o P Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 30. oktobra 1997 ☆ številka 37 ☆ letnik 56 Spremembe zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti začenjajo parlamentarno pot Kot nam je povedal Miloš Pavlica, seje poslanska skupina ZLSD ta teden sporazumela s poslansko skupino LDS o umiku svojih treh predlogov sprememb zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti. Svoje predloge umikajo, ker jim je LDS, kot glavna vladna stranka, zagotovila, da bodo spremembe zakona obravnavane po rednem postopku. LDS bo državnemu zboru tudi predlagala takojšnjo verifikacijo mednarodne konvencije '68, ki zadeva pravice brezposelnih delavcev. ZLSD je pri LDS dobila še več zagotovil, zlasti to, da vlada dogovoru ne bo nasprotovala. Če bo sporazum obveljal tudi v državnem zboru, bodo brezposelni lahko prejemali denarno nadomestilo tudi več kot 12 mesecev. Prav tako bodo boljše zaščiteni brezposelni, starejši od 50 let in s 15 leti delovne dobe. Namesto po štirih mesecih bodo brezposelni dolžni sprejeti ponujeno primerno (če ne bo ustrezne) zaposlitev po izteku polovice dobe, ko jim zavod za zaposlovanje zagotavlja nadomestilo. Dogovorili so se tudi o novi rešitvi glede največje oddaljenosti ponujenega delovnega mesta. Ponudba naj bi bila ustrezna, če za pot na delovno mesto, delo in vrnitev domov delavec ne bi porabil več kot 11 ur. Ker sta se stranki vse to dogovorili, je ZLSD umaknila svoje predloge sprememb zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti. V tej stranki tudi računajo, da bodo v državnozborski proceduri izboljšali še več predlaganih sprememb, tudi v povezavi z interesi sindikatov. Kandidati za državiie svetnike - SEMOLIČ, KRASOVCEVA in VODOVNIK Svet ZSSS je s tajnimi volitvami določil tri kandidate za člane državnega sveta in predloge poslal državni volilni komisiji. Kdo bo izvoljen za državnega svetnika v novem mandatnem obdobju, bo znano po volitvah, ki so razpisane za 27. november. Kot je znano, imajo predstavniki organiziranih delojemalcev v 40-članskem državnem svetu štiri TURBINE V ZRAKU V tem tednu je, sodeč po sporočilu iz državnega zbo-postalo dokončno jasno, ua rešitve za Litostroj, tak kot Je> ni. Strokovnjaki, zbrani na Posvetu pri predsedniku državnega zbora, so govorili o beh možnih različicah re-Sevanja podjetja, ki je v sve-tu postalo znano zlasti po Proizvodnji turbin. Poleg različice domačih inženirjev, ki je vprašljiva zlasti zaradi pomanjkanja domačega de- narja, je v igri tudi povezava z ABB (švicarsko-švedsko ™°) *n s partnerjem iz Malezije. Zunanji partnerji ne Pridejo v poštev kot večinski astniki, sporne pa bodo tudi Pjihove zahteve, naj jim Slo-yer|ija dodeli večja naročila °rez javnih razpisov. Vse kaže, a odločitev o reševanju Li-°stroja še nekaj časa ne more 'h sprejeta, 1300 delavcev 0 zato še naprej lahko le n k°' Kdaj bodo spet delali jurbine, kot sojih na naši sliki, v^eJ ne moremo napovedo- ^alko Stupar, predsednik sindikata kulture, o socialni zaščiti delujočih v kulturi: ,bečki kočijaši’in ne živimo v Južni Ameriki« konferenca o zaposlenih: s.rans Stran 12 Pogovor Z direktorjem Plama-pura Radošem Gregorčičem (levo) in predsednikom sveta delavcev Stojanom Frankom (desno): j. ,---- "ra" ... [aesnoj: !!!l soupravljanje preveč »nemško« MJIgm — mg Na mednarodni konferenci o pokojninskih reformah sta med >/!/.'sn,1|?C domačimi strokovnjaki izstopala zlasti Dušan Kidrič (zgo- B g# VB raj levo) in Boštjan Plešec (zgoraj desno). Kidrič je med drugim povedal, daje novi naložbeni steber pokojninskega zavarovanja potreben zaradi tega, ker iz starega dokladnega kmalu ne bo več mogoče zagotavljati pokojnin. Boštjan Plešec pa je izračunal, da se starejšim od 35 let zelo verjetno ne bo splačalo vlagati v novi polni naložbeni sistem. Več na straneh 2 in 3 Pogovor s predstavniki SKEI podjetij bivše Metalne Strokovno delo je najboljše orodje v boju za delavske pravice Stran 2 »V MERCATORJU SE JE ZGODILO SAMOUPRAVLJANJE« Naslov povzemamo po besedah enega od predstavnikov zunanjih lastnikov Poslovnega sistema Mercator. Izrekel jih je zaradi tega, ker so notranji mali delničarji najprej, upoštevaje predlog svoje nove uprave, zapustili skupščino delničarjev. Do tega je prišlo po neuspešnem usklajevanju proceduralnih vprašanj med zunanjimi lastniki na eni strani in notranjimi na drugi, zaradi česar je takrat kazalo, da skupščina ne more uspeti. Začuda pa je ob zunanjih lastnikih v dvorani ostalo še toliko notranjih, da se je skupščina vseeno lahko »zgodila«. Razrešila je dosedanje predstavnike zunanjih lastnikov v nadzornem svetu in namesto njih izvolila nove. Predstavnike notranjih lastnikov, namesto osem jih bo le sedem, mora načelno izvoliti svet delavcev. Vsekakor pa bi bilo prav, da s scene odidejo vsi, ki so kuhali to godljo ali pri tem pomagali. Treba je najti sposobne in z dosedanjimi dogodki neobremenjene ljudi, ki bodo Mercator znova popeljali v čase, ko je bil naš »najboljši sosed«. Prav za vse, ki bodo v novem nadzornem svetu, pa je treba uveljaviti načelo odgovornosti - nedopustno je namreč, da bi v njem skrbeli le za svoje sebične interese. Jože Miklič, sekretar dolenjske območne organizacije ZSSS, pravi, da bodo jamstvenemu skladu prijavili prav vse terjatve, tudi dvomljive Stran 4 Tiskovna konferenca SKEI saoaciie slovenske kovinske industrije Stran S 30. oktobra 1997 SETOM V SINDIKATIH ¥1 Balčgisaa žiisŽBflst Pogovor s predstavniki konference podružnic SKEI na Zagrebški 20 DOBRO STROKOVNO DELO JE NAJMOČNEJŠE OROŽJE SKEI V BOJU ZA DELAVSKE PRAVICE V času tranzicije so se bila številna slovenska podjetja, še zlasti v industriji, prisiljena temeljito reorganizirati. Privatizirani deli podjetij so se izločali iz večjih sistemov, posamezna hčerinska podjetja so morala v stečaj, zaradi izločanja posameznih programov so nastajale nove družbe in podobno. T\idi Metalna se je v minulih letih temeljito preoblikovala, temu pa je moral svojo organiziranost prilagoditi tudi Sindikat kovinske in elektropredelovalne industrije. O tem, kako je organiziran in kako deluje SKEI v podjetjih na lokaciji nekdanje Metalne, smo se pogovarjali s predsednikom konference podružnic SKEI na Zagrebški 20 in predsednikom SKEI v podjetju Metalna ECCE Valentinom Tijaničem, sekretarjem konference sindikalnih podružnic SKEI na Zagrebški 20 Branetom Plavcem, vodjem strokovnega servisa konference SKEI na Zagrebški 20 Bogdanom Ivanovičem in predsednikom sveta delavcev v podjetju Metalna ECCE Predragom Stojkovičem. “V Metalni je prišlo v zadnjih letih do velikih sprememb. Tovarna investicijske opreme, kije bila srce delniške družbe, je morala v stečaj. Prav tako je v stečajuTovama procesne opreme in inženiring, medtem ko Tovarna strojev in komponent obstaja tako rekoč samo še na papirju. V Metalni namreč trenutno potekata dva procesa. Na eni strani prihaja do izločanja posameznih programov, ki jih skupaj z delavci prevzemajo privatizirana podjetja. Po drugi strani pa lastniki delniške družbe Metalna prenašajo premoženje družbe na Metalno ECCE, ki je v lasti Metalne in ki bo sama postala delniška družba, ter pripravljajo vse potrebno za likvidacijo stare delniške družbe,” pojasnjuje Bogdan Ivanovič. “Sedaj na Zagrebški 20 deluje več podjetij: Metalna ECCE (to podjetje ohranja osnovne Metalnine programe), MIO Metal (montaža investicijske opreme), VINA (restavracija, varovanje, čistilna dejavnost), ADK (proizvodnja avtodvigal), Metalna SRM (servisna dejavnost), Palfinger in še nekatera manjša podjetja.” Med trajno presežnimi delavci so bili tudi člani sveta delavcev in sindikalni zaupniki Na Zagrebški 20 formalno sicer še vedno posluje tudi delniška družba Metalna, vendar pa je predvidena njena likvidacija. Zato so pred časom že pripravili program reševanja trajno presežnih delavcev. Nekaterim delavcem so omogočil predčasno upokojitev ali pa sojih prezaposlili, preostale pa so bili prisiljeni kot trajno presežne odpustiti. V delniški družbi Metalna, razen nekaj posameznikov, kijih po zakonu o delovnih razmerjih zaradi invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče opredeliti za trajno presežne, ni več zaposlenih. Vsi odpuščeni delavci so prejeli odpravnino, ki jim pripada po zakonu in kolektivni pogodbi. Med trajno presežnimi delavci v delniški družbi Metalna so bili tudi člani sveta delavcev in zaupniki SKEI - med njimi tudi tedanji predsednik in sekretar SKEI v Metalni Bogdan Ivanovič in Brane Plaveč - čeprav jih je ščitil zakon. Prizadeti so soglašali s tem, da jih opredelijo za trajno presežne delavce, saj bi bilo nesmiselno, če bi v delniški družbi, kije odpustila domala vse delavce, ostali zaposleni samo njihovi izvoljeni predstavniki. Poleg tega bi sin- dikalni zaupniki in člani sveta delavcev na ta način zavirali sanacijo in preoblikovanje poslovnega sistema, katerega cilj je bil tudi ohranjanje čim večjega števila delovnih mest (mimogrede: Sklad Republike Slovenije za razvoj je že pred tem kot pogoj za nadaljnje finančno spremljanje sanacije Metalne postavil več pogojev - med drugim tudi tega, da naj se sindikalni delavci in izvoljeni člani svetov delavcev odpovedo svoji imuniteti). Ko so bili sindikalni zaupniki in člani svetov delavcev odpuščeni kot trajno presežni, so tako kot vsi odpuščeni delavci prejeli odpravnino po zakonu in kolektivni pogodbi, pač glede na to, kako dolgo je bil kdo zaposlen v Metalni, kakšno plačo je imel in kako seje z vodstvom podjetja dogovoril v zvezi s skrajšanjem odpovednega roka. “Lastniška struktura podjetij na Zagrebški 20 je zelo različna. Lastnik podjetja ECCE je denimo delniška družba Metalna, ki je v lasti Agencije za sanacijo bank in hranilnic in sedaj Slovenske razvojne družbe, z manjšim delom delnic pa razpolagajo tudi država, mestna občina Maribor in še nekateri lastniki. Podjetje Palfinger pa je v stoodstotni lasti avstrijskega partnerja. Sicer pa za nas v sindikatu niti ni pomembno, kdo vse so lastniki posameznih družb: za sindikat so vodstva vseh družb delodajalci. Za nas je pomembno, da delodajalci spoštujejo