URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 21____________Ljubljana, ponedeljek 13. |ull]a 1981	Cena 25 dinarjev	Leto XXXVIII
UM.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične
republik« Slovenija
UKAZ
o	razglasitvi zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1981 do leta 1985
Razglaša se zakon o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1981 do leta 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 1. julija 1981 in na seji Zbora občin dne 1. julija 1981.
St. 0100-147/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o	investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1981 do leta 1985
1.	člen
Ta zakon določa program investicijskih vlaganj Socialistične republike Slovenije v obdobju od leta 1981 do leta 1985 v graditev objektov in nabavo opreme za potrebe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, notranjih zadev, pravosodja in izvrševanja kazenskih sankcij ter za potrebe republiških upravnih organizacij,, kakor tudi sredstva, ki jih za izvedbo tega programa zagotavlja SR Slovenija.	f
ter postaj milice s splošnim delovnim področjem, in sicer:
—	gradnjo kriminalistično tehničnega centra Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani v znesku 16,700.000 dinarjev,
—	adaptacijo delovnih prostorov Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani v znesku
5.000.	000 dinarjev,
—	gradnjo objekta uprave za notranje zadeve in postaje prometne milice v Murski Soboti v znesku
34.000.	000 dinarjev,
—	gradnjo objekta uprave za notranje zadeve, postajo prometne milice in postaje milice s splošnim delovnim področjem v Kranju — sofinanciranje v znesku 75,000.000 dinarjev,
—	gradnjo in adaptacijo objektov po programu obrambnih priprav v znesku 10,500.000 dinarjev, '
—	gradnjo in adaptacijo objektov oddelkov in postaj milice s splošnim delovnim področjem — sofinanciranje v znesku 5,000.000 dinarjev;
i
2.	gradnjo objektov strokovne vzgoje in šolstva Izobraževalnega centra Republiškega sekretariata za notranje zadeve (trenažni center) v znesku 70,000.000 dinarjev;
3.	gradnjo in adaptacijo mejnih prehodov v SR Sloveniji, in sicer:
—	mejni prehod Vrtojba — sofinanci- dinarjev
ranje v znesku	1,500.000
—	mejni prehod Fernetiči — sofinanciranje v znesku	5,500.000
—	mejni prehod Lipica — sofinanciranje v znesku	2,200.000
—	mejni prehod Šentilj (I. etapa) —
sofinanciranje v znesku	18,000.000
—	mejni prehod Gornja Radgona —
sofinanciranje v znesku	)	300.000
—	mejni prehod Ljubelj — sofinanciranje v znesku	3,000.000
2.	člen
Program investicij, ki bo izvršen v letnih etapah, začenši z letom 1981 do leta 1985, obsega:
A.	nadaljevanje Investicij po zakonu o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1978 do leta 1982
I.	za potrebe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite:
dokončanje gradnje republiškega centra za obrambno usposabljanje v znesku 13,800.000 dinarjev s tem, da se zagotovijo v letu 1981;
II.	za potrebe na področju notranjih zadev:
1.	gradnjo in adaptacijo ter izboljšanje funkcionalnosti prostorov Republiškega sekretariata za notranje zadeve, uprav za notranje zadeve in sofinanciranje postaj milice s posebnim delovnim področjem
sredstva za financiranje programa investicij iz L, 2. in 3. točke znašajo skupaj 246,700.000 dinarjev s tem, da se zagotovi za leto:-
	dinarjev
1981	92,480.000
1982	35,580.000
1983	38,880.000
1984	39,880.000
1985	39,880.000
III.	za potrebe na področju pravosodja vanja kazenskih sankcij:
1.	nadzidavo sodnega objekta v Mariboru — sofinanciranje v znesku
(za prostore Višjega sodišča in Višjega javnega tožilstva);
2.	gradnjo sodnega objekta v Kopru
— sofinanciranje v znesku	15,000.000
in izvrše-
dinarjev
10,000.000
(za prostore Višjega sodišča in Višjega javnega tožilstva);
3.	gradnjo objektov v zaporih v Novi
Gorici — sofinanciranje v znesku	55,000.000
4.	izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za gradnjo objektov zavodov za izvrševanje kazenskih satikcij v Celju
in Ljubljani v znesku	20,000.000
—	gradnjo funkcionalnih prostorov postaje prometne milice Slovenj Gradec v
znesku	10,00b.000
—	gradnjo objekta operativnega cen-
tra stalne službe uprave za notranje zadeve Ljubljana - mesto v znesku	20,000.000
2.	adaptacijo prostorov Višje šole za
notranje zadeve v znesku	15,000.000
3.	telekomunikacijsko opremo objek-
sredstva za financiranje programa investicij iz
1.,	2., 3. in 4. točke znašajo skupaj 100,000.000 dinarjev s tem, da se zagotovi za leto:
	dinarjev
1981	55,525.000
1^82	26,475.0bb
1983	5,000.000
1984	7,500.000
1985	5,500.000
IV.	za potrebe republiških upravnih organizacij:
1.	izdelavo investicijsko-tehnične do- dinarjev kumentacije za gradnjo prizidkov I. in II.
Arhiva SR Slovenije v znesku	5,000.000
2.	izdelavo investicijsko-tehnične do-
kumentacije za gradnjo novega objekta Zavoda SR Slovenije za statistiko v znesku	3,400.000
sredstva za financiranje programa investicij iz
1.	in 2. točke znašajo skupaj 8,400.000 dinarjev s tem, da se zagotovi za leto:
	dinarjev
1981	4,400.000
1983	2,000.000
1984	2,000.000
tov organov za notranje zadeve v znesku 27,372.000
sredstva za financiranje programa investicij iz 1., 2. in 3. točke znašajo skupaj 77,372.000 dinarjev s tem, da se zagotovi za leto:
	dinarjev
1981	8,474.000
1982	23,475.000
1983	28,475.000
1984	8,474.000
1985	8,474.000
3.	člen
Sredstva za financiranje programa investicij znašajo skupaj 726,272.000 dinarjev.
Socialistična republika Slovenija zagotovi sredstva iz prejšnjega odstavka v vsakoletnem republiškem proračunu v naslednjih zneskih:
i	dinarjev
1981	180,679.000
1982	220,530.000
1983	209,355.000
1984	61,854.000
1985	53,854.000
Skupaj:	726,272.000
4.	člen
B.	nove investicije
I. za potrebe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite:
1.	gradnjo skladiščnih	objektov	za	op-	dinarjev
remo v znesku	10,000.000
2.	investicijska vlaganja v zvezi s specifičnimi nalogami Socialistične republike Slovenije na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v
znesku	270,000.000
sredstva za	financiranje	programa	investicij is
1. in 2. točke znašajo skupaj 280,000.000 dinarjev s tem, da se zagotovi za leto:
	dinarjev'
1981	6,000.000
1982	135,000.000
1983	135,000.000
1984	4,000.000
II. za potrebe na področju notranjih zadev:
1. gradnjo in adaptacijo ter izboljšanje funkcionalnosti prostorov Republiškega sekretariata za notranje zadeve, uprav za notranje zadeve in postaj milice s posebnim delovnim področjem in sicer:
— gradnjo agregatne postaje za ser- dinarjev visne objekte Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani v znesku 5,000.000
Sredstva za financiranje programa investicij so določena na podlagi cen iz leta 1980.
Zneski, določeni za posamezna leta, se valorizirajo ob sprejetju republiškega proračuna za naslednje leto na podlagi metodologije Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, če je porast cen v posameznem letu jvečji od 5 •/*.
5.	člen
Sredstva, zagotovljena v republiškem proračunu za izvrševanje programa investicij, ki se v posameznem letu ne porabijo, se prenesejo za iste namene v naslednje leto. ,
6.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblašča, da z investitorji usklajuje izvrševanje programa investicij po tem zakonu in po potrebi spreminja dinamiko vlaganj sredstev v posameznem letu.
7.	člen
Pravice in dolžnosti investitorjev za izvrševanje programa investicij opravljajo:
— Republiški sekretariat za ljudsko obrambp:
za gradnjo republiškega centra za obrambno usposabljanje in skladiščnih objektov za opremo ter za investicijska vlaganja v zvezi s specifičnimi nalogami Socialistične republike Slovenije na področju ljudske obrambe ih družbeno samozaščite;
(
— Republiški sekretariat za notranje zadeve:
za gradnjo in adaptacijo mejnih prehodov in objektov za organe za notranje zadeve;
— Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun:
za nadzidavo sodnega objekta v Mariboru, za gradnjo sodnega objekta v Kopru in objektov v zaporih v Novi Gorici; za izdelavo invesRcijsko-tehnične dokumentacije za gradnjo prizidka I. in II. Arhiva SR Slovenije ter 'za gradnjo objektov zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij v Celju in Ljubljani;
— Zavod SR Slovenije za statistiko:
za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije za gradnjo novega objekta Zavoda SR Slovenije za statistiko.
8.	člen
Za izvajanje tega zakona skrbi Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poroča o izvršitvi del in o porabi sredstev za izvrševanje programa Skupščini SR Slovenije vsako leto ob predložitvi predloga zakona p proračunu SR Slovenije za naslednje leto, dokončno pa ob predložitvi predloga zakona o zaključnem računu proračuna SR Slovenije za preteklo leto.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1978 do 1982 (Uradni list SRS, št. 17-1194/78).
10.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-223/81
Ljubljana, dne 1. julija 198r.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1104.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije
1.	člen
Narodna banka Slovenije bo del sredstev depozita družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije v skladu z določbami 1. alinee prvega odstavka 5. člena odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21-1355/77, 22-1460/78 in 38-1611/79) brezobrestno usmerjala temelj-
nim bankam, ki bodo dajale kratkoročne kredite Zavodu SR Slovenije za rezerve za dopolnjevanje republiških blagovnih rezerv.
Narodna banka Slovenije bo usmerjala kredite za namene iz pi-ejšnjega odstavka do višine razlike med 20 °/o sredstev depozitov ter že usmerjenimi sredstvi pp odloku o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 8-548/80) in odloku o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 8-549/80).
. \
,	2. člen
Narodna banka Slovenije bo sredstva iz prejšnjega člena usmerjala temeljnim bankam v skladu z razpoložljivimi sredstvi depozita v letih 1981 do 1985.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 403-13/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike ^Slovenije
•	Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1105.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 355. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za peto kreditno linijo za industrijo (YU 1909, YU 1910, YU 1911 in YU 1912)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za peto kreditno linijo za industrijo (YU 1909, YU 1910, YU 1911 in YU 1912), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije' poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. 0101-348/81
Ljubljana, dne L julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1106.
Na pbdlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji protokola k sporazumu o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji protokola k sporazumu 'o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. 0101-349/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije ,	Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1107.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena In prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne 'republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR 'Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 010-15/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1108.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena in 1. alinee 33. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
\
o razrešitvi namestnice javnega tožilca SR Slovenije
Razreši se:
Tatjana Hacin, dolžnosti namestnice javnega tožilca SR Slovenije z 31. julijem 1981.
St. 111-57/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1109.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije,
10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee pr-vega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243.	'
člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije
Razreši se:
Tit Stanovnik, dolžnosti namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije.
St. 111-68/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1110.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena in 7. alinee prvega odstavka 169. člena ter tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 1. točke
24.	člena in 28. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o razrešitvi pomočnice družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije
Razreši se:
Silva Bauman-Cenčič, dolžnosti pomočnice družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije s 1. avgustom 1981.
St. 111-114/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1111.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Mariboru
Razreši se:
Mira Kirbiš, dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Mariboru z 31. julijem 1981.
St. 111-139/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1112.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 109. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/ 77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
' imenovanju namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani
Za namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje:
Pavel Dolenc, javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva v Kopru.
St. 111-57/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1113.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega odstavka 187. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika in članov habilitacijske komisije pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in pri Univerzi v Mariboru
I
Za predsednika in člane habilitacijske komisije Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani se izvolijo:
za predsednika:
dr. Tone Krašovec, predsednik SOZD »Uni-les« Ljubljana;
za člane:
Tomaž Banovec, direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko;
dr. Anton Fazarinc, direktor Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo;
Pavle Gantar, član kolegijskega poslovodnega odbora SOZD »Iskra« Kranj;
Tatjana Kosovel, članica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, predsednica Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo;
Marjan Lah, pred upokojitvijo predsednik izvršnega odbora Zveze delavskih univerz Slovenije;
Jože Miklavc, pomočnik predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo;
Zorka Peršič, pred upokojitvijo direktorica »Mladinske knjige«, Ljubljana;
Veljko Troha, direktor Pedagoškega inštituta pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani;
Ivanka Vrhovčak, izvršni sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije;
dr. Iztok W i n k i e r, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, predsednik Republiškega komiteja za kulturo in znanost.
II
Za predsednika in člane habilitacijske komisije Univerze v Mariboru se izvolijo:
za predsednika:
Stojan Požar, direktor radia Maribor;
za člane:
Magda Erbežnik, sekretarka Občinskega sveta Zveze sindikatov Maribor;
Franc Glavan, sekretar Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovska vprašanja,
Leopold Kejžar, namestnik predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo;
Ivan Lešnik, direktor sektorja za razvoj in razširjeno reprodukcijo Združenih elektrogospodarskih podjetij Maribor;
Franc Razdevšek, republiški svetovalec v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije;
Vili Rozman, sekretar Komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije Maribor - Rotovž.
St. 111-21/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1114.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavaka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 5., 6., 30. in 31. člena in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 sprejela
ODLOK
o izvolitvi dveh sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
Za sodnika Sodišča združenega dela SR Sloveni- 1 je se izvolita:
Alojz Domjan, vodja sektorja splošnih in kadrovskih zadev pri Ljubljanski banki — Združeni banki Ljubljana;
Ljiljana Friedl, sodnica Sodišča združenega dela Ljubljana.
St. 111-115/81
Ljubljana, dne 1. julija 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1115.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža,
Go jak Boženi, rojeni leta 1937 v Postojni, se izrečena kazen 4 let in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev;
Horvat Julijani, rojeni leta 1937 v Kameridinu, se izrečena kazen 11 let zapora zniža za 2 leti;
K O s t i ć U Zlatku, rojenemu leta 1954 v Vrno-gradču, se izrečena kazen 7 let in 6 mesecev zapora zniža za 1 leto;
Ledererju Stanislavu, rojenemu leta 1934 v Mariboru, se izrečena kazen 10 let zapora zniža za 2 leti.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Kneževiću Milanu, rojenemu leta 1981 v Aša-nji, se izrečena kazen 3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
3.	člen
Odpravi se varnostni ukrep izgona iz države
Kochu Gerhardu, rojenemu leta 1943 v Avstriji, se odpravi varnostni ukrep izgona iz države.
St. 25-1/81
Ljubljana, dne 26. junija 1981.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Nadomešča predsednika član predsedstva
dr. Marjan Brecelj 1. r.
1116.
Na podlagi drugega odstavka 20. člena zakona o Ukrepih' v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR
Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov
)
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za zboljševanj« proizvodnosti živali (proizvodnih lastnosti živali) je potrebno za posamezne vrste živali voditi rodovništvo, ugotavljati proizvodne lastnosti in poreklo, ocenjevati plemensko vrednost in priznavati plemenjake.
Zadeve iz prejšnjega odstavka se opravljajo po enotni metodi za vsako vrsto živali, da se zagotovi:
—	uspešno izvajanje selekcijskih programov,
—	ekonomičnost vlaganj sredstev in dela za zboljševanje proizvodnih lastnosti živali,
—	enotno vrednotenje podatkov o proizvodnih lastnostih.
2.	člen
Rodovništvo, ugotavljanje proizvodnih lastnosti živali in selekcijo živali vodijo organizacije združenega dela, ki imajo lastne črede plemenskih živali in organizacija združenega dela, v kateri so združeni rejci živali.
3.	člen
Podatke o proizvodnih lastnostih posameznih vrst živali in podatk? o rodovništvu obdelujejo ter anali-zii'ajo za to pooblaščene organizacije združenega dela, ki izdelujejo programe selekcije in ocenjujejo selekcijski napredek.
Ocenjevanje plemenske vrednosti živali na podlagi podatkov o proizvodnih lastnostih živali in poreklu, opravljajo organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka.
Organizacije združenega dela iz prvega odstavka te.ga člena objavljajo vsako leto rezultate o proizvodnih lastnostih plemenskih živali in izdajajo ter potrjujejo listine o plemenski vrednosti in poreklu.
4.	člen
Strokovne organizacijč združenega dela, ki iz- „ vajajo zadeve posebnega družbenega pomena v skladu z drugim odstavkom 1. člena zakona o ukrepih v živinoreji, opravljajo na svojem območju strokovno delo, ki zagotavlja usklajeno uresničevanje selekcijskih programov za posamezne vrste živali, strokovno pravilno vodenje rpdovništva, ugotavljanje proizvodnih lastnosti živali in izvajanje selekcije. II.
II.	RODOVNIŠTVO
5.	člen
Rodovništvo obsega naslednja opravila: vodenje evidence o plemenskih živalih, njihovem poreklu, proizvodnih lastnostih m razmnoževanju.
6.	člen
Za vsako plemensko žival se morajo voditi naslednji podatki:
—	datum rojstva,
—	trajna označitev,
—	poreklo,
—	proizvodne lastnosti,
—	o zdravju in sposobnosti za razmnoževanje.
Za vsako vrsto živali se vodi in 'izstavlja dokumentacija na enotnih obrazcih, ki jih določi Živinorejska poslovna skupnost Slovenije.
7.	člen
Za posamezne vrste živali se vodi in izdaja naslednja dokumentacija:
A.	Govedoreja:
—	potrdilo o rojstvu in označitvi, ki ga izstavi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika;
—	potrdilo o osemenitvi oziroma opravljenih osemenitvah ah pripustitvi, ki ga izstavi osemenjevalec ali rejec plemenjaka;
—	kontrolni list, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika;
—	rodovniški list, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 4. člena tega pravilnika;
—	izkaz o poreklu, proizvodnosti in plemenski vrednosti, ki ga izstavi organizacija združenega dela iz 3. člena tega pravilnika;
—	seznam mlade plemenske živine, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika.
B.	Prašičereja:
—	list svinje,
—	kartica svinje,
—	kartica merjasca,
—	poročilo o izločitvi plemenske živali,
—	rodovna knjiga,
—	izkaz o poreklu in proizvodnosti,
—	list o preizkušnji živali,
—	potrdilo o preizkušnji plemenske živali,
—	evidenca o pridobivanju in opravljenih pregledih semena.
Dokumente iz 1. do 5. alinee vodijo organizacije združenega dela, ki vzrejajo plemenske živali, za vse živali v razmnoževanju; dokumente iz 6. in 8. alinee izstavijo organizacije združenega dela iz 3. člena tega pravilnika; dokumente iz 7. alinee pa vodi organizacija združenega dela, kjer se opravlja preizkušnja živali. Dokument iz 9. alinee vodi organizacija združenega dela, ki pridobiva seme za osemenjevanje svinj. Za živali v prometu na območju SR Slovenije se izstavi kartica svinje oziroma kartica merjasca namesto izkaza o poreklu in proizvodnosti.
C.	Ovčereja:
—	kartico ovce, ki jo vodi rejec plemenske živali,
—	kartico ovna, ki jo vodi rejec plemenske živali. Ce gre za preizkušenega ovna, izstavi kartico ovna organizacija združenega dela, ki vodi preizkušanje ovnov. Za nepreizkušene ovne izstavi kai'tico ovna organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika.
—	kontrolni list ovce za ovce mlečnih pasem, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika,
—	list o preizkušanju ovnov, ki ga vodi organizacija združenega dela, ki preizkuša ovne.
Kartico ovce ali ovna se ob prodaji v notranjem prometu preda novemu lastniku, v zunanjetrgovinskem prometu pa izda organizacija združenega dela iz 3. člena tega pravilnika potrdilo o poreklu in proizvodnosti za ovco ali ovna.
D.	Konjereja:
—	potrdilo o poreklu žrebeta,
—	potrdilo o pripustu ali osemenitvi,
—	rodovniški list za kobilo,
—	matični list za kobilo,
—	matični list za žrebca.
Potrdilo o pripustu iz 2. alinee prejšnjega odstavka izda lastnik oziroma oskrbnik žrebca, druge listine pa vodi organizacija združenega dela, ki se ukvarja s selekcijo konj.
III.	OZNAČEVANJE
•	f
8.	člen
Posamezne vrste živali se enotno in trajno označuje z ušesnimi znamkicami, s tetoviranjem oziroma žigosanjem.
A.	GOVEDOREJA:	.
Govedo se označi s trajnimi ušesnimi znamkicami, ki so oštevilčene po dogovoru med strokovnimi organizacijami združenega dela iz 3. in 4. člena tega pravilnika.
Z »šesno znamkico morajo biti oštevilčena vsa za pleme namenjena teleta (praviloma v desnem ušesu), ki so potomci kontroliranih krav. Teleta morajo biti oštevilčena najkasneje do prestavitve iz hleva, kjer so se otelila, ali do starosti enega meseca, če so od krav v A kontroli oziroma do starosti treh mesecev, če so od krav v Z kontroli.
Odrasle krave se na novo označujejo le v primeru, če so na novo sprejete v kontrolo proizvodnosti. Zgubljene ušesne znamkice je treba obnoviti najkasneje v enem mesecu z isto označbo. Označevanje opravlja strokovni delavec organizacije združenega dela iz 2. člena tega pravilnika.
B.	PRAŠIČEREJA:
Prašiči se označujejo s tetoviranjem ob rojstvu v levo uho. Ušesna številka (tetovirana številka) sestoji iz rodovniške številke matere in zaporedne številke pujska. Tetovirajo se pujski iz gnezd, ki izpolnjujejo pogoje za odbiro in priznanje živali za pleme. O tem odloča vodja selekcijske službe pri organizaciji združenega dela, ki vzreja plemenske živali. Pujske tetovira strokovni delavec organizacije združenega dela, ki vzreja plemenske živali. Kriterije za odbiro in priznanje živali za pleme se sprejme vsako leto s selekcijskim programom.
Vsaka organizacija združenega dela, ki vzreja plemenske živali, mora voditi svojo redovno knjigo.
Svinjam, ki so bile tetovirane ob rojstvu, se ob prvi prasitvi določi rodovna številka. Rodovna številka se vodi v rodovni knjigi.
C.	OVČEREJA:
Ovce in ovni se z rodovniškimi številkami označujejo v levo uho. Oštevilčevanje se opravlja sporazumno z organizacijo združenega dela, ki vodi selekcijo ovac.
Jagnjeta, ki so predvidena za plemensko rejo, se tetovirajo v desno uho s številko matere. Jagnjeta morajo biti tetovirana do starosti 7 dni.
Označevanje opravlja strokovni delavec organizacije združenega dela iz 2. člena tega pravilnika.
D.	KONJEREJA;
Potomci rodovniških kobil morajo biti žigosani v letu rojstva. Žigosani morajo biti s pasemskim žigom na levo pleče. Rodovniške kobile se žigosajo s pasemskim žigom na levo stegno, ko se sprejmejo v rodovnik.
Pasemski žigi za posamezne pasme konj so naslednji:
—	za noriške — planika,
—	za slovenske hladnokrvne — kladivo,
—	za kasače — kolo
—	za lipicance — lipov list,
—	za haflingerje
—	žrebeta: na levo pleče črko H, ki ima med
i	zgornjima krakoma črko J.	,
—	kobile: na levo stegno planiko, ki ima v sredini črko H,
—	za hanoverance — stiliziran H (kraki črke so v polkrogih s tem, da je črka v sredini najožja). Ne glede na prvi odstavek se ta pasma žigosa:
—	žrebeta na levo stegno,
—	rodovniške kobile pa na levo stran vratu.
Žigosanje živali, ki jih ima organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika, opravlja njen strokovni delavec; žigosanje živali v zasebni reji pa opravlja strokovni delavec organizacije združenega dela iz 3. člena tega pravilnika.
IV.	POREKLO
9.	člen
Poreklo se prizna živalim, ki so po rojstvu pravilno in pravočasno označepe ter imajo dokazano znano mater in očeta, ki je odbran in priznan plemenjak.
Za resničnost podatkov o poreklu jamčita rejec živali in organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika.
Biki, ki so namenjeni za osemenjevanje, morajo imeti poreklo preverjeno s krvnimi skupinami.
Ze preverjanje točnosti porekla pri merjascih je potrebno preverjanje s krvnimi skupinami le, če se ugotovi, da se rejska dokumentacija ne vodi ažurno, ali če obstaja dvom o točnosti podatkov. Preverjanje odredi komisija iz 13. člena zakona o ukrepih v živinoreji.
r
V.	KONTROLA PROIZVODNOSTI
10.	člen
Proizvodne lastnosti se merijo in beležijo (kontrolirajo) za ocenjevanje plemenske vrednosti živali in za ugotavljanje racionalnosti proizvodnje v čredah gospodarstev.
S selekcijskim programom, ki ga za območje republike sprejme vsako leto Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, se določi najmanjše število živali posameznih pasem, ki morajo biti zajete v kontrolo proizvodnosti.
11.	člen
Pri posameznih vrstah živali se kontrolirajo naslednje lastnosti:
A.	GOVEDOREJA:
—	plodnost
a)	pri kravah: datum telltve, dobo med dvema telitvama (DMT), število telet in namen njihove rabe. Plodnost se kontrolira z evidenco zaroda (način Z).
V kontrolo morajo biti zajete vse krave gospodarstev, ki oddajajo mleko organizirani odkupni mreži. Kontrola obišče rejca in pregleda rejo živali praviloma trikrat letno, da zabeleži podatke iz prejšnjega odstavka;
b)	pri bikih v osemenjevanju odstotek plemenic, ki se ne povrnejo k ponovni osemenitvi (oznaka (NR) v 60 do 90 dneh;
—	mlečnost
to je količina mleka in vsebnost tolšče v standardni laktaciji (za čas 200 do 305 dni po otelitvi) ter v celi laktaciji. Mlečnost se kontrolira na mednarodno priznan način (A kontrola). V ta namen morajo biti v kontroli vse krave v hlevu oziroma v gospodarstvu. Mleko se kontrolira enkrat mesečno v razdobju 26 do 33 dni. Mleko, ki je namolženo v času 24 ur pri rednih molžah, se tehta ali izmeri. Pri vsakem merjenju se vzame vzorec mleka za določitev vsebnosti mlečne maščobe;
—	molznost
to je hitrost iztoka mleka na minuto pri strojni molži.
Molznost se meri pri kravah, odbranih za matere bikov (krave MB), in pri prvesnicah za ocenitev plemenske vrednosti bikov, če s selekcijskim programom za določeno pasmo ni drugače določeno;
—	prirast žive teže se ugotavlja:
a)	za progeni test bikov (za ocenitev plemenske vrednosti bikov po potomcih): v ta namen se mora pitati do komercialne teže najmanj 10 sinov vsakega bika;
b)	za direktni test bikov (ocenitev rastnosti mladih bikov) se odbrane mlade bike v starosti od 4 do 12 mesecev tehta praviloma vsaka dva meseca;
c)	za ocenjevanle 'plemenske vrednosti žiyali v plemenskih čredah mesnih govedi se tehta teleta ob rojstvu, pri starosti 200 in 365 dni;
—	klavne lastnosti (klavni izkoristek — teža klavnih polovic v primerjavi z živo težo živali, neto prirast — prirast živali, računan na podlagi teže klavnih polovic) se ugotavlja pri živalih, ki so spitane za progeni test bikov;
—	telesne mere se ugotavljajo:
a)	pri vseh bikih za osemenjevanje in pripuščanje enkrat letno pred ocenitvijo in odbiro;
b)	pri mladih bikih v vzrejališču najmanj pri starosti 365 dni;
c)	pri prvesnicah in brejih telicah za ocenitev plemenske vrednosti bikov;
d)	pri kravah bikovskih materah.
Pri kravah in brejih telicah se meri: višino vihra, obseg prsi in se oceni oblika vimena.
Pri bikih merimo: višino vihra, obseg prsi, dolžino trupa in višino križa.
Pri bikih, ki se zaradi testiranja poizkusno koljejo, se meri: dolžina trupa v centimetrih (od os pubis do prednjega roba prvega rebra), globino prsi v centimetrih v višini petega rebra (od sredine hrbtnega vretena do zunanjega roba grodnice). Oceni se mesnatost in zamaščenost v točkah od 1 do 5.
Direktni test bikov za prirejo mesa se opravlja le na eni testni postaji za vsako pasmo. Testno postajo vodi organizacija združenega dela, ki se ukvarja s selekcijo.	-•
Progeni test za prirejo mleka se opravlja na podlagi rezultatov kontrole proizvodnosti krav.
Vsi testi in načini kontrole proizvodnosti se opravljajo v skladu s selekcijskim programom za posamezno pasmo.
Z navodili, ki jih sprejme Živinorejska poslovna skupnost Slovenije o vodenju evidence zaroda ter kontrole proizvodnosti pri kravah, se določi pogoje in način izvajanja kontrole A in Z.
