! Ubil bi ga bil tudi, če ne bi nujno potrebovali mesa. Lovec sem. Vsi lovci ljubijo živali, čeprav jih ubijajo."
.Saj res."
„V tem je tragika in lepota lova."
.Saj je tudi življenje tako, da večkrat uničujemo tisto, kar ljubimo, ali obratno. Ljubezen nas uničuje. Mene že ..."
.Jaz se temu izogibam, ker bi rad ostal živ. Tudi brez žensk je že dovolj težav..."
.Teh stvari ne razumem povsem, čeprav o njih razmišljam."
.Protislovja," je dejal Vojko. .Stvari, ki so nedeljive in izključujejo druga drugo .. .*
Potem sta molčala, pekla, jedla in mislila vsak zase.
Primožu se je zdelo, da se je Vojko močno spremenil, odkar ga je pritegnita stranka in se je ukvarjal z ljudmi. V nekaj mesecih je politično vedel več kot tisti, ki so bili že po dve leti v hosti. Poznal je vse, kar je bilo napisanega o Osvobodilni fronti. VKP(b) je znal skoraj na pamet in se je mirno pogovarjal z Gorazdom, ki je bil star komunist. Mislil je ostro in samosvoje, kar pa mu največkrat ni bilo v prid.
Pajk je Primožu povedal, kaj je Orlov dejal Drenu in Gorazdu, potem ko je Vojko kritiziral javno ustrelitev. ,Ta tant nam je zrastel čez glavo. Čimprej ga spravimo nazaj v vod! In čim manj ga pošiljajte po tečajih, ker se uči zato, da nas bo kritiziral."
Vojko se je smejal na ves glas, ko mu je Primož to povedal:

Prostave 400-!etnice kmečkih puntov so se pričete
V Stoveniji teto: praznujejo 400-iefnico kmečkih puntov. O tem zgodovinskem dogodku smo v našem iistu že poročati. Pravfako smo nože bratce seznanit! tudi o obširnih prosiavah, ki se bodo odvijate v počastitev naših prednikov, ki so se uprti izkoriščanju takratne tevdaine družbe. Razumtjivo je, da se bodo prostave vrstite v tistih krajih, kjer se je kmečko tjudstvo najprej uprto in kjer je najprej vetjato gesto .Le v kup, te v kup, uboga gmajna", ki je takratnemu ttačanu vtivato pogum do upora in zmage nad graščaki. Kmečki u-pori so biti ztasti v dotini Save med Brežicami in Sevnico ter v Bohor-skem hribovju med Sevnico tn današnjo Bistrico ob Sotti.
Prve prostave v počastitev tega jubiteja so bite minuto soboto in nedetjo v Sevnici ob Savi, kamor so vabiti na prostavo 400-tetnice hrvaško-stovenskega punta. V soboto so v Sevnici odkriti spomenik kmečkim puntarjem ter odprti razstavo .Likovna dela s kmečko tematiko". Sobotno prireditev je za-ktjučit pevski zbor .J. Galtus' iz Trsta, ki je priredit koncert v Lutrovi kteti. S tem pa je tudi že povedano, da so na prostavi sodeto-vati tudi prosvetaši iz zamejstva; to daje prireditvam vseslovenski značaj, kar je za tako pomemben jubitej tudi prav.
Nedetja, 24. junija je bita še posebno posvečena pesmi, saj se je v Sevnici zbrato 16 pevskih zborov, ki so nastopati v dveh dvoranah. Tudi na tem koncertu so biti zastopani zamejski zbori, in sicer ,Va-tentin Vodnik" iz Prosek-Kontoveta pri Trstu ter moški zbor .France Pa-sterk-Lenart" iz Zetezne Kapte in Št. Vida v Podjuni. Naši pevci so na koncertu sodetovati s šestimi
Ce!ovec
V	četrtek prejšnjega tedna se je kot gost Slovenske prosvetne zveze mudita na Koroškem kulturna komisija tovarne Iskra v Kranju. Pot je goste iz Kranja najprej pripetjata v Železno Kapto, nato pa v Št. Vid v Podjuni, Škocijan in v Cetovec. Ogledati so si turistične kraje ter se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi prosvetaši.
V	Celovcu so se ustavili na sedežu Slovenske prosvetne zveze, kjer jih je pričakal predsednik Hanzej Weiss s svojimi sodelavci. V daljšem izčrpnem pogovoru so izdelali skupni načrt o nadaljnjem sodelovanju med kulturno komisijo tovarne Iskra ter Slovensko prosvetno zvezo oz. včlanjenimi društvi. Prišlo je do konkretnih dogovorov, ki jih bodo izvedli v jeseni oz. prihodnji prosvetni sezoni.
Delegacijo iz Kranja je vodil predsednik komisije tov. Jože Roblek, na poti po Koroški pa je goste spremljal tajnik SPZ.
pesmimi in 1o pod vodstvom Han-zija Kežarja.
Zaktjučni in gtavni nastop se je odvijat pred sevniškim gradom. Tam je gtedališki igratec Miha Ba-toh izvajal recita) iz stare pravde, medtem ko so vsi sodetujoči zbori
v skupnem nastopu spored zaktju-čiti s puntarsko ,Le v kup, te vkup, uboga gmajna" ter .Pesmijo o svobodi*.
Sporedu je stedita tjudska ve-setica, na kateri je še doneta sto-venska pesem ter je bito tudi do-votj priložnosti za navezavo prijateljskih stikov in obujanje starih znanstev. Tako je tudi predsednik SPD .Zarja* Peter Kuhar v osebnosti današnjega predsednika občinske skupščine v Sevnici prepoznat nekdanjega šotskega prijate-tja izpred dvajsetih tet. Torej je razumtjivo, da so biti naši pevci detežni posebno prisrčnega sprejema v Sevnici.
Otvoritev novega društvenega odra v Globasnici
Veliko ljudi se je preteklo nedeljo zbralo pri Šoštarju v Globasnici. Vabili so namreč h kulturnemu dogodku, ki ni vsakdanji in po svojstvu skoraj edinstven. Gostilničar Albert Sadjak p. d. Šoštar, je pred kratkim odprl svojo novozgrajeno dvorano. Da pa ni iniciativen samo v svojem lastnem podjetju, dokazuje dejstvo, da je dal tudi tamkajšnjemu društvu pobudo, da si je v novi dvorani postavilo svoj društveni oder. Tako je nastala nova dvorana, ki bo za lastnika velikega gospodarskega pomena, hkrati pa tudi novo slovensko kulturno središče tam pod Rozalijo in Peco.
K otvoritvi so prišli ljudje iz mnogih krajev. Privabili jih niso samo novi prostori, temveč tudi pester kulturni spored. Domači pevci so številne goste pozdravili s petjem in med mnogimi zapeli tudi pesem, ki jo je prav za to priložnost zložil in uglasbil prizadevni pevovodja Janez Pet-jak. Pozdravne besede je spregovoril predsednik društva Luka Hudi, slavnostni govor pa je imel predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj.
Kot gost se je udeležil prireditve moški komorni zbor .Stane Žagar"
iz Krope, katerega vodi Egon Gašperšič, znan po svojih kompozicijah in harmonizacijah. Ta zbor je izpolnil dobršen del sporeda. Kroparji, ki na Koroškem niso neznani, so zelo iz-nenadili poslušalce s svojim petjem, čigar kvaliteta se je od zadnjega nastopa na Koroškem znatno dvignila.
Na prireditvi je nastopila tudi folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" iz Železne Kaple. Kot vedno in povsod si je tudi tukaj kmalu pridobila naklonjenost občinstva. Gledalci so bili navdušeni in očitno je bilo, da so Kapelčani z ustanovitvijo plesne skupine izpolnili veliko vrzel na področju kulturnega izživljanja slovenske skupnosti na Koroškem.
Spored so zaključili zopet domači prosvetaši z zborno recitacijo, ki jo je pripravila Milka Hartman, ter s petjem. Izven programa pa je s tremi pesmimi nastopil še moški pevski zbor iz Mežice. Nato je sledil sproščeni del prireditve. Za prijetno razpoloženje in dobro voljo je poskrbel znani ansambel .Štirje kovači," iz Slovenjega Gradca. Ob njihovih poskočnih melodijah je bila noč skorajda prekratka.
Škocijan
Preiekto soboto so biti radiški prosvetaši s svojo tjudsko žatoigro .Lovski tat" gostje pri našem prosvetnem društvu .Vinko Potjanec" v Skocijanu. Kljub sita neprimernemu času za tovrstne prireditve, saj smo sredi potetne sezone, se je v tarni dvorani zbrato kar tepo števito obiskovatcev.
Najprej sta zastopnika obeh društev izmenjala pozdrave, nakar so
igratci Slovenskega prosvetnega društva Radiše občuteno podati pretresljivo vsebino igre, tako da je v dvorani vse zaživeto z usodo nastopajočih oseb. Po predstavi smo se podati na Zamanje v gostit-no Picej, kjer smo v prijetni družbi Radišanov prepevati in se razgo-varjati skoraj do mtadega dne. — Ob tej pritožnosti čestitamo v imenu Slovenskega prosvetnega
%n/;ževn;M iz igranja so braii v <S*e7a/i
S/ovens&d prosvefng zvez% jf v zddnj/B /ef/B močno r4Zg:M<* h' terdrno dejavnost, /n to ne samo med naš/m/ avtor;/, temveč je s svojin* posredovanjem pr/pomog/a tud; ^ tesnemu sode/ovanja med književni* ^Z ta m onstran meje. Ta^o so nas/ ^nj/ževn/^Z /me// itevdne prZ/ožnost/, dd so gostovd/; v rdzhčmj? ^raj/B v S/oven/j/ m tudi domd.
V o&v/ra tegd p/odnega sode/ovdnjd smo m/na/o soboto na Kota v 5e/aB po posredovanja SPZ tme/t prZ/ožnost spoznat/ trt v/dne ^nj/žev-n;Te /z Kranja, /d so se nam predstav/// s svoj/m/ de/Z. To so Zd/Z pes-n/^Z france PtTerntT, Bojan P/s^ /n Franc/ Zagor/čntT. Goste je sprem-/ja/ tad/ s/av/st proj. Dro/c, Ib/ je nastopajoče predstav// ter nas seznd-nt/ z nj/Bov/m /Zterarn/m ustvarjanjem.
1/vodoma je goste /z Kranja predstav// tajn/^ S/ovensbega prosvetnega draštva .Košata" Herman Ve/Zb, zatem pa je spregovort/ taj-n/b S/ovensbe prosvetne zveze Andrej Kobot, b/ je navzoče seznam/ z de/ovanjem s/ovensb/b bnj/ževn/bov ter nag/ast/, da je gostovanje bnjZ-ževn/bov /z Kranja nov č/en v medsebojnem sode/ovanja na tem področja. Ob bonca se je pr/red/te/ja zabva/t/ za pr/prav/jenost organ/zac/je tega gostovanja.
V gost//nt Pr/ žag/ na Kota se je zbra/o /epo števt/o /jab/te/jev s/o-vensbe ametne besede. Moramo reč/, da je bZ/ večer za nas Zzredno zanZ* m/v, ber smo se prv/č sreča// s s/ovensbo moderno /Zterataro. To ve/ja predvsem za pesn/ba Francija Zagortcn/ba, b/ je eden /zmed vodt/ntb predstavn/bov modernega pesništva v 5/oven/jZ. Po bončanem nastopa se je razvt/ pogovor o moderni bnj/ževnost/.
Sobotni /iterarni večer je bi/ za ade/ežence brez dvoma /epo /n zanimivo doživetje.