pravice, ki jih delavcem dajejo zakoni in kolektivna pogodba,” pravi ValentinTijanič. “Zato da bi bili v prizadevanjih za spoštovanje delavskih pravic kar najbolj uspešni, smo se pred dvema letoma tudi na novo organizirali.” Podružnice Skei so ustanovile konferenco Pet sindikalnih podružnic v novih podjetjih na Zagrebški 20 je pred dvema letoma ustanovilo konferenco podružnic SKEI. Sedaj so v konferenco združene štiri podružnice. Konferenca je med drugim sklenila, da bo SKEI pomagal svetom delavcev, zato je ustanovila tudi strokovni servis sindikalnih podružnic, ki opravlja strokovna dela za SKEI in za svete delavcev v posameznih družbah. Na predlog SKEI so zamisel o ustanovitvi strokovnega servisa podprli tudi sveti delavcev. Tako ima danes strokovni servis podpisane pogodbe za opravljanje strokovnih storitev za potrebe svetov delavcev z vsemi novimi podjetji, ki so vključena v konferenco SKEI. Servis se samofinancira, organizacijsko pa deluje v okviru delovne skupnosti SKEI Slovenije. Zato sindikalnim podružnicam za delovanje konference ni treba oddvajati sredstev članarine, pač pa lahko tisti del zbrane članarine, ki jim pripada po statutu, porabijo za svoje potrebe. Servis vodi Bogdan Ivanovič, ki je v delovnem razmerju za določen čas. Koliko članov ima Skei v podjetjih na Zagrebški 20? “Največ članov je v podjetju ECCE, kjer je v naš sindikat od 550 zaposlenih vključenih 426 članov. V MIO Metalu imamo 111 članov, v Pal-fingerju 109, vVini pa 36,” pojasnjuje Brane Plaveč. “Konferenca podružnic SKEI na Zagrebški 20 ima tudi izvršni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki sindikalnih podružnic. V preteklosti so se na mestu predsednika konference vsakih šest mesecev izmenjavali predsedniki podružnic, saj ni bil nihče pripravljen te funkcije opravljati celoten štiriletni mandat. Pred časom pa smo rešili tudi to vprašanje. Tako je sedaj na čelu konference ValentinTijanič, kije hkrati predsednik SKEI v naj večji podružnici - v ECCE.” Dobro delo svetov delavcev V podjetjih na Zagrebški 20 delujejo tudi sveti delavcev. “Trenutno ne deluje samo svet delavcev v Vini, saj so njegovi člani zaradi neustreznega odnosa vodstva podjetja do soupravljanja odstopili,” pravi Ivanovič. “V podjetju ECCE deluje svet delavcev že dve leti. Lahko rečem, da v celoti opravlja svoje naloge, kijih ima po zakonu o soupravljanju,” pravi Predrag Stojkovič, predsednik sveta delavcev v ECCE. “Praviloma se sestajamo vsak drugi mesec. Na sejah obravnavamo vse aktualne probleme, v zvezi s katerimi smo po zakonu dolžni oblikovati svoje stališče. Moram reči, da z vodstvom podjetja korektno sodelujemo. Včasih nam manjka le dovolj informacij. Svet delavcev zelo dobro sodeluje s SKEI, saj so vsi člani sveta delavcev tudi člani sindikata.” Plače in druge pravice po kolektivni pogodbi Kako pa je sicer s spoštovanjem delavskih pravic v naj večjem podjetju Metalna ECCE naZagrebški 20? “Delavci prejemamo plače po kolektivni pogodbi. Regres smo dobili v treh delih. Izplačan je bil že v celoti. Podjetje tudi sicer spoštujejo kolektivno pogodbo. To je gotovo tudi rezultat dobrega dela našege sindikata, ki se dosledno zavzema za uresničevanje delavskih pravic,” praviValentinTijanič. “Skei ima podpisan tudi dogovor o medsebojnem sodelovanju s sveti delavcev. Sodelovanje med sveti delavcev in sindikati je dobro. Korektno sodelujemo tudi z vodstvi podjetij, vendar pa vodstva opozaijamo, da nas morajo ažurno informirati o vseh aktualnih vprašanjih in problemih, ki zadevajo delavce.” Kakorkoli že, člani sindikata kovinske in elektroindustrije v podjetjih naZagrebški 20 so se tako organizirali, da se bodo lahko še naprej z znanjem, strokovnostjo in argumenti uspešno in učinkovito borili za delavske pravice. Ravno strokovnost pri reševanju problemov je bila vedno najmočnejše orožje SKEI vMetalni. Člani SKEI so odločeni, da bo tako tudi odslej, ko so na novo organizirani. r. k. NAROČILNICA | Naročamo ......... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: 1 I 1 ................................................................................. | Plačnik teh izvodov je: ......................................................... I I Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. | Posamezna številka stane 170 tolarjev. V Za naročnika: mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm ss j Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. Valentin Tijanič, predsednik konference podružnic SKEI na Zagrebški 20 in predsednik podružnice SKEI v podjetju Metalna ECCE: Delodajalci spoštujejo kolektivne pogodbe. Brane Plaveč, sekretar konference podružnic SKEI na Zagrebški 20: SKEI je prilagodil svojo organiziranost novim razmeram. Predrag Stojkovič, predsednik sveta delavcev v podjetju Metalna ECCE: Svet delavcev dobro sodeluje s SKEI. Bogdan Ivanovič, vodja strokovnega servisa konference SKEI: Servis ponuja strokovno pomoč tako svetom delavcev kot podružnicam in konferenci SKEI. Mednarodna konferenca o izzivih in problemih pokojninskih reform v Evropi in Sloveniji Ministrstvo za delo je skupaj z Evropsko komisijo in Svetovno banko ta teden pripravilo mednarodno konferenco o izzivih in problemih pokojninskih reform v Evropi in Sloveniji. Tuji strokovnjaki so obrazložili že začeto in načrtovane reforme pokojninskega zavarovanja v nekaterih evropskih državah. Njihova skupna misel je bila, da mora reformne rešitvo vsaka država poiskati sama, da torej kopije niso mogoče. Rekli so tudi, da posledic reform ni mogoče natančno napovedati. V saka reforma pokojninskega zavarovanja je torej velik ri-ziko, saj se spremembe ne dogajajajo vsak« leto ali desetletje, nekateri sistemi preživijo tudi celo stoletje. Naši strokovnjaki so bolj utemeljevali potrebnost reforme našega pokojninskega zavarovanja, kot obrazlagal' njegove nove stebre. Čeprav tokrat ne bom® komentirali, povejmo vsaj to, da pri naši reformi, ki je potrebna iz podobnih razlogov kot v drugih evropskih državah, hitra pot ne pride v poštev, hiteti bo treba zelo počasi. Sploh pa bi bila reforma veliko lažja, če bi naša država že opravila nekatere spremembe, kot S® podaljšanje delovne dobe in starosti za upokojitev, izenačitev položaja moških in žensk zmanjšanje velikosti pokojnine v primerja-vi s plačo. Čeprav so v Nemčiji vse to že opravili) bodo reformo njihovega pokojninskega zavarovanja, pripravljali so jo dve leti, zaradi političnih nesoglasij odložili do volitev, ki bodo prihodnje leto. Po besedah ministra za delo Toneta Ropa so reforme pokojninskega sistema, tudi našega potrebne zlasti zaradi demografskih kazalcev (nizke rodnosti, daljšanja življenja in dobo prejemanja pokojnine). Zaradi izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva želi večina držav omejiti socialne izdatke, med katerimi gre za penzije kar velik delež. Države želijo zaradi tega zmanjšati delež denarja, ki je sestavni del javnih financ. Zaposleni naj bi to prostovoljno pokojninsko zava; rovanje (imenujejo ga dokladno) nadomest'1' z vplačevanjem v kapitalske sklade (naložbe-1 no zavarovanje), iz katerih bi po novem prejema11 sorazmeren del pokojnine. Cilj novega siste-ma naj bi bila večja soodvisnost vplačil posa-meznika in višine pokojnine. Ob vseh teh ciljih je minister naštel velik kup vprašanj, od' Zakaj naložbene sisteme vsiljujejo Vzhodu Na vprašanje, zakaj se zlasti vzhodnoevropskim državam vsiljuje hitra uvedba naložbenega sistema, ob tem ko na Zahodu bolj reformirajo dokladni sistem, so udeleženci mednarodne konference odgovorili takole. Naložbeni sistem j,e na Zahodu že dokaj razvit, še posebej v Švici. Mešane sisteme so razvili tudi v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Evropska komisija je proučila razmere v skoraj vseh pokojninskih siste' mih in ugotovila, da so glavna neravnovesja v državah Vzhodne in Južne Evrope, kjer posamezni sistemi ne morejo več dolg® preživeti. Velike probleme imajo tudi v Nemčiji in Italiji, kjer večjih reform še nis<> izvedli. Uvedba naložbenih sistemov je to, rej za nekatere države edini izhod iz grozečih težav. Sicer pa verjetno nikjer naložbeni Sistem ne bo povsem spodrinil dokladnegJ) ampak ga bo le dopolnjeval. govori nanje bodo verjetno znani že prihodnJ teden, ko naj bi prišla v javnost napoveda bela knjiga o naši pokojninski reformi. da bo moški upokojenec prejemal po 15 let, jo bo v Sloveniji tri leta vec. v P džar-rjavi s plačami prejemajo upokojenci na GESLO JE: HITETI POČASI Na mednarodni konferenci je sodelovalo skoraj sto tujih in domačih strokovnjakov. Številčni so bili tudi novinarji. Mogoče bo pri nas drugače kot v Nemčiji, kjer se na pokojninski sistem menda spozna le 50 ljudi. vanja pokojnine). Prednost naložbenega sistema naj bi bila v tem, da vsakdo skrbi zase, prispe- Komu se ne bo splačalo.