B.	PRAŠIČEREJA:
—	rodovitnost se ugotavlja v selekcijskih središčih oziroma v družbeno organizirani proizvodnji.
Selekcijsko središče je družbeno organizirana proizvodnja, ki ima v osnovni čredi najmanj 200 svinj in vzreja plemenske živali vsaj za lastno reprodukcijo;
—	rastnost, poraba krme za enoto prirasta in mesnatost se ugotavlja na testnih postajah, ki jih vodijo in nadzirajo organizacije združenega dela iz 3. člena tega pravilnika. Za ugotavljanje mesnatosti se lahko _ uporabijo tudi podatki ocenjevanja mesnatosti na liniji klanja.
Lastnosti v kontroli, postopke preizkušanja in V merjenja klavnih polovic se določi v skladu s selekcijskim programom.
C.	OVČEREJA:
a)	pri mlečnih pasmah:
—	plodnost,
—	mlečnost:
1)	pri ovcah se oceni oblika vimena enkrat mesečno, pri obeh dnevnih molžah pa se kontrolira mlečnost; v času dojenja se mlečnost izračuna iz prirasta jagnjet;
2)	pri ovnih: progeni test ovnov na mlečnost;
—	rastnost: direktni test ovnov na rastnost (opravlja se na testni postaji);
b)	pri drugih pasmah, ki služijo le za prirejo mesa:
—	plodnost,
—	rastnost:
1.	v kontroliranih čredah se jagnjeta tehtajo pri starosti tri mesece. Ce so manjša odstopanja od te starosti, se popravek opravi z interpolacijo na 90 dni sti«'osti;
2.	mladi ovni v direktnem testu, se testirajo na rastnost praviloma pri teži 20 do 40 kilogramov. Direktni test se opravi na testni postaji;
3.	progeni test ovnov na rastnost In slavnost se organizira, če tako določa selekcijski program pasme. V ta namen se na testni postaji goji najmanj l*1 moških potomcev v- teži 20 do 40 kilogramov.
VI.	OCENJEVANJE PLEMENSKE VREDNOSTI
12.	člen
—	telesne mere,
—	sposobnosti za razmnoževanje,
—	zdravstveno stanje in konstitucijske napake plemenjakov in njihovih potomcev.
Bike se pri priznavanju razvršča v kategorije in razrede:
1. Biki za osemenjevanje
Kategorija 1
V to kategorijo se uvrščajo mladi biki v starosti od 12 do 24 mesecev, ki so priznani za osemenjevanje.
S semenom teh bikov se lahko osemeni le toliko živali, kot Je določeno s selekcijskim programom.
Plemenska vrednost (PV) je vsota dednih zasnov posamezne živali, ki se pri pogojih naključnega parjenja pokaže pri potomstvu kot odstopanje v proizvodnih sposobnostih od poprečja populacije. Ocenjuje se lahko plemensko vrednost za posamezne proizvodne lastnosti ali sestavljeno plemensko vrednost, ki v indeksu združuje gospodarsko najpomembnejše in stvarno merljive proizvodne lastnosti.
13.	člen
Plemenska vrednost za proizvodne lastnosti živali se izračuna na podlagi podatkov kontrole proizvodnosti in drugih sistematično zbranih podatkov (lastnosti prednikov, potomcev in sorodnikov). Način izračunavanja plemenske vrednosti se določi s selekcijskim programom. Izračun plemenske vrednosti je obvezen za:
—	krave — bikovske matere,
—	bike, ki so namenjeni za osemenjevanje in pri-puščanje,
—	merjasce, ki so namenjeni za osemenjevanje in pripuščanje,
—	ovne, ki so namenjeni za osemenjevanje ali pripuščanje v kontroliranih čredah.
Za druge plemenske živali se oceni plemenska ■vrednost le na podlagi zunanjih značilnosti, porekla , in proizvodnih podatkov živali in sicer na način, ki ga organizacije združenega dela uskladijo s selekcijskim programom.
VII.	PRIZNANJE PLEMENJAKOV
14.	člen
Priznanje plemenjakov se opravi na osnovi odbiranja živali moškega spola za razmnoževanje.
15’. člen l
Po odbiri se živali razvrste:
A. GOVEDOREJA:
Priznani biki za razmnoževanje morajo izpolnjevati kriterije, določene s selekcijskim programom za pasmo.
Za priznanje bikov za osemenjevanje in za pripust se določijo kriteriji za:
—	oceno plemenske vrednosti za proizvodne lastnosti,
Kategorija 11
V	to kategorijo se uvrščajo biki, ki so že bili razvrščeni v kategorijo I in so bili priznani za osemenjevanje. Biki te kategorije se pravilomA razvrščajo v razred Č (čakajoči). Z njihovim semenom se ne sme osemenjevati, dokler se jih ne prizna na podlagi izračuna plemenske vrednosti, do tedaj se njihovo seme skladišči.
Uporaba semena iz prejšnjega odstavka za ose-menjavanje se lahko izjemoma dovoli le za tiste bike te kategorije, ki imajo ugotovljeno plemensko vrednost za določeno, proizvodno lastnost. Ti biki se razvrstijo' v razred Rč.
Kaiegorija 111	,
V	to kategorijo se uvrščajo testirani biki, ki so bili že razvrščeni v razrede in se razporedijo v razrede:
R — biki brez Omejitev osemenjevanja;
RML — biki, pri katerih1 prevladuje plemenska vrednost ža mlečnost;
RMO — biki, pri katerih prevladuje plemenska vrednost za prirejo mesa;
E — biki z visoko plemensko vrednostjo za rejsko smer pasme.
Kategorija IV	r	j'
V	to kategorijo se uvrščajo priznani biki za posebne namene. Obseg osemenjevanja s semenom teh bikov se določi- v skladu z namenom rabe in selekcijskim programom.
Biki za osemenjevanje dobijo ocene za konstitucijo in plodnost od I do IV, ne glede na kategorijo.
Oceno 1 za konstitucijo dobijo biki, ki niti sami, niti njihovi potomci ne kažejo dednih napak.
Oceno I za plodnost dobijo biki, ki imajo rezultat o o uspešnosti osemenitev boljše kot 65 Vo NR in ki nimajo nobenih lastnosti, ki bi zmanjševale njihovo plodnost.
Ocene II in III za konstitucijo dobijo biki, z dedni mi napakami, ki ne zmanjšujejo gospodarske vred nosti živali (npr. limaks, široki, podviti parklji, Strm. biclji, kravje noge, nefiziološke oblike in konsistence mod, asimetrije mod, začasno disfunkcije retrnktorl ■ penisa).
Oceno II in III za plodnost dobijo plemenjaki
a)	ki imajo NR od 60 do 65 %
b)	ki imajo manj pomembne motnje v kopulucii-skih refleksih (trzanje z ledji, skok brez erekcije itd.)
c)	ki imajo srednje gosto seme (od 500.000 do
1,000.000 semenčic v mm2 3)
d)	kt imajo stalno manjšo količino semena od 3 ml.
Oceno IV za konstitucijo dobijo plemenjaki
a)	ki so nosilci letalnih faktorjev,
b)	ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki zmanjšujejo gospodarsko vrednost živali; na gibalih, spastična pareza in medve’dja stoja: nizka rast, anomalije na čeljustih in zobeh, podaljšana ali skrajšana zgornja ali spodnja čeljust,
c)	ki imajo dedne napake na modih — hipoplazija, kriptorhidi,
d)	ki kažejo stalno disfunkcijo retraktorja penisa.
Oceno IV za plodnost dobijo plemenjaki:
a) ki imajo stalne motnje v verigi kopulacijskih refleksov; >
' b) ki imajo redko Seme, manj kot 500.000 semenčic v mm3 ali azoospermijo;
c)	ki ne dajejo semena z uporabo umetne vagine,
d)	ki dajejo seme, ki se ne da zmrzniti,
' e) ki dajejo seme, ki po odtajanju ne zdrži termo rezistenčnega testa,
f)	ki imajo stalno količino semena manjšo kot 2 ml,
g)	ki imajo slabši NR od 60°/o,
h)	ki imajo stalno več kakor 20% patoloških semenčic.
Biki, ki so razvrščeni za oceno konstitucije v IV. razred, ne morejo biti priznani za plemenjake; njihovo seme mora biti uničeno.
Biki, ki so razvrščeni glede na plodnost v IV. razredu, ne morejo biti priznanima plemenjake. Njihovo seme, ki je bilo uskladiščeno pred razvrstitvijo v ta razred, se lahko uporabi.
2.	Biki za pripuščanje
Priznani biki se razvrščajo v razred Rp. *
B. PRAŠIČEREJA:
Priznani 'merjasci za razmnoževanje morajo biti zdravi, sposobni za razmnoževanje in morajo izpolnjevati kriterije, določene s selekcijskim programom.
Za priznanje .merjascev se s selekcijskim programom določijo kriteriji za:
—	oceno plemenske vrednosti,
—	sposobnosti za razmnoževanje,
—	konstitucijske napake živali in njihovih potomcev.
Merjasci se ne priznajo V naslednjih primerih:
—	če nimajo potrjenega porekla,
—	če je ocena plemenske vrednosti manjša od povprečja.
—	če niso trajno označeni ali če je označitev nečitljiva oziroma nepravilna,
—	če nimajo spolnega nagona ali je zelo slab,
—	če imajo eksterierne hibe (zlasti na nogah) in bolezni gibal,
—	če imajo klinične znake kroničnih bolezni, ki vplivajo na sposobnosti za razmnoževanje.
Merjasci, ki naj bi se uporabljali za osemenjevanje ali za plemenitev v selekcijskem središču, se ne priznajo tudi. če se ugotovn, da imajo:
—	več kot 20% morfološko spremenjenih semenčic,
—	manj kot 60% progresivno gibljivih semenčic v svežem oziroma 65 % pri razredčenem semenu,
—	manj kot 100 milijonov semenčič v ml,
—	razistenčni čas krajši od 40 min.,
—	procent prasitev za 1/3 manjši od poprečja za zadnje tri mesece v posamezni reji,
—	velikost gnezda pri mladicah 7 ali manj živorojenih pujskov na gnezdo,
—	pri starih svinjah 8 ali manj živorojenih pujskov na gnezdo.
Pri ocenjevanju se presojata oba kriterija iz 5. in 6. oziroma 7. alinee. prejšnjega odstavka (procent prasitev in velikost gnezda) skupaj.
Merjasci se na podlagi ocen uvrščajo v naslednje kategbrlje:
Kategorija 1
V	to kategorijo se uvrščajo merjasci za oseme njevanje:
—	če je ocena plemenske vrednosti za 1,25 standardne deviacije večja od povprečja, če gre za nemško Landrace,
' — če je ocena plemenske vrednosti za 1,00 standardne deviacije večja od poprečja, če gre za švedsko Landrace in Large White ter ijruge pasme,
—	če ima dober spolni nagon in če ima vsaj povprečno kakovost semena.
Kategorija II
V	to kategorijo se uvrščajo merjasci za pripust, če je ocena plemenske vrednosti večja od poprečja in ima dober spolni nagon ter vsaj povprečno kakovost semena.
C.	OVČEREJA:
Za razmnoževanje se priznavajo samo bvni z znanim poreklom iz kontroliranih čred.
V	I. kategorijo se uvrščajo ovni, ki so po oceni plemenske vrednosti nadpoprečni. Plemenska vrednost se ocenjuje na podlagi direktnega testa (za mesne pasme) ali na podlagi podatkov o proizvodnji prednikov (za mlečne pasme).
V	II. kategorijo se lahko priznajo ovni iz kontroliranih čred brez direktnega testa ali nadpovprečno testirani ovni, ki ne ustrezajo za sprejem v I. kategorijo:
D.	KONJEREJA:
\
Priznani žrebci za razmnoževanje morajo izpolnjevati za pasmo ustaljene norme, razen v primerih, ko gte za ohranitev ali razširitev določene linije.
Žrebci za pripust in za osemenjevanje morajo imeti naslednje lastnosti:
—	glede na pasmo morajo biti v ustrezhein tipu;
—	ne smejo imeti konstitucijskih in ne večjih telesnih napak (premala prsna globina, vleknjen hrbet, nepravilna stoja, slaba ali deformirana kopita) ne smejo imeti preveč belih znamenj kot pojav parcialnega albinizma in ne ribjega očesa,
—	pri starosti žrebcev nad dve leti in pol morajo živali imeti najmanj naslednje telesne mere, izražene v centimetrih:
	Višina vihra (meritve	Obseg	Obseg
' /	■ palico in trakom)	prsi	piščali
hladnokrvni in noričanl	152/164	185	23
angleški polkrvci v jahalnem tipu	165/175	190	21
kasači	155/165	175	20
lipicanci	150/160	175	19
haflingerji	140/150	170	18,50
hanoveranci	160/170	190	19,50
—	plodnost matere mora biti vsaj. 60%. Ce mati že ni bila trikrat oplojena, mora biti znan podatek plodnosti stare matere, ki mora biti tudi vsaj 60%;
—	žrebci, ki se prvič priznavajo v pripust, se razvrstijo v razred R.	,
Žrebci se razvrščajo v kakovostne razrede:
V	I. razred se lahko prizna žrebec šele po končani drugi plemenilni sezoni, če so poleg splošnih pogojev za priznanje izpolnjeni še naslednji pogoji:
—	da je žrebec posebej tipičen predstavnik pasme,
—	da je v dveh sezonah dosegel najijaanj 55% plodnost,
—	da ima pozitiven biološki test zaroda,
—	pri kasačih dosežen kilometerski čas najmanj
X : 19,0.	^
V	II. razred se lahko prizna žrebec, ki poleg splošnih pogojev za priznanje, izpolnjujejo še naslednje pogoje:
—	da je tipičen predstavnik pasme,
—	da je skladen po telesnih merah in oblikah,
—	da ima pozitiven biološki test zaroda,
—	da je v dveh sezonah dosegel plodnost vsaj 50 %,
—	pri kasačih dosežen kilometerski čas najmanj
1:20,0.
V	III. razred se lahko prizna žrebec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je manj tipičen predstavnik pasme,
—	da je po telesnih merah na spodnji meji veljavnega standarda,
—	da nima večjih telesnih napak,
—	da je plodnošt vsaj 50%,
—	pri kasačih dosežen kilometerski čas najmanj
1:22,0.
Znotraj posameznih razredov se na podlagi vtisa o zunanjosti in glede na tip oceni žrebce z boljšo oceno a oziroma slabšo oceno b.
16.	člen
Organizacije združenega dela iz 2., 3. in 4. Člena tega pravilnika so dolžne prilagoditi svoje delo določbam tega pravilnika v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
17.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o registru rejcev kvalitetne plemenske živine in o registru rejcev elitne plemenske živine (Uradni Ust SRS, it. 23/67).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati kot repubUški predpisi naslednji zvezni predpisi:
—	pravilnik o enotni metodi za preizkušanje plemenjakov na potomstvo (Uradni list SFRJ, št. 41/66)
—	pravilnik o načinu in postopku za ocenjevanje plemenske živine in o pogojih za rejo plemenske živine in njen notranji promet (Uradni, list SFRJ,, št. 41/66)
—	pravilnik o rodovniških knjigah in drugih evidencah o plemenski živini (Uradni list SFRJ, št. 48/68).
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-025/80
Ljubljana, dne 12. maja 1981.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1117.
Na podlagi tretjega odstavka 9. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17-1193/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiške komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o načinu preizkušanja in pogojih rabe plemenjakov
!
1.	člen
S tem pravilnikom so določene lastnosti, ki jih morajo imeti posamezne vrste živali, da se lahko uporabljajo za pleme in načini ugotavljanja teh lastnosti.
Lastnosti, ki jih morajo imeti posamezne vrste ži-vali, da se lahko uporabljajo za pleme, ugotavljajo organizacije združenega dela, določene v pravilniku o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov.
I.	GOVEDOREJA
a) Pregledi in načini preizkušanja bikov
2.	člen
Načini preizkušanja bikov sm
—	direktni test rastnosti,
—	zdravstveni pregled, pregled konstitucijskih napak in sposobnosti za razmnoževanje,
i
—	biološki test,	s
—	progeni test lastnosti za prirejo mesa,
—	progeni test lastnosti za prirejo mleka.
3.	člen
Direktni test je preizkus rastnosti mladih bikov v • starosti od 4 do 12 mesecev, ki so potomci načrtnega parjenja bikovskih mater in plemenjakov, razvrščenih v razred E. Preizkus se opravlja na eni testni postaji za vsako pasmo.
4.	člen
Zdravstveni pregled, pregled konstitucij skih napak vin sposobnosti za razmnoževanje se opravi pri mladih bikih, ki imajo za pasmo zadovoljive rezultat^ direktnega testa, preden se razvrstijo v osemenjevalna središča ali za pripust. Pregled sposobnosti za razmnoževanje obsega: pregled spolovil, ugotovitev spolnega nagona, ugotovitev sposobnosti za zaskok, ugotovitev količine, kakovosti in zdravstvene neoporečnosti semena, pri bikih za osemenjevanje pa še ugotovitev ali je seme sposobno za zamrzovanje.
Zdravstveni pregled in pregled sposobnosti za razmnoževanje se opravi vsako leto.
5.	člen
I
Biološki test je preizkus bikov, ki šo razvrščeni v kategorijo II. in so namenjeni za osemenjevanje. Preizkus obsega: pogostnost dednih napak pri njihovih teletih, pogostnost težkih telitev, pogostnost mrtvorojenih telet in ocenitev značilnosti telet.
Za biološki test se mora oceniti najmanj 100 naključno izbranih telitev in telet.
6.	člen
Progeni test bikovih lastnosti za prirejo mesa se opravlja za bike kombiniranih in mesnih pasem, ki so namenjeni za osemenjevanje. Progeni test rastnosti se opravlja na naključno izbrani skupini najmanj 10 sinov. Zaradi primerjave se mora pitati istočasno tudi najmanj 5 skupin sovrstnikov.
S selekcijskim programom se lahko razširi progeni test rastnosti na podlagi dokumentacije o rastnosti telic ali prvesnic.
7.	člen
V
Progeni test bikovih lastnosti za prirejo mleka je primerjava mlečnosti najmanj 20 hčera enega bika s sovrstnicami. Preizkus se opravlja zaradi izračuna plemenske vrednosti bikov kombiniranih in mlečnih pasem, priznanih za osemenjevanje. Plemenska vrednost se izračunava na podlagi ugotovljenih količin mleka in količin ter odstotka mlečne maščobe v standardni laktaciji.
>
b) Pogoji'rabe bikov
8.	člen
Za oplojevanje se lahko priznajo biki, ki imajo znano poreklo, in so dosegli s selekcijskim programom določene rezultate direktnega testa rastnosti in zadovoljive teste lastnosti za razmnoževanje.
9.	člen
Za osemenjevanje se odberejo po testih in poreklu najboljši biki.
Bik1, ki so kupljeni od drugod (ki nimajo direktnega testaj, se lahko priznajo za osemenjevanje in uvr-
stijo v kategorijo I., če imajo poreklo vrhunske kakovosti in test lastnosti za razmnoževanje.
10.	člen
Mladi biki, ki so odbrani za osemenjevanje in so razvrščeni v kategorijo I., se lahko uporabljajo za pridobivanje semena na zalogo in za osemenitev s selekcijskim programom določenega števila krav in telic.
Biki, razvrščeni v kategorijo II. se lahko uporabljajo za pridobivanje zalog semena, izjemoma tudi za osemenitev določenega števila krav in telic, če so .razvrščeni v razred Rč.
Seme bikov, razvrščenih v kategorijo III. razred R in E, se lahko uporablja za osemenjevanje brez omejitev s tem, da se le seme bikov, razvrščenih v razred E, lahko uporablja za osemenjevanje krav — bikovskih mater.	.	|	i
Seme bikov, razporejenih v razred RML se uporablja za osemenjevanje krav v čredah, usmerjenih za pridobivanje mleka; seme bikov, razporejenih v razred RMO pa se uporablja za osemenjevanje krav za prirejo telet za meso. Pogoji rabe veljajo za vse zaloge semena.
11.	člen
V
Bikom, ki so odbrani za pripust, se določi namen in obseg rabe z odločbo o priznanju (13. člen zakona o ukrepih v živinoreji).
II. PRAŠIČEREJA
a) Pregledi in načini preizkušanja merjascev
12.	člen
Pregledi in načini preizkušanja merjascev so:
—	preizkus lastne proizvodnosti,
—	zdravstveni pregled, pregled konstitucijskih- napak in pregled sposobnosti za razmnoževanje,
—	biološki test.
13.	člen
Preizkus lastne proizvodnosti obsega naslednje lastnosti: rastnost, izkoriščanje krme in mesnatost.
14.	člen
Zdravstveni pregled obsega: splošni klinični pregled, posebni pregled- gibal in pregled dokumentacije o zdravstvenem stanju črede.
Pregled sposobnosti za razmnoževanje obs^a: pregled spolovil, ugotovitev spolnega nagona in sposobnosti za zaskok, pregled kakovosti in zdravstvene neoporečnosti semena ter pregled in analizo dokumentacije o sposobnosti merjasca za razmnoževanje.
Zdravstveni pregled ter trije pregledi sposobnosti za razmnoževanje se opravijo najkasneje trideset dni pred ocenjevanjem in odbiro plemenjakov. Zdravstveni pregled in vsaj en pregled sposobnosti za Razmnoževanje opravi pooblaščena veterinarska organizacija združenega dela.
15.	člen
' /•
Biološki test se opravlja za merjasce, ki so namenjeni za osemenjevanje. Preizkus obsega kontrolo prisotnosti dednih napak pri potomcih tega merjasca v prvih 50 gnezdih.
s
b) Pogoji rabe merjascev
16.	člen
Za oplojevanje se lahko uporabljajo merjasci, ki imajo, poznano poreklo, nadpovprečno oceno plemenske vrednosti, so zdravi, sposobni za razmnoževanje, nimajo konstitucijskih in večjih telesnih napak ter izpolnjujejo tudi druge kriterije, določene s selekcijskim programom za prašiče.
17.	člen
Za osemenjevanje se lahko uporabljajo merjasci, ki Izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena in imajo biološki test, preizkus lastne proizvodnosti ter so razvrščeni v kategorijo I. Izpolnjevati morajo tudi druge kriterije, določene s selekcijskim programom za prašiče.
III.	OVČEREJA
a) Pregledi in načini preizkušanja ovnov
18.	člen
Pregledi in načini preizkušanja ovnov so:
—	direktni test,
—	biološki test, '
—	progem test za prirejo mesa,
—	progeni test za prirejo mleka,
—	zdravstveni pregled, pregled sposobnosti za razmnoževanje in pregled kvalitete semena.
19.	člen
Direktni test ali preizkus lastne proizvodnosti je preizkus rastnosti ovna od teže 20 do 40 kilogramov. Za direktni test se odbira ovne iz kontroliranih čred, ki so potomci najboljših mater in testiranih očetov I. kategorije.
Za oceno plemenske vrednosti se upošteva dnevni prirast, ocena tipa in volne ter število jagnjet v gnezdu, iz katerega izhaja mlad oven.
Ža mlečne pasme ovnov se za oceno plemenske vrednosti upošteva še mlečnost matere.
20.	člen
Biološki test zajema ugotavljanje dednih napak pri potomcih iz prvih petdesetih gnezd. Če se ugotovijo napake, se ovna izloči, v kontroliranih čredah pa se izloči iz plemenske reje tudi njegove potomce in starše.
21.	člen
Progeni test za prirejo mesa se opravlja na testni postaji z najmanj 10 moškimi potomci. Ugotavlja se dnevni prirast, klavnost in ocena mesnatosti.
22.	člen
Progeni test za prirejo mleka se opravlja na najmanj 20 potomkah v najmanj dveh čredah. Za oceno plemenske vrednosti se računa odstopanje potomk od poprečja črede, s korekcijo na starost črede in testiranih potomk.
b) Pogoji rabe ovnov
23.	člen
Za oplojevanje se lahko uporabljajo ovni z znanim poreklom, ki izhajajo iz kontroliranih čred,
V kontroliranih čredah smejo oplojevati le ovni, ki so na podlagi ocenjene plemenske vrednosti, priznani v I. kategorijo.	l
V nekontroliranih čredah smejo oplojevati tudi ovni, ki so razporejeni v II. kategorijo.
IV.	KONJEREJA
a)	Načini preizkušanja irebcev
24. člen
Žrebci se preizkušajao v naslednjih lastnostih:
—	žrebci kasaške pasme — v hitrosti,
—	žrebci lipicanske pasme — v jahanju in vožnji,
—	žrebci angleških polkvrnih pasem — v jahanju in preskakovanju zaprek.
2l člen
Pri mladih žrebcih vseh pasem je potrebno opraviti zdravstveni pregled in jim preizkusiti spolni nagon in pregledati kakovost semena.
b)	Pogoji rabe irebcev
26.	člen
Za oplojevanje se lahko priznajo žrebci, ki imajo znano poreklo, zadovoljiv spolni nagon ih zadovoljivo kakovost semena.
27.	člen
Za osemenjevanje sc lahko odberejo in priznajo žrebci, ki so ocenjeni v L razred in je njihovo seme sposobno za globoko zmrzovanje.
28.	člen
Za pripust se lahko uporabljajo žrebci, ki so razporejeni v razred R, po /Irugi plemenilni sezoni pa ocenjeni v I, do III. razred in za posamezne pasme izpolnjujejo še naslednje pogoje:
—	žrebci kasaške pasme morajo pri preizkusu hitrosti doseči najmanj rezultat 1:22,0 na kilometer pri startu z vrvico na jugoslovanskem dirkališču A kategorije;
—	žrebci lipicanske pasme morajo biti uspešno preizkušeni v jahanju in vožnji; preizkus se opravi v kobilarni Lipica;
— Žrebci angleških polkrvnth pasem morajo biti uspešno preizkušeni v jahanju in preskakovanju zaprek v višini najmanj en meter.
29.	člen
Organizacije združenega dela, ki ugotavljajo s tem pravilnikom predpisane lastnosti pri posameznih vrstah živali, prilagodijo svoje delo določbam tega pravilnika v enem letu po njegovi uveljavitvi.
30.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-024/80
Ljubljana, dne 12. maja 1981.
Predsednik
Republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1118.
Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 71-1193/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in pripravljanjem živalskega semena za osemenjevanje
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki pridobivajo in pripravljajo živalsko seme za osemenjevanje (v nadaljnjem besedilu: osemenjevalna središča) morajo za opravljanje svoje dejavnosti izpolnjevati pogoje po tem pravilniku.
Število,osemenjevalnih središč in njihovo delovno območje se za posamezne vrste živali določi z dolgoročnim selekcijskim programom, ki ga sprejme Živinorejska poslovna skupnost Slovenije.
2.	člen
. V osemenjevalnem središču se smejo rediti le plemenjaki, ki jih odbere in potrdi komisija za ocenjevanje in odbiro plemenjakov iz 13. člena zakona o ukrepih v živinoreji.
3.	člen
Osemenjevalno središče mora imeti tako urejeno tehnologijo reje plemenjakov, da se ohrani sposobnost plemenjakov za zaskok in proizvodnjo neoporečnega živalskega semena.
Hlevi za rejo plemenjakov morajo biti urejeni tako, da je plemenjakom omogočeno gibanje.
Osemenjevalna središča prilagodijo prehrano plemenjakov namenu njihove reje.
4.	člen
i
Osemenjevalno središče mora hraniti od ysakega plemenjaka, od katerega je možno hraniti seme daljšo vrsto let, in ki ga uporablja za osemenjevanje, takšno število doz živalskega semena, da se ohranijo njihove dedne lastnosti za nadaljnje razmnoževanje (genetska rezerva), če se za to ugotovi potreba na podlagi kasnejše ocene plemenske vrednosti.
Količino živalskega semena za genetsko rezervo določa za posamezne plemenjake v skladu s selekcijskim programom komisija za odbiro in priznavanje plemenjakov iz drugega odstavka 13. člena zakona o ukrepih v živinoreji. Za redno osemenjevanje mora osemenjevalno središče imeti v zalogi najmanj toliko ■.ivalskcga semena, da je zagotovljeno osemenjevanje živali na njegovem delovnem območju za najmanj eno leto.
5.	člen
Osemenjevalno središče mora hraniti rezervne količine živalskega semena za primere izrednih razmer.
Živalsko seme za namene Iz prejšnjega odstavka mora biti shranjevano na takšnih mestih, da ga je možno razporediti po posebnem programu.
6.	člen
' Osemenjevalna središča prilagodijo svoje delo določbam tega pravilnika v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/0-019/80 Ljubljana, dne 12. maja 1981.
Predsednik
Republiškega komitej a za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1119.
Na podlagi četrtega odstavka 8. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17-1193/78) in drugega odstavka 272. člena zakona' o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS,1 št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano \
PRAVILNIK
o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati rejci živali, da lahko izvajajo osemenjevanje govedi in svinj
1.	člen
Rejci živali oziroma druge osebe (v nadaljnjem besedilu: rejci), ki niso v delovnem razmerju-v organizacijah združenega dela, ki opravljajo osemenjevanje, lahko ob pogojih iz tega pravilnika opravljajo osemenjevanje krav, telic in svinj'.