Srečanje slovenskih planincev iz zamejstva
Ptaninsko drušivo na Jesenicah pripravlja L srečanje stovenskih pta-nincev iz zamejsiva. V ia namen je bit v ličarjevem domu na Vršiču sestanek, ki so se ga poteg zastopnikov Slovenskega planinskega društva v Trstu udetežiti tudi trije predstavniki Slovenskega ptanin-skega društva v Celovcu: podpredsednik Jožko Miktavčič, odbornik Toni Vatentinič ter Hanzi Jesenko iz Bitčovsa.
V imenu jeseniškega društva je zamejske ptanince pozdravit predstavnik pripravtjatnega odbora Stanko Ravnikar. Nakazat je tri možnosti za izvedbo srečanja — v Mariboru, na Vršiču ati na Gotici. Medtem ko so se Tržačani zavzemati za Gotico, se koroški ptaninci tozadevno še niso dokončno opre-detiti in bo odtočitev padta na prihodnjem sestanku pripravtjatnega odbora. Srečanje, ki ga pripravtja-jo jeseniški ptaninci, naj bi stužito navezovanju stikov in utrjevanju tovariških vezi med ptaninci v ma-
društva .Vinko Potjanec' dotgotet-nemu prosvetašu Hanziju Sitanu k sedemdesettetnici in petindvajsetemu poročnemu jubiteju. Z vztrajnim in neustrašnim kutturnim detom je naš jubitant vetiko prispevat za ohranitev domače stovenske besede v škocijanski občini.
Jubitantu ktičemo: Na mnoga teta! Čestitkam se pridružuje tudi Stovenska prosvetna zveza.
tični domovini in v zamejstvu. —
tstega dne so se števitni ptaninci iz Ljubtjane in drugih krajev Sto-venije povzpeti na Jepo. Med potjo so se za kratek čas pomudili v koči nad Arihovo pečjo na Bleščeč' ptanini, kjer so našim planincem po-ktonili dve tepi knjigi o ptaninstvu< za kar so jim te-ti žeto hvaležni.
Takih in podobnih iztetov, ki stožijo krepitvi prijatetjskih odnosov, smo vedno veseti in žetimo, da bi se večkrat ponoviti.
Grabštajn
Minulo soboto popoldne se je primerila v Grabštajnu nesreča, ki po srečnem naključju ni terjala smrtne žrtve. Dveletna Gisela Kanzian, hčerka delavske družine, je padla v stranišču na prostem skozi jašek v gnoj-nično jamo. K sreči je slučajno prišel mimo 40-letni ključavničar Johann Egger iz Sepec (Truttendorf). Slišal je obupne klice matere ponesrečene deklice, ki je hitela po pomoč na žandarmerijo in po zdravnika. Med tem časom pa se je srčni Egger lotil reševanja. Skozi jašek v stranišča je videl samo roko nesrečnega otroka, medtem ko je bilo truplo pogreznjeno v prenapolnjeni gnojnični jami. Z velikim trudom se mu je p&j srečilo dvigniti in skozi jašek izvleč* nezavestnega otroka. Takoj je pričel delati poskuse oživljanja, katere jc potem zdravnik nadaljeval. Nepopisno je bilo materino veselje, ko njen otrok pokazal prve znake življenja in pričel zopet dihati. Otroka so prepeljali v celovško bolnišnico-
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — To**
.Pustiti naj bi me bili, pa tebe tudi, saj se jima nisva štutita nikamor. Kuhar ima prav. Botje je, če si dober borec kot štab funkcionar. Midva pa sva samosvoja. To je tisto, kar jim ni všečt
Jaz sem proti stretjanju dezerterjev. Ati je tisti, ki kdo ve zakaj ni ostat v hosti in je dezertirat, več zakrivit ko tisti, ki se skriva doma? Premato nas je Stovencev, da bi se tahko vse križem pobijali med seboj."
.Pustiva te stvari zdaj, ko sva sama v gorah. Ko se vrneva v batatjon, se jih tako in tako ne bova mogta izogniti."
Nazadnje sta razrezata srce. Vojko je pokazat, kje je prestretjeno.
.Vidiš, zato se je tako nepozabno pognat kvišku! Takrat šine kri iz srca z vetikansko močjo, zato se živa) vzpne, škoči in pade.
Kakor živa) tako tudi čtovek nakaže z gibi, kam je zadet. V borbi zmeraj vem, kam je kdo zadet — po tem, kako pada."
.Verjetno je najbotj klavrno opazovati tastno smrt. Tako se bojim, da ne bi bit težko ranjen..."
.Tudi jaz."
.Dobro bi bito, da bi bita še dotgo skupaj, da bi ubita drug drugega, če naju ne bi drugi.. .*
Ko sta prežvečita meso, sta se počutita dosti krepkejša. Primož si je natožit gamsa, Vojko pa Šarca. Vračata sta se po drugi strani, naravnost v taborišče batatjona.
Na obronku pod Planino ju je ustavit surov .stoj*. Padta sta v zasedo Gradnikove brigade, ki je bita dan pred njimi po isti poti prišla na ptanino.
Ko sta te dopovedata, da sta iz Prešernove brigade, je smuknit iz grma četni komisar, starejši moški rdečega, butdoškega obraza in ju pozvat, da gresta z njim.
.Ati sta vidva stretjata?" je vprašat karajoče in zavistno ogtedovat gamsa.
.Midvat Kaj pa je?" je viknit Vojko.
.Razorožit vaju bom in odgnat na štab brigade. Prepovedano je stretjati."
,Ti že ne," se mu je zarežat Vojko, ki mu je bit možak zoprn. .Kar je tebi prepovedano, je bilo nama naročeno."
.Kaj bosta s srnjakom?" je vprašat zagovedno.
.Prvič — to je gams in ne srnjak; drugič — najbrž ga bomo spustiti."
Tedaj je iz rušja pokukata gtava.
.Zdravo)"
.Glej ga, Cena!"
Bit je Vojkov prijatetj. Segti so si v roke, rdečetični komisar pa je začudeno gledat.
.Ati se poznate?"
.Seveda!"
Vojko ga je poznat iz kopatišča. Nekoč je bit veset (ant, ki je najbolje izmed vseh plavat .metutjčka* in skakat s stotpa .tastovko" in drugo, se šatit z dekteti. Zdaj je bit shujšan, žalostnih oči, zamorjen, da sta ga komaj prepoznata. Sete med pogovorom mu je zasijato v očeh staro zadovotjstvo.
.legate odstopite naši brigadi," je v šati predtagal Vojko.
Komisar se je zaničtjivo zakrohotat:
.Ta pa se ne bo znebit Primorcev. Prej bo vojne konec, preden bo odstužit vse kazni!"
.Kako, Cena, ati res?" je vprašat Primož.
.Res me bodo spraviti na tta ..
.Kar tihot" se je razjezit komisar in ga nagnat ko psa nazaj na potožaj.
.Cena se ne počuti dobro pri tej govedini," je deje! Vojko Primožu, ko sta odhajata. .Ko sem jo zagledat, je vse minito."
Sktenita, sta, da bosta obiskata Cena še pred odhodC* brigade.
Na ptanini je bilo vse živo. 2e od dateč sta s!iša[" harmoniko in petje, med stanovi se je kadito. Po grmovj*j in drevju sta višeta perito in obteka. Borci so se op'**, in se sušiti na soncu. Po vseh koncih pašnika so teže!'' stečeni do pasu; eni so pobijati uši, drugi so spati.
Dren ju je pohvatit za gamsa. Četo Ortov je bit zade* otjen, da bo spet meso. Kuhar Nande pa je bit ves ibe. Z Vojkom sta hitro odrta gamsa. Gorazd pa ga tf odetit kuharjem po četah. Razrezati so ga in meso h*


Nato sta se Primož in Vojko zavtekla na sonce, je ob robu gozdiča Ana že sušila njuni srajci, ki ju je b'* oprala.
Gorazd je že po nekaj dneh v batatjonu ugoto^J da so se začete uresničevati Wottove prerokbe. V sebi t čutit praznoto, obhajata sta ga matodušje in tesnoba: k bo počet s podarjenim življenjem?	^
Brigadnemu komisarju je odkrito povedat, zakaj je major Wot( omogočit pobeg. 2e med pogovorom P<* ! spoznal, da je resnica bedasta krepost in da ga je nep ^ pravtjivo polomit. Vsaka še tako bedasta taž o P°b^ bi bita zanj kot resnica. Toda Gorazd ni hotet biti pred P^ tijo ne taktizer ne tažnik. izpovedat se je iskreno in ^ gova vest je bita mirna.
Lep izlet Radišanov
Pred nedavnim smo napraviti izlet po Koroški, Sioveniji in italiji. Kljub deževju na predvečer izteta je bito vreme proti pričakovanju sončno in ideatno za izlet.
Enaintrideset čtanov in prijateljev našega društva .Prijateljev narave" je na Radišah zasedto avtobus in se preko Ljubetja odpeljalo na Brezje, kjer smo se prvič ustavili. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot proti Jesenicam in si grede od daleč ogledali blejski grad in južna pobočja Karavank. Preko Jesenic je šla pot dalje proti Mojstrani in Kranjski gori, kjer smo davili na jug — proti Vršiču.
ti in si kar od tam ogledala okolico. Skupina desetih planincev pa le ni zgubila moči in poguma in je po dveh urah lagodne hoje dosegla vrh Mojstrovke (2330 m). Trud je bil poplačan, saj se je kljub nekaterim meglam nudil lep razgled po ostalih Julijskih vrhovih in njih dolinah.
Z Vršiča smo nadaljevali pot proti izviru Soče v dolini Trente. Grede smo si ogledali spomenik gornika dr. Julija Kugyja, ki je raziskoval in preplezal kot prvopristopnik
večino vrhov v Julijskih Alpah. Ob divjem izviru Soče smo se osvežili in odtod še dalj časa spremljali to bistro modrozeleno reko.
Ker je bilo že pozno popoldne, se v Bovcu nismo dolgo zadrževali. Nadaljevali smo pot čez strmi Predi! k Rajbelskemu jezeru, kjer smo si poleg jezera ogledali številne bunkerje. Čas je hitro minil in v Trbižu nas je že dohitela noč. Avtobus z izletniki pa je drvel skozi razsvetljeni Beljak in Celovec domu nasproti.
Vsi, ki smo se udeležili tega izleta, smo bili zelo zadovoljni, saj so nekateri prvič videli te lepe kraje.
Št. Jakob v Rožu
Hitro smo se vzpenjali proti sed-!u in se na njem ustavili za dalj časa. Razdelili smo se kar na tri skupine. Ena si je izbrala za cilj nižje hribe, drugi dve pa sta jo skupno mahnili proti Mojstrovki. Ker je bila pot naporna, je ena od teh skupin omagala na sredi po-
Kot že več let proti koncu šolskega. leta, tako so tudi letos 12-letni šolarji glavne šole v Št. Jakobu v Rožu delali izpite za vožnjo s kolesi. Pred posebno komisijo, katero sestavljajo organi domače žandarme-rije in zastopniki prometnega oddelka žandarmerije v Krivi Vrbi, so imeli
Občinska se/a v .Se/aA
Pred nedavnim je imel občinski odbor v Selah pod predsedstvom župana Velika sejo, na kateri so Razpravljali o letnem obračunu za leto 1971, ki je izkazal 38.032 šilingov presežka. Na predlog podžupana Jožeta Orasche-ja je občinski odbor obračun za leto 1971 o-dobril in dal županu razrešnico.
V	svojem poročilu je župan med drugim izrazil veselje in zadovoljstvo, da bo občina ostala samostojna in ne bo priključena k občini Borovlje, kot je bilo prvotno v načrtu. Hkrati je ponovno obrazložil Prizadevanja za ohranitev občine 'e tozadevne zasluge osvetlil v Pravilni luči ter v imenu vseh prebivalcev občine izrekel zahvalo tistim merodajnim dejavnikom, ki so se zavzeli za pravično rešitev tega spornega vprašanja.