^ skeni 63-odstotno nadomestilo, pri nas pa 75- odstotno. Nasedanji pokojninski sistem v Sloveniji ne !Tlore preživeti, naj bi dokazovala še tale simu-acija prispevkov, ki bi pokrili sedanje potrebe P°kjninskega zavarovanja: leta 2010 bi bila pri-sPevna stopnja 38-, leta 2030 pa 47-odstotna. v ^enskam se bolj splača Ob tem je po Vodopivčevih besedah treba uPoštevati še različne nove možnosti zaslužka Posameznikov, ki v pokojninsko blagajno ne Plačujejo čisto nič. Pri nas imamo v primerjavi ^ Plačami radodarno visoke pokojnine, imamo udi nesorazmerja med vplačili posameznikov ln njihovimi pokojninami. V zameno za vplačane Prispevke ženske upokojenke prejemajo bistveno ynč kot moški, pokojninsko zavarovanje se žen-skam torej bolj splača. Vodopivec tudi predvideva, da bodo morali novi zavarovanci plačevati bistveno več, kot bodo lahko PreJeli iz naslova pokojninskega zavarovanja, torej ne bodo enakopravni s sedanjimi zavarovanci, ovrh vsega smo ljudje še nagnjeni k temu, da s.e Plačevanju prispevkov radi izognemo. Zara-' tega se zmanjšuje število zaposlenih, le-ti pa a|ni plačujejo v pokojninsko zavarovanje. Pri nas zato narašča siva ekonomija, ki zmanjšuje °nkurenčnost gospodarstva. Negativnosti je torej več kot preveč, zdravilo zanje je le sprememba našega pokojninskega si-j^nia- Strategija pokojninske reforme pa mora težiti 'zboljšanju sedanjega dokladnega sistema in uvedbi novega naložbenega sistema. Ob teh dveh stebrih odopivec dopušča še možnost tretjega, to je pro-ovoljnega pokojninskega zavarovanja, ri izboljšavah sedanjega sistema Vodopivec P odlaga zlasti racionalizacijo pravic, usklajevanje Pokojnin s cenami (delno še naprej z rastjo plač), Povečanje starosti za upokojitev, izenačitev starosti za upokojitev za moške in ženske, upoštevanje elotne dobe vplačevanja prispevkov v pokoj-invalidnostf^/0 'n ?aostr'tev meril za ugotavljanje Je ukinitev prav('ceTamcizlipo-1 „ enm do izbire višine prispevne stopnje. Sofinanciranje pokojninske blagajne iz proračuna Pa naj bi bilo možno le do vna-PreJ določene mere. Vodopivec je pripravil še primerjavo prednosti in slabosti osladnega in polno naložbe-egasistemu. Po njegovih be- ah 'ma sedanji dokladni si-em veliko slabosti.Te se kažejo nsti v možnosti dodajanja novih inT’Zaradi česar nastajajo novi pokojenci. Dokladni sistem Povzroča tudi višje prispevne • Pnje' N°vi polni naložbeni spev01 na^ k' omog0čal nižje pri- B 17 iffij; gif bj st0Pnje- Tvegan pa naj Tudi med to konferenco so se sklepala zavezništva, saj reforme ne bo kovi ':aiia, sPr.ememb v priča- brez zaupanja javnosti. Tako se je Dušan Semolič med drugimi pogoni dolgosti življenja (uži- varjal tudi z Ivanom Kebričem iz Desusa. več ugodnosti tistim z manjšin« plačami. Na-'ozbem sistem pa bo ugodnejši zlasti za tiste z šs tTafdvbo”d v; *?• *b" •***""*"»>* •rt***.’*«"” »sms si s vki in pravice naj bi bili izenačeni. Če na plačevanje prispevkov v dokladni sistem zavarovanci gledajo kot na eno od davščin, naj bi denar, vplačan v naložbeni sistem, videli kot del svojega dohodka. Kar zadeva pomoč tistim, ki slabše zaslužijo (to je verjetno tudi smisel pokojninskega socialnega zavarovanja!), pa daje po Vodopivčevem mnenju boljše možnosti sedanji dokladni sistem. Kako zmanjšati prikriti dolg? Sedanji sistem je tudi cenejši, pravi Vodopivec, saj so administrativni stroški zelo nizki. Upravljanje denarja v naložbenem sistemu bo bistveno dražje, zlasti zaradi tega, ker trg kapitala pri nas še ni razvit. K temu lahko dodamo, da bo upravljanje tudi tvegano, saj pri njem do pozitivnih rezultatov ne bo prišlo avtomatično, možni bodo tudi finančni polomi, celo katastrofe. Dušan Kidrič in Boštjan Plešec pa sta pripravila aktur-sko in ekonometrično simulacijo pokojninske reforme. Izdatki za sedanji sistem pokojninskega zavarovanja bodo v prihodnjih letih naraščali zaradi demografskih razlogov. Če bi se ob nespremenjenih pravicah iz pokojninskega zavarovanja prebivalstvo, zaposlenost in bruto družbeni proizvod gibali skladno s pričakovanji, bi izdatki za pokojninsko zavarovanje leta 2044 narastli na 27,3 odstotka BDP, v primerjavi s sedanjimi bi se torej podvojili. Prihodki za izplačevanje pravic upokojencev se večinoma napajajo iz prispevkov zavarovancev, iz proračuna je lani priteklo 3,3 odstotka BDP, delež proračuna naj bi v letu 1998 narastel na 4,1 odstotka BDP. Če bi pravila financiranja izvajanja pokojninskega zavarovanja ostala nespremenjena, bi leta 2030 proračun v pokojninsko blagajno moral dodajati kar polovico potrebnega denarja. Kidrič in Plešec menita, da delež proračuna ne bi smel biti večji od 3,3 odstotka BDP. Iz proračuna se načelno lahko financirajo le pravice, ki so posledica odločitve vlade ali sprememb v davčni politiki. Avtorja ugotavljata tudi velik prikriti dolg pokojninskega sistema. Vanj prištevata obveznosti do upokojencev, ki ne bodo pokrite s prispevno stopnjo ali prispevki iz proračuna. Po njunih izračunih bi ta dolg leta 2021 znašal 72 odstotkov BDP, leta 2048 pa kar štiri BDP. Ta prikriti dolg je po njunem mnenju mogoče zmanjšati z zmanjšanjem izdatkov iz pokojninske blagajne. Prikriti dolg bi lahko spremenili tudi v javnega in predvideli finančne vire za njegovo pokritje. Naj večji in najhitrejši učinek za rešitev prikritega dolga bi bilo podaljšanje upokojitvene starosti. Če bi za upokojitev potrebno starost podaljševali po štiri mesece na leto, bi do leta 2012 ne imeli tekočega deficita oziroma novega prikritega dolga. Izdatke pokojninske blagajne bi lahko zmanjšali tudi z uvedbo novih letnih odmernih stopenj in skupnega odstotka kot podlage za določitev pokojninske osnove. Če bi vse to izvedli, bi leta 2025 javni dolg skoraj povsem odpravili, za pokojnine pa bi takrat potrebovali le 13,7 odstotka BDP. Seveda pa bi prejemniki pokojnin tudi mora- Ze izvedene reforme Ker je popoln prehod iz dokladnega v naložbeni sistem nerealen, večina držav v EU zagotavlja trajnost javnega dokla-dnega sistema. Le Velika Britanija še spodbuja sklepanje pogodb - osebnih načrtov - pokojninskega zavarovanja. Kot je v svoje sporočilo za konferenco zapisal Chassard, se v EU uveljavljajo tradicionalni dokladni sistemi, ki zagotavljajo dokaj visoko stopnjo pokojninskega nadomestila. Te države pa izvajajo vrsto reform, ki naj bi zlasti preprečevale, da bi se ljudje predčasno upokojevali. Namesto sedanje starostne meje, ki je pod 60 leti, in se še znižuje, naj bi se ljudje upokojevali pri 65 letih. S tem bi se prispevki v pokojninsko blagajno povečali, izdatki pa zmanjšali. Če to ne bi bilo mogoče, bi posamezne države morale izbrati eno od tehle možnosti: močno povečanje prispevnih stopenj, večji transfer iz proračuna in zmanjšanje obsega pravic, vse te ukrepe bi lahko tudi kombinirale. Pokojninske reforme so v zadnjih desetih letih že izvedli v Avstriji (trikrat), Nemčiji, Italiji (dvakrat), Franciji, Grčiji (dvakrat), Portugalski, Švedski in Veliki Britaniji (dvakrat). Reforme so uvedle: manj velikodušno usklajevanje pokojnin, zviševanje starostne meje, zniževanje razmerja med plačami in pokojninami, zaostrovanje kriterijev za invalidsko upokojitev, zmanjševanje pravic zaposlenih v javnem sektorju in podaljševanje minimalne zavarovalne dobe. Po 15 letih spodbujanja predčasnega upokojevanja - ki naj bi preprečevalo povečevanje brezposlenosti - so vse te države po Chassardovih ugotovitvah politiko povsem obrnile. Več držav članic EU je povečalo starostno mejo za pridobitev pokojnine, Nemčija pa je leta 1989 starostno mejo za pridobitev pokojnine za ženske izenačila s starostno mejo za moške. Ta zgled so posnemale še Grčija, Portugalska in Finska. Te spremembe bodo uvedene postopno v 15 letih. Se temeljiteje so pokojninski sistem spremenili v Belgiji. Uvedb so namreč načelo fleksibilnega upokojevanja med 60 in 65 letom (brez aktuarskih odbitkov). Pri tem bodo minimalno število delovnih let povecab z 20 na 35. Francija je zavarovalno dobo za pridobitev pokojnine povečala s 37,5 na 40 let. Osnovna starostna pokojnina bo le polovica povprečne plače v najboljših 25 letih; Pokojnine se ne bodo več usklajujevale z rastjo plač, ampak cen. Z namero da bi reformirali tudi pokojninski sistem za državne uradnike m nekatere druge privilegirane sloje. vicev« »» * ‘“A™* 7.* . primanjkljaj, se pokojninene usklajujejo s celotnoTas^o^n! SeSSSšSHESS stopnje. Za prvih 30 let dela znaša 1,83 odstotka, za naslednjih !5 let pa 1,657 odstotka. Ta stopnja je odvisna še od starosti pn upokojitvi. Taksne stopnje pa se uporabljajo le za tiste, ki se upokojijo v starosti 56 let (ženske) ali 61 let (moški). Za vsako leto odloženega odhoda v pokoj do 60 oz 65 leta se stopnja nadomestitve zvišuje. Če se oseba upokoji po 40 letih zavarovanja in v normalni starosti za pridobitev pokojnine, je pokojnina kar 80-odstotna. Chassard še ugotavlja, da zgolj starostna meja za pridobitev pokojnine izgublja pomen, pomembnejša postajajo leta, ko je zavarovanec plačeval prispevke - torej zavarovalna doba. Drugi trend je večja zveza med višino vseh vplačanih prispevkov in višino pokojnine. Zaradi tega pa je treba znova pregledati uresničevanje načela solidarnosti, ki je sestavina vsakega pokojninskega načrta. li kaj prispevati. Kidrič in Plešec menita, da naj bi pokojnine ne rastle skladno s plačami, ampak počasneje, vendar bi realno še naprej rastle. K zmanjšanju deficita pokojninske balgajne bi upokojenci tako prispevali več kot četrtino, aktivna populacija pa bi s poznejšim upokojevanjem deficit zmanjšala kar za 77 odstotkov. Avtoija še poudarjata, da reforma ne bi zmanjšala kupne moči pokojnin. Izjema naj bi bile le najvišje, ki naj bi bile za 10 odstotkov manjše. Zmanjšanje najvišjih pokojnin naj bi bilo skladno z znižanjem prispevnih stopenj. Najnižje pokojnine pa naj bi še naprej določal zakon. Ob skoraj nespremenjenih pokojninah na podlagi prvega pokojninskega stebra naj bi država uvedla še dodatne oblike zagotavljanja višjih prejemkov starostnikov. Uvedeno bo obvezno naložbeno zavarovanje in neobvezno prostovoljno zavarovanje (drugi in tretji steber). V te oblike zavarovanja bodo plačevali posamezniki neposredno iz svojih dohodkov. V nadaljevanju svojega prispevka sta Kidrič in Plešec preračunavala še variante posledic uvedbe obveznega naložbenega zavarovanja. Iz njunih izračunov in predpostavk povzemamo le, da naj bi ta novi sistem omogočil boljše pobiranje prispevkov za socialno zavarovanje vseh, ki zdaj plačujejo nižje dajatve. Del denarja za premostitev javnofinančnega primanjkljaja naj bi dal tudi kapitalski sklad pokojninskega zavarovanja. Država bo morala razmisliti tudi o dodatnem obdavčenju. Obdavčene bodo verjetno tudi rente (del pokojnine) iz naložbenega pokojninskega zavarovanja, saj na ta zaslužek dohodnina ob vplačevanju pripevka še ne bo obračunana. v. u. 30. oktobra 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko o začetku dela jamstvenega sklada PRIJAVITI VSE JUDI DV0MUIVE TERJATVE Poročali smo že, da bo v skladu z roki, določenimi v zakonu o jamstvenem skladu, in po odločitvi vlade jamstveni sklad začel od tretjega novembra letos zbirati prijave terjatev delavcev, ki so izgubili delo zaradi stečajev ali prisilnih poravnav po začetku leta 1994, pa niso dobili izplačanih vseh materialnih pravic (plač ali dela plač, regresov in odpravnin).Terjatve bodo zbirali tri mesece, jamstveni sklad pa ima po zakonu pol leta časa, da preveri njihovo upravičenost in jih izplača. Na sprejemanje prijav in postopke obravnave se že nekaj časa pripravljajo tako v jamstvenem skladu kot tudi v območnih enotah zavoda za zaposlovanje, prek katerega bo zbiranje prijav teklo. Pripravili pa so se tudi v svobodnih sindikatih, saj so v stečajnih postopkih zastopali delavce v njihovih zahtevah in bodo zato pomemben člen pri zbiranju podatkov o terjatvah in obveščanju delavcev. Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko je s tem namenom, namreč obveščanja javnosti, predvsem pa prizadetih nekdanjih zaposlenih, sklicala tiskovno konferenco. Na njej je s pomočjo predstavnika območne enote zavoda za zaposlovanje predstavila potek priprav na začetek sprejemanja prijav terjatev ter na postopek sprejemanja. Osvežimo si spomin: zakon o jamstvenem skladu določa, da so do njegove pomoči upravičeni delavci, ki so izgubili delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave po 2. januarju 1994 in niso v zadnjih treh mesecih zaposlitve prejeli plače ali dela plač, nadomestila plač, regresa ali dela regresa ter odpravnine po merilih določanja odpravnine za presežne delavce. Sklad bo njihove terjatve izpolnil do višine treh neto minimalnih plač pri terjatvah neizplačanih plač in nadomestil plače, pol minimalne neto plače za neizplačan regres in minimalno plačo za neizplačano odpravnino. Delavci, ki so dobili svoje zahtevke deloma ali v celoti izplačane v stečajnih postopkih ali postopkih prisilne poravnave, delno poplačilo pa presega zneske, določene v zakonu, pravice do sredstev iz jamstvenega sklada kajpada ne morejo imeti. Zakon tudi terja, da so delavci, ki se bodo potegovali za njegova sredstva, svoje terjatve v postopkih prisilne poravnave in stečaja prijavili. Sindikati so nad zakonom razočarani, saj večine njihovih pripomb ni upošteval, zato so v državni zbor vložili predlog za spremembe zakona. Če bodo upoštevane, bodo delavci dobili nadomestilo iz jamstvenega sklada tudi za tiste terjatve, kijih niso prijavili, saj svoj čas ni bilo mogoče izterjati neizplačanih regresov in odpravnin.Terjatve naj bi bile tudi valorizirane. V sindikatih upajo, da bodo novele zakona morda uveljavljene, še preden bodo v jamstvenem skladu premleli prve terjatve iz minulih stečajev in prisilnih poravnav. Na območju novomeške območne organizacije ZSS je bilo od začetka leta 1994 do danes izpeljanih 14 stečajev in ena prisilna poravnava, so nam povedali na tiskovni konferenci. Težavo povzročajo odpravnine, ki jih delavci doslej niso uveljavljali, saj za to ni bilo zakonske podlage. Težave pa kljub letošnji noveli zakona o prisilni poravnavi in stečaju in zakonu o jamstvenem skladu še niso odpravljene, je dejalaVanja Vizjak, pravnica območne sindikalne organizacije. Zakon o jamstvenem skladu sicer priznava pravico do neizplačne odpravnine, vendar hkrati določa, da so upravičene le tiste terjatve, ki sojih delavci prijavili in so jih stečajni upravitelji ali sodišča (v postopkih prisilnih poravnav) priznala za utemeljene. Nekateri menijo, da je nekaj možnosti, da bi delavcem morda priznali tudi neprijavljene terjatve, ker bi morala oba zakona biti sprejeta hkrati. Zato na sindikatih delavcem svetujejo, naj v prijavi jamstvenemu skladu zapišejo vse svoje terjatve (čeprav jih niso prijavili v stečajnih postopkih in postopkih prisilne poravnave), da ne bi kasneje zamudili rokov, če bi bilo tolmačenje pravice do zahtevkov zanje ugodno. Pomoč, ki jo bodo delavci dobili iz jamstvenega sklada, še zdaleč ne bo povrnila vsega, kar so v slabih podjetjih zaposleni izgubili. V Pionirju denimo so mnogi zaposleni več kot leto dni delali brez plač. V Novoteksu Konfekciji so bili brez plač sedem mesecev. V GorjancihTo-vornem prometu so hipotekar- Joie Miklič: Čimprej moramo z odgovornimi razčistiti nekatere dvome o ^izterljivosti nekaterih zahtev. Če nam ne bo uspelo, bomo pač prijavljali vse zahteve, tudi s stališča zakona dvomljive. ni upniki pobrali vso stečajno maso in je ni ostalo nič za pokritje terjatev zaposlenih. V Gorjancih Servisni dejavnosti pa stečajne mase sploh ni bilo in delavci terjatev preprosto niso prijavili. Pri zbiranju terjatev in manjkajočih podatkov bo sodeloval zavod za zaposlovanje. Matjaž Verbič iz območne enote Novo mesto je povedal, da so pripravili Vanja Vizjak: Nejasno je še, ali bodo upravičenci do pomoči jamstvenega sklada lahko uveljavili svoje pravice zaradi neizplačanih odpravnin, saj jih pred leti niso prijavljali. Kljub temu predlagamo, naj upravičenci prijavljajo tudi to terjatev, če bi bilo kasneje tolmačenje pravice do odpravnine ugodno zanje. dve vložni mesti, kamor bodo upravičenci nosili izpolnjene prijave, ki jih bodo dobili na uradih za zaposlovanje: v Novem mestu in v Črnomlju, krajih, kjer je največ nezaposlenih oseb na Dolenjskem, in v Beli Krajini. Tam bodo delavci tudi opozorjeni na manjkajoče podatke in kje jih mo- rajo iskati, če ne bodo stečajni upravitelji podatkov dostavili že na disketah, ki so jim jih poslali z jamstvenega sklada. Stečajni upravitelji bodo vanje vpisali vse potrebne podatke, tako da bodo možne tudi skupinske obravnave vseh, ki so v kakem stečajnem postopku izgubili delo. Kako bo teklo zbiranje in dopolnjevanje manjkajočih podatkov o terjatvah posameznih upravičencev, bo pokazala praksa v prvih tednih-Območna organizacija zavoda za zaposlovanje je za delo pri zbiranju in izpopolnjevanju terjatev za določen čas zaposlila štiri ljudi, tri v Novem mestu in enega v Črnomlju, vse seveda na vložnih mestih. »Ker smo v svobodnih sindikatih v 90 odstotkih primerov zastopali delavce pri uveljavljanju njihovih terjatev v stečajnih postopkih, se čutimo poklicane, da te nekdanje zaposlene obvestimo, daje sklad začel delati, in da jim pri zapletih pomagamo,« nam je dejal Jože Miklič, sekretar območne organizacije ZSSS za Dolenjsko-»Vsekakor bi upravičencem priporočil, naj ne hitijo preveč v prvih dnevih trimesečnega roka za zbiranje prijav. Vsi, ki bomo j sodelovali in pomagali, od zavoda za zaposlovanje, stečajnih upraviteljev do sodišč in sindikatov, se moramo še uteči v poslu, kar bo trajalo nekaj dni,« je pojasnil Miklič. Koliko naj bi bilo na Dolenjskem upravičencev do pomoči iz sredstev jamstvenega 'sklada, pa na sindikatu niso vedeli povedati. Med zahtevami pričakujejo marsikatero neupravičeno, marsikdo pa terjatev ne bo prijavil niti zdaj. s. Zveza svobodnih sindikatov organizira izobraževalni seminar “SINDIKAT IN DELAVSKO DELNIČARSTVO V GOSPODARSKIH DRUŽBAH” tM Cilj seminarja Cilj izobraževalnega seminarja je pridobitev znanj s področja notranjega lastništva, s poudarkom na organiziranju in delovanju notranjih delničarjev. Namembnost Seminar je namenjen sindikalnim zaupnikom, članom sveta delavcev, delavskim predstav-nikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, notranjim delničarjem ter drugim predstavnikom posameznih ravni organiziranosti ZSSS. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 11. in 12. november 1997 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 , . ... : : VSEBINA SEMINARJA: Torek, 11. november 1997 Od 9.00 do 9.15 ure UVOD V SEMINAR: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS. Od 9.15 do 12.30 ure Tema I: NOTRANJE LASTNIŠTVO • sedanji trendi in dejavniki razširjanja delničarstva zaposlenih • prednosti delničarstva zaposlenih • nove vloge v podjetju • sindikat, svet delavcev in delavski direktor v podjetjih v lasti zaposlenih • pravice in odgovornosti zaposlenih lastnikov Tema II: ORGANIZIRANJE NOTRANJIH DELNIČARJEV • interesne skupine po opravljenem lastninjenju • izkušnje in načini organiziranja notranjih delničarjev v Veliki Britaniji (pomen trustov) Od 12.30 do 13.30 ure: odmor Od 13.30 do 17.00 ure Tema III: DELNIŠKI SPORAZUM Tema IV: NOTRANJITRG DELNIC • udeleženci trgovanja • način in pravila trgovanja • določanje cene delnic • financiranje in likvidnost notranjega trga delnic TemaV: IZOBRAŽEVANJE IN KOMUNICIRANJE V PODJETJU V LASTI ZAPOSLENIH • komunikacijski sistem v podjetju (oblike, mediji, udeleženci) • kontinuirani proces izobraževanja (vsebine, načini, izvajanje) Predavateljica: mag. Aleksandra Kanjuo-Mrčela, raziskovalka na Inštitutu za družbene vede pri FDV Sreda, 12. november 1997 Od 9.00 do 12.15 ure Tema VI: ABECEDA DELNIČARSTVA • oblike gospodarskih družb • delniška družba (pravna definicija, oblike, organizacija, organi in pristojnosti, ustanovitev in prenehanje) • delnica (vrste, vrednost, trgovanje) • delničar (pravice, odločanje) Tema VII. ABECEDA RAČUNOVODSTVA • računovodska poročila - kako jih beremo in kaj nam povedo • izkazi stanja, uspeha in finančnih tokov Predavateljica: dipl. oec. Nadja Cvek, direktorica Zavoda za lastništvo zaposlenih - DE-ZAP Od 12.15 do 13.30 ure: odmor Od 13.30 do 16.45 ure TemaVIII: STRATEGIJA ZSSS DO DELAVSKEGA DELNIČARSTVA Tema IX: ORGANIZIRANJE IN DELOVANJE NOTRANJEGA DELNIČARSTVA, S POUDARKOM NA NALOGAH SINDIKATA Tema X: DELOVANJE SKUPŠČINE DELNIČARJEV Predavatelj: Brane Mišič, član Predsedstva Sveta ZSSS Metode dela: predavanja, razprave, igra vlog. Prijave za seminar, na izpolnjeni prijavnici, pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana najkasneje |Jo 3. novembra 1997. seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prija'/' pa bo prijav več, bomo preostale prijavljene stili na naslednji seminar. Cotizacija za seminar, ki vključuje tudi stremo gradivo, znaša 16.000 SIT za posamezna udeleženca. Prijavnici za seminar je tre-priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. ; (otizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodn,n dikatov Slovenije, št. 50101-678-475II. Na ^ nu pod namen nakazila dodatno pripis'1 iminar I” sklic na številko 05. - 'a udeležence, ki želijo biti nastanjeni v Sl dovljica, je to treba navesti pod ustrezno rU co v prijavnici. r Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v S( na polnega penziona v dvoposteljni sobi i 00 SIT). . . lodatna pojasnila v zvezi s tem seminarje1’, ko dobite pri Vandi Rešeta, na tel. št. 06 5 489 ali Jožici Anžel na tel. št. 061/13 1 ) int. 281 in 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu Z|S|j PRIJAVNICA za izobraževalni seminar "SINDIKAT IN DELAVSKO DELNIČARSTVO V GOSPODARSKIH DRUŽBAH", ki bo 11. in 12. novembra 1997 v SIC v Radovljici Ime in priimek:..................... Datum rojstva:...................