2.	člen
Rejci krav in telic z območij, kjer ni organiziranega osemenjevanja, sporočijo svojo zahtevo za lastno organiziranje osemenjevanja občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo.
Obenem z zahtevo iz prejšnjega odstavka predlagajo rejci tudi osebo, ki naj bi izvajala osemenjevanje krav in telic.
Rejci plemenskih svinj, ki redijo več kot 10 plemenskih svinj in ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo pujskov, sporočijo svojo zahtevo za lastno organiziranje osemenjevanja temeljni organizaciji združenega dela, s katero trajno sodelujejo.
3.	člen
Oseba, ki naj bi izvajala osemenjevanje živali, mora opraviti tečaj za izvajanje osemenjevanja določene vrste živali. Na tečaj se lahko prijavi le oseba, ki ima končano osemletno osnovno šolo in je fizično sposobna za opravljanje osemenjevanja živali.
4.	člen
Tečaj za izvajanje osemenjevanja krav in telic organizira veterinarska srednja šola (v nadaljnjem besedilu: organizator)
Tečaj za osemenjevanje svinj organizira veterinarska srednja šola v sodelovanju z osemenjevalnim središčem, ki bo osemenjevalcu zagotavljalo seme.
Stroške tečaja za osemenjevanje svinj nosi temeljna organizacija združenega dela, s katero'rejec trajno sodeluje.
Tečaj vodi diplomiran veterinar, specialist iz reprodukcije.
Izvedbo tečaja za osemenjevanje krav in telic zagotovi občina v skladu z drugim odstavkom 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji.
\
5.	člen
Program tečajev za osemenjevanje krav, telic in svinj obsega:
I.	Splošni del
—	varstvo pri delu;
—	pomen in vrste načinov razmnoževanja;
—	kužne spolne bolezni ter pogoje širjenja le-teh;
—	preprečevanje širjenja, kužnih bolezni;
—	škode zaradi nestrokovnega osemenjevanja.
II.	Strokovni del
—	anatomija in fiziologija organov za reprodukcijo;
—	znamenja pojatve in čas osemenitve;
—	plodnostne motnje, njihovi vzroki in posledice;
—	evidenca (pripustni list, dobavnica semena).
III.	Praktično delo
—	vaje v klavnici;
—	osemenjevanje.
Program tečaja za osemenjevanje krav in telic traja 130 šolskih ur, program tečaja za osemenjevanje svinj pa traja 50 šolskih ur.
Po končanem tečaju opravlja oseba preizkus znanja.
Po uspešno opravljenem preizkusu znanja izda organizator kandidatu potrdilo o usposobljenosti za izvajanje osemenjevanja določene vrste živali.
6.	člen
Oseba, ki izvaja osemenjevanje živali in oseba, ki mu pri tem pomaga, morata biti za opravljanje tega dela zavarovana za primere nezgode pri delu in za primere škode povzročene na živalih: prenos obolenj, nezgode pri osemenitvi — perforacija, pogin.
7.	člen
Na podlagi odloka iz drugega odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji, potrdila o uspešno opravljenem preizkusu znanja in dokazila o sklenjenem zavarovanju po prejšnjem členu, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, osebi dovoljenje za izvajanje osemenjevanja živali.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, obvesti o izdanem dovoljenju organizacijo združenega dela, ki ima organiziran oddelek za reprodukcijo ter občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
V dovoljenju se določi vrsta živali, pri katerih lahko rejec izvaja osemenjevanje, in območje, na katerem lahko izvaja osemenjevanje oziroma pri svinjah, da lahko izvaja osemenjevanje le lastnik živali.
8.	člen
Oseba, ki ima dovoljenje za izvajanje osemenjevanja, dela pod strokovnim vodstvom oddelka za reprodukcijo pooblaščene organizacije združenega dela, ki se ukvarja z osemenjevanjem na območju občine.
Oseba iz prejšnjega odstavka je dolžna obveščati organizacijo iz prejšnjega odstavka na predpisanih obrazcih o osemenitvah.
' Organizacija iz prvega odstavka tega člena je dolžna redno analizirati delo osebe iz prvega odstavka tega člena in ustrezno ukrepati.
9.	člen
Za izvajanje osemenjevanja krav in telic mora imeti oseba desetlitrski kontejner za globoko zmrzovanje živalskega semena dva aplikatorja, prevleke za enkratno uporabo za aplikator, plastične rokavice za enkratno uporabo in termos steklenico za odtajanje živalskega semena.
Za izvajanje osemenjevanja svinj pa mora imeti oseba dva aplikatorja, prevleke za enkratno uporabo za aplikator in navadno termos steklenico s širokim vratom.
Sredstva za nabavo opreme iz prejšnjih dvefr odstavkov zagotavljajo rejci, pri katerih se izvaja osemenjevanje živali.
Osebi, ki izvaja osemenjevanje živali, priskrbi opremo, reprodukcijski in potrošni material oddelek za reprodukcijo pooblaščene organizacije združenega dela, ki izvaja osemenjevanje na območju občine
10.	člen
Oseba, ki izvaja osemenjevanje živali, je dolžna voditi evidenco prvih in nadaljnjih osemenitev živali in o tem obveščati oddelek za reprodukcijo pooblaščene organizacije združenega dela, ki se ukvarja z osemenjevanjem na območju občine.
✓	,	11. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-020/80 v
Ljubljana, dne 12. maja 1981.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1120.
Na 'podlagi 25. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17-1193/78) in drugega odstavka
27.	člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o pogojih za vzrejo in promet čebeljih matic ter za organiziranje plemenišč
1.	člen
Organizacije združenega dela, društva, njihovi člani in njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: rejci),
ki se ukvarjajo z vzrejo in prometom čebeljih, matic, morajo za organiziranje plemenišč izpolnjevati pogoje po tem pravilniku.
2.	člen
Plemen tič« je več panjev s odbranimi čebeljimi družinami, ki služijo za vzrejo in parjenje matic. Ple-menišče mora biti označeno z naslovom rejca, panji pa oštevilčeni z zaporednimi številkami.
Plemenišča morajo biti registrirana pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo.
S. člen
V	plemenlšču ao lahko le čebelje družine čiste kranjske pasme.
Značilnost kranjske čebelje pasme so sive dlačice na hrbtnih obročkih zadka. Prva dva obročka imata lahko svetlejše pikice in lise, rumen obroček pa največ ena med stotimi čebelami.
Pasemska čistost se ugotavlja pri najmanj stotih čebelah iz vsake odbrane čebelje družine.
4.	člen
Plemenišča se delijo v dve kategoriji:
—	plemenišča za vzrejo rodovno čistih matic;
—	plemenišča za vzrejo gospodarskih matic.
Plemenišče za vzrejo rodovno čistih matic je več
panjev z odbranimi čebeljimi družinami — matičarji za vzrejo matic in plemenilna postaja za parjenje matic s troti iz odbranih trotarjev. Plemenilna postaja mora biti oddaljena od drugih panjev najmanj 6 kilometrov.
Plemenišče za vzrejo gospodarskih matic je več panjev z odbranimi čebeljimi družinami — matičarji za vzrejo matic, ki se parijo z neznanimi troti.
5.	člen
V	plemeniščih za vzrejo rodovno čistih matic morajo čebelje družine poleg pasemske značilnosti imeti še izračunan kubitalni indeks. Variacijski koeficient kubitalnega indeksa mora biti v mejah 2,20 do 3,20.
V	plemeniščih iz prejšnjega odstavka smejo pariti le troti, ki so progeno testirani v preizkuševališču, ki ga vodi Zveza čebelarskih društev Slovenije ali pooblaščena organizacija združenega dela, ki se ukvarja s čebelarstvom.
Organizacijo iz prejšnjega odstavka pooblasti za progeno testiranje predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
6.	člen
Progeni test se opravlja z najmanj 10 maticami, ki so potomke trota v testu. Testira se površina strnjene zalege v kvadratnih decimetrih, letni pridelek medu v kilogramih in rojivost (število rojev v letu testiranja).
V	plemeniščih za vzrejo rodovno čistih matic smejo pariti le troti z nadpovprečnimi lastnostmi.
Za vodenje progenega testa ima preizkuševališče kartico za vsako družino posebej. Kartico izdela Zveza čebelarskih društev Slovenije.
i.	člen
Pasemsko čistost in kubitalni indeks ugotavlja za vse matice Zveza čebelarskih društev Slovenije ali pooblaščena organizacija združenega dela, ki se ukvarja s čebelarstvom (5. člen).
Zveza čebelarskih društev oziroma organizacija iz prejšnjega odstavka izda potrdilo o pasemski čistosti pregledanih čebel in potrdilo o variacij skem kubital-nem indeksu, če gre za pregled rodovno čistih čebel.
8.	člen
Okrog plemenilne postaje, če se matice oplojujejo s parjenjem, ne sme biti v polmeru 8 kilometrov, v zaprtih dolinah pa v polmeru 6 kilometrov, čebeljih družin drugih rodov, čebeljih družin drugih pasem pa v polmeru 30 kilometrov.
Okrog plemenišča za vzrejo gospodarskih matic ne sme biti čebeljih družin drugih pasem v polmeru 80 kilometrov.
Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov, omejitve reje drugih rodov ali drugih pašem okrog plemenišča niso potrebne, če se matice osemenjujejo v ple-menišču.
Dovoz čebel na območje plemenišča rodovno čistih matic ni dovoljen.
9.	člen	»
Komisija iz 13. člena zakona o ukrepih v živinoreji v plemeniščih za vzrejo rodovno čistih matic ugotavlja pasemsko čistost čebel na podlagi predhodnega pregleda matičarjev in trotarjev in pregleduje rezultate progenega testa trotarjev.
Na podlagi predhodnega pregleda matičarjev ugotavlja komisija iz prejšnjega odstavka v plemeniščih za vzrejo gospodarskih matic pasemsko čistost čebel.
Na podlagi pregleda določi komisija kategorijo plemenišča in predlaga promet s čebeljimi maticami.
10.	člen
Čebelje matice v prometu morajo biti označene z barvo, značilno za njihovo rojstno leto: s končnico na 1 ali 6 je sivobela, s končnico na 2 ali 7 je rumena, s končnico na 3 ali 8 je rdeča s končnico na 4 ali 9 je zelena, s končnico na 5 ali 0 je modra.
Rodovno čiste matice v prometu morajo biti označene tudi z zaporedno številko zleženja.
Rejci morajo ob prodaji matice priložiti kartico, ki ima naslednje podatke: naslov rejca, zaporedno številko zleženja, datum rojstva in poreklo.
Kartico izdela Zveza čebelarskih društev Slovenije.
11.	člen
Rejec je dolžan voditi za vsako čebeljo družino v plemenišču kartico z naslednjimi podatki:
—	kategorija plemenišča;
—	naslov rejca;
—	lokacija plemenišča;
•	— označitev treh rodov, kadar gre za gospodarske
matice in tudi treh linij, kadar gre za plemenišče ro-rovno čistih matic. Navesti je potrebno število matic in trotarjev z letnicami izleženja in naslovi rejcev z lokacijami plemenišč;
—	datum pregleda zdravstvenega stanja;
—	številko matice z oznako letnice rojstva (številka matice je enaka številki panja, iz katerega izhaja);
—	letni pridelek medu v kilogramih;
—	površina strnjene zalege v kvadratnih decimetrih (merjeno od 15. do 30. aprila);
—	število rojev v tekočem letu;
—	število vzrejnih in oplojenih mladih matic;
—	število prodanih matic.
Pri zamenjavi matice se nastavi nova kartica.
Kartico o vodenju podatkov čebeljih družin izdela Zveza čebelarskih društev Slovenije.
12.	člen
V prometu so lahko le čebelje matice iz pregledanih plemenišč. Ta plemenišča določi predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo.
13.	člen
Organizacije združenega dela, društva, njihovi člani in njihova združenja iz 24. čleha zakona o ukrepih v živinoreji organizirajo plemenišča, vzrejo in promet čebeljih matic po določbah tega pravilnika najkasneje v treh letih po njegovi uveljavitvi.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
< St. 320/C-021/80
Ljubljana, dne 12. maja 1981.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo^ gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1121.
Na podlagi drugega odstavka 27. Člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17-1193/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o načinu in pogojih izkoriščanja čebelje paše
1.	člen
Čebelja paša se izkorišča na podlagi pašnega katastra, ki določa zmogljivost in lokacijo pasišč in uprav-Ijalca posameznega pasišča.
Zmogljivost pasišča se določa glede na število čebeljih družin, ki se ob izdatnem medenju lahko pasejo na njem.
Organizacije združenega dela, društva, njihovi člani in njihova, združenja iz 24. člena zakona o ukrepih v živinoreji določijo pašni kataster s samoupravnim štibrazumom.
2.	člen
PasiŠče je območje, na katerem je izkoriščanje čebelje paše urejeno s pašnim redom.
V pasiščih So določene in označfene lokacije stojišč, ki morajo biti med seboj oddaljena najmanj 100 metrov.
3.	člen
S pašnim redom iz prvega odstavka prejšnjega člena se določa zlasti način prijavljanja čebelarjev za pašo, način dodeljevanja stojišč, čas dovoza čebel, postopek čebelarjev ob dovozu in odvozu čebel in morebitne finančne obveznosti za organiziranje prognostične službe.
Pašni red za posamezno pasišče sprejme čebelarsko društvo, ki upravlja s tem pasiščem.
Čebelarsko društvo vodi podatke o pasiščih in njihovi izkoriščenosti (število družin na določeni lokaciji).
4! člen
Čebelarji se 2a pristop na pasišče prijavljajo v skladu s pašnim redom čebelarskim društvom. Čebelarji se vnaprej dogovarjajo z lastniki oziroma uporabniki zemljišč, na katerih so stojišča, o pogojih koriščenja teh zemljišč.
5.	člen
Za območja pasišč se organizira opazovalna in prognostična služba o medenju v skladu s 24. členom zakona o ukrepih v živinoreji.
Opazovalna služba o medenju objavlja podatke o medenju preko sredstev javnega obveščanja.-
6.	člen
Čebelje družine morajo biti na stojiščih vidno označene s polnim naslovom lastnika in skupnem številom čebeljih družin.
Prevoz čebeljih družin spremlja čebelar.
7.	člen
Organizacije združenega dela, društva, njihovi člani in njihova združenja iz 24. člena zakona o ukrepih v živinoreji organizirajo pasišča v skladu s tem pravilnikom, najkasneje v treh letih po njegovi objavi.
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi, v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-022/80
Ljubljana, dne 12. maja 1981.
Predsednik
Republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. f.
1122.
Na podlagi 22. člena in drugega odstavka 23. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17--1193/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o pogojih za vzrejo plemenskih ribjih jat in reprodukcijskega materiala, o pogojih za uporab') plemenskih ribjih jat za razmnoževanje in o pogojiti z:4 promet z reprodukcijskim materialom
1. člen
Organizacije združenega dela in ribiške družine (v nadaljnjem besedilu: organizacije); ki se ukvarjajo z vzrejo plemenskih ribjih jat in reprodukcijskega materiala ter s prometom reprodukcijskega materiala, morajo izpolnjevati pogoje po tem pravilniku.
2.	člen
Organizacija lahko vzreja plemenske ribje jate (v nadaljnjem besedilu: plemenske jate) v zaprtih oziroma odprtih vodah.
Zaprte vode so ribogojnice (bazeni), v katerih je mogoče kontrolirati nivo in pretok vode, kontrolirati plemenske jate in v katerih so plemenske jate vsak čas dosegljive.
V	odprtih vodah se vzrejajo in odvzemajo ikre ter živalsko seme plemenskim jatam postrvi, zlatovčic, sulcev in lipanov, če s selekcijskim programom ni drugače določeno.
Plemenske ribje jate iz prejšnjega odstavka se lahko vzrejajo samo v.delih voda, ki so razglašene za varstvene vode v skladu s 13. členom zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) in so primerne za vzgojo plemenskih ribjih jat. Plemenskim ribjim jatam se lahko odvzamejo ikre in živalsko seme tudi na drstiščih, ki jih upravljajo organizacije.
3.	člen
Za plemenske ribje jate v odprtih vodah, ki se jim odvzemajo ikre in živalsko seme, vodi organizacija podatke o naslednjih lastnostih: teža plemenskih rib, velikost plemenskih rib, število in teža pridobljenih iker ter datum smukanja.
Podatki o lastnostih plemenskih rib se zbirajo za vsako leto na podlagi vzorčenja (pri postrvi od najmanj 30 rib, pri lipanu od najmanj 20 rib in pri sulcu od vseh ulovljenih plemenskih rib).
4.	člen
Zaradi različnih lastnosti posameznih odprtih voda se s selekcijskim programom določita za posamezne varstvene vode in drstišča najmanjša dovoljena teža in velikosti zrelih plemenskih rib, od katerih se lahko jemljejo ikre in živalsko seme.
5.	člen
Za vsako plemensko ribjo jato, ki se vključuje v proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: remontna jata) v zaprti vodi: za krapa, linja in šarenko, mora organizacija iz prvega člena tega pravilnika voditi list remontne jate z naslednjimi podatki: datum izvalitve, datum oblikovanja jat s podatki povprečne teže in povprečne velikosti rib.
Tri mesece pred prvo drstitvijo se ponovno ugotovita povprečna teža in povprečna velikost rib.
Za remontne jate rib, ki se oplojujejo po načinu umetne drsti, se ob drstitvi za vsako ribo ugotavljajo teža ribe, število in teža iker.
6.	člen
V	remontno jato v zaprti vodi se lahko vključijo le ribe, ki ob prvem pregledu — v starosti treh let, dosežejo v povprečju naslednje najmanjše teže in ve-
likosti:		
krap	3000 g	45 cm
linj	350 g	30 cm
.šarenka	800 g	40 cm
Na podlagi vsakoletnih podatkov o lastnostih plemenskih rib iz prejšnjega odstavka se zahteve po Povprečni najmanjši teži in velikosti za posamezne vrste rib lahko dopolni s selekcijskim programom.
7.	člen
Vse podatke iz prejšnjih členov zbira in analizira Zavod za ribištvo ki pripravi tudi obrazce, na katerih organizacije vodijo podatke o lastnostih plemenskih jat.
8.	člen
Bazen v ribogojnici, kjer se vzrejajo in izkoriščajo plemenske ribje jate, mora biti vidno označen z napisom: »plemenske ribje jate« z oznako vrste.
Ob varstveni vodi, kjer $6 vzrejajo in izkoriščajo plemenske jate, mora biti vidno označeno, da je ribolov prepovedan (tablica s prečrtano ribo na trnku).
9.	člen
Oseba, ki vodi strokovno delo v zvezi z vzrejo plemenskih jat, mora imeti najmanj visoko kvalifikacijo iz ribogojstva ali ustrezno višjo ali visoko izobrazbo biološke smeri.
Visoko kvalifikacijo iz ribogojstva pridobi oseba po opravljenem preizkusu znanja v organizaciji združenega dela, ki vzreja plemenske ribje jate. Program za preizkus znanja predpiše Zavod za ribištvo.
10.	člen
Živalsko seme, oplojeno ikro, ikro z očmi, nekrm-Ijen in krmljen zarod, mladice in žive plemenske ribe lahko dajo v promet le tiste organizacije, ki imajo dovoljenje za vzrejo in izkoriščanje plemenskih jat, ki ga na predlog komisije iz 13. člena zakona o ukrepih v živinoreji izda za vsako leto predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Organizacija iz prejšnjega odstavka navede kupcu ob prodaji plemenskih rib in reprodukcijskega materiala številko dovoljenja z datumom izdaje, s katerim se ji dovoljuje vzreja in izkoriščanje plemenskih jat.
11.	člen
Organizacije, ki se ukvarjajo z ribogojstvom, prometom rib in ribjih proizvodov ter s prometom reprodukcijskega materiaja, uskladijo delo z določbami tega pravilnika najkasneje v enem letu po njegovi objavi.
12.	člen
Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/Č-023/80
Ljubljana, dne 12. maja 1981.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1123.
Na podlagi drugega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju s predsednikom republiškega komiteja za tr žišče in splošne gospodarske zadeve
PRAVILNIK
o minimalnih higienskih in tehničnih pogojih prostorov, v katerih se spravljajo ali skladiščijo kože
1.	člen
Prostori, v katerih se spravljajo ali skladiščijo kože, morajo izpolnjevati minimalne higienske in tehnične pogoje, ki so predpisani v tem pravilniku.
2.	člen.
Za prostore iz prejšnjega člena se štejejo:
a)	zbirna skladišča, kjer se kože konzervirajo in skladiščijo;
b)	odkupne postaje za odkup vseh vrst svežih kož in
c)	začasne (sezonske) zbiralnice za odkup svežih prašičjih, telečjih, jagnječjih in jarčjih kož.
Prostore iz točk a) in b) prejšnjega odstavka je treba registrirati pri pristojnem občinskem upravnem organu, prostori iz točke c) prejšnjega odstavka pa se prijavijo pristojni občinski veterinarski inšpekciji.
i
3.	člen
Prostori iz prejšnjega člena morajo biti urejeni tako, da:
—	je izključeno prenašanje in širjenje živalskih kužnih bolezni;
—	je izključeno onesnaževanje zraka in ni ogroženo zdravje ljudi in neoporečnost živil;
—	se odplake zbirajo v pretočnih greznicah pred izlivom v kanalizacijo oziroma greznico;
—	je v njih zagotovljeno opravljanje veterinarsko sanitarnega reda.
4.	člen
Prostori iz 2. člena tega pravilnika morajo biti urejeni tako, da se lahko vzdržuje higiensko starije in je možno razkuževanje, in sicer:
—	stene prostorov za skladiščenje kož morajo biti gladke, da jih je mogoče čistiti in iz materiala, odpornega proti razkužilom. Stiki med stenami in podom morajo biti zaobljeni;
—	okna morajo biti najmanj dva metra od tal in zamrežena proti mrčesu z žično mrežo, ki ima zanke v velikosti največ en milimeter;
—	tla morajo biti nepropustna in gladka, vendar ne spolzka, naklon proti kanalizacijskim sifonom mora biti najmanj en odstotek;
—	prostori morajo biti naravno ali umetno zračeni in osvetljeni;
—	v prostoru naora biti dovolj vode za njegovo čiščenje;
—	v skladišču mora biti umivalnik s toplo in hladno vodo ter pribor za umivanje;
—	količina odkupljenih kož ne sme presegati zmogljivosti prostorov.
5.	člen
Zbirna skladišča morajo biti v ograjenem prostoru, da je mogoče nadzirati dovoz in odvoz kož in drugih surovin ter preprečiti vstop nezaposlenim ljudem in živalim.
Vhod in izhod objekta morata biti nadzorovana.
6.	člen
Zbirna skladišča morajo imeti naslednje prostore:
—	prostor za prevzem kož;
—	prostor za skladiščenje kož;
—	prostor za zbiranje sumljivih kož;
—	prostor za druge surovine iz kož;
—	prostor za razkužila in konzervanse za kože;
—	prostor za administracijo;
—	sanitarne prostore in garderobo;
—	ploščad in napravo za dezinfekcijo vozil.
Za zbiranje in skladiščenje suhih kož mora biti poseben prostor.
^ V zbirnem skladišču, kjer se odkupujejo goveje kože in kože kopitarjev (razen kož telet, jagenjčkov in jarčkov) brez potrdila o pregledu živali oziroma trupla, mora biti za te sumljive kože poseben prostor, od koder tekočina ne odteka v kanalizacijo, temveč v jamo za razkuževanje. Vrata v ta prostor morajo imeti uporabno ključavnico ter napis SUMLJIVE KOZE. Črke morajo biti visoke najmanj pet centimetrov.
7.	člen
Cestišče pri vhodu v skladišče mora bili poglobljeno, da je mogoče urediti razkuževalno preprogo.
8.	člen
Zbirno skladišče mora imeti higiensko urejene naslednje sanitarne prostore in naprave: garderobo z omaricami za osebne in delovne obleke, umivalnico z umivalniki, kopalnico s prhami, prostor za počitek delavcev ter stranišče.
V garderobi, v kateri odlagajo delavci obleko, mora piti tudi naprava za sušenje oblek ali posoda za odlaganje umazane delovne obleke.
Število in velikost posameznih sanitarnih prostorov in naprav mora ustrezati številu zaposlenih delavcev, tako da je na 30 moških eno splakovalno stranišče in 1 pisoar, na 20 žensk pa eno splakovalno stranišče; v kopalnicah na 5 delavcev ena prha in v umivalnicah na 10 delavcev ena pipa, oboje s tekočo mrzlo in toplo vodo. Sanitarni prostori in naprave morajo biti urejeni posebej za ženske in posebej za moške. Pri umivalnikih mora biti posodica s tekočim milom in električni sušilnik za roke ali pa morajo biti na razpolago papirnate brisače.
Stranišče mora imeti predhodni prostor z umivalnikom s tekočo hladno in toplo vodo in papirnate brisače.	v
Stranišča morajo biti dobro osvetljena in zračna.
Sanitarni prostori morajo biti locirani med čistim in nečistim delom objekta.
9.	člen
Ploščad za čiščenje in razkuževanje vozil mora biti v nečistem delu dvorišča.
Razkladalna oziroma nakladalna rampa pred zbiralnim skladiščem in prostor za razkuževanje cestnili vozil morajo biti asfaltirani ali betonirani tako, da jih je mogoče čistiti in razkuževati.
Odplake iz skladišča kož, razkladalne in nakladalne rampe ter prostora za razkuževanje cestnih sredstev morajo odtekati v zbiralnik ali septično jamo ter naprej v zaprto kanalizacijo ali triprekatno greznico.
Ploščad mora biti tlakovana, imeti mora priključek na vodovod ter septično jamo pred odtokom odplak v kanalizacijo. Cesta s ploščadi se ne sme križati z nečistimi potmi. Odplake morajo, odtekati v zbiralnik ali septično jamo ter naprej v zaprto kanalizacijo oziroma triprekatno greznico.
10.	člen
1124.
Na podlagi 35. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80 in 25/81) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Postaja za odkup vseh vrst kož mora biti v posebnem objektu in mora imeti naslednje prostore:
—	za prevzem in soljenje kož;
—	za prevzem sumljivih kož;
—	za razkužila in konzervanse za kože;
—	za administracijo;
—	garderobo, umivalnico in sanitarije.
Prostori za odkup in skladiščenje kož morajo ustrezati pogojem iz 4. člena tega pravilnika. V prostoru za odkup mora biti tudi tehtnica.
Za odkup sumljivih kož mora imeti odkupna postaja poseben prostor v skladu s 6. členom tega pravilnika.
Odkupna postaja za vse vrste kož je lahko zgrajena v bližini nečistega dela klavnice, vendar izven njene ograje.
11.	člen
Za začasne (sezonske) zbiralnice se štejejo zbiralnice, kjer odkupujejo kože v času od 1. oktobra do 30. aprila. Začetek zbiranja kož je treba prijaviti pristojni občinski veterinarski inšpekciji.
12.	člen
Kože telet, prašičev ter jagnječje in jarčje kože se lahko začasno zbira v prostoru, kjer so tla in stene iz materiala, katerega je mogoče čistiti in razkužiti. Kože je treba zložiti v nepropustne posode (200 cm X150 cm X 30 cm) iz poliestra ali nerjavečega materiala, ki se lahko čisti in razkuži.
Odplake iz posod za zbiranje kož morajo odtekati v triprekatno greznico ali zaprto kanalizacijo.
Prostori za zbiranje kož iz tega člena ne smejo biti v stanovanju oziroma v prostoru, kjer se hranijo živila, krmila in predmeti, s katerimi se lahko prenašajo živalske kužne bolezni.
Prostor mora biti zračen, svetel in zaščiten pred mrčesom z ustrezno mrežo.
13.	člen
Pri zbiranju in skladiščenju kož mora biti zagotovljeno izvajanje veterinarsko-sanitarnega reda v vseh objektih.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR.S.
St. 322/B-012/80
Ljubljana, dne 17. julija 1980.
Soglašam:
Predsednik
Republiškega komjteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve
Borut Snuderl 1. r.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo' m prehrano
l,o Marenk, dipl. inž. 1 r.