V	poročilu so bile nadalje omenjene intervencije glede zaključnih del ceste na Šajdo; govora je bilo ^ motnjah, ki jih povzroča vojaščina na področju Košute, ter o
^dajatelj, založnik in lastnik: Zveza slo-''snskih organizacij na Koroškem; glavni ^tednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Mdrej Kokot; uredništvo in uprava: 902T *^agenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, *el. 32-5-50. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
prizadevanjih za opustitev sobotne službe v občinskem uradu. Občinski odbor se je bavil tudi z upravi-čenemi pritožbami zaradi slabega televizijskega sprejema, kajti tudi po dograditvi novega močnejšega televizijskega odajnika na Dobraču se sprejem ni izboljšal, temveč nasprotno le še občutno poslabšal. Odbor je sklenil, da bo pri merodajnih mestih podvzel potrebne korake, da se ta nedostatek popravi.
Končno so odborniki razpravljali še o izgradnji hudournikov, o tujskem prometu in o drugih vprašanjih, ki zadevajo občino.
šolarji poleg strokovnega pregleda koles tudi teoretičen in praktičen izpit o raznih vprašanjih cestnega prometa. Med 88 šolarji, ki so naredili izpit, je bilo 10 odličnjakov. Skupno je v zadnjih treh letih okoli 630 fantov in deklet prejelo vozniško dovoljenje za vožnjo s kolesi.
Prav tako je 13 novih šolarjev, ki urejujejo cestni promet pred šolami (Schtilerlotsen) naredilo pred isto komisijo izpit z najboljšim uspehom. Glavna šola v Št. Jakobu je bila prva šola na Koroškem, ki je na pobudo žal že pokojnega strokovnega učitelja Walterja Fuchsa uvedla službo za šolarje-prometne vodiče, ki se je do sedaj res dobro obnesla.
Na zadnji seji občinskega odbora so razpravljali in sklepali tudi o asfaltiranju občinskih cest in potov. Tozadevni načrt, ki naj bi bil uresničen že do konca julija, obsega skupno 15 kilometrov občinskih cest s skupno površino 50.000 kvadratnih metrov. Med drugim bodo asfaltirane ceste v Svatnah, na Hodnini, v Št. Petru, na Tešinji, v Dravljah, v Veliki vasi, v Dragožičah, v Pod-gorjah, na Breznici, v Lešah in drugod.
Žitara vas
Med Žitaro vasjo in Št. Lipšem se ob vznožju Jegartovega vrha zrcali v soncu majhno, vendar na zelo lepem kraju ležeče Tihojsko jezero (Sonnegg See) kateremu pravijo nekateri tudi Ženeško jezero. Zadnja leta ga oblega vedno več domačih in tujih gostov. Toda podvodna flora se je razbohotila do takšne mere, da je povzročala pri plavalcih neprijeten občutek, ko so se rastline ovijale in žgečkale okoli nog. Da bi se znebili tega zla, je županu iz Žitare vasi Michaelu Posodu prišlo na misel, da bi v boj proti vodnim rastlinam poslali potapljače. Povezal se je z amaterskim potapljaškim društvom v Celovcu, ki je radevolje poslalo tri
potapljače. Oboroženi s srpi so se potapljali v vodo in želi podvodne rastline. Zanimivo je bilo gledati, kako so se od časa do časa pojavljala na površju živa bitja, vsa ovita v zelene rastline.
Hitro so potapljači očistili jezero nevšečnih rastlin, kar je številnim kopalcem bilo v splošno zadovoljstvo. Naslednjega dne pa so bili oboževalci jezera zelo začudeni, ker ni bilo videti nobenih rastlin plavati na površju vode. Nočni veter jih je splaknil k bregu in tako olajšal čiščenje vodne gladine. Jezerce je zdaj spet čisto in v veliko veselje kopalcem.
TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TB
Nasilje raste iz strahu
Našo javnost je nedavno BrlzaJcla novica, rla so nasilneži v Celovca ponovno premazal! slovensko napisno taNo na sedeža slovenski/) organizacij. Podobno so storili na Tržaškem, ko so se spravili na slovenske krajevne napise.
V takem vzdašja smo lakko le skrajno ogorčeni nad avstrijskim načrtom, ki si je omislil dvojezične krajevne napise le v 203 vasek. Ta pred-log je povsem nesprejemljiv, ne le za Slovence, ampak za vse, ki jim je še kaj do človečnosti. Najprej zato, ker ko s tako rešitvijo avstrijska ok-last poslej lakko vsa^ema, ki ki rekel, da ni postavila slovenskik napisov, odgovorila.' „Ni resi" Tako ko pri nepoačenlB spodkila ostrino zak-tev po nadaljnjem in popolnem izvrševanja čl. 7 državne pogodke. Pred tajo javnostjo se ko laže oprala, čeprav ko s temi napisi slovenski narodni skapnosti kado škodila, saj z njimi potrjaje po germanizatorjik zaželjen videz, da strnjeno naseljenik Slovencev ni, da so oni le nekak razpršen ostanek, zaradi katerega ni vredno izgakljati kesed. To ko zopet koristilo Avstriji pred tajo javnostjo, ki ne pozna dejstev in ne ve, da je takozvano dvojezično ozemlje kilo še do nedavnega (marsikje še danes/ strnjeno slovensko ozemlje, na katerem so redki Nemci predstavljali nepomemkno izjemo. Tega popis leta 7967 ni prikazal zaradi svoje potvor-jenosti in zastrašenosti ijadi. Tretjič pa lakko v vzdašja zastraševanja, kakršno vlada na Koroškem, ti napisi pripomorejo k nadaljnjemu zastraševanja našik Ijadi. Prekivalci redkik slovenskik zaselkov, od ka-terik imajo nekateri le po par kiš, kodo tako še kolj izpostavljeni grožnjam šovinističnik krogov. Tak pomislek slišimo pri okiskik na Koroškem.
Na podoken način se je ponekod izrodilo dvojezično šolstvo, ki se je iz okogatitve za slovenske ačence spremenilo mnogokje v dodatno trpljenje za njik. Ta se moramo spomniti še sklepa avstrijskega parlamenta z dne 79. marca 7939, ki je predvidel posekno prijavo k dvojezičnema oziroma slovenskema poaka. H tem ga je skrčil na najmanjši okseg in je podokno razdrokii pomen dvojezičnega poaka, kot je primer s sedanjim predlogom o dvojezičnik napi-sik, ki droki slovensko ozemlje. Tako kot mora še danes večina slovenskik otrok k samo nemškema poaka, tako ko še naprej večina slovenskik krajev opremljena s samo nemškimi napisi. Oka akrepa sta torej primer pretkanega raznarodovanja in sta kot taka neizkrisna sramota za državo, ki ja je izvedla, pa tadi za vse tiste posameznike, ki so ja izoklikovali.
Zaradi tega se mi zdi prav, če
slovenska javnost odločno podpre prizadevanja slovenskik organizacij na Koroškem, ki zaktevajo slovenske napise na vsem slovenskem oziroma dvojezičnem ozemlja, vrk tega pa dosledno izvajanje državne pogodke.
Predvsem pa je potreken pomoči narod na Koroškem, da se otrese straka, katerega potem šovinistični krogi izkoriščajo za stopnjevanje pritiska in za odrekanje celo po meddržavnik pogodkak priznanik pravic. Vedeti moramo, da je nasilje nad Slovenci izraz skrajne ne-kaltarnosti in delo ijadi, ki v resnici niso niti močni, niti v večini niso pravi Nemci, ampak so janičarskega porekla in daka in s svojim nasiljem skrivajo svoj lastni strak, da ki jik pravi Nemci ne spoznali in jim odrekli nemštvo, za katerega se jim toliko gre. Ned poštenimi Slovenci in Nemci ni nokenega spora. K ani-čenja našega naroda ščava le peščica šovinistov, ki se jim je pridražilo nekaj odpadnikov od slovenstva. Samo malo pogama je zato treka s slovenske strani, pa ko njikovo nasilje razkrinkano, saj ga narekaje strak/ Ni treka dragega, kot da jim ta strak vr-
OPOMBA UREDMtSTVA:
V tubtik! ..Tribuna bratcev" objavtjamo od časa do časa dopise, ki Jih prejmemo od bratcev našega tista. Pri tem pa iirec-no poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
žemo nazaj, kajti pravi Slovenec se nima česa kati. /e to, kar je. Kdor je zvest svojema jezika, okrani svoj značaj in ponos. Bojijo pa se lakko tisti, ki so svoj značaj izgakiii in se šemijo z nemško okleko, čeprav so sinovi slovenskik staršev ali dedov, kot marsikje dokazaje že njikov priimek. Boji pa se tadi Avstrija, ker jo je strak škandala prav zdaj, ko ima Waldkeima v ZJraženlB narodik in ko ki si rada pridoki/a nekako vseevropsko vlogo. Končno vemo, da se koji tadi zato, ker ve, da so šovinistični nasilneži grokokopi države, kot zgovorno dokazaje preteklost, ki je pokopala že prenekatero dražko, ki je gradila na nasilja.
Bot k sožitja in prijateljstva je možna le tako, da se odpravi vsakršno zatiranje in da se ne pojavlja nasilje preteklosti, pa čeprav je odeto v pretkano leporečje praznik okljak in na videz nepristranskik, v resnici pa ponižajočik ravnanj. Zrkitekti premetenega potajčevanja ne delajo dragega, kot da podžigajo sovraštvo in apor, da ko tlel novim nezaželenim požarom nasproti. Zgodovina se ni astavila 7973. leta.
prim. dt. Jurij Zaiohar
Begunje na Gorenjskem
t<*ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Obraz brigadnega komisarja pa se je podaljšal, po-^ol tog, uraden in le še formalno ljubezniv. Gorazdu se je ^Ozdeto, da se pogovarja s tujcem, ki bi imel z njim rad s toliko opravka, kolikor je najbolj nujno potrebno. ,Mno-bolj bi mu menda godila vest, da sem umrl kot muče-sj je dejal.
V dolgi koloni, razpotegnjeni po razdrapani kamnitni Boljavi, se je bataljon vzpenjal proti vrhovom bohinjskih ^°ra, da bi se vrnil na Jelovico. Opoldansko sonce je neusmiljeno pripekalo.
, Gorazd se je ozrl proti skalam. Zgoraj, takoj za predhodnico, sta stopala Dren in Orlov. Bila sta precej stran predhodnice in od glavnine bataljona.
, Sam se je pomešal med borce. Puško je vrgel počez pleča in obesil nanjo obe roki. Pogled mu je zdrsnil ?d bleščečega obzorja v siva tla, razjedene škraplje in grbasto kamenje, kjer ni bilo prostora ne za travo ne za revje. Življenje se mu je zazdelo nenadoma podobno ostrorobi kamniti poti, kjer je posameznik podoben ubo-bilki, umirajoči v pesku.
Odkar je postat komunist, je bil prvič razočaran, če-si tega ni hotel priznati. Gestapovski diverzantski po-'*^us Woltove agenture je razburil duhove v bataljonu. Vsi, ?^licani in nepoklicani, so sodelovali v sumničenju in '^anju špijona, toda zaman. Med borci so razglasili za ^Padalca oba pobegla. Hkrati so ugibali in sklepali vsak *9se.
Gorazd je tudi Drenu odkrito povedal, kako je bilo; ^ bil mu je hvaležen, da mu je vsaj on verjel in mu še za-Pa[.
. Orlov je prvi odkrito namignil, da ne verjame njegovi
Sodbi.