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:....... Zaposlitev, naziv in naslov družbe:. - delovno mesto..................... Član sindikata dejavnosti Slovenije: Sindikalni zaupnik: DA NE Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE Telefonska št.: doma: Opomba: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA Žig in podpis odgovorne osebe I , dne V [ SEDEM DNI V SINDIKATIH 30. oktobra 1997 Tiskovna konferenca SKEI NOVI PROJEKT ZA SANACIJO SLOVENSKE KOVINSKE INDUSTRIJE Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je prejšnji teden v Mariboru pripravil tiskovno konferenco, na kateri so menedžerji Jurij Pinter, Silvo Šmarčan in Zlatko Kukovec javnosti Predstavili projekt za reaktiviranje in sanacijo slovenske kovinskopredelovalne industrije. Pred tiskovno konferenco so omenjeni poslovneži svoje predloge za rešitev slovenske kovinske industrije predstavili vodstvu Sindikata kovinske in elektropredelovalne industrije Slovenije. V pogovorih so iz Skei sodelovali Albert Vodovnik, Branko Medik, Marjan Pirc, Edi Ozimic, 'Jrago Gajzer, Bogdan Ivanovič, Valentin Tijanič, Brane Plaveč, Predrag Stojkovič in drugi. Predsednik Skei Albert Vodovnik je na tiskovni konferenci dejal, da so sindikati že pred leti terjali od ','ade, naj pripravi strategijo razvoja kovinske in elek-tropredelovalne industrije. Od tedaj do danes je v tej Panogi propadlo 45 odstotkov delovnih mest - največ ^Mariboru, pa tudi v drugih industrijskih središčih. fato Skei podpira domače strokovnjake in poslovneže, ki si prizadevajo pripraviti in storiti tisto, česar vlada ^'ej ni.Tudi vVeliki Britaniji so pred leti, ko vlada oga m hotela storiti, nekatere gospodarske panoge s ^kupnimi močmi reševali menedžeiji in sindikat. Albert °dovnikje dejal, daje slovensko kovinsko industrijo 'bogoče rešiti z domačim znanjem in izkušnjami. Izrazil J® upanje, da bodo menedžerji in strokovnjaki iz obeh •sl°venskih univerz pripravili dober in konkreten načrt Za sanacijo predelovalne industrije. “Če bodo menedžeiji "j strokovnjaki izdelali dobra jadra, bo naša kovinska industrija lahko s pomočjo Skei zajadrala v boljše case,” je dejal Vodovnik. Opozoril je tudi, da si podobno kot v Mariboru tudi v Ljubljani skupina strokovnjakov in menedžerjev prizadeva najti rešitev za J-itostroj in vso slovensko kovinsko industrijo, zato 1)1 veljalo moči združiti. Melike naložbe v energetiko so priložnost za Sa«acijo domače kovinske industrije Poslovnež Jurij Pinter, direktor podjetja Euco-ne, je dejal, da bi morali v Sloveniji v naslednjih etih vse investicije v energetiko, ki naj bi prese-8 e dve milijardi mark, postaviti v funkcijo oživljanja omače kovinskopredelovalne industrije. Po njegovih esedah bi bila sanacija Litostroja v sodelovanju s švicarsko multinacionalko ABB nesmiselna, če bo i uzana s pridobitvijo del pri velikih projektih v tudi v nasprotju z mednarodnimi P 1' FIDIC-a, katerega član je Slovenija že od e a 1993. Po teh pravilih pri oddajanju del država e sme favorizirati nobenega koncerna mimo mednarodnega razpisa, na katerem morajo biti enako-i^uvno obravnavani vsi, ki so se nanj prijavili. Po nenju Jurija Pinterja in njegovih sodelavcev ima ^sevanje Litostroja s pomočjo ABB še več slabo-m' ri OSto-i. v tem Pr'meru lahko sodeloval na nn,narodnih razpisih za pridobivanje del samo kot L lzvajalec ABB, ki na teh razpisih ni ravno večkrat v vlogi najboljšega ponudnika. Če bi bil °.s.troj vezan samo na enega strateškega partne- Albert Vodovnik in Jurij Pinter: Slovensko kovinskopredelovalno industrijo je mogoče rešiti z domačim znanjem in izkušnjami. Po Pinterjevih besedah bi se v prvi fazi Metalni in njenim partnerjem v konzorciju pridružili Hidro-montaža, turbinski del Litostroja in še nekatera podjetja.Tako bi praktično nastalo novo slovensko podjetje hidromehanske opreme, ki bi imelo vse možnosti, da bi na mednarodnih razpisih pod nespornimi mednarodnimi pogoji za oddajo del pridobilo posel kot nosilec vsakokratnega konzorcija. Ponudba ABB je vprašljiva tudi s tehnološkega vidika Jurij Pinter je nato opozoril še na nekatere pomanjkljivosti ponudbe ABB za izgradnjo Brestanice. Po njegovih besedah je omenjena ponudba sporna s tehnološkega vidika, poleg tega pa je bistveno bolj neugodna kot ponudba Elina, pri kateri z 52-odstotnim deležem sodeluje Metalna. Na mednarodnem razpisu sodelujejo šeTurbotecnica, EGT, Siemens in Ansaldo. “Vsa omenjena podjetja so se odločila za sodelovanje na mednarodnem razpisu v dobri veri, da bodo vse ponudbe enakopravno in pravično obravnavane, vendar pa je minister za gospodarstvo s podpisom pogodbe z ABB prejudiciral odločitev evalvacijske komisije in s tem kršil vsa mednarodna pravila,” je dejal Pinter. Če bi omenjeni posel pridobila Metalna z Elinom, bi to prispevalo k finančni konsolidaciji Metalne in številnih drugih slovenskih podjetij, poleg tega pa bi se v Sloveniji zmanjšalo število nezaposlenih kovinarjev, podjetja bi se dolgoročno kadrovsko konsolidirala, povečal pa bi se tudi družbeni proizvod v Sloveniji. Ko bi novi slovenski konzorcij izvedel velike projekte, bi lahko začel graditi male hidroelektrarne, za kar dokumentacija že obstaja. Samo izgradnja teh elektrarn bi tri leta dajala kruh tisoč delavcem v slovenski kovinski industriji. Edino, kar bi morala država zagotoviti, je to, da bo odkupna cena-elektrike na evropski ravni. Kakšno mesto imata v projektu Tam in Litostroj Novinarje je posebej zanimalo, kako nameravajo v projekt za oživitev slovenske kovinske industrije vključitimariborski Tam. Po besedah Draga Gajze-rja je Skei zainteresiran, da bi Tam sodeloval pri omenjenem projektu, vendar pa to ne bo lahko, saj stečajni postopek za delniško družbo Tam in odvisne družbe še ni končan.Trenutno ima objekte in stroje Tama v stečaju v najemu 15 novih podjetij, ki dajejo delo in kruh okrog 1500 delavcem. O nadaljnjem razvoju podjetij, ki so nastala na lokaciji bivšega Tama, potekajo pogovori z ministrstvom za gospodarstvo, ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Slovensko razvojno družbo, vendar konkretnih dogovorov še ni. Zato bo o vključevanju podjetij na lokaciji bivšega Tama v projekt sanacije slovenske kovinske industrije veliko lažje govoriti, ko bo bolj jasno, kako se bo razpletel stečaj Tama. Udeležence tiskovne konference je prav tako zanimalo, kako na sanacijo slovenske kovinske industrije gledajo delavci v Litostroju. Marjan Pirc je dejal, daje za delavce v Litostroju bolj sprejemljiv predlog, ki so ga pripravili strokovnjaki na ljubljanski strojni fakulteti, saj bi tako ohranili več delovnih mest. Vendar pa je vprašanje, ali gaje v nastalih razmerah mogoče uresničiti. Pireje pozdravil idejo o ustanovitvi skupnega konzorcija slovenskih kovinskopredelovalnih podjetij, hkrati pa seje vprašal, kdo bo pokril stare dolgove, ki ogrožajo obstoj Litostroja in še nekaterih podjetji v kovinski panogi. Kupnino, ki bi jo dal ABB za nakup Litostroja, bi lahko vsaj delno uporabili za poplačilo starih terjatev. Mariborska in ljubljanska skupina strokovnjakov bosta združili moči Jurij Pinter je bil v zvezi s tem bolj skeptičen, saj je prepričan, da kupnina ABB še zdaleč ne bi zadoščala za poplačilo starih dolgov Litostroja. Ponovno zaupanje upnikov in drugih poslovnih partnerjev si slovenska kovinska podjetja lahko pridobijo samo, če bodo pridobila nove posle. Nenazadnje je takšna tudi praksa v svetu: podjetje, ki je v Vietnamu pridobilo gradnjo elektrarne, je v tej državi za ohranjanje dobrih poslovnih odnosov postavi lo lastno tovarno mopedov in na ta način odprlo več kot tisoč novih delovnih mest. “Kaj pa je slovensko gospodarsto pridobilo s tem, da so tuja podjetja pridobila posel za montažo novih uparjalnikov v KrškenHer da so Slovenske železnice oddale delo tujcem? Če bi imeli sposoben menedžment, bi se ob oddaji takšnih poslov dogovorili vsaj za to, da bi od domačih investicij imela določeno korist tudi domača industrija, kar je v svetu nekaj povsem običajnega. Tako pa bo denimo koncern TVT dobil iz naslova sodelovanja s tujim partnerjem pri investicijskih poslih za Slovenske železnice sveži kapital, ki ga nujno potrebuje, šele čez leto in pol...” je dejal Pinter. Jurij Pinter je prav tako dejal, da se bo mariborska skupina menedžerjev že naslednji teden sestala s strokovnjaki iz ljubljanske strojne fakultete, da bi s skupnimi močmi pripravili projekt za sanacijo slovenske kovinske industrije s pomočjo domačega znanja in lastnih izkušenj. T. K. Kako uporabljati tarifni del splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti m rja, bi si na ta način zmanjšal tudi možnosti dosto- n^: ? drugih tehnologij in do rezultatov različnih bi n pV *“e k' prišlo do povezave Litostroja inABB, dev° ■ nterjevem mnenju padla v vodo tudi priza-I a.nJa za povezovanje slovenske kovinskoprede- dnm.rJnciustrije jn njeno skupno nastopanje na nm a ■ 'n rigih, saj se večina podjetij v tej °g' m pripravljena ekskluzivno povezati samo Cernim.’ zlast> pa ne z vprašljivim partnerjem. Si-rej po Pinterjevem mnenju že sam pristop k san Van^u Litostroja napačen, saj ne gre samo za Sl0 aciJ® tega podjetja, temveč za reaktiviranje vse euske kovinskopredelovalne industrije. Za Pforačn^0 n'S0 Potre^na sredstva iz sloven°Je Jury Lriiter predstavil projekt sanacije marib18 v-*C0V’ns*ce industrije, ki so ga pripravili nacijah-k' pos'ovneži 'n strokovnjaki. Nosilec sa-ladi ? n, 'b!la mariborska Metalna, kije letos spom-Podjet'StnjS^'m Podjetjem Elin in še nekaterimi tujimi ston nri P°^P'sala pogodbo o nameri za skupen natega r,; projektu Brestanica. Letos poleti je na osnovi je Dri tSma Meta'na podpisala pogodbo, s katero si °snovfm projektu zagotovila 52-odstotni delež. Na gotovi,0rnenjene Pogodbe je Elin Metalni dolžan za-Je Eiin del° na tujih trgih. V znak dobre volje lastnih eta'n'.v tujini že pridobil nekatera dela pri MeM^e^li brez vsakih dodatnih pogojev. Pfojekts^6 podoben dogovor sklenila tudi za Pripravi' os.tanj' Zainteresirani tuji partnerji so se ^otalnT16-?1 P°vezati.v konzorcij, ki ga bo vodila ia oblic Za pogajanja s tujimi partnerji je Metal-PripravlipVa 3 P°seripp strokovno skupino, ki je industrij 'j3 zastopati interese slovenske kovinske teijevihJL Ud! privdrugih projektih, kar je po Pin-v°rih v,, -^.an že dokazala v predhodnih pogo-Jurfj^1™ Ponudniki del. Urinske ilnt,er je.prepričan, da bi s povezovanjem tujih trsih i M^rij6 za onoten nastop na domačem in predelovain • °iSani.r.ali 'n maktivirali vso kovinsko-takšnemi J3 lndustrijo v Sloveniji, še zlasti, če bi bila ,ahko v nlfpovezovanju naklonjena tudi vlada. Le-ta Ugotovi hni-f 't^dparadnih pravil domači industriji Vesticikldh ■} .možnosti sodelovanja pri velikih in-nebi bilo Pr«h. Za takšen način sanacije vladi Potrebno dati nobenih sredstev iz proračuna. Piše: Brane Mišič V zvezi z uporabo splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti je veliko vprašanj in dilem. Kaj je bilo mišljeno v posameznih členih in k čemu v praksi težijo Svobodni sindikati, piše Brane Mišič, eden od glavnih pogajalcev in strokovnjak za tarifno področje KP. Ker je obravnavana snov obsežna, jo bomo objavili v več zaokroženih nadaljevanjih. Obrazložitev tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti V skladu s 44. členom SKP tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti določa izhodiščne plače, usklajevanje izhodiščnih plač (eskalacijska lestvica), znesek regresa za letni dopust in povračila stroškov v zvezi z delom. 1. Izhodiščne plače Izhodiščne plače so določene za IX. tarifnih razredov in znašajo: Tarifni razred Izhodiščne plače za poln delovni čas I. 47.978 II. 52.776 III. 59.013 IV. 65.730 V. 74.330 VI. 88.759 VIL 100.754 VIII. 119.954 IX. 143.934 V tarifni prilogi je dana možnost, da se delodajalec in sindikat v podjetju pisno sporazumeta (socialni sporazum podjetja), vendar največ za šest mesecev za drugačno politiko plač. Drugače povedano, v primeru nesolventnosti delodajalca ali večje izgube, ki bi ogrozila obstoj podjetja in povzročila večje število presežnih delavcev, delodajalec in sindikat podjetja lahko sprejmeta ustrezno znižanje plač. Tarifna po- godba ne določa, za koliko naj se znižajo plače, ker to prepušča socialnim partnerjem v podjetju. 2. Usklajevanje izhodiščnih plač -eskalacija Tarifna priloga uveljavlja osnovno načelo usklajevanja izhodiščnih plač s 85 odstotki rasti cen življenjskih potrebščin (doslej seje uporabljala rast drobnoprodajnih cen) za leto 1997 in januar 1998. Eskalacija ni določena za leto 1999. Vendar je poleg tega splošnega načela potrebno upoštevati tudi tako imenovane pragove inflacije. V letu 1997 znaša prvi prag inflacije 5,5 odstotka, meijeno od 1. aprila 1997. Koje ta prag inflacije (meijen z rastjo cen življenjskih stroškov) dosežen, se uveljavi usklajevanje izhodiščih plač za prvi naslednji mesec. Drugi prag je inflacija v višini 8,8 odstotka v letu 1997 glede na december 1996. Kadar inflacija v letu 1997 preseže 8,8 odstotka, se za naslednji mesec in do konca leta opravi usklajevanje plač, upoštevaje 100 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Če bi plače v predelovanih dejavnostih (standardna klasifikacija dejavnosti) od L junija 1997 v naslednjih štirih mesecih izkazale realen padec plač, se pri prvi uskladitvi plač z rastjo življenjskih stroškov uveljavi uskladitev v višini 90 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Za lažje razumevanje dajemo naslednji primer: - izhodiščna plača za I. tarifni razred 1.6. 1997 znaša 47.978 - rast cen življenjskih potrebščin od 1.4. do konca avgusta znaša 5,8 % - inflacija v novembru 1997 preseže 8,8 % merjeno z decembrom 1996 - konec leta znaša inflacija 10 % Izračun: a) Izhodiščna plača za september se uskladi v višini (5,8 x 0,85) 104,93 in znaša 50.343 b) inflacija od septembra do decembra 1997 znaša (8,8 - 5,8 ) = 3,0 % c) inflacija v decembru znaša 1,2 % d) Izhodiščne plače za januar se uskladijo (3,0x0,85 = 2,55+ 1,20 = 3,75) in znašajo (50.343 x 103,75) 52.231 V tarifni prilogi ni določeno, kdo ugotovi realen padec plač v predelovalnih dejavnostih, zato bi to morale urediti kolektivne pogodbe dejavnosti. 3. Regres za letni dopust Regres za letni dopust določen v 1. točki 51. člena SKP, znaša za leto 1997 102.000 SIT, največ pa 127.746 SIT, za leto 1998 pa je določen enotni znesek regresa za letni dopust v višini 102.000 tolarjev. 4. Povračilo stroškov v zvezi z delom Dnevnice, terenski dodatek se usklajujejo in izplačujejo v višini zgornjega zneska, ki ga določa Uredba o višini stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list RS št. 72/93 in 7/95). Regres za prehrano znaša 500 tolarjev za delovni dan in se usklajuje januaija in julija v tekočem letu z rastjo cen prehrambenih izdelkov (skupina izdelkov v okviru strukture cen življenjskih potrebščin). 5. Predhodna veljavnost eskalacije To določilo je zapisano, če se v državi ne bi sprejele ustrezne zakonske regulative usklajevanja izhodiščnih plač. Po sprejemu, objavi in veljavnosti Zakona o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač (Uradni list RS št. 40/97) se to določilo ne uporablja in je brezpredmetno. 6. Tarifna priloga velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (Uradni list RS št. 40/97 z dne 4.6.1997), uporablja pa se od 1. junija.Tarifna priloga velja do sklenitve nove tarifne priloge. Če se tarifna priloga k SKP za gospodarske dejavnosti za leto 1998 ne sklene, ostane sedanja tarifna priloga v veljavi. Navajamo gibanja drobnoprodajnih cen in cen življenjskih stroškov v prvih devetih mesecih letošjega leta: Cene Drobnoprodajne cene življenjskih potrebščin januar i,i 1,3 februar 0,4 0,7 marec 0,3 0,5 april 2,0 1,2 maj 1,3 1,6 junij 0,4 0,0 julij 1,0 0,6 avgust 0,3 0,2 september 0,9 0,6 30. oktobra 1997 Sindikalna lista (Temelj je SKP za gospodarstvo) Prvi del oktober 1997 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 5. 9.1997 dalje) 3. Ločeno življenje 3.500.00 1.750.00 1.218.00 30,75 51.098,00 Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano - po SKPGD (na delovni dan) 500,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let Odpravnina pri upokojitvi Solidarnostne pomoči - po SKPD ■ za 20 let ■ za 30 let 47.978.00 71.967.00 95.956.00 287.640,00 Minimalna plača Zajamčena plača Regres za letni dopust - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini - najmanj - največ 86.292.00 43.146,00 59.150.00 35.173.00 102.000,00 127.746.00 Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO Gorenjska Plamen zares ugaša Prejšnji četrtek je bil za Kropo eden najbolj črnih dni v zgodovini: potem ko je bil 15. oktobra za Plamen uveden stečajni postopek, je 23. t. m. dobilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja 120 delavcev, naslednji dan pajihje enaka usoda doletela še nadaljnjih 80. Pri tem stečaju gre za posebnost, saj gaje predlagala uprava družbe v soglasju s skupščino lastnika, Slovenskih železarn, ki so tudi glavni upnik. Osnovni kapital družbe je bil tedaj vreden 440 milijonov tolarjev, obveznosti pa so se povzpele prek 800 milijonov tolarjev. Po besedah stečajnega upravitelja Francija Sladiča bo do konca oktobra v pogonu še okoli 40 odstotkov Plamena, da bi končali nedokončano proizvodnjo in izpolnili naročila, za katera je zagotovljen material. Da bi zadržali vsaj del proizvodnje, nameravajo v čim krajšem času pridobiti tudi najemnike za katerega od treh proizvodnih programov. Kot je povedal a Valerij a Rampre (SKEI), ki je s predstavniki sindikata in sveta delavcev obiskala ministrstvo za gospodarske dejavnosti, naj bi jim pri tem pomagal tudi minister Metod Dragonja. Vendar ljudje v Lipniški dolini takšnim možnostim čedalje manj verjamejo, saj so bili, kot pravijo, že vse prevečkrat izigrani... N. J. Celje V slogi je moč V torek, 28. t. m., so se predstavniki Neodvisnega in Svobodnega sindikata družbe Lip Pohištvo Slovenske Konjice na skupnem sestanku z direktorjem in zastopnikom delavcev v upniškem odbora družno dogovorili, kaj bo kdo storil ob uvedbi prisilne poravnave, objavljene v Uradnem listu RS 17. t. m. Direktorja so zadolžili, naj v sodelovanju z računovodstvom najkasneje do 13. novembra pripravi podatke o premalo izplačanih plačah po kolektivni pogodbi za obdobje od 1.1. 1993 do 10. 10. 1997, o razlikah regresov za obdobje 1993-1997 in drugih morebitnih terjatvah po kolektivni pogodbi ter neizplačani plači za september 1997. Na podlagi teh podatkov bodo člani sindikatov do 17. novembra vložili terjatve prek svojih pooblaščenih odvetnikov Velimirja Cugmasa (Neodvisni sindikat) oziroma mag. Marije Karlovšek (ZSSS), nečlani pa se bodo morali znajti kako drugače. Po prijavi terjatev bodo v imenu obeh sindikatov in drugih delavcev pripravili tudi ustrezen poziv drugim upnikom in si prek upniškega odbora prizadevali za uspeh prisilne poravnave. Oba sindikata bosta kajpak sodelovala tudi pri oblikovanju seznama morebitnih tehnoloških presežkov. Zaradi ustrezne obveščenosti zaposlenih so naložili predsedniku sveta delavcev, naj »okrog« 10. novembra skliče zbor delavcev, na katerem bo direktor podal informacije o poteku prisilne poravnave in o možnostih izplačila zaostale plače ali dela regresa itd., nenazadnje pa tudi o prizadevanjih za ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Najodgovornejši predstavniki sindikatov v družbi so se še dogovorili, dabodo s hitrim in tenkočutnim obveščanjem skušali preprečevati morebitne spontane prekinitve dela, ki bi lahko bile kaj hitro usodne za vse. ndikaln 11» »l| |i»t| iuiil mi |i»M fimp mit mil V BOHORJU SPET DELAJO, A S STISNJENIMI ZOBMI Ko so delavci Bohorja iz Mestinja v ponedeljek izvedeli, da bo nadzorni svet družbe na dnevni red svoje seje naposled le vključil tudi odločanje o (ne)zaupnici zdajšnjemu direktorju Vladimirju Jurančiču, so prekinili stavko, ki se je spontano začela že v začetku prejšnjega tedna, in se spet vrnili na delo. zdajšnjo upravo in direktorja podpirajo. Kajpak zahtevajo tudi takojšnje izplačilo osebnih dohodkov za mesec september in odpravo po njihovem nezakonitih sklepov, s katerimi je direktor poslal na čakanje 16 najbolj glasnih delavcev, fjnia so torej dobili zagotovilo, ^si bo glasovanje o direktorje^ati (ne)zaupnici naposled le ™Ur dnevnem redu naslednje sejvil nadzornega sveta (ki pa jo danes še ni bilo), so se vrn'1 na delo. Pri tem jih je hrab^Re la še napoved Območne orgjben nizacije ZSSS Celje, da bov vcev, ki so žrtve dolgotrajnih postop1 pri uveljavljanju terjatev v stečajnih^. stopkih. Ob tem seje dotaknil ae ^vil' stvenega sklada, ki pa je po njeg besedah bolj pesek v oči »Pv-^lii 'nt »Funkcijajamstvenega sklada bo za2. .,,iDo šele v prihodnje; okoli 4000 uP»l|.clli, orna bivšim zaposlenim na CclpU^, ki so od 2.1.1994 do danes izgubi zaradi stečajnih postopkov, P^j^) izplačali terjatve (plače in odprav ^ v višini minimalne plače, to paje ■> ’ |c tolarjev...