SKLEP
o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za obdobje januar—marec leta 1981
I
Na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje januar—marec leta 1981 znašajo poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca v SR Sloveniji po panogah dejavnosti za obdobje januar— marec leta 1981:
£
d
N
Ime in opis dejavnosti
H >
•o~S „
l-aSo i-l
g'S’g ° cg 1 11
1.	010100 Elektrogospodarstvo	15.307
2.	010200 Pridobivanje premoga	18.555
3.	010500 Proizvodnja naftnih derivatov 14.229
4.	010700 Crna metalurgija	14.910
5.	010800 Pridobivanje rude barvastih ko-
vin	15.683
6.	010900 Proizvodnja barvastih kovin	15.573
7.	011000 Predelava barvastih kovin	13.784
8.	011100 Pridobivanje nekovinskih rudnin 13.201
9.	011200 Predelava nekovinskih rudnin 12.903
10.	011300 Kovinska predelovalna dejavnost 13.225
11.	011400 Strojna industrija	14.445
12.	011500 Proizvodnja prometnih sredstev 12.694
13.	011600'Ladjedelništvo	13.886
14.	011700 Proizvodnja električnih strojev in
aparatov	12.780
15.	011800 Proizvodnja bazičnih kemičnih
izdelkov	15.214
16.	011900 Predelava kemičnih izdelkov	13.583
17.	012000 Proizvodnja kamna, gramoza, in
peska	12.593	I
18.	012100 Proizvodnja gradbenega materiala 12.979 (
19.	012200 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 12.641
20.	012300 Proizvodnja končnih lesenih iz-
delkov	12.207
21.	012400 Proizvodnja in predelava papirja 13.582
22.	012500 Proizvodnja tekstilne preje in tka-
nin	r 12.453
23.	012600 Proizvodnja zgotovljenih tekstil-
nih izdelkov	11.032
24.	012700 Proizvodnja usnja in krzna	13.747
25.	012800 Proizvodnja usnjene obutve in ga- „
lanterije	. 11.733
)
26.	012900 Predelava kavčuka	14.374
27.	013000 Proizvodnja živilskih proizvodov 12.239
28.	013100 Proizvodnja pijač	12.811
29.	013200 Proizvodnja krmil	13.668
30.	013300 Proizvodnja in predelava tobaka 12.333
31.	013400 Grafična dejavnost	13.747
32.	013900 Proizvodnja raznovrstnih izdel-
kov	13.458
33.	020100 Kmetijska proizvodnja	12.535
34.	020200 Kmetijske storitve	15.398
35.	020300 Ribištvo	■	11.538
36.	030000 Gozdarstvo	14.345
37.	040000 Vodno gospodarstvo	11.783
38.	050100 Visoka gradnja	11.933
39.	050200 Nizke gradnje in hidrogradnja 12.987
40.	050300 Instalacijska in zaključna dela
v gradbeništvu	13.892
41.	060100 Železniški promet	13.017
42.	060200 Pomorski promet	17.974
43.	060400 Zračni promet	14.579
44.	060500 Cestni promet	14.600
45.	060600 Mestni promet	14.832
46.	060*700 đevovodni transport	17.085
47.	060800 Prekladalne storitve	14.004
48.	060900 PTT storitve	13.959
49.	070100 Trgovina na drobno	11.969
50.	070200 Trgovina na debelo	14.117
51.	070300 Zunanja trgovina	16.620
52.	080100 Gostinstvo	11.466
53.	080200 Turistično posredovanje	16.832
54.	090100 Obrtne storitve in popravila	13.828
55.	090200 Osebne storitve in storitve go-
spodinjstvom	11.192
56.	100100 Urejanje naselja in prostora	14.884
57.	100200 Stanovanjska dejavnost	13.799
58.	100300 Komunalne dejavnosti	13.272
59.	110100 Bančništvo	14.975
60.	110200 Premoženjsko in osebno zavaro-
vanje	* 15.122
61.	110300 Storitve na področju prometa 14.644
62.	110400 Projektiranje in sorodne tehnične
Storitve	20.059
63.	110500 Geološka raziskovanja	13.262
64.	110600 Raziskovalno-razvojno delo	17.072
65.	110900 Poslovne storitve	14.891
66.	120100 Izobraževanje	14.705
67.	120200 Zrianstvenb-razlskovalna dejav-
nost	17.533
68.	120300 Kultura, umetnost in informacije 15.494
69.	120400 Telesna kultura in šport	12.560
70.	130100 Zdravstveno varstvo	14.402
71.	130200 Družbeno varstvo otrok in mla-
dine in socialno varstvo	11.552 II
II
Poprečni izplačahi mesečni osebni dohodki na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani po na-
vodilu o ugotavljanju višine poprečno izplačanega osebnega dohodka za panogo dejavnosti po podatkih iz periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih Skupnosti, za obdobje januar— marec leta 1981, ki ga je v skladu s 102. členom zakona o službi družbenega knjigovodstva • (Uradni list SFRJ, št. 2/77, 8/77, 22/78, 47/79, 35/80) izdal generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije.
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca za obdobje januar-marec 1981 se dobi tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha od 1. januarja do 31. marca 1981« znesek v stolpcu 5 oznake za me-hanografsko obdelavo 151 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 192. Dobljeni znesek se deli s 3.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 90-7/80-II
Ljubljana, dne 2. julija 1981.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Andrej Levičnik 1. r.
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1125.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik na sejah obeh zborov sprejel«-
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in ■ plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od
1.	januarja 1981 dalje
1.	člen
V 7. členu sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) se spremenijo prispevne stopnje in znašajo:
Občinska zdravstvena skupnost	Stopnja
Ljubljana Bežigrad	10,53
Ljubljana Center	10,53
Ljubljana Moste-Polje	,	10,53
Ljubljana Šiška	10,53
Ljubljana Vič-Rudnik	10,53
2.	člen
Spremeni se 3. člen sklepa, tako da se glasi:
»Delovni ljudje, ki se jim po preflpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki. je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.« '
3.	člen
V 4. členu sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS; spremenjene prispevne stopnje iz 1. člena tega sklepa se uporabljajo od 1. julija 1981 dalje, spremembe in dopolnitve iz 2. in 3. člena tega sklepa pa od 1. januarja 1981 dalje.
St. 420-1/80
Ljubljana, dne 22. junija 1981.
Podpisniki so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik.
1126.
Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS,, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o terpeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec za obdobje 1981—1985 so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd in Ravne na Koroškem na seji dne 2. junija 1981 ter Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec na seji dne 3. jun tja 1981 sprejele
SKLEP
o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1987
I
V sklepu o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 4/81) se peti člen spremeni in glasi:
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali Intelektualne storitve plačujejo prispevek iz 2. člena tega sklepa od istih osnov kot je to določeno v pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost.
II
Sklep o spremembi sklepa začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 06-420-10/76
Datum, dne 3. junija 1981.
Predsednik
Občinske zdravstvene
skupnosti
Dravograd
Ivan Piki 1. r. Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti
Radlje ob Dravi
Karel KoroSec 1. r.
Namestnik predsednika
Občinske zdravstvene skupnosti
Ravne na Koroškem
Ivan Gavez 1. r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti
Slovenj Gradec
Ivo Šisernik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1127.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in druženi kontroli cen (Uradni list SFRJ, St. 1/80 in 38/80), 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na 'področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 2/81) in v zvezi z odlokom o ngjvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in obveznem pošiljanju cenikov v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, Jt. 33/81) izdaja Izvršni svet Skupščine mesta
Ljubljane
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih tene so v pristojnosti mesta in občin, v potrditev Skupnosti m cene mesta Ljubljane
1.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti mesta (navedene so v dogovoru o določitvi proizvodov in storitev, katerih cene so v pristojnosti republike in v pristojnosti občin — Uradni list SRS, št. 32/80), so dolžne poslati Skupnosti za čepe mesta Ljnbljane v potrditev cenike teh proizvodov in storitev.
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti lahko Skupnosti za cene mesta Ljubljane pošljejo v potrditev samo tiste nove cene proizvodov in storitev, ki so jih po ustreznem postopku sprejeli njihovi samoupravni organi.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene mesta Ljubljane v potrditev (Uradni list SRS, št, 10/81)
4.	člen
’Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 30. junija 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Borut Miklavčič 1. r.
1128.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 126. člena statuta mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 2/78) in 2. ter 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 192. seji dne 22. junija 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe in dopolnitve urbanističnega programa in generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest na območju mesta Ljubljane
1
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) in generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) za potek avtocest in regionalnih cest na območju mesta Ljubljane.
2
Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja spremembe in dopolnitve dokumentov iz 1. točke tega sklepa je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem v maju 1981 pod številko projekta 2842.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena 1 mesec dni od dneva te objave zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij v prostorih Skupščine mesta Ljubljane (atrij Magistrata, Mestni trg 1) ter
Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
D	/
St. 1040/1-81
Ljubljana, dne 23. junija 1981.
Predednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Borut Miklavčič 1. r.
CELJE
1129.
Skupščina občine Celje je po 43. členu zakopa o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na ločenih sejah vseh treh zborov dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezerve občine Celje
1.	člen
Iz sredstev rezerve občne Celje se uporabi 2,550.000 dinarjev za sanacije zemeljskih plazov v občini.
Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblašča, da odredi višino sredstev, ki se lahko v okviru zneska iz prvega odstavka tega člena uporabijo za sanacijo posameznih zemeljskih plazov, ki so nastali do uveljavitve tega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-9/81
Celje, dne 25. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1130.
Skupščina občine Celje je po 105. členu statuta občine Celje na seji vseh treh zborov dne 26. junija 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane
1.	člen
V 3. členu odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 4-228/78), se v prvem odstavku spremeni 5. točka in se glasi:
»5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodno-osvobodUnem gibanju, ki imajo po predpisih o po-
kojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;«
2.	člen
V prvem odstavku 4. člena se črta peta alinea.
3.	člen
Črta se 13. člen.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-6/77
Celje, dne 25. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1131.
Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta Lokrovec
1.	člen
Zaradi zagotovitve nemotene izdelave zazidalnega načrta in urejene gradnje stanovanjskih in dri gih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč (v nadaljevanju: splošna prepoved) na območju, ki je prostorsko prikazano na grafični prilogi št. 22/80), kot sestavnemu delu elaborata »omejitve in smernice za območje Lokrovca«, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v maju 1980.
2.	člen
Splošna prepoved obsega območje, ki ga na S omejujejo pare. št. 375/20 in 344/2, meja poteka po vzhodni in severni meji pare. št. 349/6 in 349/26, se obrne proti jugu ob cesti 1157/3, ki jo preseka in se nadaljuje po severni meji pare. št. 368 ter zahodni meji 369, 367/1 in 367/2, nato prečka potok in se proti J nadaljuje po zahodni meji pare. št. 165/1, po S meji 138/7, 138/6, 138/8, 138/9, 138/2 in 137/2 do ceste Loče —Ostrožno, ki jo seka in pride na severno mejo pare. št. 13/2, zahodno mejo pare. št. 135/3, 134/2, 134/1, obkroži pare. št. 872/13 ter po zahodni in južni meji pare. št. 869 znova do ceste 1158/1, nato po južni meji pare. št. 854/8, 860 in 855/1 proti vhodu do potoka
Koprivnice (pare. št. 1140/5) in po njegovi strugi proti S, nakar se izdvoji iz struge in teče po J meji pare. št. 382/4 in 383 in po vzhodni meji pare. št. 382/1 in nadaljuje po strugi potoka pare. št. 1143 in se nato po vzhodni meji pare. št. 375/15, 375/14, 375/17, 375/22, 375/21 zaključi v izhodiščni točki pare. št. 375/20.
Vse parcele v citiranem območju ležijo v k. o. Ostrožno.
3.	člen
Splošna prepoved velja od dneva uveljavitve tega odloka do dneva, ko bo sprejet zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta.
Eventualne izjemne gradnje v tem času lahko dovoli izvršni svet občinske skupščine po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalno območje iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
5.	člen
Vloge občanov, delovnih in drugih organizacij, vložene pri pristojnem občinskem upravnem organu pred uveljavitvijo tega odloka, bodo obravnavane po predpisih, ki so veljali v času njihove vložitve.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-20/80-5
Celje, dne 25. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1132.
Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju kjer Je predvidene
Izdelava zazidalnega načrta Lopata - Gorica
1.	člen
Zaradi zagotovitve nemotene Izdelave zazidalnega načrta in urejene gradnje stanovanjskih in drugih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč (v
nadaljevanju: splošna prepoved) na območju, ki je prostorsko prikazano na grafični prilogi št. 21/80 kot sestavnem delu elaborata »omejitve in smernice za območje Gorice pri Šmartnem«, ki ga ie izbelal Razvojni center Celje v maju 1980.	;
2.	člen
splošna prepoved obsega območje, ki leži v k, p. Medlog in k. o. Šentjungert.
V k. o. Medlog poteka meja območja na zahodu po zahodni meji pare. št. 46/3 in 47, severni meji pare. št. 195, kjer se nadaljuje po potoku Sušnici proti jugu in se nato obrne proti severu po Z in severni meji pare. št. 203/1, 201/2 in 201/1, preseka eesto Medlog—Celje in se nadaljuje proti V ob cesti Šmartno—Celje do potoka ter se obrne proti severu, kjer preseka pare. št. 98 in teče po severni meji pare. št. 98 in'99, vzhodni meji pare. št. 71/1 in 73, kjer se obrne proti zahodu po S meji pare. št. 71/1, 71/6, preseka cesto 74/1 in znova teče proti severu po vzhodni meji pare. št. 83/2, 79, 80, 81 in 82 dp ceste Celje—Šmartno in ob njenem vzhodnem robu, jo nato preseka in se	s potekom	po severni	in zahodni meji
pare. št. 51/11	in	51/2 ter	ob cesti Galicija—Celje za-
ključi v izhodiščni točki, ko se območje nadaljuje v k. o. Šentjungert. Na J poteka meja od stalne točke s pare. št. 1144/2 ob cesti v Galicijo in se obrne proti S po zahodni meji parđ. št. 1176/4, 1176/2, 1182 in 1380, 1170, 1173, južni meji pare. št. 683, 682, -679/5, na S obkroži pare. št. 679/3'in se nadaljuje proti J ob cesti pare. št. 1683	do	stičišča	s pare. št.	713/2 ter se po
zahodni meji	te	pare. in pare. št.	712/2 ter 712/1
zaključi v izhodiščni točki.
3.	člen
Splošna prepoved ne velja za območje Lopate, ki se lahko izgrajuje po tehnični prilogi št. 442/68 in lokacijski dokumentaciji št. 349/75, ki ju je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje in za območje Gorice pri Šmartnem, kjer je dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov po tehnični prilogi št. 223/76, ki jo'je izdelal Razvojni center Celje.
4.	člen
Splošna prepoved na območju opisanem v 2. členu, razen izjem, cit. v 3. členu tega odloka, velja od dneva uveljavitve tega odloka do dneva, ko bo sprejet zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta.
Eventualne izjemne graditve v tem času lahko dovoli izvršni svet občinske skupščine po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
5.	člen
Zazidalno območje iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
6.	člen
Vloge občanov, delovnih in drugih organizacij, vložene pri pristojnem občinskem upravnem organu pred uveljavitvijo tega odloka, bodo obravnavane po predpisih, ki so veljali v času njihove vložitve.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-20/80-5
Celje, dne 25. junija 1&81.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1133.
Skupščina občine Celje je po 3. členu zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS,- št. 7/77) in prvega odstavka 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
• obveznem radiografskem slikanju prebivalcev občine Celje in odkrivanju sladkorne bolezni v letu 1981
,	1. člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze bo v letu 1981 obvezno radiografsko slikanje prebivalcev občine Celje, ki so bili rojeni do vključno 31. 12. 1941 (stari nad 39 let). Hkrati se bo odkrivala tudi sladkorna bolezen (s pomočjo preiskave urina).
2.	člen
Radiografsko slikanje in preiskava urina sta za prebivalce brezplačna. Sredstva zagotovi Občinska zdravstvena skupnost Celje.
>. člen
Akcija bo potekala od 18. 8. 1981 do 4. 9. 1981.
4.	člen
Po zaključni akciji se morajo osebe, poklicane s posebnim pozivom pristojne zdravstvene organizacije, odzvati na kontrolni pregled.
5.	člen
Občinski komite za družbene dejavnosti imenuje za izvedbo akcije štab, ki organizira, vodi in usmerja akcijo in po zaključku te predloži poročilo o delu občinski zdravstveni skupnosti in komiteju.
6.	člen
Neposredni nosilec in organizator realizacije akcije je občinski odbor RK Celje, pri katerem tudi deluje štab za izvedbo obveznega radiografskega slikanja in odkrivanja sladkorne bolezni.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejše predpise in ukrepe za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljata organ sanitarne inšpekcije občine Celje in občinski komite za družbene dejavnosti v okviru svojih pristojnosti.	-
9.	člen
Z denarno kazni ji do 1.000 din se za prekršek Kaznuje oseba, ki se'ne udeleži radiografskega slikanja in odkrivanja sladkorne bolezni ali se ne odzove posebnemu pozivu pristojne zdravstvene organizacije na kontrolni pregled, oziroma kakorkoli drugače ovira uresničevanje tega odloka ali predpisov in ukrepov, izdanih na njegovi podlagi.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 51-2/80-4
Celje, dne 25. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1134.
Skupščina občine Celje je po 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 8/78) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
*
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980
1.	člen
Potrdi se letni davčni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje ter zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980.
2.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje:
Prispevki Starostno In davki zavarovanje
—	obremenitve	115,017.431,10	3,809.958,00
_ odpisi	61.117,00	2.323,00
_ plačila	105,812.205,95	3,584.219,40
—	znesek dolga zavez. 11,903 742,55	506.771,40
—	znesek preplačil	2,759 534,40	203.355,80
—	računčki saldo	9,144.158,15	303.415,60
3.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke in starostno zavarovanje kmetov.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/81-8
Celje, dne 25. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
CERKNICA
1135.	'
Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), 2. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1981 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Cerknica
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obp/ lenj prsnega koša, se v občini Cerknica izvede obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1942 in pred tem časom.
2.	člen
Čas radiofotografiranja določi skladno s programom Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik občinski upravni organ pristojen za zdravstvo in socialno varstvo.
3.	člen
Stroški organizacijskega dela radiofotografske akcije gredo v breme občinskega proračuna, stroški strokovnega dela akcije pa v breme občinske zdrav stvene skupnosti.
4.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo pozvane osebe na individualni poziv občinskega upravnega organa pristojnega za zdravstveno in socialno varstvo odzvati na kontrolni pregled.
5.	člen
Upravni organ pristojen za zdravstveno in socialno varstvo občine Cerknica je pooblaščen, da po
potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 din do 20.000 dinarjev se kaznuje:
—	kdor se ne odzove vabilu za radiofotografira-nje ali kontrolni pregled,
—	kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju.
St. 510-1/80
Cerknica, dne 26. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
IDRIJI
1136.
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Idrija je skladno s 16. členom statuta Skupnosti otroškega varstva Idrija na svoji seji dne 29. junija 1981 sprejela
SKLEP
o spremembi prispevne stopnje za zbiranje sredstev za denarne pomoči
1
Prispevna stopnja za zbiranje sredstev za denarne pomoči v Skupnosti otroškega varstva občine Idrija se spremeni tako, da od 1. julija 1981 znaša 1,66 od bruto osebnih dohodkov.
Sklep o spremembi prispevne stopnje je sprejelo preko pooblaščenih organov 88% delavcev v združenem delu občine Idrija.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1981.
St. 420-1/81
Idrija, dne 1. julija 1981.
Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Idrija
Breda Hiti 1. r.
KAMNIK
1137.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. in 183. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, it. 7/78 In 27/80) na 33. seji druž-
benopolitičnega zbora dne 1. julija 1981 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1981 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1980
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kamnik za leto 1980, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Kamnik za leto 1980.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1980 so znašali:
I. Proračun	din
Prihodki	73,719.712,60
Odhodki	66,486.906,15
Presežek prihodkov nad odhodki	7,232.806,45
II. Rezervni skla''	
Prihodki	1,867.981,25
Odhodki	100.000,00
Presežek prihodkov nad odhodki	1,767.981,25
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine v višini 7,232.806,45 din se razporedi:
din,
a)	za kritje tekočih proračunskih potreb v letu 1981	5,071.905,20
b)	za financiranje občinskih blagovnih rezerv s
—	sredstva od vplačanih razlik v cenah	356.611,25
—	sredstva izločena po dogovoru o omejevanju splošne porabe na posebno
partijo proračuna	—	50% del	902.145,00
c)	za intervencije v kmetijstvu
—	sredstva izločena po dogovoru o omejevanju splošne porabe na posebno
partijo proračuna	—	50	%	del	902.145,00
Razporejena sredstva pod točko b in c se prenesejo na račun samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik.
4.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 1,767.981,25 din se prenese v rezervni sklad občine Kamnik za leto 1981.
5.	člen
/a odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 020-18/81
Kamnik, dne 2. julija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r
Bilanca doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1980
	Vrsta prihodkov m nameni porabe	Znesek
0	Prenesena sredstva	4,009.198,20
1	Davek iz osebnega dohodka	29,610.289,10
2	Davek na premoženje in davek	
	na dohod, od prem.	3,933.648,35
2	Prometni davek	27,611.610,05
3	Takse	2,372.918,95
5	Prihodki po posebnih predpisih	3,161.338,65
6	Prihodki upravnih organov in dru-	
	gi prihodki	3,000.709,30
7	Prispevki drugih DPS	20.000,00
	Skupaj prihodki	73,719.712,60
01	Dejavnost organov DPS	39,973.208,40
02	Dejavnost LO	3,720.000,00
03	Dejavnost DPO in društev '	3,934.200,00
04	Negospodarske investicije	3,108.522,15
08	Socialno skrbstvo	3,731.647,15
09	Zdravstveno varstvo	40.843,00
10	Komunalna dejavnost	1,559.342,20
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,666.800,00
16	Intervencije v gospodarstvu	7,780.197,25
17	Tekoča proračunska rezerva	300.000,00
18	Rezervni sklad	672.146,00
	Skupaj razpored prihodkov	66,486.906,15
Kamnik, dne 2. julija 1981
2.	člen
Za 3. členom odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1981 se dodajo trije novi členi 3a, 3b in 3c, ki se glase:
3.a člen
Prihodki občinskega proračuna se razporedijo:
—	na sredstva za razporeditev	83,087.090
—	na sredstva nerazporejenih prihodkov in sredstva posebne razporeditve	5,712.910
Sredstva nerazporejenih prihodkov in sredstva posebne razporeditve se razdele za tele namene:
1.	na sredstva redne proračunske rezerve	^
2.	na sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna kot presežki nad dogovorjeno ravnijo:
—	po zaključnem računu proračuna za leto 1980
—	po proračunu za leto 1981
3.	na sredstva razlik v cenah, ki jih plačujejo OZD in občani:
—	po zaključnem računu proračuna za leto 1980
—	po proračunu za leto 1981
din
580.165
1,804.290
2,844.600
356.611
127.244
1138.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 125. ter 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. 7. 1981 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 7. 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1981
1.	člen
Drugi člen odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 1-68/81) se spremeni in glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 88,800.000 din, kateri predstavljajo:
din
—	sredstva dogovorjene dovoljene
porabe	85,955.400
—	sredstva pres"žka nad dogovorjeno porabo	2,844.600
Pregled prihodkov spremembo občin, koga proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.b člen
Od sredstev razporejenih po namenu 16 — Intervencije v gospodarstvu se prenesejo na samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik:
—	sredstva za kmetijsko pospeševalno službo
—	sredstva za nadomeščanje dela drobnoprodajnih cen mesa (kompenzacije)
—	sredstva za intervencije v kmetijstvu
—	sredstva za formiranje občinskih blagovnih rezerv v kmetijstvu
din
900.000
1.804.500
1.769.500
400.000
Posebna sredstva za vzpodbujanje izvoza v znesku 1,529.200 din se bodo razporejala po zveznem ali republiškem predpisu oz. ustreznem sporazumu.
3.c člen
Sredstva iz namena 17 — Nerazporejeni prihodki, izločena sredstva na posebno partijo žiro računa proračuna, kot presežek nad dogovorjeno porabo leta 1980 v znesku 1,804.290 din in sredstva razlik v cenah, ki jih plačujejo OZD in občani, dosežene v letu 1980 v znesku 356.611 din, se prenesejo na samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik. Prenešena sredstva se razporede za namene določene v 3. členu odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1980.
Iz sredstev presežka nad dogovorjeno porabo po proračunu za leto 1981 v znesku 2,844.600 din se zagotavlja . 50,0 % del kot udeležbo samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji in 50,0% del samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik, za nadomeščanje dela drobnoprodajnih cen mesa. Udeležba se zagotavlja na način in v rokih določenih z aneksom k družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981.
V letu 1981 dospeli prihodki od razlik v cenah, ki jih plačujejo OZD in občani, za katere je v proračunu predvidena višina 127.244 din, se prenašajo na samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik za namene financiranja občinskih blagovnih rezerv.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1981.
St. 400-0/80
Kamnik, dne 2. julija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
Bilanca spremenjenih prihodkov in splošnega razporeda ' prihodkov proračuna občine Kamnik za
leto 1981
Vrsta prihodkov In nameni porabe	Znesek
0	Prenešena sredstva	7.282.800
1	Davek iz osebnega dohodka	36.520.000
2	Davek na premoženje in na dohod.	
	od premoženja	4.270.000
2	Prometni davek	31.100.000
3	Takse	2.500.000
5	Prihodki po1 posebnih predpisih	3.400.000
6	Prihodki upravnih org. in drugi pri-	
	hodki	8.097.104
7	Prispevki drugih DPS	20-000
	Skupaj prihodki'	88.800.000
01	Dejavnost organov DPS	52.486.520
02	Dejavnost LO	6.400.700
03	Dejavnost DPO in društev	5.116.000
04	Negospodarske investicije	1.722.430
08	Socialno skrbstvo	4.530.000
09	Zdravstveno varstvo	70.000
10	Komunalna dejavnost	1.274.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1.780.000
16	Intervencije v gospodarstvu	8.853.200
17	Tekoča proračunska rezerva	5.712.910
18	Rezervni sklad	854.240
	Skupaj odhodki	88.800.000
1139.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list / SRS, št. 2/73) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78), na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Kamnik za leto 1980
1
Potrdi se davčni zaključni račun občine Kamnik za leto 1980 in sicer:
A. Davki in prispevki
—	odmera in pripisi
—	stroški in obresti
—	odpisi
—	plačila
—	stanje terjatev na dan
—	stanje terjatev na dan
din
80,616.885,10 842.040,95 1,599.155,20 74,452.037,75 . 12. 1979 10,222.435,60 . 12. 1980 15,680.108,70
B. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov
din
—	odmera in pripisi
—	odpisi
—	plačila
—	stanje terjatev nadan 31. 12. 1979
—	stanje terjatev na dan 31. 12. 1980
2,818.919,50
140.426,00
1,951.974,15
506.204,95
808.270,15
2
Izkazane terjatve v skupnem znesku 17,863.659,95 din in preplača v znesku 1,430.221 din se prenesejo v leto 1981.
3	/
Davčni zaključni račun občine Kamnik za leto 1980 je sestavni del tega sklepa.
*	4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/81-7
Kamnik, dne 2. julija 1981.
J
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
Kamnik, dne 2. julija 1981.
1140.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 37/72) in 185. člena statuta občina Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. julija 1981 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi eaaidalnefa načrta Vrhpolje • Nevlje
1.	člen
S tem odlokom se dopolnjuje programski del zazidalnega načrta Vrhpolje - Nevlje, ki je po noveliranem urbanističnem načrtu za območje Kamnika opredeljen z oznako NS-2 in NS-3.
/.
2.	člen
Programski del dopolnitve zazidalnega načrta Vrhpolje - Nevlje z oznako NS - 2 št. projekta 10/80 in z oznako NS-3, št. projekta 39/81, ki ga je izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik zajema:
—	objekt trgovine osnovne preskrbe z dovozno cesto in parkirišče;
—	prizidek k obstoječi osnovni šoli;
—	objekt vzgojnovarstvenega zavoda prve faze ? rezervatom zemljišča za razširitev tega objekta;
—	tri enodružinske stanovanjske hiše v zazidalnem otoku NS-2;
—	dve visokopritlični stanovanjski hiši s poslovnimi prostori v kletni etaži v zazidalnem otoku NS-3.
8. člen
Dopolnitve zazidalnega načrta so na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Kamnik.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-28/81
Kamnik, dne 2. julija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
l
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1141.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/70), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zajcona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 185, člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 7/78) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega de-
la in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1981 sprejela
ODLOK
o obratovalnem (asu v OZD s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov
▼ občini Kamnik
I.	SPLOSNZ DOLOČBE
L člen
S tem odlokom se določa razporeditev, začetek in konec delovnega časa v OZD in obratovalnicah samostojnih obrtnikov s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrtnih in drugih storitvenih dejavnosti na območju občine Kamnik.
Ce je razporeditev, začetek in konec delovnega časa v posamezni dejavnosti dogovorjen s samoupravnim sporazumom, veljajo določila tega sporazuma,
2.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za poslovne enote, ki so ustanovljene za potrebe svoje delovne skupnosti ali druge zainteresirane organizacije in nimajo javnega pomena.
3.	člen
OZD, samostojni obrtniki in ostali iz 1. člena tega odloka morajo obratovalni čas v svojih poslovalnicah priglasiti pristojnemu upravnemu organu SO Kamnik.