.Pazimo se ga, Dreni Vse, kar prihaja skozi roke go-' Oičarke, mi je sumljivo. Da bi pa Nemci tako slabo va-
rovali bataljonskega komisarja, je povsem neverjetno. Spomni se Hrasta, Grabarja in podobnih — kdo bi si mislil, da je tako z njimi? Poglej Gabra — kdo ve, kaj je z njim? Spomni se na vse tiste, ki smo jih že postrelili. Povem ti, da bom spal samo z enim očesom."
Dren se ni strinjal z mnenjem Orlova, da Gorazdu ne bi smeli več zaupati. To je povedal tudi Gorazdu. Skušal ga je celo potolažiti, naj potrpi. Nekaj časa ga bodo opazovali, sumničili, je dejal, ko pa bodo videli, kakšen je v bojih in z ljudmi, bodo spoznali, da so se zmotili.
.Prav ima Dren," si je dejal Gorazd. .Samo živce in zaupanja vase ne smem izgubiti. Tudi Drena so bili obsodili na smrt, pa jo je le izvozil..." Zavedajoč se, da se pričenja trda preizkušnja, je stisnil pesti in dvignil glavo. V oči se mu je uprlo žgoče sonce, po licih so mu drsele kaplje grenkega potu.
Pred njim se je lahkotno prestopal Vojko, za njim Primož in Travnikarjev. Pajk in Keča sta bila na začelju čete. To so bili komunisti, ki jih je vzgojil on, zato se je najbolje počutil med njimi. Imeli so ga iz srca radi, verjeli so mu in mu še zaupali, in prav to ga je napravilo močnega. V njihovi družbi se je otresel malodušja. Prepričan je bit, da se pri njih ne bodo razrasle strupene zeli Orlovih sumničenj. Njega pa se je res bal. Take ljudi je že srečat v gibanju: menili so, da je bolje, če se osumljenca znebiš — čeprav utegne biti nedolžen — kot pa da tvegaš, da jo zavoljo njega izkupi bataljon ali celo brigada.
Kolona je zavila na skalovito pobočje dva tisoč metrov visoke Rodice. Svet se je odpiral, razgledovali so se po verigah gora in počasi lezli v strmino. Hodili so kar po občutku. Dren je preklet vodnike, ki so speljali bataljon na ovčjo stezo — prav zdaj, ko bi jo najbolj potrebovali, je je zmanjkalo. Tudi on je bil zamorjen. Razmišljal je o vsem, kar mu je povedal Orlov. Tu in tam se mu je porajalo
— Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
vprašanje, če nima morda on prav. .Če je z Gorazdom res kaj narobe, bo zdaj, ko ga je opozoril, laže pogubil bataljon in njega. Kako zavratno so zastrupili ves svet in življenje samo!" si je dejal. Odpel si je ovratnik — od skal je žehteta taka soparica, da je komaj dihal. Želel si je-da bi vsaj za nekaj časa zapustit Gorenjsko, kjer je največ gestapovskih mrež in pasti. V isti sapi pa se je sramoval: saj je divizija zato prišla na Gorenjsko, da bi razbila gestapovska gnezda in potrgala njihove mreže ...
Iz premišljevanja ga je zmotil ropot letalskih motorjev. Na njegovo povelje se je ves bataljon razkropil in polegel po skalovju. Brnenje je naraščalo. Trije messerschmitti so drseli proti njim. Nizko so preletele greben gore.
Na vrhu se jim je odprl nenavadno grozljiv pogled. Pod sinjo kupolo brezoblačnega neba so zagledali gorovje v vsem prelestnem veličastju. Od zasneženega Triglava, ki se je dvigal visoko nad vse, so se noter do morja vlekli venci vrhov, razbrazdano hribovje se je izgubljalo v širnih planotah.
.Primorska goril" je vzkliknil Jelen.
Iz hribovja, zavitega v vijoličast čad, so odmevale zamolkle eksplozije. V nebo se je v presledkih dvigalo šest stebrov dima. Bili so čedalje večji, podobni pestem, ki so pravkar zraste iz zemlje.
.Naše vasi gore na Cerkljanskem!"
.Ofenziva, orkamadonat" je vzkliknil Orlov. .Na vseh straneh poka — če ni že invazija .. .*
Razgrnil je karto in ugotovil, da gore vasi nad Idrijo, tam, kjer so se tolkli pred dvema mescema. Izpljunil je grenko slino.
Žalostni so polegli po tleh. Nekateri so bili od tam doma in mislit) so na najhujše. Kadarkoli so se vrnili domov na Primorsko, so našli nova pogorišča in mrtve vasi...
VELEBABIN SIN
Nekoč v starih časih je v lubniških hostah živela divja žena velebaba, žena lubniš-kega velikana, ki je imela sina potepina. Ta je namreč materi rad ušel v dolino. Bi) je pač otrok kakor vsi drugi otroci, raste! je pa seveda hitreje, ker je tudi sedemkrat več pojedel in popil kot kmečki otrok, ker ni znal govoriti, si je pomagal kar z rokami, da je sporočil, kaj bi rad.
Ta potepin se je nekega dne, ko je sam taval po lubniški hosti, izgubil in zašel v Sotesko pod Lubnikom, kjer je ob bistri Selščici
Vanilij e v sladoled
Jutranje sonce se je v brezi s pahljačo igra-lo.
Moja hčerka ga je povabila, da bi skupaj brala pesmi in pila čaj.
Z breze so za soncem ptiči poleteli, posedli so na plot in gledali, kako slikajo rože to jutro v novo veliko risanko.
Kako?
Dišeče in rdeče.
Dišeče in rdeče so jagode v gozdu,
dišeče rdeč je ribezov sok,
rdeča je žoga,
rdeč je dežnik,
rdeči so mamini čevlji,
dišeč rdeč je sladoled,
dišeče rdeč je očetov svilen šal,
rdeča je zarja,
dišeče rdeča so otrokova lica in pa rože seveda — so rdeče in dišeče.
Ko so rože naslikale vse, so risanko zaprle in ves dan tiho cvetele.
Ko je sonce popilo čaj, se je poslovilo. Odšlo je na nebo.
In moja hčerka me je z rožami ves dan tiho čakala.
Zvečer šele sva šli na sprehod. Obula sem si rdeče čevlje, ona pa se je ogrnila z očetovim svilenim šalom. Hodili sva daleč po zeleni travi. Med potjo sva si jagod nabrali.
Bel labod na jezeru pa nama je iz velike prijaznosti postregel z vanilijevim sladoledom.
Odšli sva daleč naprej v večerno zarjo, vse do noči.
Drugo jutro je sonce spet s pahljačo prišlo in rože so slikale dan.
stal star mlin. Prišel je v mlin in z rokami pokazal mlinarju, da je lačen. Mlinar je najde-ca odvedel v hišo k ženi in ji velel, naj ga nasiti. Mlinarica je brž skuhala mleko, nato pa polno latvo žgancev in poln motznjak mleka postavila na mizo ter poklicala še svojih sedem otrok, misleč, da bo hrane za vse otroke več ko preveč. Ali ko so mlina-ričini otroci hoteli z žlicami zajemati iz sklede, je najdenec zarenčat ko razdražen medved in ni nikogar pustil jesti iz skupne sklede, dokler ni vseh žgancev in vsega mleka sam pospravil. Mlinarica se je od začudenja kar križala in stekla v mlin ter povedala možu, kakšen pojeduh je najdenec. .To lakoto bom nagnala iz hiše!" se je jezila; mlinar pa je bil dobrega srca in je rekel: .Kjer je mojih sedem otrok, naj je še najdenec. Zares je počasne pameti, a ko bo odraste!, mi bo služil za hlapca."
Tako je velebabin sin ostal v mlinu, se igral z mlinarjevimi otroki in se lovil ter podil okrog mlina. Vrnil pa se ni k materi, ker je zgrešil pravo gozdno pot do nje. Rasel je iz dneva v dan in še prej ko v enem letu prerasel mlinarjeve otroke ter postal takšen hrust, da mu je mlinarica morala sešiti hlače, ki so bile tolikšne, da bi vanje lahko stresel sedem mernikov zrnja. Mlinarjevi otroci so ostali še majhna, nebogljena deca, on pa je mlinarju že služil za hlapca. Dvigal je težke vreče zrnja in jih s kmečkih voz prenašal v mlin ter vreče izpraznje-val, ko je zrnje stresal v grot. Gospodar ga je nekoč pohvalil, češ da je priden in močan delavec. Ko pa mu je v znak prijateljstva podal roko, jo je hlapčon tako stisnil, da mlinar štirinajst dni ni mogel delati.
V mlin je prišel po moko skopuški kmet iz Selške doline. Zdelo se mu je, da mlinar jemlje za mletvino prevelike merice, zato je pričel sitnariti in se prepirati s hlapcem. Ta pa je iz bližnjega kozolca potegnil letvo ter z njo navalil na kmeta, da bi ga bil najbrž ubil, če ga ne bi rešil mlinar. Spet drugi je naložil na voz preveč vreč moke, da ga konji niso in niso mogli premakniti z mesta. Tedaj je velebabin sin počepnil pod voz in premaknil lojtrnik s konjem vred.
A mlinarjev hlapec je bil tudi nagajivec. Nekemu kmetu iz Selc je nekega meglenega dne, ko se zaradi megle ni videlo pedenj pred nosom, zaobrnil voz z dvema konjema vred tako, da je počepnil podenj ter ga zaokrenil. Tako je Selčan pripeljal voz v Škotjo Loko namesto v Selca ...
Bil je zimski dan, ko je mlinar naročil hlapcu, naj pred voz z rebrnicami vpreže dva vola in pripelje iz lubniške hoste bukove krije, da jih bosta na dvorišču razžagala in napravila drva. Velebabin sin je zares odpeljal voz z volmi v hosto; a ko je nanj nakladal velikanske krije, ga je zagledala velebaba. Tako se je razveselila, da je našla sina, kakor že dolgo ne! Obema voloma je na vsak rog nataknila polno mošnjo zlatnikov, ki jih je izbrskala med razvalinami zakletega Starega gradu ...
Tako je velebaba obdarovala mlinarja in njegovo ženo, ker sta ji vzredila sina potepina.
Lahko si mislite, kako sta bila mlinar in mlinarica vesela, ko sta se pred mlin v Soteski sama vrnila vola s polno naloženim vozom krljev in s štirimi mošnjami zlatnikov na rogovih!	Lojze Zupanc
VALENTIN POLANSEK:
Činček in Čopka
Činček in Čopka se lepo igrata, oče in mati ju rada imata.
Činček zamišijen je v pisano žogo, z roko iovi jo, zbija pa z nogo.
Čopka pa posteij postlala je iutki, pravi ji: nu, nu! kot mamica putki.
Činček in Čopka čez dan se igrata, da se še v sanjah ponoči smehijata.
jiz zbirke .Činček")
Zapiski veseiega vrabčka
Kadarkoli me kdo vpraša, koga imam najrajši, takoj čivknem: .Babico!"
To je mama mojega očeta. Prebiva v bližnji vasici pod streho starega skednja. Čeprav je že precej priletna, se odlično razumeva. Zato jo večkrat obiščem.
Pred kratkim sem ji nesel nekaj kosmičev mehkega prediva, da bi ji bilo v gnezdu kar najbolj prijetno. Žal je to pot ni bilo doma. Ker je v vaškem zvoniku pravkar zvonilo poldan, sem vedel, da se utegne babica vsak čas vrniti. Zato sem jo kar čakal. Spustil sem se na tla in se dodobra o-kopal v dvoriščnem prahu.