« lan: tet N; >tra Ure atrr Osti Vs< obi istr ler 'tičr "ne anc ve >to\ :v s s.a, •clc 'Žit ^anizacija in socialna zaščita delujočih v kulturi ^ r »NISMO ,BECKI KOCIJASI’ IN lE ŽIVIMO V JUŽNI AMERIKI« KAJ DELAJO j» soda pričakovanj in upanj je, da so lahko pokvarlji-P. •n da se v njih zelo hitro utapljajo vizije o poštenem, m učinkovitem prehodu v novo demokratično tržno fctn 0'-<< ^ temi besedami se začne razprava z naslovom .; ;i an'Zacija in socialna zaščita delujočih v kulturi, ki jo ,, '^Pozij o kulturni politiki v razmerah razdržavljanja-1% 1Zaci'e' centralizacije-decentralizacije institucionalne ,„1 ..re 25. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani pri-Ij.1 Slavni odbor Sindikata kulture Slovenije pod vod-“l “ajka Stuparja. V razpravi glavni odbor dalje pra- ’tem Jei da Privatizacije v ? ^turnem sektorju ni e; vce Primerjati s privatiza-,[; gospodarstvu. Privatiza-4naj bi postala nekakšen ' il ^ I?lacb'na> ki bo omo- fci£^n0uP0SpraVljanje 'austicnih gospodarskih ^, nu.rr»1 b Protislovij pod zgo-^ko politično preprogo. n„.acetek neke ideje o la-bi m601 Preoblikovanju, ki “či z?Poslene indržav-j 'J pravično porazde-:, v:a,nske pravice in one-. i i.Cl ^Pnlidčnoredistribu-j.-v^ustva in moči novih - 'cmb eIit Kakšnafarsa! a e j’ vest let po ustoličenju 3 Hrzave ugotavljamo, da .ja ,. li množico revnih Čloii''anov 'n peščico nes- ^vljanov0^3^0 janov, ki jih nihče ne TiJP0 'zvoru lastnine. Šli V|.K(.)slanj m ga pokradli iz vrMsocinlizma). ^ kuhura je inertno vztraja- ostala kultura v vseh po-ft'h te hesede. Samo zara- S‘^zapos,enih, zaradi hn‘,lpn nimimainih, ko-J 0 znosnih plačah ima 'Be\nosen Proračun. Če e ti h i° °bveznih plač v njem j,a'°lbl bil že zdesetkan. ' L arzavaseše m odločila, ' a naihJOrdrŽaVnost Sradi-i najbolj zanesljivi, zgo- "Vlvr! P°trJcni; najmočnejši ti srčir-110 edino Perspek-1 turi n ' narodnega bistva: f ne L e se enkrat za vse : lahkottCga naroda - se bo lsVetomZKVnain0pOStavila kulturo mtuhdjCUStVar' >a ljudem ,UraJena' liPikat kulture v^nije at S?1 rePrezentativni sin-i-no z l0pat0 Peščico 3500 kr±?lh v kulturi in 'asamoin VeniJCP°Po1- Urna sren 0jen 111 ko1 vsa i delovm Ja Poseben v svo-' število iUnJrdnaPoveza-' planov i Zobrazbena struk-' anstvo an® nazadnje njih 1 tc^rupih •°C.1 0C^ P>sane e blašemi, Slnd'kalnihcen-« Uran o2 Slndikatu vlad-i1 uro pač' ministrstvo za e ^Hpežliivo« m°re oeilati r 0sti in nestr l’inckonslruk- ' Vsem0sa kovnosti,saj ' 0bJutudi nnOSVOjitvenem ' lstrov o, " zamenjal pet ^ nerjev Pet Pogajalskih >• ,ien'h s Z Snt'rih različnih 'ndika S, ,’5|° natančn Ure Slovenije 1t Uacionai" n° Proučil vla-,0 ane uvodne mfOČlio in vse o. Veeino parate-Z ve- .) 'tovanih eov'aV Jcnih ter iiVseabsolun0orCCVinav-Ja. Toda " ,0 ln v celoti / c|°v ie n P° e2 vizij in /^vuo^bno še pred t ^ nalanČn0 definirati mnoge stvari, ki brez enakopravne vključitve tega sindikata ne bodo relevantne. Če se bo zgodilo nasprotno in se bo država umaknila iz te igre in brez konsenza s sindikatom dela. Zaradi takšnih razmer na trgu delovne sile na področju kulture izginjajo specifični poklici. Predvsem taki, ki sicer niso avtorski, so pa neobho-dno potrebni pri določenih ustvarjalnih procesih (npr. pri filmu scenski, garderoberji, rekviziterji, maskerji ipd.) Stanovska zaščita je pomemben del globalne zaščite kulture Najbrž je ministrstvo za kulturo naredilo veliko napako, ko se ni odločilo za zakono- ZASKRBLJEN - Rajko Stupar kar tako prepustila kulturo ali en sam njen del tržišču, vam zagotavljamo, da ne bomo ostali ravnodušni. Smo proti temu, da se država odpove odgovornosti za kulturni razvoj tega naroda! Socialna zaščita je v tem procesu najranljivejši del. Zato smo odločno proti navedbam v poročilu, da so ljudje v kulturi živeli od privilegijev. Skoraj vsi kulturni delavci so živeli in še živijo v skromnih razmerah in kljub materialnim odpovedovanjem je njihova solidarnost in zavest ostala na zavidljivi ravni. Kdor trdi drugače, naj to izvoli dokazati. Sindikat kulture Slovenije v osnovi pogreša korektnosti v sodelovanju pri urejanju skupnih in posebnih zadev. Korektnosti v smislu, ko partnerji drug drugega potrebujejo in se poslušajo. Spomnimo se samo dolgih, hudih pogajanj pred podpisom kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim ena najbolj dorečenih pogodb. Ambicija in temeljna naloga strokovnih služb Sindikata kulture Slovenije je, da KP ubrani kot celoto in kot že pridobljene pravice ter da na njeni osnovi pripravi predloge izboljšav. To bodo členi, ki govorijo o delovnem času kot specifičnem delovnem času, njegovem razporejanju in izrabi pravic do odmorov ter počitkov, ipd. pri redno zaposlenih. Za področje t. i. samostojnih delavcev v kulturi, kjer vlada popolna anarhija, kjer cveti delo na črno v obliki icvazi avtorskih pogodb in se posledično slabša kvaliteta ponudbe, je značilno, da se razrašča diletantizem z dumpinško ceno dajo po posameznih področjih. Natančno bi morale biti opredeljene pravice in dolžnosti ene in druge strani. Tudi kontrola nad delovanjem vodstev. Za katastrofo mariborskega gledališča je tako objektivno krivo zlasti ministrstvo, ker je imelo (hote ali nehote) premalo nadzora nad gospodarjenjem v gledališču. Nekdanji direktorje odšel, občina in ministrstvo sta si oprala roke... Posledice pa nosi samo ansambel. Naši ljudje. Kulturni delavci, ki se potiskajo v položaj najemnih delavcev tistih upravnih in umetniških elit, katerih početja nihče ne kontrolira. Temu cenjenemu zboru zelo odkrito povemo, da se pot v Evropo ne bo kovala z osiromašeno kulturo in brezposelnimi kulturniki. Vsem nam je jasno, da bo Evropa pač morala priznati, da imamo na sončni strani Alp svoje posebnosti in do neke mere že pridobljene pravice, ki se jim ne bomo odpovedali. In kulturna politika bo morala upoštevati še druga dva partnerja: na eni strani kulturniško zbornico in na drugi strani Sindikat kulture Slovenije ter ju vključiti v pripravo končne podobe nacionalnega kulturnega programa. Glavni odbor Sindikata kulture Slovenije želi, da se vsaj pri pripravi tega dokumenta upošteva dejstvo, da smo Slovenci, da smo v Evropi 21. stoletja, da torej nismo “bečki kočijaši” in da ne živimo v Južni Ameriki. Kaj, če v žerjavici ne bo več kostanja... Zakaj tako cinično in žalostno? Zato, ker celoten paket zakonov, ki se pripravlja, kot npr. zakon o delovnih razmerjih, »penzijska« zakonodaja, zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, nosi pečat tako usodnih sprememb, ki bodo povzročile mnogotere krivice. Kulturniške duhovne sile se bodo vselej postavljale na stran žrtev - tiste, ki ne, ne bodo kulturniške. Toda kultura bo v vsakem primeru ostala, še vedno je. In tudi Sindikat kulture bo ostal - ne vedno isti, ampak močnejši, evropski, če hočete, predvsem pa nepopustljiv v boju za osnovne socialne in človekove pravice. Krojačem vladne kulturne politike priporoča dogovarjanje, sodelovanje in zlasti veliko mero rahločutnosti, da se pri seganju po kostanj v žerjavico ne bodo opekli. Pri čemer to sploh ni problem -namreč da se opečejo. Problem je v tem, če v žerjavici ne bo več kostanja...« Kulturniške duhovne sile se bodo vselej postavljale na stran žrtev - tiste, ki se ne bodo, ne bodo kulturniške. SDDO - Sindikat državnih in družbenih organov Za enakopravnost delavcev v pravosodju Konferenca sindikata pravosodja je analizirala uresničevanje pravilnika o napredovanju zaposlenih in ugotovila, da pravosodno ministrstvo to vprašanje razlaga drugače kot druga ministrstva. Za konferenco je nesprejemljiva zlasti »razlaga« o začetku napredoval nega obdobja. Ministrstvo in vlado je konferenca zato pozvala k poenotenju razlag o napredovanjih, saj bodo sicer delavci pravosodja prikrajšani. Razpravljali so tudi o vzrokih kasnitve sprejetja uredb, ki bodo določile dodatke strokovnim in administrativnim delavcem. Državni sekretar v pravosodnem ministrstvu Bojan Šrot je konferenci zagotovil, da bo ministrstvo to uredbo poslalo sindikatu dojcon-ca novembra. Kot nam je povedal sekretar sindikataDrago Sčer-njavič, je uredba za delavce zelo pomembna, saj bo podlaga za sprejetje akta o sistemizaciji delovnih mest. Na eni od prihodnjih sej bo konferenca razpravljala o predlogu zakona o javnih uslužbencih. V sindikatih družb Sindikat v obvladujoči družbi Mercator d.d. Ljubljana Izjava za javnost Predsedniki sindikalnih podružnic profitnih centrov, ki smo hkrati člani izvršnega odbora Sindikata obvladujoče družbe Mercator d.d. Ljubljana, smo ogorčeni in zaskrbljeni nad zadnjimi dogodki, v našem podjetju, še posebej, ker njihovi akterji perejo umazano perilo tudi pred javnostjo. Sindikat ne želi biti razsodnik med stranmi, obsoja le način razreševanja razmer v Mercatorju, ki povzroča nezaupanje v največjo slovensko trgovsko družbo. Bojimo se, da bodo zaradi zmanjšanja prometa še nadalje padale