*	4. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko v soglasju s krajevnimi skupnostmi in potrošniškimi sveti dovoli, da at delovni čas izjemoma podaljša, apremeni ali se obrat iz upravičenih razlogov’začasno zapre.
Dovoljenje za kratkotrajno spremembo ali prekinitev delovnega časa (do 3 dni) izda pristojni upravni organ SO Kamnik sam.
5.	člen
Obratovalni čas mora biti v vseh obratih objavljen na vidnem mestu na ustrezen način.
Na enak način mora biti objavljena tudi začasna sprememba ali prekinitev obratovalnega časa.
II.	OBRATOVALNI CAS TRGOVINA
6.	člen
Zasebne prodajalne za prodajo na drobno in OZD, ki se bavijo s posli blagovnega prometa ip niso podpisnice samoupravnega sporazuma o načinu sodelovanja; in dogovarjanja o enotni uvedbi obratovalnega časa na območju občine Kamnik, ki prodajajo živilske, neživilske proizvode in mešano blago, obratujejo z obratovalnim časom in sicer:
Od ponedeljka do petka
a)	vse vrste prodajaln, ki obratujejo z neprekinjenim delovnim časom (non-stop)
b)	vse vrste prodajaln, ki obratujejo z deljenim delovnim časom
c)	klasične prodkjalne zunaj mesta
T letnem Času	v zimskem Času
od	7.	do	19.30	ure
od	8.	do	12.00	ure
od	14.	do	17.30	ure
od	8.	do	15.30	ure
od	7.	do	19.00	ure
od	8.	do	12.00	ure
od	14.	do	17.80	ure
od	8.	do	16.80	ure
v soboto
V sobotkh vse vrste prodajaln obratujejo od 7. do 13. ure, razen prodajaln z deljenim delovnim časom in klasičnih prodajaln zunaj mesta, ki obratujejo od 8. do 12.30 ure.
Ne glede na čas naveden v prejšnjem odstavku, obratujejo vse prodajalne prvo soboto v mesecu najmanj do 15. ure.
Ob nedeljah je dežurna najmanj ena trgovina z živili.
*	7. člen
Ob z zakonom določenih praznikih prodajalne ne obratujejo. Na dan pred praznikom obratujejo običajno. V primeru več dni trajajočih praznikov določi dežurstva pristojni upravni organ občine, kolikor tega ne ureja samoupravni sporazum.
8. člen
Delovni čas traja v poletnem obdobju od 1. maja do 30. septembra, v zimskem od 1. oktobra do 30. aprila.
BENCINSKE ČRPALKE
9.	člen
Obratujejo vsak delavnik od 6. do 20. ure.
Ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih obratuje dežurna črpalka od 6. do 20. ure.
Dežurstvo določa pristojni upravni organ SO Kamnik.
GOSTINSTVO IN TURIZEM
10.	člen
Gostinski obrati obratujejo:
a)	recepcije hotelov, motelov in penzionov med 0,00 in 24. uro
b)	restavracije, gostilne in kavarne med 7. in 24. uro
c)	slaščičarne, okrepčevalnice med 6. in 20. uro
č) bifeji med 7. in 20. uro
d)	disko klubi med 18. in 24. uro
e)	nočni bari med 20. in 04. uro. 11
11.	člen
Ob z zakonom določenih praznikih, ter na pustno soboto, nedeljo in torek smejo gostinski obrati po-* daljšati obratovalni čas do 04. ure zjutraj.
Zaradi turističnih ali drugih prireditev lahko pristojni občinski upravni organ dovoli podaljšanje obratovalnega časa.	/
12.	člen
Gostinski obrati imajo lahko v tednu en prost dan, ki ga določijo v soglasju s krajevno skupnostjo in občinskim upravnim organom.
Bifeji imajo lahko prost dan na nedeljo.
TURISTIČNE POSLOVALNE AGENCIJE
13.	člen
Turistične poslavalne agencije obratujejo:
a)	od ponedeljka do petka od 7.30 do 15. ure
b)	ob sobotah od 7.30 do 11. ure
c)	vsak prvi in zadnji dan v mesecu od 7.30 do 16. ure
ZlCNICE
14.	člen
Žičnice obratujejo:
a)	v poletni sezoni od junija do septembra vsako uro
nihalka od 8. do 19. ure,
sedežnica od 8,10 do 18,10 ure,
b)	v zimski sezoni od decembra do marca (vsako uro)
nihalka od 8. do 18. ure
sedežnica od 8,10 do 17,30 tire.
c)	izven sezone
nihalka ob 8., 12.55 in 18. uri
d)	v soboto in nedeljo in z zakonom določenih praznikih v sezoni in izven sezone obratujeta nihalka in sedežnica vsako uro od 8. do 18. ure
e)	po potrebi nihalka in sedežnica obratujeta tudi izven določenega voznega reda.
Obratovalni čas žičnic mora biti objavljen na vidnem mestu, na ustrezen način, na spodnji in zgornji postaji žičnice.	k
Na enak način mora biti objavljena tudi začasna sprememba ali prekinitev obratovanja žičnic.
OBRT
15.	člen
OZD s področja obrti in obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo s strankami, obratujejo dnevno najmanj od 8. do 12. ure, in od 16. do 18. ure.
Frizerske obrtne delavnice obratujejo:
—	v ponedeljek od 14. do 19. ure
—	v torek, sredo, četrtek, petek od 7. do 19. ure
—	v seboto od 6. do 12. ure
Obrtniki, ki opravljajo storitve izven poslovnega prostora morajo na primeren način omogočiti strankam sprejemanje naročil za storitve.
Ul. OSTALE DOLOČBE
16.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje tržna inšpekcija.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 din se kaznuje za prekršek OZD ali samostojni obrtnik če:
1.	ne določi obratovalnega časa in ne posluje v skladu s 6., 7., 9., 10., 11., 14., in 15. členom tega odloka,
2.	ne priglasi obratovalnega časa pristojnemu upravnemu organu SO Kamnik (3. člen)
3.	začasno podaljša ali spremeni obratovalni čas oziroma če prekine obratovanje brez dovoljenja pristojnega upravnega organa (4. člen)
4.	nima obratovalnega časa ali dovoljene spremembe obratovalnega časa izobešenega na vidnem mestu (5. člen).
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500 do 3000 din.
V.	KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razporeditvi poslovnega časa v poslovnih enotah trgovske, gostinske, turistične in storitvene obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/73) in (Uradni list SRS, št. 7/77).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Obratovalni čas je treba uskladiti s tem odlokom v roku 60 dni po objavi.
St. 20-38/80
Kamnik, dne 2. julija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
*	1142.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na skupnem zasedanju čbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1981 sprejela
ODLOK
o ukrepih v živinoreji na območju občine Kamnik
1.	člen
Na območju občine Kamnik se oplojevanje govedi, konj, svinj in ovac opravlja z osemenjevanjem ali s pripustom.
2.	člen
Oplojevanje goveda se na območju občine Kamnik opravlja z osemenjevanjem, oplojevanjem s pripustom pa je dovoljeno v naslednjih naseljih: Veliki in Mali Rakitovec, Gabrovica, Laseno in Gozd.
3.	člen
Oplojevanje svinj je na območju občine Kamnik dovoljeno s pripustom in z osemenjevanjem. Oplojevanje kobil se vrši s pripustom.
4.	člen
Za oplojevanje s pripustom se smejo uporabljati samo ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom.
Odbiro plemenjakov vrši vsako leto komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
5.	člen
Za organizacijo osemenjevanja in pripusta goveda, svinj in kobil na območju občine Kamnik skrbi Veterinarski zavod Kamnik - Domžale kot pooblaščena organizacija.
6.	člen
Veterinarski zavod Kamnik - Domžale je dolžan skrbeti za zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasno zamenjavo, pri čemer upošteva ugotovitve in sklepe občinske in republiške komisije za priznavanje plemenjakov.
7.	člen
Med rejcem plemenjaka in pooblaščeno organizacijo iz 5. člena tega odloka mora* biti sklenjena pismena pogodba o nabavi, reji in zamenjavi plemenjaka.
8.	člen
Veterinarski zavod Kamnik - Domžale je dolžan zaradi izvajanja reprodukcije in selekcije v živinoreji, kot zadev posebnega družbenega pomena, zagotoviti osemenjevanje in pripust za plemenice vse dni v letu, razen 1. januarja, 1. maja, 1. novembra in 29. novembra, DO Emona kmetijska kooperacija pa voditi evidenco zaroda ter izvajati selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav v skladu s predpisi.
9.	člen
Ob vsaki osemenitvi oziroma pripustu plemenice izda osemenjevalec oziroma rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, pomembne za ugotavljanje in spremljanje proizvodnih sposobnosti živali, ki se oplojujejo iz njihovega potomstva.
10.	člen
Na območju občine Kamnik velja za osemenjevanje oziroma pripust cena, ki jo določi Živinorejska
/
poslovna skupnost Slovenije in spremlja Republiška skupnost za cene.
Veterinarski zavod Kamnik - Domžale je dolžan zagotoviti opravljanje vseh storitev, ki so zajete v ceni osemenjevanja, določeni na načirt iz 1. odstavka tega člena.
Cena oplojevanja živali na območju občine Kamnik je enotna. Cena se regresira, o višini regresa pa odloča Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja upravni organ SO Kamnik, pristojen za kmetijsko in veterinarsko inšpekcijo.
12.	člen
Kršenje določil tega odloka se kaznuje po kazenskih določbah zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list' SRS, št. 17/78).
13.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 5/67).
14.	člen
Ta odlok zaačne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-27/81-4
Kamnik, dne 2. julija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kamnnc Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
KOČEVJE
1143.
#
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. maja 1981 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1980
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1980.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1980, obsega:
	Plan 1980	Realizacija 1980	Index
Prihodke v višini	44,774.282,15	51,293.763,65	114
Odhodke v višini Prihodke nad odhodki	44,774.262,15	44,179.741,25	99
v višini		7,114.022,40	
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki v višini 7,114.022,40 din se v celoti prenese v prihodke proračuna občine Kočevje za leto 1981.
4.	člen
Sredstva rezerv občinskega proračuna izkazujejo:
din
Prihodke v višini	^	1,570.702,20
Odhodke v višini	—
Presežek prihodkov nad odhodki v višini	1,570.702,20
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki občinskega rezervnega sklada v višini 1,570.702,20 din se v celoti prenese v prihodke sredstev rezerv za leto 1981.
6.	člen
Ta odlok začhe veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/79-3/9
Kočevje, dne 7. maja 1981.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
Pregled prihodkov po poaameBnih vri teh ter odhodkov po glavnih namenih porabe
I.	Prihodki	'
zžatp‘	Vrsta prihodka	Plan 1980	Realizacija 1980	Index
1 2	3	4	5
1. Davki iz OD	17,834.453,00	19,612.768,30	110
2. Davki od prometa proizvodov in od plačil za storitve	18,657.000,00	20,488.367,05	110
3. Davki na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic	1,920.000,00	4,179.607,85	218
4. Takse	1,849.000,00	2,300.557,40	124
5. Prihodki po posebnih predpisih, prihodki Upravnih organov in drugi prihodki	‘. 2,181.000,00	2,458.999,50	113
6. Prihodki od drugih DPS	960.000,00	880.654,40	92
7. Prenešena sredstva iz leta 1979	1,372.809,15	„	1,372.809,15	100
Skupaj prihodki	44,774.262,15	51,293.703,65	114
II. Odhodki
Zap. št.	Glavni namen	Plan 1980	Realizacija 1980	Index
1	2	3	|	4	5
1.	Dejavnost organov DPS	24,257.291,00	24,429.137,85	101
2.	Dejavnost ljudske obrambe	3,330.000,00	3,398.146,00	102
3.	Dejavnost DPO	\	2,819.000,00	2,833.740,65	101
4.	Negospodarske investicije N	4,761.158,00	2,628.561,40	55
5.	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,600.000,00	1,600.000,00	100
6.	Socialno varstvo	3,684.700,00	3,652.887,15	100
7.	Zdravstveno varstvo	34.000,00	17.635,45	52
8.	Komunalna dejavnost	332.000,00	332.700,00	100
9.	Intervencije v gospodarstvu	1,364.000,00	2,733.658,95	200
10.	Tekoča proračunska rezčrva	^432.113,15		
11.	Izločena sredstva obvezne rezerVe	430.000,00	558.690,85	130
12.	Izločena sredstva za blagovne rezerve	1,730.000,00	1,994.582,95	115
	Skupaj odhodki	44,774.262,15	44,179.741,25	99
	Saldo 31. 12. 1980		7,114.022,40	
1144.
Na podlagi- 4. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SftS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. maja 1981 sprejela
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir v občini Kočevje
1.	člen
Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih navedenih v odloku, na nedovoljen način moti mir, razvedrilo in počitek občanov, krši družbeno disciplino in javno moralo, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, kvari zunanji izgled naselij na območju občine Kočevje.
2.	člen
Kartanje in druge igre v javnem lokalu lahko prepove pristojni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v kraju.
Kartanje ali druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi brganizacija združenega dela ali zasebni gostinec.
Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu.
3.	člen
/š denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor:
1.	poškrjuje drevje ali drugo okrasno grmičevje ali trga cvetje na javnih površinah;
2.	tabori izven kraja, kjer je določeno za taborjenje;
3.	odlaga smeti ali druge odpadke izven prostorov, ki so namenjeni za odlaganje smeti in odpadkov;
4	prinaša ali toči alkoholne pijače na športnih pl ireditvah;
5.	meče predmete ali stepa karkoli skozi okno ali z balkona;
6.	meče ali pometa odpadke in druge predmete V ulične požiralnike, ki jih utegnejo zamašiti;
7.	meče odpadke ali druge predmete v stoječe in tekoče vode;
8.	spi na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjene splošni rabi;
9.	meče kamenje ali druge predmete, strelja z zračno puško, lokom ali fračo na kraju , kjer s tem dejanjem lahko ogroža varnost ljudi ali premoženja;
10.	poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake, košare ali drugo posodo za odpadke, postavljene na javnih mestih;
11.	poškoduje, prevrača, prestavlja ali zamaže klopi, mize, ograje ter druge naprave na javnih mestih ali igriščih;
12.	postavi na zgradbe, prizidke, ograje, okna, balkone, nezavarovane predmete ali cvetlične lončke;
13.	neupravičeno opusti popravilo zgradbe, objekta ali naprave ali ne odstrani objekta ali naprave, ki ogroža varnost ljudi in premoženja.
Pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti se kaznuje za prekršek iz 1., 3., 4., 6., 7. in 13. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev.
Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do
3.000	dinarjev.
4.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor:
1.	se kljub opozorilu zadržuje preko dovoljenega obratovalnega časa na prireditvenem prostoru, v gostinskih ali drugih lokalih;
2.	kadi v kinematografih, javnih prostorih ali na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano;
3.	hodi in se vozi po zelenih površinah v parkih ali drugih zelenicah, kjer je to prepovedano;
4.	kljub preppvedi igra karte ali druge igre v javnem lokalu;
5.	pušča pse, mačke, kokoši in drugo perutnino na ulice, ceste, parke in druge površine mesta Kočevje.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena lahko izterja denarno kazen na kraju samem delavec milice. O plačani denarni kazni se izda potrdilo.
5.	člen
Predlog za uvedbo postopka za prekršek po tem odloku lahko poda postaja milice, pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve ali oškodovanec.
6.	člen
Nadzorstvo nad določili tega odloka opravljata postaja milice in pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski list št. 18/67 in 3/68).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-2/81-6/1
Kočevje, dne 7. maja 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
LITIJA
1145.
Na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7-320/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-019/77) in 276. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, Št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 3. marca 1981 in 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini
Litija
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju mesta Litijo s Smartnom in krajevne skupnosti Kresnice predpisuje plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meja urbanističnega načrta za mesto Litija s Šmartnim 'Uradni Hat SRS, št. 42/67) ter zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meja zazidalnega načrta za
naselje Kresnice (Uradni list SRS, št. 31-1442/76).
Območje za katero se predpisuje plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na področju Litije in Smartna je določeno na pregledni karti mesta v merilu 1 :5000 in je sestavni del tega odloka.
V Kresnicah je območje določeno z mejami zazidalnega načrta za naselje Kresnice.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, ki so neposredno uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
4.	člen	•>
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne predpisuje za zemljišče, ki se uporablja:
—	za potrebe ljudske obrambe,	1
—	za objekte tujih držav,
—	za tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti,
—	za osebje narodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
—	za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljiščih izvzete iz nacionalizacije.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega zemljišča se tudi ne predpisuje zavezancem, ki opravljajo kmetijsko dejavnost ali jim je to edini poklic oziroma vir preživljanja s pogojem, da obdelujejo in uporabljajo sami zemljišče. V primeru pridobitve prednostne pravice na zemljišču se zavezancu odmeri nadomestilo od tega stavbnega zemljišča.
5.	člen
Plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo petih let oproščen občan:
a)	ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe,
b)	ki je zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Oprostitev plačila nadomestila se šteje pet let od dneva prevzema stanovanja oziroma stavbne parcele.
6.	člen
Občanom z nižjimi osebnimi dohodki se v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin zniža višina nadomestila. Za izračun se smiselno uporabi tabela za delno nadomestitev stanarine.
Plačevanja nadomestila so oproščeni občani, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč.
Upravni organ lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance in imetnike stanovanjske pravice plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca ali imetnika stanovanjske pravice ter njegove družine (elementarne in druge nezgode, dolgotrajna bolezen v družini, smrt zaposlenega zakonca, itd,).
Za oprostitev plačila nadomestila za uporabo ^stavbnega zemljišča po zgoraj navedenih določilih mora zavezanec vložiti vlogo pri pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
7.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se predpisuje od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Prav tako se predpiše nadomestilo tudi za tisti del nezazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom ih ki ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se predpiše od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj, poslovnih prostorov in garaž.
8.	člen
Za znatno preseganje površine za zazidano stavbno zemljišče iz drugega odstavka prejšnjega člena se smatra tisto zazidano stavbno zemljišče, ki presega 'površino:
a)	800 m2, če stoji na njem stanovanjska hiša,
b)	800 m2, če stoji na njem obrtna delavnica,
c)	1200 m2, če stoji na njem stanovanjska hiša z obrtno delavnico.
9.	člen
Merila po katerih se določa višina nadomestila po tem odloku so:
a)	stopnja opremljenosti Zemljišča s komunalnimi napravami,
b)	smotrno izkoriščanje zemljišča,
c)	lega, namembnost in pridobitna ugodnost stavbnega zemljišča.
10.	člen
1.	Merila za določitev točk na m1 uporabne stanovanjske površine, poslovnih prostorov in garaž glede na komunalno opremljenost so:
toik/m*
a)	urejeno cestišče (asfalt, beton)	20
b)	neurejeno cestišče (makadam	10
c)	možnost priključitve na vodovod	20
d)	možnost priključitve na kanalizacijo	10
e)	možnost priključitve na električno omrežje	20
f)	javna razsvetljava	20
g)	zelene površine na funkcuitltllnem zemljišču	10
2.	Območja za stanovanja in družinske hiše so glede na leto razdeljena v tri skupine. Meje območij so določene na karti 1 :5000 za Litijo in Šmartno in 1 :1000 za Kresnice in so sestavni del tega odloka:
točk/m1
I.	stopnja	go
II.	stopnja	20
Ul. stopnja	lo
3v Območja za proizvodne namene so glede na lego in namembnost razdeljena na stopnje, ki so določene v karti I : 5000 za Litijo in Šmartno in 1 :1000 za Kresnice:
točk/m1
I.	stopnja — predeli obstoječe proizvodne dejavnosti, ki so v skladu z zazidalnim načrtom 150
II.	stopnja — predeli kjer ta dejavnost sovpada s stanovanjsko gradnjo in ni v skladu
z zazidalnim načrtom	120
III.	stbpnja — predeli, ki so določeni za
razvoj te dejavnosti	100
4.	Območje za družbene namene je enot-
no za celotno področje Litije, Smartna in Kresnic	50
5.	Območja za poslovne namene glede na pridobitno ugodnost in druge pogoje so določena na karti v merilu 1 :5000, ki je sestavni dela tega odloka. Območje je razdeljeno v tri stopnje:
T	točk/m*
I.	stopnja — pridobitno ugodne lokacije za
trgovino, gostišče, obrti in podobno	300
II.	stopnja — pridobitno manj ugodne lokacije	150
Ul. stophja — posamezne lokacije na katerih želimo razvijati poslovne dejavnosti	50
Za objekte družbene preskrbe (obrati družbene' prehrane, pekarne, mlekarne in klavnice) se število točk zniža za 40 odstotkov.
6.	Nezazidalno stavbno zemljišče se ovrednoti z 50 °/o točk zazidalnega stavbnega zemljišča glede na komunalno opremljenost s komunalnimi objekti in napravami, leto, namembnost, pridobitno ugodnost in druge pogoje.
11.	člen
Število točk za določitev višine nadomestila za uporabo stavnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 3. člena tega odloka občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
12.	člen
Za zavezance plačila nadomestila, ki stanujejo v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini s katerimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, se nadomestilo določi z odločbo za vsakega imetnika stanovanjske pravice in najemnika poslovnega prostora.
Podatke o tlorisnih površinah stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini in etažnih stanovanj je dolžna občinskemu komiteju za
planiranje in družbenoekonomski razvoj dati Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija.
Podatke o tlorisnih površinah proizvodnih prostorov organizacij združenega dela so dolžne občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj dati organizacije združenega dela.
Podatke o tlorisnih površinah družinskih stanovanjskih hiš je dolžan dati občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj lastnik objekta.	i
13.	člen
Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena skupne rabe in jo s sklepom določi občinska skupščina.
14.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija mesečno za nazaj, razen lastniki družinskih stanovanj in pbrtnih delavnic, ki plačujejo nadomestilo polletno za nazaj.
15.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se lahko uporablja za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno porabo in za sofinanciranje poslovanja komunalne skupnosti.
16.	člen
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila, razen iz
12.	člena za katere daje podatke Samoupravna stanovanjska skupnost dati občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj točne podatke o površinah zavezanih plačilu nadomestila.
17.	člen
Nadzor nad prijavo površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča opravlja strokovna služba Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
—	če v določenem roku ne prijavi površine iz 16. člena tega odloka,
—	če prijavi nepravilne površine iz 16. člena tega odloka.
20.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija (Uradni list SRS, št. 22/77).
St. 010-10/66
Litija, dne 25. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1146.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 s spremembami in dopolnitvami), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 25. junija 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov ni prispevkov občanov ter prispevke za starostno zavarovanje kmetov občine Litija za leto 1930
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Litija in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980.
II
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
—	obremenitve
—	plačila
—	odpisi
—	znesek na dan 31. 12. 1980
din
44,696.271,40
37,026.072,50
136.089,90
7,534.109,00
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:
—	obremenitve
—	plačila
—	odpisi
—	zaostanek na dan 31. 12. 1980
din
4,414.595,60
1,942.280,75
643.448,00
1,828.866,85
Z denarno kaznijo od 20 do 8.000 din m kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 1.000 din se kaznuje tudi fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1». člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po o'bjavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
III
Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
IV
Zaključna računa je dne 23., 24. in 25. 4. 1981 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana na seji družbenopolitičnega zbora, 25. 2. 1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 3. marca 1981.
/
V
Sklep zaCne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/81
Litija, dne 25. junija 1981.
Predsednik SkupšCine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1147.
Na podlagi določil 187. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81) in 288. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je-Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
25.	junija 1981 sprejela
SKLEP
o Soglasju k stopnji amortizacije
Skupščina občine Litija daje soglasje k stopnji amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za leto 1981, ki jo je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejela na seji dne 25. maja 1981.
St. 010-1/79
Litija, dne 25. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1148.
Na podlagi 137. člena zakona o stanovanjskera gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81) in 20 člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 1-103/79) je skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 25. maja 1981 sprejela
SKLEP
o določitvi stopnje amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za leto 1981
1
Stopnja amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v letu 1981 znaša 0,60°/« °d revalorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš.
2
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in se uporablja za obračun amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v letu 1981.
3
Obračun amortizacije opravi strokovna služba stanovanjske skupnosti. Obračun amortizacije se opravi na revalorizirano vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš na dan 1. 1. 1981.
4
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
• » *
St. (521-79/1
Litija, dne 25. maja 1981.
Predsednik
skupščine stanovanjske skupnosti
Niko Stamatovskl 1. r.
1149.
Na podlagi 146. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. maja 1981 sprejela
SKLEP
o prenehanju veljavnosti pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve
1
Pravilnik o kreditiranju .stanovanjske graditve (Uradni list SRS, št. 21-1034/76), ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 24. aprila 1975, preneha veljati.
2
Ta sklep prične veljati, ko ga sprejme skupščina' stanovanjske skupnosti.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021/79-2/1
Litija, dne 25. maja 1981.
Predsednik
Skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija
Niko Stamatovski 1. r.
1150.
Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum; Uradni list SRS, št. 29/79), in na predlog
1.	GIP Beton — Zasavje Zagorje ob Savi, DSSS - komercialni sektor
2.	Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija — izvršilni odbor
smo udeleženci samoupravnega sporazuma na podlagi naslednjih ugotovitev:
—	pomanjkanje nekaterih ključnih gradbenih materialov v času izgradnje objektov pod streho (cement, les, železo);
—	pomanjkanje materialov obrtnih storitev (zlasti steklo),
—	pomanjkanje instalacijskih materialov (vodovod, odtoki, radiatorji),
—	neplanirano pomanjkanje delovne »ile z uveljavitvijo ukrepov odpustitve kooperantov,
—	neenakomerno zagotavljanje finančnih sredstev izgradnje,
sklenili
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu
1.	člen	'
Spremeni se prvi in drugi odstavek 6. člena samoupravnega sporazuma, tako, da se glasi:
»Podpisniki zagotavljamo, da bo dinamika izgradnje stanovanj v tem delu soseske po letih naslednja:
a)	Objekt A-l (ob objektu malih stanovanj)
—	število stanovanj 24,
—	začetek gradnje 15. 8. 1979 (tudi začetek gradnje celotne soseske),
—	končanje gradnje januar 1981
b)	Objekt A-2
—	število stanovanj 24,
—	končanje gradnje januar 1981
c)	Objekt A-3
—	število stanovanj 24,
—	končanje gradnje 31. maj 1981
d)	Objekt B
—	število stanovanj 24,
—	končanje gradnje 31. julij 1981
e)	Objekt C
— Število stanovanj 20,
—	končanje gradnje 31. julij 1981 V
V času od 15. 8. 1979 do 31. julija 1981 bo izvajalec zgradil tudi pripadajočo zunanjo ureditev soseske in potrebno zaklonišče za predmetne stanovanjske objekte.«
2.	člen
^premenj se zadnja (šestnajsta) alinea točke 5, 18. člena samoupravnega sporazuma tako, da se glasi:
»— v primeru, da ne bosta končala stanovanj v roku, določenem v 6. členu, se obvezujeta za prekoračeni rok kupcem plačati povečane obresti na avanse, od 7,5 V# na 12 "/s vse do predaje stanovanj«.
3.	člen
Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi:
»Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da se na stroške priprave stavbnega zemljišča vključi v ceno m* prodajne stanovanjske površine
300 din za m*.
Stroški stanovanjske skupnosti, ki nastajajo z izvajanjem nadzora na kvaliteto del in poslovanjem se vključijo v ceno m1 prodajne stanovanjske površine in znašajo 0,002 “/o.*
4.	čler.
Sedanji 18. člen samoupravnega sporazuma se spremeni tako, da se glasi:
»Samoupravna komunalna skupnost občine Litija bo vložila v komunalno opremljanje stavbnih
semljišč naslednja sredstva:
a)	lastna sredstva	4,809.885,65 din
b)	kreditna sredstva	7,712.233,00 din
skupaj: 12,522.098,65 din
Sredstva za pokritje investicijske vrednosti del za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč bo Samoupravna komunalna skupnost občine Litija zagotovila z združevanjem sredstev delavcev združenega dela občine Litija iz čistega dohodka in s sredstvi kupcev, ki niso zaposleni v občini in ne združujejo sredstva iz čistega dohodka. Ti kupci stanovanj prispevajo sorazmeren del stroškov za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v ceni m1 prodajne stanovanjske površine.
Višino stroška za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, ki se vključi v ceno m* prodajne stanovanjske površine na podlagi izračunov ugotovi s sklepom Samoupravna komunalna skupnost občine Litija«.
5.	člen
Spremeni se besedilo 22. člena samoupravnega sporazuma tako, da se glasi:
»Končne prodajne cene m* stanovanjske površine v posameznih stanovanjskih objektih se določijo:
a)	za stanovanjska objekta A-l in A-2 se določi končna cena na dan 10. 9. 1980.