Tisti hip sem pod napuščem zagledal nekaj nenavadnega. Na otepu slame se je
Domišljavi osel
Me&oč je ose/ pofova/ po wo^ew svetK. /?/:-ža/ se je večer. Med potjo je ose/ opazova/ svojo senco. Postaja/a je vedno da/jša. Dozdevajo se mn je, da je posta/ ve/t^an. Zato je vz^/Z^nt/;
„Ka/:o sem ve/t& Zn mogočen/ N/Me nZ večjZ od mene. /az sem Ma/j vse/? žZva/Z na zem/jZ/ N/^ogaz se ne Z?ojZm."
/?Z/ je ose/ ze/o zatop/jen v svojo senco. Med premZš/jevanjem pa nZ opazZ/ /eva, Z:Z se mn je tZZ?o /dZža/ z drage stranZ. Ose/ je še vedno o/?čadova/ o/?rZse svoje sence. Tedaj je /ev nenadoma s&očZ/ na domZš/javega os/a Zn ga raztrga/.
Preve/Z^a domZš/javost vodZ v pogačo.
premikalo belo jajce. Priskakljal sem nekoti' ko bliže in iz varne razdalje napeto opazo* val, kaj se bo zgodilo. Hotel sem priti stvar' do dna. Kako sem se začudil, ko sem zašli' šal, da v jajcu nekaj trka.
Od silnega razburjenja sem se sprva ves tresel. Potem pa sem se pogumno pognal naprej in s kljunom močno useka) po lu* pini, da je kar počilo. Iz nastale razpoke, k' se je hitro večala, pa se je prikobacalo ne* kaj silno skuštranega, s svetlimi očmi in ši' rokim kljunom. Ob nenadnem pogledu "3 to čudo sem skoraj omedlel.
Ko sem si za silo opomogel, sem imel kaj videti. Na koncu dvorišča se je gugala p"' hasta zlatorumena kepica in jo sproščeno mahala naravnost proti žuborečemu p°' toku. Še preden sem odprl kljun, je že pri' capljala do nizkega brega, se spustila ^ pljuskajoče valove in pogumno zaveslalo po sredini vodnega toka.
Zares nisem vedel, ali bedim ali sanjanr-Takrat me je nekdo poklical. Bila je babi' ca. Še ves zbegan sem ji komaj dopovedal' kaj se je bilo zgodilo.
Kako se je razveselila! .Srečni Gagajevi je dahnila z očitnim olajšanjem. .Dobili sO račico! Pomisli! Že dvakrat je bilo jajce samo ničvreden klopotec!"
Te besede je izgovorila z milino, da se mi je srce kar topilo. Še danes se rad spon"' nim, da sem bil prav jaz tisti, ki je pri ten" veselem dogodku največ pomagal!

Jelen, ki je vse dni pazil na Gabra, se je z njim in z Drenom zlezel na skalno vzpetino. Gaber mu je podržal palico, na katero je Jelen pritrdil zastavo mrtvega bataljona s Pokljuke, prepojeno s krvjo in razcefrano od rafalov. Zataknil jo je v škrapljo in jo obložil z debelim kamenjem. V vetru je zastava oživela, se zganila in zaplapolala. Jelenu se je utrnila solza. Tik nad očmi je začutil kljuvajočo bolečino, kot bi mu pod očesom tičala krogla. Tudi Dren se je zazrl v slovensko trobojnico. Spogledala sta se.
Onstran lesketajoče se gladine Bohinjskega jezera, uklenjenega v sive skale, je pod vrhovi triglavskega predgorja valovalo zeleno morje. Tam je spal mrtvi bataljon, tam je ležala skrivnost njegovega tragičnega konca ... Drena je stisnilo pri srcu. Čudna tesnoba ga je preplavila, kadar je gledat to zastavo, včasih ga je obhajala groza ...
.Kadar ladja tone, ostane kapitan na njej," se je spomnil besed zasliševalcev. Neštetokrat se je prebujal ponoči v pošastnih sanjah. Padli tovariši so se mu prikazovali iz plamenov s črnimi, nakaznimi obrazi, krvavi so ležali v snegu ... Dolga kolona senc se je razblinjala v prah in se spet vračala.
.Kriv si!" mu je očital glas iz teme. .Nisem kriv," je zarjovel in planil pokonci.
Med plapolanjem zastave je slišal glas mrtvega bataljona: .Kriv si, ker si ostal živ!"
Sedel je k Jelenu.
.Jelen, morala ga bova poiskati. VOS ga še ni dobil. Če bom jaz padel, ga poišči til Ne pozabi! Govoril sem z Bliskom, vzel te bo s seboj; skupaj z Zivanom si bosta ogledala vse pastirje in drvarje. Ti ga boš prepoznal.
Jelena je imel rad. Pogovor z njim ga je pomirjal. Jelen ga ni dolžil. Smilil se mu je, ker je vedel, da se mu
ponoči večkrat blede in da sam sebe krivi, ker je bil ob napadu izgubil glavo. Tudi Jelena so ponoči obiskovale grozljive sence med plameni, tudi on je včasih tuleč planit kvišku in vpil; jutro pa ga je vedno ozdravilo.
Ostala sta sama. Gaber se je bil izgubil. Pomešal se je med borce in legel. Tam go je odkrilo Jelenovo oko in ga budno motrilo.
Po stezi je iz bohinjske strani prišel kurir. Prinesel je Svarunovo pismo. Poročal je, da se je ustavil z brigado na planini Suhi, uro hoda daleč. S svojimi da se je zadrževal na tej strani gorovja in ni imel nobenih težav s sovražnikom. Zdaj pa morajo po nalogu divizijskega štaba nemudoma na Primorsko, kjer divja nemška otenziva.
Čadasti stebri nad pokrajino so se razrasli. Njihov duh je borcem segal v duše, jih navdal z nemočnim srdom in z željo po maščevanju.
Dren je vstal. Obrisal si je potno čelo, kot bi hote) zbrisati zle spomine.
.Bataljon, naprej]* je ukazal.
Njegov pogled pa se je ljubeče spojil z belimi snegovi Triglava in zelenim morjem pod njim.
šelestenje plamenov je bilo podobno ihtečim sunkom vetra. Polovica vasi je bila že v ognju in dimu. Med jokanje otrok, krike žena in mukanje živine so udarjala rezka nemška povelja. Požigati so, plenili imetje, odganjali ljudi in živino ....
V vas je vdrl kraški policijski bataljon SS, za njim pa četa idrijskih gorskih lovcev. Med prvimi je bil teldvebel Werther s svojim vodom. Podvig, ki ga je bil napravil z Valjhunom, mu je pripomogel k napredovanju. Neznansko
je bil ponosen, da so mu dodelili vod vojakov. Prvikrat js poveljeval v boju. Zato se je hotel izkazati in čimprej 3' veljaviti. Trepetanje ujetnikov in urjenje psov mu ni prines' zaželene bojne slave.
Dobro si je zapomnil besede svojega nekdanjega veljnika v podoficirski šoli, da se morajo nemškega po oficirja vojaki bolj bati kot sovražnika.
Zdaj je besnel, ker ni mogel nenadoma zablestel'' Zavzeli so vas, ki je ni nihče branil. Brigada, ki je imel'* položaje na južnih obronkih, ni vzdržala močnega pritisk in se je umaknila.
Preden je bataljon krenil iz Idrije, je Werther razvrsj' svoj vod in zavpil .mirno". Potem se je naduto izprsi! ' vojakom s kratkim govorom, ki se ga je bil naučil na P*\ met in se pripravljal nanj teden dni, izpraši! riti, kot je sO imenoval to vzgojno lekcijo.
.Poslušajte z vsemi odprtinami svojih teles! Kar bom povedal, naj vam za večno obleži v glavah in t'^ buhih. Teh besed se spomnite vsak dan vsaj enkrat, ^ vojnem pohodu pa jih imejte nenehno pred očmi. Hoc ^ imeti najboljši vod v tem bataljonu! Zato vas bom ust'^! kot mehove in napravil iz vas vzorne vojake. Ne lij") . vame tako neumno! Če kdo dvomi o tem, kar govorim, " . stopi iz vrste. Čvrsteje pritisnite svoje tace k bedr<? Bolj se izprsite in bodite ponosni nase! Iz banditov bo delali zrezke in klobasice! In naše prsi se bodo sve' od odlikovanji	,
Disciplina, disciplina, disciplina in še enkrat discip!"J To je prvo, kar bom zahteval od vas. Kdor misli druge naj se spremeni v glisto! Zdelal ga bom, da ga l"*^ mati ne bo spoznala. Kadar bom zavpil, tekmujte, kdo prvi, ker gorje zadnjemu!	,
(Še nad"!?"'
Literatura, ki jo piše vojna v Vietnamu
Vgrsifo Mgrgve /M proMČe-^Mje živ/jenjs^i/r pogojev je poshz/o zg č/oveštvo g^^gg/no vprgšgMje. V Motenem Je& ^etg pg M;' živ/jeMjs&o o^o/je ^a^o prizgJeto ;n MMtčeMO ^of f VietMgM!g. Dničenje Hgrgv-bogastev :n živ/jenjs^iA pogojev v VietMgM!M je z rgz/:-^o v o^tg/em svetM MgMtens^o 'M popo/wowg zgve^tMO. O^-^fgjg Mgwreč Ježe/g, je Mg :vojew ter;7ori;K prepove^g/g aporg^o DDP-jg, Mg^protMO pg v/ožjg wo svojo M!oč :M iz-MgjJ/ji-OOSt ZMgMStVeMt^OV V strategijo, ^g^o aMičiti življenjske pogoje nekega Jragega tna-^fgg naroJa.
^TMerz^g in njeni zgvezM:^^ v /nJokini Kporg^/jgjo že vrsto /et nničenje narave kot n:o-Jerno taktično orožje, zg razbijanje sociainik in ekoioškik straktnr.
#	OJ (eta 796^ Jo 7977 so ^Imeričanz poj^ropJž več kot 7,500.000 goz^MzA in po/jeJe/-skiT? površin v Vietnama s stra-peMZMM kemičninti SMOVmi tipa
Jenoksikis/ine z'M /zorzMoJzrg. Po tretjem ^ropjjeM;zz je aničenje
Programirano uničevanje aii zločin neke države
gozJa popo/Mo. CozJovi Žiakt-Megg /esa so aničeni že po pr-fem j^rop/jeMjzz.
Znanstvenici so agotoviii, Ja ti Strapi Me Samo MMzČzjo vso ze/eno povMZMO, temveč povzročajo taji genetično škoJo. Žene v VzeZMgMZzz so roJJe Otroke Z po/zgjz/jeMZZMZ aJi ZM motnjami v MzožggMz^zT? centrik.
Na pritisk javnega ?MMeMjg so ieta 7977 ^zMerzčgMZ spre-rneni/i strgtegžjo. 5ieJJo je ani-čevgMje jz. 2.
#	Z ogroMZMZMZž ba/Jožerji ^M Zrg^Zorjz so pričeii izravnavati gozJovc ter Jos/ej pokosi/i povrizMe, ki po svoji veiikosti "Jgovgrjgjo JvojMZ povrzzMz Jr-^ave Taksembarg.
#	Naioga saper bombnikov R-32 (ki ;ib zJaj zzporg^/jgjo P rej vsem taJi zg bombarJira-"je ^everMegg VzeZMgMZgj M z' zg-?Mo ^OMZ^grJzrgMje ^OMZMMZ^g-cj, ZezMveč preJvzeMi MMzčevg-"je roJovzZMzA povrzŽM.* pregoM ^MzeZov žz preJe/ov, jzT? ^OM-fro/zrg vzeZMgMzz^g ozvo/^oJzČMg ^ojz^g. Pzz^eMj oJ jzozM^ je v VžeZMgMzg več ^oz 26 Mzz/zjo-^ov. /Vgpo/MjcMe z voJo zo oJ-^ČMo jzzvg/zzče zg &OM!grje, ^z ^rzjo Mzg/grzjo.
Po zo zgfMo Zrzje žzzMeJ Mg-čzMov gMzerzz^e vzeZMgzMzzgczje 'M pojgz^ž zo vzeZz žz zzrgJMŽ/z *ZMzerzz^z7z vzrov. ^Zro^ovMjg^z
ZzzJz z'zrgČKMg/z, Jg Mg Zežz ^MzčeMZp pOVZZŽMg/z Me jzo M!OŽ-^o MOŽZCMO žžv/jeMje ze Jo/gg Jezez/ezjg vMgprej ŽM Jg poZre-^aje Mgrgvg ZzzJz' Jo 720 /ez, Jg jj ze opozMog/g ŽM pržče/g ^Movg Jgjgzž žjzzJeMZ VZgAJgMjŽ
V po^rgjŽMŽ Pgz NzM^ ze je ^zorJg prgv Zg ZreMMZe^ roJž/ °^o^ z požzg/z/jcMŽZMŽ ro^gZMŽ, "J Me žzf< Mzžzo/ž Mzoge/ rečž žze-^Je MzgMzg zgZo, ^er zo žz-^gjj/jžvž ZMgMzZveMŽ^ž Me&oč ^žz/ž zzg Mzžzež, Jg ze vojMg 'ao^o voJz zzčŽM^ovzZejze ŽM -MzgMj" žzrvgvo z poMzočjo &e-^ZČMzTz zZrgpov 2, 7, 3-P ŽM ^<^-D zer eže^Zz*oMz^o pz-ogrg-^'z-gMŽZMŽ /eZečzzMŽ ZrJMjgvg-
Zdravnik je sta! v goli svetlobi pristajalnih luči in bičal ga je hrumeči veter helikopterja.
„Gospod! Gospod!" je eden od bolničarjev prevpil zavijanje motorja. „Eden je ranjen v glavo, drugi pa je preprosto ves opečen."
^Pokličite nevrokirurga!" je zavpil Edwards čez rame.
.Njegov pulz je na 170," je dejal bolničar Edv/ardsu, ko se je le-ta približal nosilom. Ranjeni vojak, z obvezano glavo, je nezavesten ležal na hrbtu. Okrog roke je imel še vedno ovito manšeto za merjenje arte-rialnega pritiska.
Edwards se je lotil odvijanja obveze okrog ranjenčeve glave. Fant je še vedno dihal. Sicer pa je bil videti mrtev. Edwards ga je vščipnil v vrat, toda vojak ni reagiral. Obveza je bila čedalje bolj prepojena s krvjo. Nato se je lotil štirih plasti kirurških tamponov in ko je naposled odstranil zadnjo gazo, se je pokazala rana. Zdravnik je proti svoji volji zamižal.
Slišal je, kako narednik bere poročilo na kartonu ranjenca. .Opečen 47-odstotno. Malo pred desnim očesom zadet od krogle. Krogla je odnesla desno oko, prebila desno očnico, odnesla levo oko in izstopila blizu levih senc. Na prvi pogled je raznesla vso levo stran glave."
Edwards se je napotil k drugemu ranjenemu vojaku. Bolničar mu je pravkar začel dajati intravenozno injekcijo.
.Žal mi je, ker sem tako pozen," je rekel, .toda nikakor nisem mogel najti vene."
Fant je bil pri zavesti in je nemirno opazoval, kako mu je bolničar zasadil iglo v laket.
„No," je reke! Edwards, .kako se počutite?"
Vojak je dvignil proti njemu prestrašen pogled. Koža na obrazu mu je bila pordečela in vsi lasje, obrvi in trepalnice so bili zažgani.
.Vem, da ste nemirni. Sprostite se malo. Jaz sem glavni zdravnik oddelka za opekline. Zdravil vas bom, dokler vam ne bo bolje." Ranjeni se je zvil, ko je zdravnik odgrnil odejo. .Pardon," je rekel in poslej bolj pazil.
Zogleneli del telesa mladega fanta je bil pokrit z rdečimi in občutljivimi opeklinami. Edwards je podzavestno začel seštevati odstotke opek-lih delov. Nenadoma se je zalotil, kaj počne in za hip je kot vkopan strmel v opekline. .Kako se je to zgodilo?" je prijazno vprašal in nalahno pokril vojaka.
.Prenašal sem detonatorje ... Najbrž me je zadela krogla v nahrbtnik. Detonatorji so eksplodirali in spremenil sem se v živo baklo. Skušal sem se otresti tovora, toda roke..."
.Že dobro," ga je prekinil Ed-wards. Narednik iz centra za evakuacijo mu je izročil vojakovo zdravniško knjižico. Brž jo je prelistal in prebral: .Opečen 80-odstotno, opekline druge in tretje stopnje. Čiščenje ran pod splošno anestezijo v 60. centru za evakucajio v Šu Siju. Šest plasti plazmonata ... demerol... 64 miligrame na vsake tri ure." Ošinil je odejo. .David Jensen, specialist vojaške stroke Bil; 1-30 E 2, 4. divizija, 20 let."
.Dvajset let," je pomislil, ko je izročil knjižico naredniku. .Gran-tove starosti!"
.David!" je spregovoril z utrujenim glasom.
„Da, gospod..."
.Najprej vas bomo položili v terapevtsko kopel, da bi vam zmehčali
Le Tan Tai

vietnamske odporniške tifike prevede) tvan Minatti
obveze in odstranili čimveč mrtve kože. To vas bo bolelo."
.Da, gospod." Davidov glas je postal obotavljiv.
„Če bo preveč bolelo, nas boste opozorili. Velja?"
„Da, gospod."
.Ni mi treba reči gospod."
.Razumem, gospod, hvala, gospod."
Pozneje, ko se je zdravnik vrnil v oddelek za opekline, je Davida našel v bolniški sobi, že potopljenega v terapevtsko kopel, naslonjenega z glavo na oblazinjeno desko, medtem ko je voda brbotala okrog zleknjenega ožganega telesa. Steklenica za in-tervenozno hranjenje, obešena na kavelj, je še vedno delovala. Nekatere obveze so se bile odlepile in jih je bolničar zdaj jemal iz vode. Ed-
Za čigavo čast gre?
V	lej neskončni vojni, za kalero pa hkrali vsi vemo, da se bo navsezadnje !e končata z zmago ijudske volje, ne z zmago fizično najmočnejšega, smo se že nekajkrat soočili z dilemo, ki so nam jo ponujali različni .mirovni* načrli različnih ameriških političnih mož. To je dilema med hitrim koncem vojne, ki političnega razmerja sil ne bi spremenil in med nadaljevanjem osvobodilne vojne, dokler ne bodo doseženi pomembni politični premiki.
Točke v načrtih se sicer spreminjajo, toda nekaj ostaja ves čas nespremenjeno: 1. ZDA ne bodo dovolile oblikovanje komunistične vlade v Sajgonu, 2. ZDA morajo doseči .časten" umik iz vojne.
Ta dva pogoja, ki sta navadno izrečena tako mimogrede, kot da se razumeta sama na sebi, zaslužita malo večjo pozornost zaradi svoje iskrene izpovedi o pravih namenih ZDA v Vietnamu.
Torej, prvo. Amerika ne bo dovolila spremembe družbenega sistema, čeprav bi postalo jasno, da je stari sistem s staro vojsko vred pokazal, da ni sposoben samostojnega življenja. Za vsako ceno torej želijo politiki .obdobja pogajanj' (po Nixonu) uveljaviti neko nepisano pravilo v razdeljevanju vplivnih področij. Tam, kjer so se interesi velikih križali tudi še po velikih spremembah ob koncu 2. svetovne vojne, se vpliv razdeli na pol. .Spoštujem Sovjetsko zvezo, toda le-ta nam mora dovoliti braniti naše interese," je dejal Nixon, ko je objavljal sklep o blokadi severnih vietnamskih pristanišč. .Naše interese" torej, ne morda kake vietnamske, kar je govoril v začetku letošnjega leta.
V	teh besedah svete jeze in razočaranja je bistvo: Sovjetska zveza, zadolžena za sever, naj pristane na nekako korejsko rešitev v zvezi z jugom — brez zmagovalca in brez premaganega. Prva napaka: Nixon ni sposoben spoznati in doumeti, kar pa
je zmogel njegov veliki vzornik de Gaulle, moči nacionalno osveščenega ljudskega gibanja.
Drugo. Amerika mora imeti možnost častno oditi iz Vietnama. Ker je velika in ker se ne spodobi, da bi velike sile izgubljale take smešno majhne vojne kot je vietnamska.
Ta častnost je postala prava obsedenost za ameriške politike. V njihovi razlagi nedvomno pomeni politični kompromis in se torej tesno navezuje na trditev .ne bomo dovolili..." Časten izhod pomeni zato toliko kot tri četrtine zmage. Velika država pri tem ne bi smela imeti občutka, da je bila premagana, ali da so bili prizadeti kaki njeni bistveni interesi. Zato zavlada pravo ogorčenje, ko se pojavi kak mirovni načrt, ki v tem smislu opredeli časten izhod, začasna revolucionarna vlada pa take častnosti ne sprejme. Nastane torej dilema: Mogoče je, da bi se vojna končala. Za maj, kot bi si Vietnamci želeli, a vendar konec bi bilo trpljenja.
Toda ali je razumno pričakovati, da bodo predstavniki tega naroda, ki so mu že odrekali pravico do obstoja, hvaležno sprejeli ponujeno rešitev v obliki delitve zmage pol na pol? In ker ameriški pojmi o častnem koncu vojne vključujejo nedotakljivost saj-gonskega režima, ali je mogoče pričakovati, da bodo Vietnamci ravno v letu 1972 in po sijajnih vojaških zmagah priznali, da so se 25 let borili zastonj in da je bila nacionalna in družbena revolucija samo tragična zmota? Druga Nixonova napaka: Prepričan je, da bi to lahko storit.
Rezultat obeh temeljnih napak je širjenje vojne, toda to pot je že ob začetku jasno: vojaške akcije ne bodo zaustavile tistega, kar je v časih hudih pre-skušenj nastalo na vietnamskih tleh — privrženosti neodvisnosti in svobodi.
Sprašujem, kje je moj oče.
Ubiti so ga.
Sprašujem, kje je moja mati.
Ubiti so jo.
Sprašujem, kje je moja žena. Ubiiisotiženo.
(V njeni notranjosti je še gibat ptod).
Sprašujem, kje je moja hiša.
Hišo so ti požgati.
Sprašujem, kje je moja domovina. Spremeniti so jo v puščavo.
Sprašujejo me: kam greš! Smehijam se in brišem sotze:
Ena sama pot je: pobiti sovražnika.
wards je vzel sprejemni list in sedel na stol poleg velike kadi.
"Kako gre?" je vprašal.
David je stisnil pesti in prikimal.
.Skušajte se le sprostiti. Vprašati vas moram nekaj malenkosti."
Ni se mudil z vprašanji o boleznih, ki jih je David prebolel; medtem ko mu je fant odgovarjal, si je na skico človeškega telesa, natiskano na sprejemnem listu, skrbno zapisoval opekle dele in stopnjo opeklin. Z rdečim je označil opekline tretje stopnje, a z modrim tiste ožgane dele, ki so jih pokrivale opekline druge stopnje. Nazadnje je bila skoraj vsa skica, na prednji in zadnji strani, pobarvana.
.David," je rekel, .postrgali bomo nekaj odmrle kože. To bo treba delati vsak dan, malo po malo, tako bo manj bolelo."
David ga je nemirno opazoval.
.Če je ne bi odstranili, bi začela gniti in bi prišlo do infekcije. To pa bi radi preprečili, kajti če se opekline okužijo, nova koža ne zraste več. Bolelo bo, če bo treba, vam bom dal kaj za ublažitev bolečin."