Pri določitvi končne cene se upošteva izhodiščna cena določena po 19. členu tega samoupravnega sporazuma in delna podražitev v času gradnje (SO0/#),
b)	za stanovanjski objekt A-3 se določi končna cena na dan 15. 10. 1980. Pri tem pa bomo upoštevali naslednje:
—	da je bil zgrajen objekt v vrednosti 80 Ve,
—	da se do 10. 10. 1980 priznajo 60 Vo podražitve v času gradnje,
—	da se do 31. 5. 1981 priznajo 60% podražitve na 20% vrednost objekta (nedokončana dela zaradi objektivnih razlogov),
c)	za stanovanjski objekt B in C se določi končna cena na dan 15. 11. oziroma 15. 12. 1980. Pri tem pa bomo upoštevali naslednje:
—	da je bil objekt B zgrajen 70%, objekt ‘C pa. 60 %,
—	da se do 15. 11. oziroma 15. 12. 1980 priznajo 60 Vo podražitve v času gradnje,
—	da se do 31. 7. 1981 priznajo 60 Vo podražitve na 30 Vo oziroma 40% vrednosti objekta (nedokončana dela zaradi objektivnih razlogov).«
6.	člen
Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi;
»TOZD Gradmetal Litija se obvezuje plačati kupcem stanovanj v stanovanjskih objektih A-l in A-2 redne 7,5 °/o obresti na vplačane avanse od roka plačila do 10. 9. 1980.
TOZD Gradmetal Litija se obvezuje plačati kupcem stanovanj v objektu A-3 redne in kazenske obresti v skladu z 2. členom tega aneksa.«
7.	člen
Za novim 25.a členom se doda novi 25-b Člen, ki se glasi:
»Določena končna prodajna cena velja za vse tiste kupce, ki so sklenili pogodbe ali predpogodbe od dneva s katerim je bila določena končna cena stanovanj. Po tem roku se končna cena povečuje z 12 V* obrestmi na lastna vložena sredstva.«
8.	člen
V ostalem ostanejo določila samoupravnega sporazuma nespremenjena.
9.	člen
Ta aneks k samoupravnemu sporazumu je sklenjen, ko ga podpiše večina udeležencev samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani gradnji stanovanj na Rozmanovem trgu v Litija.
St. 010/79-8/1
Litija, dne 31. maja 1981.
Udeleženci:
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija,
2.	Samoupravna komunalna skupnost občine Litija,
3.	Zveza sindikatov Slovenije, občinski svet Litija,
4.	GIP Beton — Zasavje, Zagorje ob Savi,
5.	GIP Beton — Zasavje, Zagorje ob Savi, TOZD Gradmetal Litija,
6.	GIP Beton — Zasavje, Zagorje ob Savi, TOZD Komunala Litija,
7.	Območna samoupravna skupnost za PTT promet Ljubljana,
8.	Skupnost otroškega varstva občine Litija
1151.
Na podlagi 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene odbčine Litija in v zvezi s 33. in 34. členom zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti. na področju družbene kontrole cen in o skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 20/89) je svet Skupnosti za cene občine Litija na seji 6. aprila 1981 sprejel
STATUT
Skupnosti za cene občine Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za cene občine Litija z dne 1. aprila 1981.
2.	člen
Ustanovitelji skupnosti so samoupravne organizacije in skupnosti. V upravljanju skupnosti sodelujejo poleg ustanoviteljev skupnosti tudi udeleženci družbenega dogovora o Skupnosti za cene občine Litija.
8. člen
Ta statut ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom in predsednikom skupnosti ter določa akte, ki jih sprejema svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
4.	člen
Skupnost je družbena pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80, v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80 — v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) ter z odlokom o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Litija na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št>. 10/81).
5.	člen
Skupnost opravlja naloge pod nazivojn Skupnost za cene občine Litija. Sedež skupnosti je v Litiji, Parmova 9.
Skupnost ima žig, ki vsebuje ime in sedež skupnosti. 2ig skupnosti je okrogel, premera 5 cm. V zgornjem delu žiga je ime skupnosti, v spodnjem delu žiga pa je naveden njen sedež.
II. NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge:
—	sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje sistema in politike cen iz občinske pristojnosti,
—	predlaga ukrepe za izvajanje politike cen,
—	opravlja z zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah iz občinske pristojnosti ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju,
—	se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine,
—	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zakon,
—	predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cfen in drugih ukrepov,
k — opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zakon,
—	spremlja in analizira gibanje cen in izvajanje politike cen,
—	sodeluje z republiško skupnostjo za cene in skupnostmi za cene drugih občin.
7.	člen
skupnosti samoupravne organizacije in skupnomu iz 2, člena statuta uresničujejo svojo vlogo pri urejanju medsebojnih odnosoV, usklajevanju svojih interesov in uresničevanju pravic in obveznosti na področju cen iz pristojnosti občine.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
8.	člen
Skupnost je organizirana tako, da zagotavlja strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
9.	člen
Skupnost pri upravljanju nalog in opravil sodeluje z občinskimi organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami ter znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela,
10.	člen
Notranja organizacija skupnosti obsega naloge:
—	sveta skupnosti,
—	predsednika skupnosti,
—	tajnika skupnosti,
—	občasnih delovnih teles sveta skupnosti.
IV.	ORGANA SKUPNOSTI
11.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti, ki je hkrati predsednik sveta skupnosti.
•	Svet skupnosti
12.	člen
Svet skupnosti ima 13 članov.
2	člana sveta skupnosti imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine občine Litija izmed svojih članov 'in funkcičnarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma organizacij.
Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela delegira v svet 7 članov.
Občinska konferenca SZDL, občinski svet sindikatov Slovenije in občinska konferenca svetov potrošnikov delegirajo v svet po enega člana.
Obrtno združenje občine Litija delegira v svet
enega člana
13.	člen
Mandatno dobo članov sveta skupnosti, način delegiranja članov v svet skupnosti, kakor tudi način njihovega odpoklica, določijo organi, organizacije oziroma skupnosti, ki so jih imenovali oziroma delegirali.
Članu v svet skupnosti preneha mandat pred iztekom časa, za katerega je izvoljen:
—	s prenehanjem obstoja udeleženca v delu sve-
te,
—	z odpovedjo družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma po udeležencu, ki ga je delegiral,
—	z odpoklicem.
14.	člen
Svet zlasti:
1.	pripravlja in sprejema osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskimi organi ukrepe za izvajanje politike cen v skladu z zakonom,
2.	opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom in v ,ej zvezi sprejema odločitev,
3.	obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča,
4.	obravnava izvajanje določene politike cen,
,	5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen,
določene z zveznim zakonom in republiškim zakpnom,
6.	predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen,
7.	oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene,
8.	sprejema statut skupnosti,
9.	sprejema letni delovni program skupnosti,
10.	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti,
11.	določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost,
12.	določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali' drugo tajnost,
13.	obravnava in sprejema opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi, da se opravijo,
14.	voli in razrešuje predsednika skupnosti, ki je hkrati tudi predsednik sveta,
15.	voli in razrešuje predsednika sveta.
16.	predpiše poslovnik o svojem delu.
15.	člen
Svet skupnosti sprejema sklepe s svojega delovnega področja na seji.
Svet skupnosti sprejema sklepe praviloma z javnim glasovanjem članov sveta.
16.	člen
Svet skupnost sprejema poleg statuta naslednje
akte:
—	splošne akte (pravilnik, poslovnik, navodila),
—	posamične akte,
—	sklepe,
—	priporočila.
»
S	sklepom kot splošnim aktom ureja svet skupnosti posamezna vprašanja tedaj, ko to ni urejeno z drugim splošnim aktom.
Konstituiranje sveta skupnosti
♦
17.	člen
Predsednika sveta skupnosti in njegovega namestnika voli svet skupnosti izmed članov sveta.
Seje sveta skupnosti sklicuje in vodi predsednik sveta. Ce je predsednik odsoten, vodi sejo namestnik.
Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine občine Litija ali na zahtevo predsednika skupnosti (če je previden), predlaga dnevni red in predseduje sejam sveta skupnosti.
Seja sveta skupnosti je lahko le, če je navzočih več kot polovica članov sveta.
18.	člen
O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno. Za soglasno odločitev se šteje soglasje vseh članov sveta.
O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov vseh članov.
Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasje, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet občinske skupščine in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet skupščine občine.
19.	člen
Svet skupnosti sprejme za svoje delo poslovnik.
S poslovnikom iz prvega odstavka tega člena se natančneje predpiše način dela sveta skupnosti in njegovih delovnih teles, posebno pa pripravljanje sej, potek in način vodenja sej, sklicevanje sej, način sprejemanja sklepov, vodenje in sestavljanje zapisnika kot tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta.
20.	člen
Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost in je odgovoren za zakonitost dela skupnosti in za izvajanje aktov, ki se nanašajo na delovanje skupnosti.
Predsednik skupnosti sme biti za svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Mandatna doba predsednika je štiri leta.
21.	člen
Predsednik skupnosti voli in razrešuje svet skupnosti v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine ■ in je istočasno predsednik sveta skupnosti za cene.
22.	člen
Predsednik skupnosti je odgovoren za izvajanje aktov sveta skupnosti. Za uresničevanje sodelovanja
z občinskimi organi, republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Predsednik skupnosti odgovarja za to, 'da je delo skupnosti v skladu z interesi združenega dela in s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi.
28.	člen
Predsednik skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge in dela:
—	predlaga akte, ki jih sprejema svet skupnosti,
—	določa predlog poročila o delu skupnosti,
—	predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje,
—	usklajuje delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti,
—	organizira in skrbi za opravljanje analitičnih strokovnih, upravnih in drugih nalog in del na področju cen za potrebe Izvršnega sveta Skupščine občine Litija,
—	daje iniciativo in predloge za izboljšanje poslovanja skupnosti,
—	skrbi za izvrševanje delovnega programa, opravil in nalog skupnosti,	,
—	odgovoren je za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih je sklenila skupnost, kakor tudi za izvajanje družbenega dogovora o skupnosti za cene skupščine občine,
—	opravlja naloge in dela, ki so po tem statutu skupnosti in aktih sveta skladno z zakonom v njegovi pristojnosti.
24.	člen
Če predsednik skupnosti meni, da akt sveta skupnosti ni’v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti, opozori na to svet skupnosti.
Ce svet skupnosti kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, predsednik skupnosti v treh dneh od opozorila o tem obvesti Izvršni svet Skupščine občine Litija.
V.	OPRAVLJANJE STROKOVNO
ADMINISTRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST
25.	člen
X
Strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen opravlja za skupnost komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
26.	člen
Skupnost ima tajnika, ki opravlja strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen. Delo tajnika opravlja delavec upravnega organa Skupščine občine Uti j a.
27.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu ter s plačili- nadomestil za storitve, ki jih zahtevajo samoupravne organizacije, in skupnosti.
Sredstva v proračunu se zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del.
28.	člen
Skupnost je dolžna takoj po sprejetju poslati udeležencem družbenega dogovora akte, ki so pomembni za udeležence družbenega dogovora.
Skupnost je dolžna poslati udeležencem družbenega dogovora o skupnosti za cene Skupščine občine Litija tudi vse spremembe in dopolnitve aktov iz prvega odstavka tega člena.
t
29.	člen	/
Skupnost je dolžna obveščati udeležence družbenega dogovora o skupnosti tudi o vseh sklepih in drugih aktih, ki se nanašajo na zadeve, ki so pomembne za udeležence družbenega dogovora.
VI.	POSLOVNA TAJNOST
30.	člen
Svet skupnosti določi podatke in listine, ki se štejejo za poslovno in drugo tajnost, stopnjo njihove tajnosti, kakor tudi ukrepe in način za njihovo varovanje in shranjevanje.
31.	člen
- Poslovno tajnost so dolžni varovati člani sveta, predsednik skupnosti in tajnik skupnosti.
Dolžnost varovanja poslovne tajnosti traja tudi po prenehanju funkcije v organu iz prejšnjega odstavka.
*
VIL KONČNE DOLOČBE
1	32. člen
Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti ae sprejmejo po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta.
33. člen,
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Litija, in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/81
Litija, dne 25. junija 1981.
Predsednik
Skupnosti za cene občine Litija
.	Janez Zarnik 1. r.
LJUBLJANA CENTER ,	1152.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 82. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list
SRS, št. 2/78) ter v skladu s l.a členom pdloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78 in 20/80) 'e Skupščina občine Ljubljana Center na 39. seji zbora združenega dela, dne 30. junija 1981, na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981, in na 41. seji družbenopolitičnega' zbora dne 30. junija 1981, sprejela
ODLOK
o spremembah' in dopolnitvah odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«
1.	člen
v odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Uradni list SRS, št. 24/78) naj se v 1. členu:
a)	v prvi alinei črta beseda »družbeni«, v zadnji vrsti pa besede »ki vključujejo dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane«;
b)	črta dosedanje besedilo 2. alinee in nadomesti z novim, ki se glasi: »dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane«.
2.	člen
V	2. členu se v prvi alinei v 1. vrsti črta beseda »družbenega« in v 4. in 5. vrsti se črtajo besede: »z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljana«.
V	drugi alinei se za besedo »občin« dodajo besede: »in mesta Ljubljane«.
3.	člen
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »S tem odlokom Skupščine občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, in Skupščipo mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pripravo dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane«.
4.	člen	'
Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dolgoročne- plane pripravljajo in sprejemajo, skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja, samoupravne interesne skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti posebnega in skupnega družbenega pomena za občine in mesto Ljubljana.
Skupščina mesta Ljubljane lahko s sklepom predpiše, da se obveznost dolgoročnega planiranja lahko razširi tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki ne pripravljajo svojih dolgoročnih planov, lahko pristojni upravni organ Skupščine mesta Ljubljane. za družbeno planiranje v sodelovanju s pristojnim upravnim organom občine za družbeno planiranje predpiše obveznosti pripravljanja elementov, s katerimi se te samoupravne 'organizacije in skupnosti vključujejo v pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane.
Samoupravne organizacije in skupnosti, ki pc tem odloku niso dolžne pripraviti in sprejeti svojega dolgoročnega plana, pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi svojega dolgoročnega plana, so pri tem dolžne upoštevati načelo sočasnosti in roke, ki so določeni za pripravo in sprejemanje planskih aktov »Ljubljana 2000«.
Samoupravne organizacije in akupnosti iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki pripravljajo dolgoročne plane, sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planskih aktov, s katerimi zagotavljajo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«.
>. člen
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«.
6.	člen
Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »Potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« zagotavljajo skupščina občine in mesta Ljubljana vsako leto v svojih proračunih«,
7.	člen
Besedilo 12. člana se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin predloži skupščini mesta:
—	osnutke planskih aktov najkasneje do 1. junija 1983,
—	predloge planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983.
Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 4. člena tega odloka prilagodili pripravo posameznih laz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavaka tega člena.
Roki iz prvega odstavka tega člena bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega plana SRS.
PlUEHODNS DOLOČBE
8.	člen
Upravni organi in izvršni svet občine in mesta Ljubljane bodo do sprejetja planskih aktov s posebno pozornostjo spremljali večje projekte z dolgoročnimi posledicami oziroma tiste projekte zaradi katerih so potrebne večje spremembe planskih aktov.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-1/78
Ljubljana, dne 30. junija 1981. •
•	Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Niko Pogačar 1. r.
1153.
Na podlagi 12. in 18. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 39. seji zbora združenega dela dne 30. junija 1981 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981, sprejela
ODLOK
• zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO1-20 »Zabjak«
1.	Men
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO1-20 »Zabjak«, ki obsega predel med Hrenovo ulico, reko Ljubljanico in Karlovško cesto, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v februarju 1980 pod štev. projekta 2516,
2.	člen
ZazidaJnj	načrt	za	območje	zazidalnega	otoka
CO 1-20 »Zabjak« obsega programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni	načrt	za	območje	zazidalnega	otoka
CO 1-20 »Zabjak« je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Center, pristojnem za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Center, pristojen ■a urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja
urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
9.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-36/75
Ljubljana, dne >0. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Niko Pogačar 1. r.
1154.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 39. seji zbora združenega dela dne 30. junija 1981 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule«
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule«, ki obsega predel med Karlovško cesto, Grubarjevim prekopom, reko Ljubljanico in Hrenovo ulico, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v februarju 1980 pod številko projekta 2516.
2.	člen
Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule« obsega programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule« je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Center, pristojnem za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Investitor j« za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda upravni 1 organ Skupščine občine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S« 1-88/7#
Ljubljana, dne 30. junija 1961.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Niko Pogačar L r.
1155.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 30. junija 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
SKLEP
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva
v ONPZ »Novoplesk«, Ljubljana, Kersnikova 5
1
V ONPZ »Novoplesk«, Ljubljana, Kersnikova 5 preneha začasni ukrep družbenega varstva.
2
Začasnemu organu Milošu Trampužu preneha mandat.
3
Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani Enota v Ljubljani.
4
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-14/80
Ljubljana, dne 30. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Center
Niko Pogačar L f.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1156.
Na podlagi 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu z določili zakona o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81) je skupščina občine na seji zbofa združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. in 29. junija 1981 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah
1.	člen
V odloku o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Most&-Polje ter občinskih upravnih organih
in strokovnih službah (Uradni list SRS, št. 15/79, 19/79 in 8/80) se četrta točka 32. člena spremeni tako, da se glasi: »4. Uprava za družbene prihodke.»
2.	člen
39. člen se spremeni tako, da se v celoti glasi:
»Uprava za družbene prihodke:
—	spremlja pridobivanje dohodkov občanov, od katerih se plačuje davke,
—	proučuje in analizira davčno politiko, pripravlja predpise in druge splošne akte za urejanje vprašanj s področja davkov ter sodeluje pri pripravi planskih dokumentov občine,
—	ugotavlja davčne zavezance, odmerja, obračunava, pobira in prisilno izterjuje davke, takse in druge davščine, razen tistih, ki jih v okviru svojih pristojnosti ugotavlja in pobira služba družbenega knjigovodstva,
—	ugotavlja izvor premoženja občanov,
—	odmerja in pobira prispevke občanov za samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti,
—	odmerja in pobira prispevke in druge obveznosti občanov tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti, če se tako sporazumejo,
—	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti občanov,
—	opravlja izterjavo neplačanih denarnih kazni, carin, sodnih taks in drugih družbenih prihodkov,
—	vodi postopek o prekrških v skladu z zakoni,
—	opravlja strokovne in administrativno tehnične naloge za družbeni svet svojega delovnega področja,
—	opravlja druge zadeve v skladu s predpisi na tem področju.«
3.	člen
V 42. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni in se glasi: »Sekretariat vodi sekretar, oddelek vedi načelnik, upravo pa vodi direktor.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-28/74-01
Ljubljana, dne 30. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1157.
Na podlagi 8. in 13. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 222. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 214. seji dne
23.	junija 1981 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo za otroke SP 5/18a, 18b z ZN za območje SP 4, 5
1.	Ugotovljena je skladnost izvedbene dokumentacije št. 2823 Tiskarna Slovenija in št. 2796 Tiba, ki jih je izdelal LUZ v maju 1981 z veljavnim ZN za območje SP 4, 5 iz oktobra 1974, šifra proj. 1621, izdelovalec LUZ (objava Uradni list SRS, št. 15/75).
2.	Območje otokov SP 5/18a, 18b obsega površino med podaljšano Kumerdejevo , Cesto Lj. brigade, Bab-nikovo in Cesto 3.
8. Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa izvaja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb SML.
4.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dn* 25. junija 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
LOGATEC
1158.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Logatec
1.	člen
S tem odlokom se določi odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za 1 m! stanovanjske površine v družbeni gradnji ns območju občine Logatec.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za Im2 stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče
a)	poprečna gradbena cena za Im2 stanovanjske površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča znaša 11.850 din.
b)	odstotek od poprečne gradbene cene znaša za vsa območja občine Logatec 0,72% 85,30 din.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene
cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 27/80).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-15/80
Logatec, dne 26. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
1159.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa
davkov iri prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Logatec za leto 1980
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Logatec in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980, ki ju je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
din
—	obremenitve	96,1B6.TM,Y6
—	plačila	29.390.886,85
—	odpise	871.006,06
—	zaostanek	na dan 31. 11. 1980	5,971.878,96
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov takasuje:
	<Uu
— obremenitve	1,186.409,50
— plačila	998.778,00
— zaostanek na dan 31. 12. 1980	184.678,50
3. člen	
Zaključna računa obsegata: bilanco,	bruto bi-
lanco in pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10-10/81
Logatec, dne 26. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
1160.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOČBO
1.	člen
Razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice V krajevni skupnosti »Naklo« Logatec je v splošnem Interesu.
2.	člen
S to odločbo je v smislu 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ugotovljen . splošni interes za razširitev pokopališča in izgradnjo
mrliške vežice na zemljiščih pare. št. 1720/2, 1682/3, 1719/2, 1718/2, 1684/8, 1685/3, 1686/3, 1887, 1690/2, 1708/4, 1708/5, 1711/4 in 1711/5 k. o. Dol. Logatec in je dopustna razlastitev v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca krajevno skupnost »Na klo«.
3.	člen
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani. Tožba se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodišču ali pri katerem koli drugem rednem sodišču v roku 30 dni po objavi odločbe v Uradnem listu SRS.
464-24/80
Logatec, dne 26. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
MOZIRJE
1161.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontpli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih' upravnih organov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole ccn (Uradni list SRS, št 1/81) in v zvezi z odlokom o naj višji ravni
cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v potrditev skupnosti za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81) izda Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 30. junija 1981
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občinske skupnosti za cene občine Mozirje v potrditev
1. člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki in njihova združenja, ki proizvajajo oziroma opravljajo Storitve, katerih cene so v pristojnosti občine* so dolžne pd-. šiljati Skupnosti za eene občine Mozirje v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev:
0120 proizvodnja kamna, gramoza in peska 013021 proizvodnja peciva
05030 industrijska in zaključna dela v gradbeništvu 060502 prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki 060602 prevoz potnikov s taksi avtomobili 060609 prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi (žičnica)
08	gostinstvo	in	turizem
090121	popravilo	in	vzdrževanje cestnih in motornih
vozil
090122	popravilo	in	vzdrževanje	izdelkov	precizne
mehanike
090123 izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov 090131 popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090232	popravilo	in	vzdrževanje	radijskih	in tele-
vizijskih aparatov
090133 izdelava raznovrstnih električnih izdelkov 09014 izdelava in popravilo lesenih predmetov 090201 moške in ženske frizerske storitve 090202 pranje, čiščenje perila in oblačil 10039 druge komunalne dejavnosti:
—	pokopališča
—	pogrebna služba
—	dimnikarske storitve
110909 druge neomenjene storitve — razmnoževanje in fotokopiranje 120190 drugo izobraževanje
—	pridobitev posebnega znanja tujih jezikov in vožnje z motornimi vozili
120331 dejavnosti delavskih univerz 120364 predvajanje filmov
130211 dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 013021 proizvodnja kruha — osnovne in posebne vrste kruha
100200 stanovanjske dejavnosti — stanarine in najemnine za poslovne prostore 100310 proizvodnja in distribucija vode 100320 prečiščevanje in odvajanje odplak 10035 vzdrževanje snage v mestnih naseljih — odvoz smeti in odpadkov za gostinstvo in organizacije združenega dela 1 OSOf visoke gradnje
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošljejo cenike skupnosti za cene občine Mozirje preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma povečajo cene proizvodov in storitev.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve v potrditev skupnosti za cene občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 11/81).
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Urad' nem listu SRS.
St. 010-17/81
Mozirje, dne 30. junija 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Mozirje
Anton Vrhovnik, dipl. oec. 1. r.
1162.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona h zakonski zvezi in družinskih razmerah (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 19. junija 1981 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
I
Preživnine določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8 odstotka in to od 1. 3. 1981 dalje
II
Preživnine, določene v letu 1980, se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov glede na čas kdaj sO bile določene in sicer, če so bile določene:
	v.
do konca januarja 1980	za 29,8
do konca februarja 1980	za 27,5
do konca marca 1980	za 25,0
do konca aprila 1980	za 22,5
do konca maja 1980	za 20,0
do konca junija 1980	za 17,5
do konca julija 1980	za 15,0
do konca avgusta 1930	za 12,5
do konca septembra 1980	za 10,0
do konca oktobra 1980	za 7,5
do konca novembra 1980	za 5,0
do konca decembra 1980	za 2,5
III
Sklep velja z objavo v Uradnem listu SRS. St. 56-2/81
Mozirje, dne 22. junija 1981.
Predsednica
: j *	Občinske skupnosti socialnega
skrbstva Mozirje
Franja Suhorepec 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1163.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in SS/SO) in 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu urseničevanja posebnega družbenega interesa in opravljanju nalog občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 21/80) ter v zvezi z odlokom o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene So v pristojnosti občine. Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev
1.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne poslati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike teh proizvodov in storitev.
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošljejo cenike občinski skupnosti za cene, preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev (Uradni list SRS, št. 10/81)
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1/3-08-14/79
Slovenska Bistrica, dne 30. junija 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
1164.
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Oplotnica
Volilna komisija skupščine krajevne skupnosti Oplotnica ugotavlja, da so bili v krajevni skupnosti Oplotnica na referendumu za uresničitev srednjeročnega načrta za plansko obdobje 1981—1985 dne
21.	6. 1981 doseženi naslednji izidi glasovanja o samoprispevku:
Na območju krajevne skupnosti Oplotnica je bilo vpisanih v volilni imenik 2.685 volilnih upravičencev, od tega v tujini in JLA 75 volilnih upravičencev
—	od tega je glasovalo 2.476 volilnih upravičencev ali 92,28°/»
—	za uvedbo samoprispevka je,^glasovalo 2.073 ali 79,42 °/» volilnih upravičencev
—	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 378
ali 15,3 °/o volilnih upravičencev	*
—	neveljavnih je bilo 25 glasovnic.
Na podlagi gornjih rezultatov komisija ugotavlja, da se je na referendumu večina, ki je imela pravico glasovanja 79,42 °/o odločila ZA uvedbo samoprispevka.
Volilna komisija skupščine krajevne skupnosti Oplotnica je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da je bil referendum o uvedbi samoprispevka izveden v skladu z zakonom in, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Predsednica volilne komisije krajevne skupnosti Oplotnica
Breda Veber 1. r.
1165.
Na podlagi 61. člena statuta krajevne skupnosti Zg. Ložnica, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 14. člena sklopa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zg. Ložnica (Uradni list SRS, št. 15/81) ter v zvezi z izidom referenduma z dne 7. junija 1981 je skupščina krajevne skupnosti Zg. Ložnica dne 18. junija 1981 sprejela
S K L E P
o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije cest in ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih
plana KS Zg. Ložnica za obdobje 1981—1985
1.	člen
Samoprispevek se uvede za celotno območje krajevne skupnosti Zg. Ložnica za obdobje 5 let in to od 1. 4. 1982 do 31. 3. 1987.
2.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila'kot soprispevek za:
— modernizacijo krajevnih cest
— za ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz programa o uvedbi samoprispevka in samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Zg. Ložnica.
3.	člen
Skupna predračunska vrednost programov, za katere se bodo kot prispevek namenila sredstva, zbrana s samoprispevkom, znaša po cenah leta 1980 5,928.000 din. Od tega bi naj bilo združeno s samoprispevkom
4,348.000	din.
10.	člen
Skupščina in svet krajevne skupnosti sta odgovorna za izvajanje sprejetega programa referenduma.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka pri izplačevalcih bo kontrolirala služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava.
4. člen
12.	člen
Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju KS Zg. Ložnica v višini 2 "/o od naslednjih osnov:
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1982 dalje.
—	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oz. nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prfejemniki pokojnin ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov;
—	občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne 'storitve, od davčne osnove.
Samoprispevek v višini 8% plačujejo občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka.
5.	člen
Zg. Ložnica, dne 18. junija 1981.
Predsednik sveta KS Zg. Ložnica
Jakob Tomažič, 1. r.
Predsednik skupščine KS Zg. Ložnica
Ivan Ozimič 1. r.
1166.
POROČILO
volilne komisije KS Zg. Ložnica o izidu glasovanja na referendumu, ki je bil dne 7. junija 1981
Sar^pprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Samoprispevelc ne plačujejo:
—	občani, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu;
—	občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega
5.000	din.
/
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 2. členu tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu KS Zg. Ložnica št. 51810-842-048-822134.
8.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu izplačevalec.
Od ostalih dohodkov navedenih v 4. členu tega sklepa, samoprispevek odmerja in izterjuje uprava za družbene prihodke občine Slovenska Bistrica.
1.	Volilna komisija je ugotovila, da je od 607 volilnih upravičencev glasovalo na voliščih 581 ali
95,71 "/o volilnih upravičencev.	j
•
2.	»ZA« uvedbo samoprispevka je glasovalo 427 volilcev ali 70,34 0/o in je tako referendum v krajevni skupnosti Zg. Ložnica za uvedbo samoprispevka uspel.
Zg. Ložnica, dne 7. junija 1981.
Predsednik volilne komisije KS Zg. Ložnica
Vinko Leskovar 1. r.