.Razumem, gospod."
„To že dolgo prakticiram, David, in vem, kdaj boli, a kdaj ne. Ker bomo morali to delati precej časa, vas ne bi radi privadili na pomirila, zato vam jih bomo dali le v najnujnejšem primeru. Vem, da boste vzdržali. Videl sem že veliko vojakov v vašem položaju in prepričan sem, da boste pokazali enak pogum."
David je nepremično zrl vanj. Od bolečine se je vgriznil v tisto, kar mu je ostalo od ustnic. Glas mu je zadrhtel:
„Da, gospod." — „V redu, David," je rekel Edwards.
Davidov pogled je zdrsnil k bolničarju. Odlepili so se kosi mrtve kože in plavali na vodi. Bolničar pa se je lotil odstranjevanja tistih kosov, ki so se bili že odvihali, a se še niso odtrgali. .Koliko časa ste prebili v
Vietnamu, David?" — .Pet_________pet
mesecev," je odgovoril ranjenec in sledil s pogledom bolničarju, ki mu je odstranjeval velik kos kože s prsi. Moral jo je odtrgati. David se je spačil in komaj zadržal stok. .Kakšni so se vam zdeli Vietnamci?" je vprašal zdravnik.
.Nimam pojma," je odvrnil David, ves zatopljen v bolničarsko opravilo. .Nobenega nisem srečal."
.Kako to?" je vprašal zdravnik in posnel cunjasto kožo, ki je plavala v kadi.
.Ker smo jih vse pobili..."
(Odtomek )t knjige .MS dni* Američana Konaida 6ta**erja, ki opimje etrahote v Vietnamu ter je pretresijiv proteet proti vojni.)
SteHungnahme der Karntner S)owenen
voM Se::e 2)
wei$en noch zusBtzlith zahlreiche Beeinflus-sungen seifens der ZBhlungskommissare, auf
die wir seinerzeit in der Denkschrift zur Voikszahiung 1961 die Bundesregierung auf-merksam gemacht haben, auf. An!af)lich des Konfakfgespraches vom 7.2.1962 wurden diese Unregelmaf)igkeifen sovvohi seifens des damaiigen Aussenminisfers Dr. Kreisky ais auch seifens des damatigen Landeshaupf-mannes von Karnfen Ferdinand Wedenig an-erkannf. Es vvurde versprochen, daf) so-woh! das Memorandum zur Voikszahiung 1961 ats auch die uber 100 Seifen umfassen-den Erhebungsprofokolte eingehend sfudierf werden und auch das Jusfizminisferium da-mif befaf;f werden wird. Die Ergebnisse der VolkszBhlung 1961 driicken somit keineswegs die fafsBchliche sprachliche Struktur in Sud-kdrnten aus und besitzen in dieser Richtung keinen Aussagewert.
Vor aiiem aber wurde den beiden Zen-traiorganisafionen der Karnfner Stovvenen auf ihre Eingabe vom 16.2.1961 vom Bun-desministerium fur inneres mit Schreiben vom 10.3.1961, Zahi: 183.038 — 1212 A/61, un-fer Hinvveis auf die in der „Wiener Zeifung" vom 15.2.1961 auf Seite 2 unter der Uber-schrift .Keine Minderheifenfeststeiiung bei der Voikszahiung" abgedruckfe Verlaufba-rung ausdrucklich versicherf, daf) ,die An-deufung einer Korrespondenz, daf) die Voikszahiung 1961 durch die Fragesteiiung nach der Umgangssprache im Zusammenhang mit einer Minderheifenfeststeiiung stehen konn-fe, jeder Grundiage enfbehrf.
Bei der Voikszahiung 1961 — fuhrt das Bundesministerium fur inneres aus — wird im Gegensafz zur Voikszahiung 1951 jeder Hinvveis auf die gemischtsprachigen Gebiete vermieden, um keinen Aniaf) zu Mif)ver-standnissen zu geben. Die Frage nach der Famiiienumgangssprache, die im ubrigen keinesvvegs mit der Muftersprache identisch ist, stehf daher in keinem Zusammenhang mit einer amtiichen Minderheifenfeststeiiung. Auch aiie ubrigen in dieser Korrespondenz-mifteiiung vviedergegebenen diesbezugli-chen Kombinafionen sind unzufreffend."
Wie schon bei der Voikszahiung 1951, vvurde auch bei der Voikszahiung 1961 bei der Frage nach der Umgangssprache die Mogiichkeif der Angabe von mehreren Spra-chen ats Umgangssprache vorgesehen und gegen aiie vvissenschafflichen Erkennfnisse die ,windische Sprache* ais eigene, vom Siovvenischen verschiedene Sprache regi-striert. in diesem Punkt sefzte die zvveife Repubiik die Praxis der nationaisoziaiisti-schen Behorden fort, die bei der Voikszah-tung 1939 ersfmais auch die .vvindische* Sprache einfuhrfen. Durch die verschiedenen Kategorien wurde die s!owenIsche BevBtke-rung noch weiter atomisiert und wurden schtieijiich jene Personen, die Windtsch cl-)ein oder in einer Kombination mit der deutschen Sproche ais Umgangssprache an-ftihrten, zur deutschen BevBtkerung gezBhit. Durch diese Machination wurde die Zahi der s!owenischen BevBikerung seibstverstbndiich noch mehr vermindert.
Durch die Zuzdhiung jener Personen, die Windisch aiiein oder in einer Kombination mit der deutschen Sprache ais ihre Umgangssprache anfUhrten, zu den Deutschen ent-scheiden praktisch jene Minderheitenange-hbrigen, die assim)iationswi!iig sind oder sich gegen die Erhaitung der Voiksgruppe steiien, ttber die Zuerkennung der Minder-heitenrechte, obwohi nach internationaier Pražiš und Lehre nur die erha!tungswii))ge Gruppe einer Minderheit die Legitimation besitzt, ftir die Voiksgruppe und ihre Rechte zu sprechen. Wenn man schon jene Ein-vvohner, die die vvindische Sprache aiiein oder in einer Kombination mit der deutschen Sprache ais Umgangssprache anfuhrten, nicht zur siovvenischen Gruppe zahten wiii, so mussen sie ais .schvvebendes Voiksfum" mindesfens unberucksichfigf bieiben. in einem soichen Faiie aber vvurde sich auch unter Zugrundeiegung von 20 Prozent An-teii siovvenischer Bevoikerung das Biid vve-sentiich andern und vvijrden zvveifeisohne mehr ais 205 Ortschaften seibst unfer Anvven-dung der Kriterien des Gesefzenfwurfes fur die Anbringung von zvveisprachigen fopo-graphischen Bezeichnungen und Aufschrif-ten in Frage kommen.
Wir iehnen jedoch aus oben angefuhrfen Grunden die Zugrundeiegung von Voiks-zahiungsergebnissen zur Fesfiegung des orf-iichen Geitungsbereiches des gegensfand-iichen Gesetzes grundsatziich ab. Seibst dann aber, vvenn man besfimmte Kriterien zur
Grundiage einer soichen Fesfiegung nimmt, kann die Ausfuhrung der Minderheifenbe-sfimmungen des Staafsverfrages 1955 nur auf den zur Zeif des Vertragsabschiusses ge-gebenen Verhaitnissen fuf)en (Dr. Richard Bamberger und Dr. Franz Maier — Bruck, Cfsterreich-Lexikon, Bd. i) L — Z, Wien 1966).
6.	) Rein formeii zum Text des § 1 des Ge-setzentvvurfes vvare noch fesfzusfelien, daf) dieser in der Weise erganzf vverden muf)te, daf) die topographischen Bezeichnungen und Aufschriften sovvohi in deutscher ais auch in siovvenischer Sprache und zvvar in der giei-chen Grof)e und in der gteichen Form sovvie in der orfhographischen Schreibvveise der Schriffsprache in iateinischen Leffern zu ver-fassen sind.
Schiief)iich ist es unkiar, vvas unfer den .orfsubiichen" Bezeichnungen zu verstehen ist. Unserer Meinung nach konnen nur jene siovvenischen Ortsbezeichnungen vervvendet vverden, die in der siovvenischen Literatur und Presse vervvendet vverden und vvissen-schaftiich fundiert sind.
7.	) Die im Entwurf voriiegende Regeiung bedeutet keineswegs die Ertuiiung der Ver-pftichtung zur Durchfuhrung der staatsver-tragiichen Bestimmung, soweit sie sich auf topographische Bezeichnungen und Aufschriften bezieht.
Der Geitungsbereich des Bundesgesetzes, mit dem Bestimmungen uber die Anbringung von zvveisprachigen topographischen Bezeichnungen und Aufschriften in den Gebie-ten KBrntens mit siovvenischer oder gemisch-ter Bevoikerung getroffen vverden, hat unserer Meinung nach ohne jede ortiiche, sach-iiche oder personeiie EinschrBnkung das ge-samte bekannte Gebiet mit siovvenischer oder gemischter Bevoikerung zu umfassen und mul) sich auf sBmtiiche Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur bezie-hen: aiso nicht nur auf Ortschaften, son-dern auch auf die Orientierungnummern im Sinne des § 36 der Karnfner Bauordnung, LGBi. Nr. 48/1969, auf die Vorvvegvveiser, Wegweiser und Ortstafein gemaf) der Stra-
f)enverkehrsordnung 1960, zu deren Anbringung der jevveilige Straf)enerhalter verpflich-tet ist, ferner auf die Kennzeichnung der Zoli-grenzbezirke auf Grund der Bestimmungen des Zoilgesetzes 1955, die Bezeichnung der Grenzubergange nach dem Grenzkonfroll-gesetz, BGBi. Nr. 423/1969 in Verbindung mit der Verordnung, BGBi. Nr. 105/1970, die Kennzeichnung der Landschaffsschufzgebie-te im Sinne des Landschaftschutzgesetzes, LGBI. Nr. 49/1969 und der Nafurschufzge-gebiefe im Sinne des Naturschutzgesetzes, LGBi. Nr. 2/1953, sovvie auf die topographischen Bezeichnungen in den staafiichen Landkarten (topographische Landesaufnah-me) und Mappen, deren HersteHung nach dem Vermessungsgesetz, BGBi. Nr. 306/1968 in Verbindung mit den gesefziichen Bestimmungen uber das Bundesamf fur Eich- und Vermessungswesen Aufgabe dieses Amtes bzw. der Vermessungsamter isf u. a. m. Der Geitungsbereich des gegenstandiichen Bun-desgesefzes hat vveiferes samtiiche Diensf-sfeilen der Vervvaifung und deren Organe sovvohi des Bundes und des Landes Karnfen und der Gemeinden, die ihren Sitz im Min-derheitenterritorium im Lande Karnfen haben, sovvie auch die Diensfsteiien der auf personeiier Grundiage gebiideten Seibst-vervvaitungkorperschaffen einschiief)iich der Diensfsteiien der Soziaiversicherungstrager, weifer die Diensfsfeiten und deren Organe der Vervvaifung der Osterreichischen Bun-desbahnen, der Usterr. Post- und Telegra-phenvervvaltung und der offentiichen Heil-und Pflegeanstaiten in diesem Gebief zu umfassen.
im Hinbiick auf obige Ausfuhrungen steiien wir den
ANTRAG
den Entvvurf im Sinne unserer Dariegungen zu Bndern, ansonsten vvir der im Entvvurf vor-iiegenden Regeiung unsere Zustimmung ver-sagen mussen.
ŠPORTNI VESTNIK
K
FERRARt
PRED ZMAGO SP
Avtomobilska tovarna Ferrari je v nedeljo slavila največjo zmago letošnje sezone svetovnega prvenstva konstruktorjev. Na Usterreichrin-gu blizu Zeltwega so namreč vozila te tovarne zasedla prva štiri mesta in s tem krepko podčrtali premoč napram o-stalim firmam, ki igrajo na letošnjem prvenstvu le podrejeno vlogo. 10. in predzadnjo dirko svetovnega prvenstva konstruktorjev je dobila posadka Ickx in Redman (Belgija/Anglija), ki je prehitela vse svoje konkurente. S tem pa sta šam-iona dodala seriji zmag na etošnjih dirkah za svetovno prvenstvo še peto, ki jima je prinesla prizvok ..zmagovalca iz navade". Izvrstno je vozil tudi avstrijski dirkač dr. Helmut Marko, ki je s sovozačem Pacem iz Brazilije zasedel drugo mesto. Marko se je izkazal za enakovrednega vozača Ickxu, čeprav ga je ta prehi-tev za en krog.
Najhitrejši krog nedeljske dirke je zavrtel Ickx, vendar rekorda proge ni mogel ogroziti. Rekord proge je postavil pokojni Mehikanec Rodriguez na lanskoletni dirki, ko je zabeležil čas 1:39,9. Nastopilo je 23 vozil, dirko pa si je ogledalo skromno število 18 tisoč gledalcev.
Če izvzamemo spektakularni padec koroškega dirkača Hanno-Maurer-Stroh-a, dirka „1000 km Gsterreichringa" ni bila zanimiva, ker so manjkali konkurenti za Ferrarija. Na žalost je trikratni zapovrstni svetovni prvak Porsche odpovedal nastop na dirkah za svetovno prvenstvo že ob začet-
ku sezone, najmočnejša firma poleg Ferrarija, Alfa Romeo, pa je po neizglednih uvrstitvah ukinila dirkanje med letošnjo sezono.
Po končani dirki so bili zmagovalci „1000 km Usterreich-ringa" naslednji: 1. Ickx/Red-man (Belgija/Anglija, Ferrari, povprečna hitrost 201,92), 2. Marko/Pace (Avstrija/Brazilija, Ferrari), 3. Schenken/Peter-son (Avstralija/Švedska, Ferrari), 4. Merzario/Munari (Italija, Ferrari), Stommelen/Heze-mans (ZRN/Nizozemska, Chevron BMW). Po 10 dirkah je Ferrari zbral 188 točk pred Alfo (85). Naslednja dirka za svetovno prvenstvo konstruktorjev bo 22. julija v Watkins Glenu, 15. oktobra je na sporedu 1000 km Pariza in 4. novembra 9 ur Kya!amija (Južna Afrika).
HUMENBERGER ZMAGAL V JUGOSLAVIJI
V	nedeljo se je končala v Novem mestu 24. kolesarska dirka „Po Hrvatski in Sloveniji". Svojo izvrstno formo so ponovno dokazali avstr, o-limpijski kolesarji, ki so na tej težki dirki bili brez nasprotnika. Zmaga v zadnji etapi pa je dokazala premoč nad jugoslovanskimi kolesarji, ki so nastopali z najmočnejšo postavo. Po izvrstnem uspehu na tej kolesarski dirki upajo avstrijski kolesarji celo, da bodo na olimpijskih igrah lahko nastopali s celotno četverico državne ekipe, ki je stavila zmagovalca tudi na kolesarski dirki po Avstriji.
V	skupni uvrstitvi kolesarske dirke „Po Hrvatski in Sloveniji so zasedli Humenber-ger, Summer in Denk prva tri mesta, 4. mesto je zasedel Ju-
goslovan Gazdič pred rojakom Jeličem. V gorski oceni so zmagali prav tako prvi trije skupne uvrstitve. Poljski trener avstrijskih kolesarjev Pruski je bil z uspehom povsem zadovoljen, saj so zmagali Avstrijci v dirki, kjer se je 42 najboljših jugoslovanskih kolesarjev potegovalo za kvalifikacijo za Munchen.
DOBRI AVSTRIJSKI VESLAČI
Na Bledu se je končala v nedeljo 20. mednarodna veslaška regata, na kateri so tekmovali veslači Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Jugoslavije in Avstrije. Razen za Avstrijo je pomenila veslaška regata za ostale hkrati kvalifikacijo za olimpijske igre v Munchenu. Izvrstne rezultate so dosegli avstrijski veslači. V dvojcu brez krmarja je zasedla koroška posadka Fortmul-ler/Wolf izvrstno četrto mesto. V ostalem so zasedli druga mesta osmerec, ki je bil pomešan z avstrijskimi veslači, dvojec s krmarjem (Hinteregger/Gries-hofer/Grieshofer) in doubl scoulle (Nautilus - Celovec) Najboljši veslači so bili Romuni in Češkoslovaki.
Spott na kratko
Pretekli petek je izbrano nogometno moštvo Dijaškega doma SŠD igralo nogometno tekmo proti vajeniškemu domu Kolping in nasprotnika premagalo po težki igri 3:1 (1:1). Tudi v povratni tekmi, ki je bila v torek zvečer, so gojenci slovenskega dijaškega doma zapustili igrišče kot zmagovalci — rezultat 3:2 (1:2). Z dvema zmagama si je Dijaški dom priboril prehodni pokal, ki sta ga podarili obe ustanovi.

RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 1.7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedeija, 2.7.: 7.10 Duhovni nagovor — S pesmijo in giasbo pozdravtjamo in voščimo.
Ponedetjek, $. 7.: 13.45 informacije — Narava pojo v poeziji.
Torek, 4. 7.: 9.30 Land an der Drau-Dežeia ob Drav' — 13.45 informacije — šport od tu in tam — Za M* miiom.
Sreda, S. 7.: 13.45 informacije — Sestanek s po* pevkarji.
četrtek, 6.7.: 13.45 informacije — iz kuiturnega ijenja koroških Siovencev.
Petek, 7.7.: 13.45 informacije — Po Komeiju na vrhe, čez vrhe v do!.
	
I 00	^83
	
TV AVSTRIJA 1
Sobota, 1. 7.: 16.30 Listamo v siikanici — 16.50 Zo otroke — 17.15 Za miadino: Deieia brez kamenjo
—	17.35 Potovaini urad Lastovica — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 PO^ sebej o kuituri — 18.55 Dober večer v soboto is*' Heinz Conrads — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čc! v siiki — 20.06 šport — 20.15 Pisani voz — 21.25 špof*
—	21.55 UDO 70 — 22.25 čas v siiki — 22.35 Legi!" pekia, kriminaini fiim.
Medetja, 2.7.: 16.40 Daktari — 17.30 Za druii"<?
—	17.55 Pes in njegov gospodar — 18.15 OtrokoT za iahko noč — 18.20 Zivijenje Mozarta — 19.00 ča* v siiki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Črn3 ovca — 21.50 Čas v siiki in šport.
Ponedetjek, 3. 7.: 18.00 Teietest — 18.25 Otrokom *** iahko noč — 18.30 Siike iz Avstrije — 18.55 Pujsek Ds^ beiinko — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 Čas v stik* in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Bonani**
—	21.10 V boksah — 22.10 Čas v siiki — 22.20 Tour <** France.
Torek, 4.7.: 18.00 Zadeva iz soseščine — 1&-^ Otrokom za iahko noč — 18.30 Siike iz Avstrije luine Tiroiske — 18.55 Raji za iivaii — 19.20 P'"] gied sporeda — 19.30 Čas v siiki in kuiturne novosi
—	20.06 šport — 20.15 Giasba za giedanje — 21-^ Obrekovatci, (ilm — 22.35 čas v stiki — 22.45 To"' de France.
Sreda. S. 2.: 10.00 British Lite and Literature ^ 10.30 Kibernetika — 11.00 črna ovca — 16.30 Za otroke — 17.10 Za miadino — 17.35 Lassie, zgodba P***
—	18.00 Za družino — 18.25 Otrokom za iahko "0%
—	18.30 Siike iz Avstrije — 18.55 Ljubi stric Bii! — Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kuiturne o"' vosti — 20.04 Šport — 20.15 Srečanje z živalmi in vekom — 21.05 Filmske zgodbe iz Avstrije — 2?' Čas v sliki.
četrtek, 4.7.: 10.00 Indijska umetnost — 10.30 morem postati — 11.00 Instrumenti tehnike — Dunajska kotlina — 12.00 Obisk razstave — 18" Potovalna služba Lastovica — 18.25 Otrokom za 1°" ko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 5portnl zaik — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sii^ in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Dali-d°'
—	21.35 Čas v sliki — 21.45 Tour de Fronce.
Petek, 7.7.: 11.00 štirje letni časi — 18 00 Pegi""
nazaj v filmu — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18" Slike iz Avstrije — 18.50 Oddaja zvezne gospodar**" zbornice — 18.55 Jezdeci iz Padote — 19.20 Pregl" sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti 20.04 šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kup°'°
—	21.10 Novinarski pogovor — 22.10 čas v sliki 22.20 Tour de France — 22.30 Otroci drugih, dan** filmska komedija.
TV JUGOSLAVIJA
Sobota, t.7.: 9.35 šolska oddaja — 17 40 Po mače — 18.10 Obzornik — 18.25 Disneyev svet — 1? Mozaik — 19.20 Usodno nebo — 20.00 Dnevnik 20.30 Melodije Istre In Kvarnerja — 22.00 Tekmeca ^ 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila.
Medetja, 2.7.: 9 00 Madžarski pregled — 9.40 domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Moz"^
—	11.00 Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyton ^ 12.40 Kažipot — 18.00 Spet bom skakal čez češki film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Ko nisem bi' "* vojak, humoristična oddaja — 21.15 Zabavno
na oddaja — 21.30 športni pregled — 22.00 Poro^ .
Ponedeljek, 3.7.: 14.25 Madžarski pregled — šahovski komentar — 18.15 Obzornik — 18.30 Krem"" ^ kovl — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Beg, dram" . 21.20 Druže Tito, ml tl se kunemo — 21.50 Sliko'" svet Radenka Miševiča — 22.15 Poročila.
Torek, 4.7.: 9.30 Proslava ob Dnevu borca — " Madžarski pregled — 14.00 Johalno prvenstvo slavije — 17.40 Koncert Invalidskega pevskega ra — 18.10 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.50 M"*"-!
—	18.55 Svobodna Jugoslavija, partizanske
—	19.20 Jugoslovanska revolucijo, dokumentarna daja — 20.00 Dnevnik — 21.10 Kala, slovenski
—	22.35 Ob dnevu borca — 22.55 Poročila.
Sreda, S. 7.: 14.25 Madžarski pregled — 18 00
hovski komentar — 18.20 Obzornik — 18.35 Sebas") j in Mary Morgan — 19. Mozaik — 19 05 Naš) °P"^ pevci: Zlata Ognjanovič — 19.25 S kamero po
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Moliere: Improvizacij" j Versaillesu — 21.35 Nezdruženi narodi — 22.05 Pl" orkester RTV Zogreb — 22.25 Poročila.
Četrtek, 4.7.: 13.58 Napoved sporeda — 1*^,)C niški turnir v Wimbledonu — 18.15 Obzornik -* ' Bo) za obstonek — 18.55 Mozaik — 19.00 Naem"" ^ zuma — 20.00 Dnevnik — 20.35 Bos skozi p"k"'
21 25 Naši sodobniki — 22.05 Vohuni, agenti, ""^ui Petek, 7.7.: 13.58 Napoved sporeda — 14.00 T""'^ turnir v W!mb!edonu — 17.55 šahovski koment"' ^ 18.15 Obzornik — 18.30 Vesel) tobogan — steče Peyton — 20 00 Dnevnik — 20.35 Shane, riški film — 22.25 Glava na zaslonu — 23.10 P°'"