SLOVENSKE KONJICE '	1167.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1981
9. člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
1. člen
V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 11-713/81) se v 2. členu prvi odstavek spremeni in.ge glasi:
»Skupni prihodki proračuna za leto 1981 znašajo
in se razporedijo:
—	za občinske potrebe
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	sredstva izločena na posebno par-
dln
59,812.640
58,385.415
497.225
930.000
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/81-1
Slovenske Konjice, dne 29. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1981
Vrsta	Štev.
pri-	Prihodki	Znesek	glav.	Splošni razpored prihodkov	Znesek
hodkov	namena
1 Davki na dohodek in iz osebnega
dohodka	30,737.000
2	Davki	21,928.000
3	Takse	2,230.000
5	Prihodki	po	posebnih	predpisih	3,308.000
6	Prihodki	upravnih	organov	in	drugi
prihodki	1,'475.000
Prenešena sredstva iz preteklega
leta	134.640
Skupaj:
59,812.640
1168.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/7* in 4-199/78) in 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1981 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezerv občine Slovenske Konjice 1
1.	člen
Za kritje izdatkov za sanacije škode, nastale po neurju in poplavah dne 19. junija 1981, kar je imelo za posledico večjo škodo na cestah, mostovih, vodnih objekti!) in kmetijskih površinah, se uporabi 450.000 din sredstev rezerv občine Slovenske Kopjice. ■
2.	člen
Sredstva rezerv se nakažejo na žiro račun samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti, ki določi uporabnike teh sredstev na podlagi komisijske ugotovitve višine škode.
3.	člen
Sredstva rezerv iz 1. člena tega odloka se uporabijo brez obveznosti vrnitve.
01	Dejavnost organov družbenopolitič-	
	nih skupnosti	34,394.380
02	Ljudska obramba	5,782.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	J
	nizacij	3,015.310
04	Negospodarske investicije	779.213
08	Socialno skrbstvo	5,351.890
09	Zdravstveno varstvo	163.660
10	Komunalna dejavnost	1,417.600
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,141.360
13	Odstopljeni prihodki	2,717.000
16	Intervencije v gospodarstvu	2,984.890
17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
	veznosti iz prejšnjih let	539.337
18	Izločena sredstva rezerv	596.000
18/a	Izločena sredstva na posebno par-	
	tijo	930.000
	Skupaj:	59,812.640
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-18/81-1
Slovenske Konjice, dne 29. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1169.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRSr št. 2-4/73) ter 163. č^enu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SUS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Slovenske Konjice za ieto 1980
I
Potrdi se zaključni račun davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1980, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
II
Zaključni račun izkazuje:
din
—	začetni saldo 1. januarja 1980
—	obremenitve v znesku
—	odpisi
—	vplačila
—	zaostanek dolga na dan 31. 12. 1980
2,289.019,85
39,199.416,20
1,157.993,80
35,586.111,35
4,744^330,90
III
Zaključni račun obsega bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-10/80-1
Slovenske Konjice, dne 29. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1170.	v
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. junija 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 I II
I
t
Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
II
Zaključni račun izkazuje:
din
—	začetni saldo 1. januar 1980
—	obremenitve v zrtesku
—	odpisi
—	vblOČila
—'zaostanek doiga na dan 31. ll 19Šb
523.257,80
3,112.110,35.
75.367,00
2,841.111,00
7i8.89ti,15
III
Zaključni račun obsega: bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-1/80-1.	v
Slovenske Konjice, dne 29. junija 1981. ■
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tene Turnšek 1. r.
1171.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618/80), 4. člena zakona o pravicah in dolžnostih družbenopolitičnih skupnosti na podrpčju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80), 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 2-211/ 81) in 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) ter v zvezi z odlokom o naj višji ravni cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81) na svoji seji dne 1. julija 1981 sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za proizvode Irt storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. Občinski skupnosti za
cene občine Slovenske Konjice v potrditev
1.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti Občine, so dolžne poslati Občinski skupnosti za cene v potrditev cenike teh proizvodov in storitev..
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrthiki Iž ptejšnjega člena pošljejo cenike Občinski skiipttdsti ža cene preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve, oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
8. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene v potrditev (tiradhi list SRS, št. 9-488/81).
(
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-12/81-1
Slovenske Konjice, dne 1. julija 1981.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Poličar 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1172.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 4/78) na seji dne 26. junija 1981 sprejel	^
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta območja naselja Rogaška Slatina
1.	člen
Javno se razgrne osnutek urbanističnega načrta območja naselja Rogaška Slatina, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, pod številko naloge 19/79.
2.	člen
Osnutek urbanističnega načrta območja Rogaška Slatina bo javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Rogaška Slatina 30 dni po objavi tega sklepa.
V času javne razgrnitve lahko delovni ljudje in občani, OZD in druge organizacije in skupnosti dajo k osnutku pripombe.
Urbanistični načrt vsebuje grafični in tekstualni
del.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/81-S
Šmarje pri Jettah, dne M. junij« UM.
Predsednik
Iivrinega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Prsne Ml »ker L r.
VBHNCKA
UTI.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije
(Uradni list SRS, št. 1/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejemu dolgoročnega plana občine
Vrhnika
1.	člen
Dolgoročni plan občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine) se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1956 oz. za določena področja do leta 2000.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika pripravi in v prvi polovici leta 1983 predloži Skupščini občine Vrhnika osnutek ter v zadnjem četrtletju istega leta predlog dolgoročnega plana občine.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika določi podrobnejši program dela za priprave dolgoročnega plana občine Vrhnika, s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, določene naloge, organi in službe, ki so zadolžene za njihovo izvršitev ter roki.
Program dela iz prejšnjega odstavka je sestavni del programa družbenih aktivnosti, ki jih za pripravo dolgoročnega plana občine vodita zlasti Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet.
Program dela upošteva tudi pripravo prostorskega plana občine Vrhnika po sprejetem odloku o pripravi prostorskega plana občine Vrhnika, ’ s tem, da se ta program v nadaljnjem delu uskladi in vključi v program iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Za plansko obdobje iz L člena tega odloka so dolžni pripraviti in sprejeti plan vsi nosilci in udeleženci družbenega planiranja.
Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo sklep in program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine.
6. člen
Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine, se v obdobju 1981—1983 iz občinskega proračuna določijo sredstva v skladu s programom dela.
Izdelavo strokovnih programov in študij za posamezna področja za opredelitev planskih ciljev in nalog financirajo zainteresirani nosilci planiranja oziroma pristojne samoupravne skupnosti.
6.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje Skupščine ob-
čine Vrhnika oziroma organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina.
7.	člen
Delo za pripravo dolgoročnega plana občine se prične takoj.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z’ dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o pripravi prostorskega plana občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 21/78).
St. 3/4-010-04/81
Vrhnika, dne 25. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1174.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980, ki ju je pregledala strokovna komisija, imenovana od občinske skupščine.
2.	člen
Zaključka računa izkazujeta:
a)	predpis vseh davkov in prispevkov
predpis obresti in stroškov plačila davkov in prispevkov odpisi davkov in prispevkov zaostanek na dan 31. 12. 1980
b)	predpis prispevka za starostno zavarovanje kmetov
predpis obresti in stroškov izterjave • plačila prispevka zaostanek na dan 31. 12. 1980
3.	člen
Zaključna računa obsegata:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled skupno doseženega' prometa
—	pregled dolgov in preplačil zavezancev
din
57,225.072,65
780.657,00
52,563.490,60
470.400,80
4,971.838,25
872.188,35
1.536,15
744.992,30
128.732,20
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 4/1-010-09/80 Vrhnika, dne 25. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
1175.
Na podlagi 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela dne 4. junija 1981 in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1981 sprejela
ODLOK
o zakloniščih v občini Vrhnika
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugim napadi in vojnimi učinki se morajo na območju občine Vrhnike graditi in vzdrževati zaklonišča v skladu z zakonom o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), z zakonom o ljudski obrambi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in tem odlokom.
Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določila tega odloka.
2.	člen
#
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena.
3.	člen
Gradnja in lokacija zaklonišč mora biti določena v urbanistični dokumentaciji. Urbanistični in zazidalni načrti morajo biti pred sprejetjem predloženi svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Vrhnika za izdajo soglasja. Na podlagi urbanističnih rešitev je potrebno izdelati načrt graditve zaklonišč. Zaklonišča se gradijo v mestu Vrhnika in v naseljih na območju občine v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
4.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko sklene, da se mora zaklonišče graditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi če so izven mesta oziroma naselij iz prvega odstavka
3.	člena.
)
5.	61en
Investitorji morajo graditi zaklonišča v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč upravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
•	6. člen
Glede na uporabnike, ki so jim namenjena so lahko zaklonišča: zaklonišča za stavbe, zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije in javna ter skupna zaklonišča.
Zaklonišča se lahko gradijo kot dvonamenski objekti in sicer: za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki ter z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pogoje, ki jih določa zakon in ta odlok.
Glede na uporabo in sistem zaklonišč so lahko , zaklonišča osnovne zaščite in zaklonišča močnejše zaščite. Javna zaklonišča gradi občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
Zaklonišča v stanovanjskih stavbah in zaklonišča organizacij združenega dela, skupnosti in drugih organizacij gradijo investitorji stavb in drugih objektov.
7.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela.
8.	člen
Pri izgradnji stanovanjskih objektov se grade zaklonišča praviloma v okviru stanovanjskega objekta.
, Pri adaptaciji in nadzidavi stavb, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namena objekta in je za to potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče za pridobljene zmogljivosti.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov v skladu s tehničnimi normativi oziroma načrtom izgradnje zaklonišč'
9.	člen
Zaradi izvršitve obveznosti po tem odloku, si mora' investitor pred izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti .soglasje .občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo določi člana občinskega štaba za civilno zaščito, odgovornega za zaklonišča, po potrebi pa organizacijo združenega dela ali drugo osebo, da opravi pregled tehnične dokumentacije.
Pred izdajo soglasja je treba zlasti ugotoviti, ali so vrsta, zmogljivosti in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč.
Kolikor za takšno ugotovitev v predloženi tehnični dokumentaciji ni opore, predlaga upravni organ
za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja.
Inšpekcijske preglede nad graditvijo zaklonišč izvaja občinska gradbena inšpekcija.
10.	člen
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo, lahko z( odločbo oprosti investitorja obveznosti gradnje zaklonišča, če ugotovi, da izgradnja zaklonišča ni mogoča zaradi tehničnih, geoloških in hidrološkh razlogov, če so v neposredni bližini že zadostne zaklo-niščne zmogljivosti ali če bodo zagotovljene po načrtu gradnje zaklonišč.
Investitorji, ki so bili oproščeni gradnje zaklonišča po 1. odstavku tega člena so dolžni plačati prispevek za zaklonišče.
11.	člen
Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno prilagoditi za zaklonišče za zaščito prebivalstva, določi konstrukcijske in tehnične pogoje občinski upravni organ za ljudsko obraihbo v sodelovanju z občinskim upravnim organom za gospodarstvo in urbanizem in občinskim inšpekcijskim organom. Pri določanju pogojev se ravnla po veljavnih predpisih in normativih.
12.	člen
Komunalne in druge objekte v mestu, ki se gradijo pod površino tal, mora investitor prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva.
Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaščito prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Stroški nastali v tej zvezi se krijejo iz posebnega računa občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča.
III.	DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
13.	člen
Pri gradnj novih stanovanjskih objektov je potrebno predvidevati zaklonišča za najmanj 50 Vo stanovalcev. Število zakloniščnih mest v stanovanjskih zgradbah se ugotovi tako, da je na vsakih 50 kv. m razvite bruto stanovanjske površine objekta računano zakloniŠČno mesto.
14.	člen
Največja dopustna razdalja med stanovanjem in zakloniščem je 250 m. Navpično pot med stanovanji in izhodom proti zaklonišču se računa trojno.
15.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in organi so dolžni graditi zaklonišče za svoje delavce ter obiskovalce, in sicer:
—	organizacije združenega dela in druge organizacije, ki delajo v več izmenah, najmanj na 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce;
—	organizacije združenega dela in druge organizacije, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih;
—	v kulturnoprosvetnih 'organizacijah, v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi najmanj za 50°/o števila sedežev in za 2/3 zaposlenih v teh organizacijah;
—	v hotelih in drugih turističnih objektih, najmanj za 50°/o celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni v času največje sezone;
—	v zgradbah s trgovskimi lokali (• za 2/3 Zapo-
slenih v naj večji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvojno število zaposlenih v največji delovni izmeni;	. t
—	v zgradbah z gostinskimi lokali — najmanj za 50% števila sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v šolskih in vzgojno varstvenih zavodih za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
Enourno povprečno število potnikov izračunamo tako, da vzamemo 50% zasedenosti sedežev na vlakih oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo in dobljeno število delimo s 16.
16.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito se pooblašča, da s posebnim sklepom določi cone v katerih se gradijo zaklonišča.
IV.	UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
17.	člen
Javna zaklonišča v občini Vrhnika upravlja organizacija, ki jo za upravljanje pooblasti občinska skupščina.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij upravljajo te organizacije.
Hišna zaklonišča v družbeni lastnini upravlja samoupravna stanovanjska skupnost.
Organ, ki upravlja zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena zaklonišča.
• Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena. V.
V.	VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
18.	člen
Zaklonišča morajo biti vedno vzdrževana. Javna zaklonišča vzdržuje Skupščina občine Vrhnika oziroma organizacija, ki jo za vzdrževanje pooblasti občinska skupščina.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organižafclj vzdržujejo- te organizacije.
Hišna zaklonišča lastniki hiš ali upravljale! stanovanjskih hiš na podlagi zakona o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem r&zmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je Neslavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko/ obrambo. Izvod tega
navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču.
VI.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
i	19. člen
Za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč skrbi Skupščina obijine Vrhnika. Sredstva za graditev javnih .zaklonišč se zbirajo na posebnem računu SO Vrhnika.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka določa svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito razširjen s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Gradnjo in ureditev drugih zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdfževanja pa gredo v breme lastnika, uporabnika oziroma organizacije, ki upravlja zgradbo.	/
Investitorji, ki so bili oproščeni gradnje zaklonišč po 10. členu tega odloka so dolžni plačati na poseben račun prispevek v višini 3% od skupne cene gradbenega dela stavbe. •
Cena se določi na podlagi neto kv. m stanovanjske površine in z občinskim odlokom ugotovljene vrednosti kv. m stanovanjske površine.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki oprosti investitorja gradnje zaklonišča izda odločbo po tretjem odstavku tega člena, s katero določi višino prispevka, katerega mora investitor plačati na posebni račun Skupščine občine Vrhnika.
Družbeni investitorji plačajo prispevek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
20.	člen ' .
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori, s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, kot posameznimi deli stavbe ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3% od skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov' ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevke za zaklonišča v višini 0,06% nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije letno.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot • posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,06% od vrednosti stavbe oziroma prostora. Glede meril in načina ugotovitve vrednosti stavbe oziroma prostora, se uporabijo določila odloka o davkih občanov v občini Vrhnika, ki veljajo za ugotovitev vrednosti stavb za odmero davka od premoženja.
Za zbiranje sredstev na posebni račun zk gradnjo javnih in skupnih zaklonišč je pristojna davčna uprava Skupščine občine Vrhnika.
Glede odmere, pobiranja in izterjevanja prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov.
Obvezni prispevek se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz četrtega odstavka 19. člena tega odloka ali, če je v zgradbi zgrajeno zaklonišče za osnavfto ali dopolnilno zaščito prebivalstva v skladu z določili pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč.
«
21.	člen
Zavezanci prispevka iz prvega odstavka 20. člena tega odloka plačujejo prispevek do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec.
Zavezanci prispevka iz drugega odstavka 20. člena tega odloka plačujejo letno prispevek do tridesetega junija za tekoče leto. Prispevek obračunavajo zavezanci sami.
Zavezanci prispevka iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka plačujejo letno prispevek po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Zavezanci morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe ali dela stavbe ali prostora. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda davčna uprava.
VII.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU'
22.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča se lahko v mirnem času uporabljajo v druge namene, vendar samo pod pogojem:
—	da se v njih ne opravi nobena sprememba, ki bi vplivala na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča in na spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih, zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi;
—	da se ne uporabljajo na način, s katerim bi poslabšali higienske ali tehnične pogoje zaklonišča;
—	da se v zakloniščih ne uskladiščijo razne vnetljive ali strupene snovi ter razsuti materiali.
Prostorov, ki so potrebni za vključevanje opreme za zaklonišča, ni dovoljeno uporabljati v druge na-
23.	člen
Najemni pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča šele potem, ko dobi soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene mora vsebovati predvsem namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, način vzdrževanja, prenehanje obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe in čas izpraznitve prostorov. Stanje ob oddaji zaklonišča v najem se ugotovi z zapisnikom.
24.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne je treba zaklonišča izprazniti in usposobiti najkasneje v 12 urah.
Najemna pogodba neha veljati takoj ne glede na pogodbeni rok v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodba neha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zaklonišča v skladu z najemno pogodbo. Povračilo škode in stroškov vzpostavitve v prejšnje stanje mora povrniti najemnik.
25.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini daje zaklonišča v uporabo predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem se pri upravljalcih vodijo posebej in se lahko uporabijo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč.
Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč se zbirajo na posebnem računu občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Za neizp<jlnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom veljajo kazenska določila zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74).
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Pristojni organi morajo vse urbanistične načrte, ki še niso realizirani in zanje še niso izdana gradbena dovoljenja pred uresničitvijo revidirati. Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali pa so v realizaciji se morajo dopolniti v skladu z določili tega odloka.
28.	člen
Zasebni graditelji, ki do dne uveljavitve tega odloka niso izpolnili svojih obveznosti po odloku o zakloniščih (Uradni list SRS, št. 10/77) se laftko ravnajo s soglasjem občinskega oddelka za ljudsko obrambo po spremenjenih določilih, če so zanje ugodnejša.
29.	člen
Za tolmačenje tega odloka je pristojen občinski upravni organ za, ljudsko obrambo, sporne zadeve pa rešuje Republiški ‘sekretariat za ljudsko obrambo. ,
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, isti dan pa preneha veljati odlok o zakloniščih (Uradni list SRS, št. 10/77).
St. 1/1-010-05/81
Vrhnika, dne 25. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1176.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 9. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja .posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog/Skupnosti za cene občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 8/81) in v zvezi z odlokom o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v potrditev skupnostim za cene (Uradni lisi SFRJ, št. 33/81) je Izvršni svet Skupščine občim Vrhnika na seji dne 2. julija 1981 sprejel
o i> n i: d n o
o pošiljanju cenikov za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, skupnosti, za cene občine Vrhnika v potrditev
1.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne poslati Občinski skupnosti za cene v potrditev cenike teh proizvodov in storitev.
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošljejo cenike Občinski skupnosti za cene preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve, oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljali odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene v potrditev (Uradni list SRS, št. 15/81).
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. -3/5-38-02/81
Vrhnika, dne 3. julija 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Vrhnika
Franc Krašovec 1. r,
!	1177.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika1 za obdobje 1981—1985 in dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom (sprejet na skupščini SOV Vrhnika, dne 22. 4. 1981) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Vrhnika na seji 22. aprila 1981 sprejela
SKLEP
o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih
v letu 1981
I
Do denarnih pomoči so upravičeni otroci družin, ki so v težjem socialnem položaju.
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	1000 din prvi in vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada do 2200 din mesečno na družinskega člana,
2.	680 din prvi in vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada 2200 din do 2800 din mesečno na družinskega člana,
3.	360 din otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada 2800 do 3900 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
i Kot dohodek občanov, ki z osetmim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.	' _
Občanu, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je določen pavšalni letni znesek prispevka se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku glede na predpisane stopnje za stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oziroma za intelektualne storitve.
II
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna imajo pravico do denarne pomoči v znesku 360 din;> če so v težjem socialnem položaju.
Otroci iz kmečkih družin imajo pravico do denarne pomoči če:
—	je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so.brez dohodka,
—	živijo praviloma v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določenega v drugi alinei drugega odstavka te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
III
Komisija za uveljavljanje pravic pri Skupnosti otroškega varstva lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določeno v prvi in druid točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
IV
„ Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	380 din mesečno telesno ali duševno prizadet
otrok,	:	■
—	180 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
Pogoj za pridobitev pravice iz prve in druge ali-
nee te točke je, če je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju.
V
Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec, oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci in stari starši.
Otroci in stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka oziroma imajo lasten vir dohodka, ki ne presega 1400 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
tJ
VI
Občan, ki s člani svoje družine živi ,na kmetijskem posestvu po katerem ima on ali katerikoli član nje-1 gove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje,
da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina odhodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člana njegove družine, ki jih on preživlja ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
„ VII
Občani, ki so uveljavili pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 15. aprila 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči.
VIII	''
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS; in začne veljati 1. maja 1981. leta.
St. 59/81
Vrhnika, dne 6. maja 1981.
Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Vrhnika
Veselka Mladenovič 1. r.
ŽALEC
1 ■/
1178.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. Člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 12/73, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77,' 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem /	občinskem prometnem davku
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 75/72, 25/73, 1/74, 1/75, 5/75, 13/75, 7/76, 17/76, 1/78 in 5/78) se v tarifni številki 2 spremenita prva in druga točka tako, da glasita:
»1. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50°/» domačih surovin, računano po vrednosti:
2.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot. 50 %> domačih surovin, računano po vrednosti, 45 »/o od davčne osnove«.
2.	člen
V tarifni številki 5 se dodajo točke:
•/o
21.	graviranje	10
22.	okvirjanje slik	10
23.	montaža smučarskih	vezi	10
24.	aranžerske storitve	10
25.	razmnoževanje in fotokopiranje	10
Pod opombo te tarifne številke se doda nov peti odstavek, ki glasi:
»S 24. točko te tarife je mišljeno aranžiranje ter pisanje in slikanje (črkoslikarstvo) na stene, plošče, vrata in podobno«.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je pooblaščen za izdajo prečiščenega besedila odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1981 dalje.
St. 421-3/81-4
Žalec, dne 30. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petbk 1. r.
1179.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 234. člena takona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 198. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega zaključnega računa davkov In prispevkov ter letnega zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980
	din od litra	•/.
— od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač	4	
— od penečega vina	8	
— od medice		15
— od piva		30
— od naravnega žganja in vinjaka		40
— od drugih alkoholnih pijač		45
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevke-1 za leto 1980 in letni zaključni račun prispevka •/ starostno zavarovanje kmetov za leto 1980.
2.	člen
Letni zaključni račun davkov in prispevkov kazuje:
din
iz-
—	obremenitve
—	plačila
—	zaostanek 31. decembra 1930
91,671.572,65
86,809.791,85
4,861.780,80
Letni zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:
din
—	obremenitve	6,244.985,40
—	plačila	5,120.954,40
— Zaostanek 31. decembra 1980	1,124.031,00
''	8. člen
Letni zaključni račun davkov in prispevkov ter letni'zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov obsega: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev, ki je sestavni del tega sklepa.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/81-4-10	'
Žalec, dne 30. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Žalec • Viljem Petek 1. r.
1180.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 42. in 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78)
4.	in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 174. člena statuta občine Žalec j (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V občini Žalec se za" uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj meje urbanističnega oziroma zazidalnega načrta na območju krajevne skupnosti Žalec, krajevne skupnosti Braslovče, krajevne skupnosti Galicija, krajevne skupnosti Gomilsko, krajevne skupnosti Gotovlje, krajevne skupnosti Griže, krajevne skupnosti Letuš, krajevne skupnosti Uboje, krajevne skupnosti Petrovče, krajevne skupnosti Polzela, krajevne skupnosti Prebold, krajevne skupnosti Šempeter, krajevne skupnosti Tabor, krajevne skupnosti Trnava, krajevno skupnosti Vinska gora in krajevne skupnosti Vransko.
■ I •	> .	'	-i
2.	člen
\
Nadomestilo se ne plačuje za stavbno zemljišče v Primerih, ki so predpisani v prvem in drugem odstavku 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju š Vavbnim zemljiščem.	^
Razen oprostitev iz prvega odstavka tega člena je oproščen plačevanja nadomestila:
—	občan, ki prejema stalno družbeno denarno pomoč, če bi zaradi plačevanja nadomestila bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje »lanov njegove družine;
—	upravljanje stavbnega zemljišča, za zemljišče, ki ga pripravlja in opremlja za oddajo.
Imetniku stanovanjske pravice, ki prejema subvencijo stanarine, se v enakem odstotku kot znaša subvencija stanarine zniža višina nadomestila.
Za oprostitev plačila nadomestila mora zayeza-nec vložiti vlogo v vsakem koledarskem letu posebej pri občinskem upravnem organu pristojnemu za komunalne zadeve.
8. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestila je treba plačati tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg Je določen z zazidalnim načrtom in ga zaradi terenskih razmer ni mogoče uporabiti za gradbene namene.
Šteje se, da zazidano stavbno zemljišče znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stanovanjskega objekta, če meri več kot 700 m2 oziroma, da znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo počitniške hišice, če meri več kot 600 m2.
V sporih in ostalih primerih ugotovi obseg zemljišča, ki je potrebno za normalno rabo objekta oziroma zemljišče, ki presega površino, ki je potrebna za normalno rabo objekta za premoženjskopravne zadeve pristojni upravni organ.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra tlorime površine stanovanja, počitniške hiše in poslovnega
prostora.
Za tlorisno površino se šteje:
—	pri stanovanjskem in počitniškem prostoru koristna površina posameznega stanovanja oziroma počitniške hiše po merilih za določitev višine stanarine;
—	pri poslovnem prostoru tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalna celota s poslovnim prostorom.
Po tem odloku se šteje kot poslovni prostor tudi površina, ki služi poslovni ali proizvodni dejavnosti kot je: nepokrito skladišče, delavnica na prostem in podobno.
Poslovni prostor se po tem odloku deli v štiri
skupine:
1.	poslovni prostor, ki se uporablja za družbene
dejavnosti;
2.	poslovni prostor za proizvodne namene, ki se uporablja za proizvodnjo ali za skladiščenje;
3.	poslovni prostor, ki se uporablja za poslovne dejavnosti, razen družbenih dejavnosti;
4.	poslovni prostor, ki se uporablja za družbeno preskrbo.
5.	člen
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
1.	stopnja komunalne opremljenosti zemljišča;
2.	lega zemljišča;
3.	namembnost zemljišča oziroma lokacije;
4.	smotrnost izkoriščanja zemljišča oziroma stavbe;
5.	motnje pri uporabi zemljišča oziroma stavbe.
6.	člen
Stopnja komunalne opremljenosti zemljišča se določi glede na možnost priključitve na komunalno omrežje in možnost neposredne uporabe komunalnih naprav in sicer:
1.	urejeno cestišče (asfalt, beton, tlak)
2.	neurejeno cestišče (makadam)
3.	možnost	priključitve	na	vodovod
4.	možnost	priključitve	na	električno omrežje
5.	možnost	priključitve	na	kanalizacijo
6.	možnost	priključitve	na	toplovodno	omrežje
7.	javna razsvetljava
8.	zelenica na funkcionalnem zemljišču.
Temeljno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko tri, štiri, pet in šest možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave. Za objekte pod točko sedem in osem pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.
7.	člen
Glede na lego in pridobitno ugodno lokacijo se stavbno zemljišče uvršča v cone, in sicer:
1.	v prvo cono se uvršča stavbno zemljišče na območju krajevne skupnosti Žalec;
2.	v drugo cono se uvršča stavbno zemljišče na območju krajevne skupnosti Šempeter, krajevne skupnosti Polzela, krajevne skupnosti Prebold in krajevne skupnosti Vransko;
3.	v tretjo cono se uvršča stavbno zemljišče na območju krajevne skupnosti Braslovče, krajevne skupnosti Galicija, krajevne skupnosti Gomilške, krajevne skupnosti Gotovlje, krajevne skupnosti Griže, krajevne skupnosti Letuš, krajevne skupnosti Liboje, krajevne skupnosti Petrovče, krajevne skupnosti Tabor, krajevne skupnosti Trnava in krajevne skupnosti Vinska gora.
4
8.	člen
Znotraj območja iz 7. člena tega odloka se stavbno zemljišče uvršča glede na namembnost zemljišča oziroma lokacijo na:
1.	stanovanjske in počitniške namene;
2.	namene družbenih dejavnosti;
3.	proizvodne namene;
4.	poslovne namene in
5.	namene družbene preskrbe,
9.	člen
Za smotrnost izkoriščanja zemljišča oziroma stavbe se pri stanovanjskem objektu določijo naslednji kriteriji za znižanje višine nadomestila, in sicer:
1.	stavba s tremi do štirimi stanovanji;
2.	stavba s petimi do desetimi stanovanji;
3.	stavba z enajstimi do dvajsetimi stanovanji;
4.	stavba z enaindvajsetimi in več stanovanji.
10.	člen
Za motnje pri uporabi zemljišča oziroma stavbe se pri stanovanjskem objektu oziroma stanovanju določijo kriteriji za znižanje višine nadomestila, in sicer:
1.	zaradi hrupa v tridesetmetrskem pasu ob magistralni cesti;
2.	zaradi hrupa v štiridesetmetrskem pasu ob železniški progi.
11.	člen
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja.
12.	člen
Stopnja komunalne opremljenosti se |lede na vrsto komunalnih objektov in naprav ovrednoti:
Vrsta komunalnih objektov In naprav	tofil
1.	dostop po urejenem cestišču	41
2.	dostop po neurejenem cestišču	23
3.	možnost	priključka	na vodovod	10
4.	možnost	priključka	na kanalizacijo	13
5.	možnost	priključka	na električno	omrežje	10
6.	možnost	priključka	na toplovodno	omrežje	5
7.	javna razsvetljava	dostopne ceste	12
8.	zelenica na funkcionalnem zemljišču	9
13.	člen
Lega in namembnost zemljišča oziroma lokacije se ovrednoti:
Lega zemljišča v coni	za stan. In počit, namene	Poslovne		površine	
		družbene proizvodne poslovne dejavnosti namene namene			namene družbene preskrbe
1. cona	30	60	140	180	90
2. cona	20	50	120	140	70
3. cona	10	40	100	100	50
14.	člen
Za smotrno uporabo zemljišča se skupno število točk zniža, in sicer:
Število stanovanj	v “A
1.	pri stavbi s tremi do štirimi stanovanji	5
2.	pri stavbi s petimi do desetimi stanovanji	10
3.	pri stavbi z enajstimi do dvajsetimi stanovanji 15
4.	pri stavbi z enaindvajsetimi in več stanovanji 20
/a motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa se skupno žtevilo točk zniža:
v Vi
1.	v tridesetmetrskem pasu ob magistralni cesti 10
2.	v štiridesetmetrskem pasu ob železniški progi 10
16. člen
Višina nadomestila za kvadratni meter zazidanega stavbnega zemljišča je zmnožek dobljenega števila točk in vrednosti točke.
Višina nadomestila za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se določi tako, da se ugotovi število točk in od tega vzame 50 %> ugotovljenega števila točk.
Tako zmanjšano število točk se pomnoži z vrednostjo točke.
17.	člen
Vrednost točke znaša 0,004 dinarjev.
18.	člen
Nadomestilo je dolžan plačati uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik, oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljna in druga organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki je uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačuje nadomestilo iz dohodka.
19.	člen
Nadomestilo določi zavezancu iz 18. člena tega odloka za komunalne zadeve pristojen upravni organ z odločbo.
20.	člen
Nadomestilo je treba plačati stavbni zemljiški skupnosti občine Žalec in se odmerja po merilih, plačuje pa se trimesečno za nazaj.
21.	člen
Ce ima stanovanjska hiša hišni svet, organ iz
19.	člena tega odloka z odločbo določi višino nadomestila za celotno stavbo hišnemu svetu, ta pa glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznemu imetniku pravice uporabe, etažnemu lastniku oziroma lastniku ali najemniku poslovnega prostora. Nadomestilo se pobira in plačuje obenem s stanarino.
Zavezanec, ki meni, da mu hišni svet ni pravilno odmeril nadomestila, lahko zahteva od organa iz 19. člena tega odloka, naj mu izda odločbo o tem, kakšno nadomestilo je dolžan plačati.
22.	člen
Zavezanec plačila nadomestila je dolžan dati organu iz 19. člena tega odloka na njegovo zahtevo in v roku, ki ga organ postavi vse podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila oziroma vse podatke o nastalih spremembah, ki vplivajo na višino nadomestila v roku 30 dni od nastanka spremembe.
Podatke iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka sporoča organu iz 19. člena tega odloka samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec.
28. člen
Nadomestilo se sme uporabljati samo za namen, ki ga določa 48. člen zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
24.	člen
Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec in krajevne skupnosti v občini skladno s plani ih programi določijo s samoupravnim sporazumom del sredstev nadomestila za krajevne skupnosti, kolikor te same upravljajo in urejajo stavbna zemljišča.
25.	člen
Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec enkrat letno poroča pristojnim zborom občinske skupščine o višini in uporabi zbranih sredstev nadomestila.
26.	člen
Od uveljavitve tega odloka pa do izdaje odločbe po tem odloku, plačujejo zavezanci dosedanje nadomestilo kot akontacijo, ki se poračuna z odmerjenim nadomestilom po določilih tega odloka.
27.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo do
1.000	dinarjev fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe:
—	če v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila,
—	če prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 8/78).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi Uradnem listu SRS.
St. 420-10/80-6
Žalec, dne 30. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1181.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 4. in
9.	člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni
list SRS, št. 19/78,. 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
ODLOK
o upravljanju z javnimi vodovodi I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja način upravljanja z javnimi vodovodi ter obvezno uporabo in plačilo pitne vode iz javnega vodovoda.
t. Men
Javni vodovodni objekt in naprava je vodovodno zajetje, črpališče, režervoar, vodovodno omrežje s priključki in vodomeri ter vsi drugi objekti in naprave, ki so potrebni za redno obratovanje vodovoda (v nadaljnjem besedilu: javni vodovod).
Vodovodni priključek je spojna cev od vodovodnega omrežja do vključno vodomera.
Interna instalacija porabnika je vodovodna instalacija z vsemi napravami za vodomerom oziroma kjer ni vodomera, od vhoda vodovodnega priključka na nepremičnino uporabnika in je last lastnika nepremičnine.
Porabnik pitne vode je fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
8. člen
Ta odlok velja za javni vodovod, ki je v upravljanju komunalnega podjetja 2alec, krajevne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe.
II. UPRAVLJANJE Z JAVNIM VODOVODOM
4.	člen
Z jaynim vodovodom »Griže«, »Jedert«, »Letuš«, »Pirešica«, »Ponikva«, »Preleska«, »Tabor - Polzela«, »Tešova«, »Vransko« in »Žalec« gospodar} in. upravlja komunalno podjetje Žalec. Z ostalimi (krajevnimi) javnimi vodovodi gospodari in upravlja krajevna skupnost, na katere območju je vodovod.
Krajevna skupnost lahke/ prenese javni vodovod v gospodarjenje in upravljanje komunalnemu podjetju Žalec, skupaj s sredstvi amortizacije. S pogodbo d prenosu se določijo pogoji predaje in prevzema javnega vodovoda.
5.	člen
Upravljalec javnega vodovoda je dolžan skrbeti za zadostne količine pitne vode in vzdrževati in obnavljati javno vodovodno omrežje ter druge vodovodne objekte in naprave.
Upravljalec javnega vodovoda je dolžan stalno in neprekinjeno zagotavljati porabnikom potrebne količine pitne vode.
6.	člen
Ne glede na določbo 5. člena tega odloka mora upravljalec javnega vodovoda v primeru višje sile
ali dalj časa trajajočega pomanjkanja pitne vode začasno omejiti porabo pitne vode, predvsem pa uporabo pitne vode za tehnološke potrebe, da se zagotovijo nujne količine pitne vode za osnovne življenjske potrebe občanov, potrebe ljudske obrambe ter za požarno varnost.
Zaradi planiranih ali nujnih del na javnem vodovodu, sme upravljalec javnega vodovoda za krajši čas prekiniti dobavo vode porabnikom.
O predvideni omejitvi oziroma prekinitvi dobave pitne vode mora'upravljalec javnega vodovoda preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način predhodno obvestiti porabnike pitne vode.
7.	člen
Izgradnja zajetij pitne vode, črpališč in vodnjakov v upravljanju organizacij združenega dela ali v lasti posameznikov je'Miovoljena le s soglasjem up-ravljalca javnega vodovoda fia tistem območju.
Komunalno podjetje Žalec vodi evidenco vseh virov in količin pitne vode ter obratni kataster vseh vodovodnih naprav.
,	8. člen
Vsa dela na javnem vodovodu, vključno z montažo vodomerov, opravlja upravljalec javnega vodovoda.
Izjemoma lahko upravljalec javnega vodovoda pooblasti drugo za taka dela usposobljeno organizacijo ali za taka dela usposobljeno osebo, da na njegovo odgovornost in v njegovem imenu opravi posamezna dela na javnem vodovodu.
9.	člen
Za potrebe požarne varnosti mora upravljalec javnega vodovoda poskrbeti za vgradnjo zadostnega števila hidrantov. Hidranti morajo biti ob vsakem času dostopni in uporabni. Odvzem vode iz hidranta, j e dovoljen le s soglasjem ali po navodilu upravljalca javnega vodovoda.
Hidranti morajo biti vgrajeni istočasno z izgradnjo vodovodnega omrežja in morajo biti označeni in vsaj enkrat na leto pregledani in preiskušeni.
Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na hidrantih mora upravljalec javnega vodovoda sporočiti občinskemu inšpektoratu.
10.	člen
Upravljalec javnega vodovoda piora prekinili dobavo pitne vode posameznemu uporabniku:
a)	če stanje interne instalacije porabnika ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost pitne vode v javnem vodovodnem omrežju, dokler tako stanje traja;
b)	če okvara na interni instalaciji porabnika povzroči prekomerno porabo pitne vode in to ovira redno dobavo pitne vode drugim porabnikom, dokler se okvara ne odpravi;
c)	če je priključek na javno vodovodno omrežje izvedel porabnik brez soglasja upravljalca javnega vodovoda;
d)	če porabnik priključi ali dovoli drugemu priključitev nedovoljeno zgrajenega objekta na interno instalacijo njegovega objekta;
e)	če porabnik onemogoči upravljalen javnega vodovoda kontrolo in odčitavanje vodomera ali mu v nujnem primeru onemogoči vzdrževanje porabnikov vodovodnega priključka;
f)	če porabnik v gospodinjstvu ne plača računa za porabljeno pitno vodo po preteku plačilnega roka in prejetem opominu za plačilo računa.
g)	če porabnik Odpove porabo pitne vode oziroma zaprosi za začasno zaporo vode;
h)	če uporabnik samovoljno in brez potrebe odstrani plombo na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo vodovodnega priključka;
i)	če se porabnik ne drži ukrepov o varčevanju s pitno vodo, kadar so ti posebej odrejeni, dokler takšni ukrepi trajajo.
III.	OBVEZNA UPORABA PITNE VODE IZ JAVNEGA VODOVODNEGA OMREZA
11.	Člen
V krajih, kjer je zgrajen javni vodovod, je uporaba pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja obvezna.
Ce je nepremičnino v strnjenih urbanih naseljih mogoče in dopustno priključiti na javno vodovodno omrežje, preskrba iz lastnih ali drugih virov pitne vode ni dovoljena.
12.	člen
(Soglasje za priključitev na javni vodovod izda upravljalec javnega vodovoda.
Ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet pitne vode, njenih virov in prepustnosti vodovodnega omrežja je upravljalec javnega vodovoda na podlagi prijave porabnika ter predložene predpisane gradbene dokumentacije dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek.
13.	člen
Vsak uporabnik pitne vode ima pod enakimi splošnimi pogoji pravico in dolžnost priključiti se na javni vodovod. Priključek se izvede po predhodnem soglasju upravljalca javnega vodovoda.
Stroške izvedbe priključka bremenijo porabnika.
14.	člen
Porabnik pitne vode je dolžan zginuui m vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi pi-edpisi in tehničnimi navodili upravljalca javnega vodovoda ter omogočiti pooblaščenim delavcem upravljalca javnega vodovoda vzdrževanje, kontrolo in odčitavanje vodomera.
Porabniki pitne vode iz javnega vodovoda, ki na svojem vodovodnem priključku nimajo vgrajenega vodomera, so dolžni v roku enega leta poskrbeti za vgradnjo vodomera.
Vodomere vgrajuje upravljalec javnega vodovoda.
Porabnik pitne vode ima pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera.
Odvzem pitne vode iz javnega-vodovodnega omrežja, razen v dovoljenih primerih iz hidranta, pred vodomerom ni dovoljen.	,
15.	člen
Porabnik pitne vode je dolžan pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja varčno trošiti.
V primeru omejitev porabe pitne vode se mora porabnik držati ukrepov in navodil upravljalca javnega vodovoda za varčevanje s pitno vodo iz javnega vodovoda.
16.	člen
Porabnik pitne vode je dolžan vsako okvaro na interni instalaciji ali vodovodnemu priključku, ki lahko povzroči škodo upravljalen javnega vodovoda, ogrozi oskrbo s pitno vodo drugih porabnikov ali povzroči higiensko oporečnost pitne vode v javnem vodovodnem omrežju, takoj sporočiti upravljalen javnega vodovoda.
IV.	NADZOR
17.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski inšpektor za komunalne zadeve, občinski sanitarni inšpektor in občinski inšpektor za požarno varnost.
V.	OBVEZNO PLAČILO PORABLJENE PITNE VODE
18.	člen
Obvezno je plačilo porabljene pitne vode iz javnega vodovoda.
Vsak porabnik pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja je dolžan plačati porabljeno pitno vodo po ceni za kubični meter porabljene pitne vode, ki je določena skladno z določili dogovora, zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in odloka občinske skupščine.
19.	člei
Vodomere odčitavajo pooblaščeni delavci upravljalca javnega vodovoda najmanj dvakrat letno.
Upravljalec vodovoda je dolžan obračunavati in pobirati plačilo porabljene pitne vode.
1 VI. KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek upravljalec javnega vodovoda:
1.	če se v primeru višje sile .ali dalj časa trajajočega pomanjkanja pitne vode ne ravna po določbah prvega odstavka 6. člena tega odlokaj
2.	če zaradi planiranih del na javnem vodovodu
začasno prekine dobavo pitne vode pa o tem predhodno ne obvesti porabnike pitne vode (tretji odstavek
6.	člena);	~ '
3.	če ne poskrbi za vgradnjo zadostnega števila hidrantov, ali če jih ne vgrajuje tako, da so ob vsakem času dostopni in uporabni (prvi odstavek 9. člena);
4.	če ne posreduje podatkov o hidrantih občinskemu inšpektoratu (tretji odstavek 9. člena);
5.	če ne prekine dobavo pitne vode v primerih iz
10.	člena tega odloka;
6.	če izvede priključek na javni vodovod v nasprotju z določili 12. in 13. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca javnega vodovoda.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev s« kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če opravi dela na javnem vodovodu brez pooblastila upravljalca javnega vodovoda (8. člen);
2.	če odvzame vodo iz hidranta brez soglasja ali v nasprotju z navodili upravljalca javnega vodovoda (prvi odstavek 9. člena);
3.	če se priključi na javni vodovod brez predhodnega soglasja upravljalca javnega vodovoda (prvi odstavek 13. člena);
4.	če ne zgradi in ne vzdržuje prostor za vodomer r v skladu z veljavnimi predpisi oziroma če onemogoči
pooblaščenim delavcem upravljalca javnega vodovoda vzdrževanje, kontrolo in odčitavanje vodomera (prvi odstavek 14. člena);
5.	če v roku iz drugega odstavka 14. člena ne poskrbi za vgradnjo vodomera na svojem vodovodnem priključku (drugi odstavek 14. člena);
6.	če odvzame pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja pred vodomerom (četrti odstavek 14. člena);
7.	če se v primeru omejitev porabe pitne vode ne ravna skladno z ukrepi in navodili upravljalca javnega vodovoda za varčevanje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (drugi odstavek 15. člena);
8.	če ne prijavi okvaro na interni instalaciji ali vodovodnemu priključku, ki lahko povzroči škodo upravljalen javnega vodovoda, ogrozi oskrbo s pitno vodo drugih porabnikov ali povzroči higiensko oporečnost pitne vode v javnem vodovodu (16. člen).
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 20. člena tega odloka.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Druge splošne pogoje poslovanja upravljalca javnega vodovoda v zvezi z zagotavljanjem in preskrbo s pitno vodo, standarde za opravljanje teh storitev in merila za zadovoljevanje potreb po preskrbi s pitno vodo predpiše v skladu z zakonom in tem odlokom skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Žalec v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
24.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o vodovodnem redu (Uradni vestnik Celje, št. 1/65).
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/80-6
Žalec, dne 30. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1182.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/79, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu industrijskega območja Jutcks Žalec
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt industrijskega območja Juteks Žalec.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v avgustu 1978 pod št. 18-4/81 in ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno za kompleksno industrijsko graditev.
4.	člen
Lokacijsko dovoljenje za gradnjo objektov v skladu z zazidalnim načrtom izdaja za urbanizem pristojni občinski upravni organ.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovbljuje v, smislu drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-96/79-6
Žalec, dno 30. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1183.	1185.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 19^1 sprejela	Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
ODLOK	ODLOK
o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Poreber Žalec	o dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja v Malih Braslovčah
1. člen Zazidalni načrt stanovanjske soseske Poreber Žalec, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Poreber Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 15/70 in 18/69 ter Uradni list SRS, št. 15/78) se dopolni po projektu št. 18-5/81, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v maju 1981.	1. člen Zazidalni načrt vikend naselja v Malih Braslovčah, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu vikend naselja v Malih Braslovčah (Uradni list SRS, št. 13/71 in 6/80) se dopolni tako, da se na parceli št. 449/29, k. o. Male Braslovče določi lokacija stanovanjske hiše.
2. člen	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	Ta odlpk začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-131/81-6	St. 350-609/80-6
Žalec, dne 30. junija 1981.	Žalec, dne 30. junija 1981.
Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.	Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
1184. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela	1186. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela
ODLOK	ODLOK
o dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja Dominik Založe 1	o spremembi zazidalnega načrta vikend naselja Breg pri Polzeli
1. člen	1. člen
Zazidalni načrt vikend naselja Dominik Založe, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu vikend naselja Dominik Založe (Uradni list SRS, št. 8/78) se dopolni tako, da se na parceli št. 35/18, k. o. Založe določi lokacija za gradnjo počitniške hišice.	Zazidalni načrt vikend naselja Breg pri Polzeli, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu vikend naselja Breg pri Polzeli (Uradni list SRS, št.'14/72 in 20/79) se spremeni po projektu št. 18-3/81, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v aprilu 1981.
2. člen	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavil Uradnem listu SRS.
St. 350-122/81-6 Žalec, dne 30. junija 1981.	St. 350-7/71-6 Žalec, dne 30. junija 1981.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
POPRAVEK
V samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-512/81 z dne 31. IJI. 1981 se drugi odstavek
5.	člena pravilno glasi:
»Udeleženci sporazuma pooblaščamo službo družbenega knjigovodstva Ljubljana, da zbrani prispevek razporeja na občinske komunalne skupnosti v odstotnih deležih dogovorjenih z letnim programom.«
Sekretariat
Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
POPRAVEK
•V sklepu o določitvah najemnin za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-958/81 z dne 6. junija 1981 se 4. člen pravilno glasi:
»Del najemnine, ki je določen za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih, se uporablja za realizacijo sprejetih programov vzdrževanja pokopališč in pokopaliških naprav, navedenih v 1. členu tega sklepa.«
Predsednik delavskega sveta TOZD »Zale«, Ljubljana
Jože Totter 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje cest, vodovodov in kanalizacije v krajevni skupnosti Boštanj, objavljenem v Uradnem listu SRS, št, 16-920/81 z dne 29. 5. 1981 se v prvem členu datum 1. 5. 1981 nadomesti z datumom 1. 6. 1981; besedilo 9. člena sklepa pa se pravilno glasi:
»Ta sklepi začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS«.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti \	Boštanj
Stane Rešeta 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
1103. Zakon o Investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1981 do leta 1985	1539
1101. Odlok o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije	1541
1105. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratilikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za peto kreditno linijo za indu-' strijo (VU 1909, VU 1910, VU 1911 in YU 1912)	1511
Stran
1100. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji protokola k sporazumu o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja	1542
1107.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja 1542
1108.	Odlok o razrešitvi namestnice javnega tožilca SR
Slovenije	1542
1109.	Odlok o razrešitvi namestnika javnega pravobranilca SR Slovenijfc	1542
1110.	Odlok o razrešitvi pomočnice družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije	1542
1111.	Odlok o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Mariboru	1543
1112.	Odlok o Imenovanju namestnika javnega tožilca
Višjega javnega tožilstva v Ljubljani	1543
1113.	Odlok o izvolitvi predsednika in članov habilita-
cijske komisije pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in pri Univerzi v Mariboru	1543
1114.	Odlok o Izvolitvi dveh sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije	1544
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1115.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1541
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1116.	Pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju pro-
izvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov	1545
1117.	Pravilnik o načinu preizkušanja in pogojih rabe
plemenjakov	1550
1118.	Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in pripravljanjem živalskega semena
zg osemenjevanje	1553
1119.	Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati rejci
živali, da lahko izvajajo osemenjevanje govedi in svinj	1553
1120.	Pravilnik o pogojih za vzrejo In promet čebeljih
matic ter za organiziranje plcmenlšč	1554
1121.	Pravilnik o načinu in pogojih izkoriščanja čebelje
paše	1556
1122.	Pravilnik o pogojih za vzrejo plemenskih ribjih jat in reprodukcijskega materiala, o pogojih za uporabo plemenskih ribjih jat za razmnoževanje in
o pogojih za promet z reprodukcijskim materialom 1556
1123.	Pravilnik o minimalnih higienskih in tehničnih po-
gojih prostorov, v katerih se spravljajo ali skladiščijo kože	1558
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ZOVODI
1124.	Sklep o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za obdobje Januar — marec leta 1981 1559
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1125.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o obra-
čunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1961 dalje (Ljubljana)	1560
1126.	Sklep o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo In osBovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto
1981 (Ravne na Koroškem)	1561
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1127; Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti mesta in občin, v potrditev Skupnosti za cene mesta Ljubljane 1561
1128. Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe in dopolnitve urbanističnega programa in generalnega plana urbanistič-
Stran
nega razvoja mesta Ljubljana — za potek avtocest In regionalnih	cest	na	območju	mesta	Ljubljane	1562
1129.	Odlok o	uporabi	sredstev	rezerve	občine	Celje	1562
1130.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Celje)	1562
1131.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči,
prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta Lokrovcc (Celje)	1563
1132.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta Lopata—
Gorica (Celje)	1563
1133.	Odlok o obveznem radiogratskem slikanju prebi-
valcev občine Celje In odkrivanju sladkorne bolezni v letu 1981 (Celje)	1561
1134.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega ra-
čuna In zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov	za leto 1980 (Celje)	1565
1135.	Odlok o obveznem radiofotogratiranju prebivalcev
občine Cerknica	1565
1136.	Sklep o spremembi prispevne stopnje za zbiranje
sredstev za denarne	pomoči	(Idrija)	1566
1137.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1980	1566
1138.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Kamnik za leto 1981	1567
1139.	Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Kamnik za leto	1980	1568
1140.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta Vrhpolje—
Nevlje (Kamnik)	1569
1141.	Odlok o obratovalnem času v OZD s področja trgo-- vine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih
' storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v	občini	Kamnik	1568
1142.	Odlok o ukrepih v živinoreji na območju občine
Kamnik	1571
1143.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1980	1572
1144.	Odlok o prekrških zoper Javni red in mir v občini
Kočevje	1573
1145.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija	1574
1146.	Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega ra-
čuna davkov in prispevkov občanov ter .prispevke za starostno zavarovanje kmetov občine Litija za leto 1980	1578
1147.	Sklep o soglasju k stopnji amortizacije	(Litija)	1577
1118. Sklep o določitvi stopnje amortizacije stanovanj In stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za leto 1981 (Litija)	1577
1149.	Sklep o prenehanju veljavnosti pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (Litija)	1577
1150.	Aneks k samoupravnemu sporazumu (Litija)	1578
1151.	Statut Skupnosti za cene občine Litija	1579
1152.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ob-
vezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Ljubljana Center)	1582
1153.	Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega
otoka CO 1-20 »Zabjak« (Ljubljana Center)	1583
1154.	Odlok o zazidalnem načrtu Za območje zazidalnega
otoka CS-5 »PrUlc« (Ljubljana Center)	1584
1155.	Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega
varstva v ONPZ »Novoplesk« Ljubljana, Kersnikova 5 (Ljubljana Center)	1584
1136. Odlok o spremembi odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Poljc ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah	1584
H37 Sklep o skladnosti d:>: nmcntacijo za realizacijo za otoke tsa, I8b z zn za območje SP 4, 5 (Ljubljana Šiška)	1585
Uj8. odlok o določitvi odstotka od poptcčiie gradbene cene, ki služi za določitev kdrlsti za razlaščeno
starino zemljišče v občini t.ogatefc	1585
U š). Sklep o pritrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka
Stran
za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Logatec za leto 1980	1586
1160.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za razširi-
tev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice v krajevni skupnosti »Naklo« Logatec	1586
1161.	' Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode In sto-
ritve, katerih cene so v pristojnosti občinske skupnosti za cene občine Mozirje	v potrditev	1587
1162.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Mozirje)	1587
1163.	Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. Občin- \ ski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev 1588
1164.	Poročilo o Izidu glasovanja na reterendumu za / uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS
Oplotnica (Slovenska Blstrici\)	1588
1165.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije cest in ostale komunalne ureditve, ki Izhajajo Iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Zg. Ložnica za obdobje 1981 do
1985 (Slovenska Bistrica)	1588
1166.	Poročilo volilne komisije KS Zg. Ložnica o izidu glasovanja na referendumu, ki je bil dne 7. junija
1981 (Slovenska Bistrica)	1589
1167.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1981	1589
1168.	Odlok o uporabi sredstev rezerv občine Slovenske
Konjice	1590
1169.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1980	1590
1170.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov za
starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 (Slovenske Konjice)	1591
1171.	Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. Občinski skupiibsit za cene 'občine Slovenske Konjice
v potrditev (Slovenske Konjice)	1591
1172.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega na-
črta območja naselja Rogaška Slatina (Šmarje pri Jelšah)	1592
1173.	Odlok o pripravi in sprejemu dolgoročnega plana
občine Vrhnika	1592
1174.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 (Vrhnika)	1593
1175.	Odlok o zakloniščih v občini Vrhnika	1593
1176.	Odredba o pošiljanju cenikov za vse proizvode in
storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, Skupnosti za cene občine Vrhnika v potrditev ,	1596
1177.	Sklep o višini, denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Vrhnika)	'	1597
1178.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po-,
sebnem občinskem prometnem davku	(Žalec)	1598
1179.	Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov ter letnega zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto
1980 (Žalec)	1898
1180.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zeih-
Ijišča (Žalec)	isoo
1181.	Odlok o upravljanju z javnimi vodovodi	(Zalee) lin
lili. Odlok o zazidalnem načrtu Industrijskega območja
Juteks Žalec	1604
1183.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske
soseske Poreber Žalec	1608
1184.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja Dominik Založe (Žalce)	1605
1185.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja v Malih Braslovčah (Žalec)	1608
1186.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta vikend naselja Breg pri Polzeli (Žalec)	1605
—	Popravek samoupravnega sporazuma o združeva-
nju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981	1606
—	Popravek sklepa o določitvah najemnin za grobove
ha pokopališčih na območju Ljubljane	1606
—	Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje cest, vodovodov in kanalizacije v krajevni skupnosti Boštanj (Sevnica) 1606
časopisni zavod URADNI LIST SRS se je preselil v nove poslovne prostore v Gradišče 14 in ima naslednje telefonske številke:
20 701 — direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva
23	579 — prodaja
24	482 — računovodstvo, naročnine
p. p. 379/VII
CZ Uradni list SRS je izdal publikacijo
Prof. dr. France Černe
SPLOŠNA TEORIJA EKONOMSKEGA SISTEMA DRUŽBE
V	času znanstveno tehnološke revolucije prihaja znanost do vse globljih spoznanj s konstruiranjem Sistemov in modelov. Tudi ekonomska veda ima nalogo, da oblikuje različne ekonomske sisteme (ES), s katerimi razlaga gospodarske pojave in različne gospodarske ureditve v svetu.
Delo prof. Franceta Černeta je poskus sistematičnega proučevanja ES — kaj je, kdco se oblikuje, kako funkcionira, kdaj se menja, kakšne tipe lahko skonstruiramo z ene strani oziroma zasledimo v razvoju družbe z druge strani in kako vrednotimo različne ES.
To pa so vprašanja, ki se tičejo tudi našega samoupravnega socialističnega sistema. Publikacija je namenjena tistim, ki še študirajo: ekonomijo, širše družbene ter humanistične vede, tehnološko-organizacijske, upravljalske itd. vede kot tistim, ki že delajo v naši gospodarski in politični praksi.
V	publikaciji so sistematično razloženi temeljni sistemski pojmi in problemi, s ponazoritvami iz zgodovine in iz naše prakse ter s pregledom važnejše literature o tem vprašanju.
Sprejemamo naročila
Izdaja časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, sekretar In šef računovodstva 20 701, prodaja 23 679, računovodstvo In naročnine 24 482 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju RepubUškega komiteja za Informacije št. 421-1/72