plače. Nadaljevanje zaostrovanja konflikta lahko Mercator spravi v podoben položaj, v kakršnem so se že znašla številna velika trgovska podjetja. Tudi v naši družbi lahko pride do stečaja, odpuščanja velikega števila delavcev, ob tem pa bo peščica vodilnih bistveno na boljšem, saj bodo služili tudi Z visokimi najemninami razkošnih poslovnih stavb, trgovin in drugih poslovnih prostorov. Udeleženci konflikta v Mercatorju bi se morali zavedati, da je ob izdatni pomoči naše liberalne politike na oni strani Karavank kar nekaj multinacionalk, ki stegujejo roke na 16-odstotni Mercatorjev tržni delež v Sloveniji. S svojimi dejanji in izjavami, ki že merijo na neracionalnost, pa akterji sprva ne ogrožajo le nekaj tisoč do včeraj zagotovljenih delovnim mest, ampak tudi socialno varnost zaposlenih in njihovih družin. Sindikat ni držal križem rok, ko je bivša uprava predstavila novo organiziranost. Sindikat je bil do nje kritičen. Saj se je zavedal, da prinaša veliko centralizacijo vodenja in upravljanja in da verjetno zmanjšuje motiviranost velikega števila srednjih in višjih kadrov. Sindikat ni soglašal s pravilnikom o sistemizaciji, ki je ukinil plačilne razrede in delavcem čez noč znižal osnovne plače. Z upravo je sindikat vzpostavil partnerske odnose saj smo hoteli omiliti posledice nove organizirnosti. V sindikatu smo hitro ugotovili, da je nova organiziranost povečala nezadovoljstvo tako pri delavcih, ki so razvrščeni in nagrajevani po kolektivni pogodbi, predvsem pa tudi pri delavcih, ki so vodili profitne centre. Ti slednji so z novo organiziranostjo izgubili ne samo status, temveč tudi druge ugodnosti. Čeprav je sindikat v začetku načelno nasprotoval reorganizaciji, je po številnih pogovorih spoznal potrebo po koreniti spremembi organiziranosti, tako kot so organizirane skoraj vse multinacionalke s področja trgovine. Za sindikat je edino sprejemljivo, da se v primeru suma na nepravilnosti s škodljivimi posledicami angažirajo organi nadzora, če je potrebno, pa tudi pregona, da bi se ugotovila morebitna krivda. Sindikat protestira proti javnim izjavam, da so dogodki v tej družbi, ki se nanašajo na glasovanje o zaupnici uprave, posledica slabega zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zato bo sindikat uporabil vsa sredstva, ki so mu na voljo, da bo obranil obstoječi zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Dal pa bo pobudo za spremembo drugih zakonov, ki bi povečali vpliv malih delničarjev, ki jih predvsem sestavljajo zaposleni in bivši zaposleni delavci, pri upravljanju družbe. Podrobno oceno vseh dogodkov, vlogo posameznih nosilcev funkcij ter ugotovitev posledic bo morala sprejeti tudi izredna konferenca ZSSS v tem poslovnem sistemu. Sindikat obvladujoče družbe Mercator d.d. poziva gospode, ki so vpleteni v medsebojna javna razčiščevanja, naj nehajo s takim početjem. Spoštovani gospodje, socialno varnost vam zagotavljajo visoke pokojnine, menedžerske plače (tudi odpravnine), sejnine, lastništva in solastništva v podjetjih ter druge ugodnosti. Kaj pa pri vsem tem ostaja delavcem ? Ostaja le, da branimo svoj Mercator, saj nas ima v njem kruh tisoče delavcev. Skrbimo še za dvakrat toliko članov družin. Ne uničujte tega, kar smo že ustvarili in še ustvarjamo s pridnim delom, za katero smo zelo malo plačani. Katja Galof, predsednica izvršnega odbora Sandi Bartol, pooblaščenec sindikalnih podružnic profitnih centrov S 8 30. oktobra 1997 GOSPODARJENJI;! Pogovor z direktorjem Kmetijske zadruge Pesnica Borisom Rožmanom 1 TAKO KAKOR NAŠO INDUSTRIJO TUDI KMETIJSTVO i NAJBOLJ PESTIJO (PRE)DRAGI KREDITI_______________________________ Od tega, kakšna je bila letos letina v kmetijstvu in s kakšnimi rezultati bodo končali sezono kmetijski proizvajalci, so v veliki meri odvisne gospodarske in socialne razmere v Mariboru in v vsej podravski regiji. Med vsemi aktivnimi prebivalci v Podravju je namreč kar 9,3 odstotka kmečkega prebivalstva, še veliko več pa je poldelavcev-polkmetov, za katere je v teh kriznih časih kmetijstvo izjemno pomemben dodatni vir dohodkov. K bruto dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo v regiji, prispeva kmetijstvo kar 48,8 odstotka, industrija 45,8 odstotka in storitve 5,9 odstotka. Z Borisom Rožmanom, direktorjem Kmetijske zadruge Pesnica, ki sodi med najbolj prodorne in uspešne kmetijske zadruge na tem koncu Slovenije, smo se pogovarjali kako zadruga posluje in s kakšnimi težavami se srečujejo kmetijski proizvajalci v Podravju. “Kmetijska zadruga Pesnica ima 360 članov, sodeluje pa z več kot 800 kooperanti. Naša glavna dejavnost je govedoreja in nasploh živinoreja, ukvarjamo pa se tudi z vinogradništvom in sadjarstvom. S poljedelstvom in nasploh rastlinsko proizvodnjo se naši kooperanti ukvarjajo v glavnem samo za lastne potrebe. Kadar prihaja do tržnih presežkov žita, koruze in drugih poljščin, je to v glavnem zaradi kolobarjenja,” pojasnjuje Boris Rožman. “Vsak član zadruge je v osnovni kapital zadruge prispeval 400 mark v tolarski protivrednosti, za poslovanje zadruge pa člani odgovarjajo do višine trikratnika svojega deleža. Sicer pa ustvari zadruga letno okoli 1,2 milijarde tolarjev celotnega prihodka.” Pesniška kmetijska zadruga je nastala natanko pred 50 leti kot nabavno-odkupna zadruga, kije kmete oskrbovala z repromate-rialom in od njih odkupovala kmetijske proizvode. Najprej je delovala na ožjem območju Pesnice, po letu 1960 pa se je postopoma širila na območje Šentilja, Jarenine in Jakoba. Danes ima Kmetijska zadruga Pesnica svoje kooperante na celotnem območju zahodnih Slovenskih goric, Pesniške doline in na območju celotnega Kozjaka. Tako kot vse kmetijske zadruge na Slovenskem seje tudi Kmetijska zadruga Pesnica v zadnjih desetletjih velikokrat reorganizirala. V sedanji organizacijski obliki posluje od leta 1992, ko seje preoblikovala v skladu s tedaj sprejetim zakonom o zadrugah. Pravočasne priprave na poslovanje v razmerah tržnega gospodarstva V Kmetijski zadrugi Pesnica so se začeli pravočasno pripravljati na poslovanje v tržnih pogojih gospodarjenja. Nekatere zadruge v severovzhodni Sloveniji, ki so s tem zavlačevale, so se znašle v velikih težavah ali pa so morale celo v stečaj. Med drugim so po Rožmanivih besedah morali v Kmetijski zadrugi Pesnica odpustiti tudi trajno presežne delavce, kar ni bilo težko samo za prizadete delavce, temveč tudi za zadrugo v celoti, saj so odpravnine zanjo pomenile zelo veliko finančno obremenitev. “Pred preoblikovanjem je bilo v naši zadrugi zaposlenih 92 delavcev. Takoj po preoblikovanju pa smo bili glede na nove razmere prisiljeni pripraviti program reševanja problemov trajno presežnih delavcev. Tako smo v glavnem z mehkimi metodami zmanjšali število zaposlenih za 63. Večjemu številu delavcev smo pomagali, da so se lahko predčasno upokojili, prav tako pa smo trajno presežnim pomagali pri samozaposlovanju in na druge načine. Samo manjše število trajno presežnih delavcev je moralo socialno varnost poiskati na zavodu za zaposlovanje,” pravi direktor Kmetijske zadruge Pesnica. “Vsi trajno presežni delavci so prejeli odpravnino in vse drugo, kar jim pripada po zakonu in kolektivni pogodbi. Sedaj je v naši zadrugi zaposlenih 29 delavcev.” Kmetijska zadruga v Pesnici je lastnik manjših površin kmetijskih zemljišč, ki jih je pridobila z nakupom. Poleg tega ima poslovne stavbe, skladišča, vinske kleti, valilnice in še nekaj objektov za kmetijsko proizvodnjo. “Leta 1993 smo postali tudi solastnik živilskopredelovalne industrije. Zadruga je 16-odstotni lastnik mariborskega Vinaga, lastninske deleže pa imamo tudi v Tovarni mesnih izdelkov v Košakih, v Mariborski mlekarni in v Tovarni sladkorja v Ormožu,” pojasnjuje Rožman. Kriza v govedoreji spodbuja nadaljnjo deagrarizacijo “Naša osnovna dejavnost je živinoreja, zlasti govedoreja Letno prodamo pet milijonov litrov mleka, 2000 pitancev in telet ter 3000 pitanih prašičev,” pojasnjuje Rožman. “Res pa je, daje govedoreja zaradi prenizkih odkupnih cen že dalj časa v krizi. Šele v zadnjem času se razmere postopoma normalizirajo, saj so trenut- no odkupne cene v porastu. Kriza v govedoreji je najbolj prizadela male rejce. Zlasti na manjših kmetijah opuščajo rejo goveda, ker jim to ne prinaša zaslužka, pa tudi zato, ker čedalje težje dosegajo takšno kakovost mleka, kakršno teija pravilnik o kakovosti mleka. Za lastne potrebe pa se marsikateremu manjšemu kmetu krave ali dveh ne splača rediti. Ker je zemlja ob naši severni meji zelo razdrobljena, je kriza v govedoreji velik problem. Majhni kmetje, ki so v večini, se preprosto nimajo kam preusmeriti, zato smo v tem delu Šlovenije priče nadaljnji de-agrarizaciji, ki ima lahko tudi resne socialne posledice,” opozarja Rožman. “Nekoliko lažje je večjim rejcem govedi, saj država s svojimi ukrepi stimulira povečevanje prireje govedi. Dejstvo pa je, da so v zadnjem obdobju cene v govedoreji pokrivale samo 85 odstotkov stroškov prireje. Če bo država želela ponovno oživiti govedorejo, bo morala kmetom pomagati pri izgradji hlevov, pri nabavi plemenske živine in na različne druge načine.” Po Rožmanovih besedah so razmere na področju prašičereje nekoliko bolj spodbudne. V Slovenskih goricah, na Kozjaku in v Pesniški dolini se število prašičev povečuje. Veijetno k temu prispeva tudi bližina mesta, saj kmetje mnogo prašičev prodajo direktno prebivalcem v mestih. Zakaj Slovenija uvaža nekvalitetna vina? “Po obsegu je v naši zadrugi druga dejavnost vinogradništvo. Letos bomo pridelali 1.200.000 litrov mošta in vina. Okoli milijon litrov mošta bomo prodali mariborskemu Vinagu, preostanek pa izšolamo v naših kleteh. Sodimo namreč med proizvajalce vrhunskih vin. Letos so denimo naša vrhunska vina dobila na mednarodnem kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni štiri zlate in dve srebrni madelji, poleg tega pa so naša vina dobila visoka priznanja tudi na prerezu letnika v Ljubljani in Mariboru,” kar malce ponosno pravi Boris Rožman. “V naših kleteh šolamo izjemno kakovosten renski rizlig, beli pino, rulandec, rumeni muškat, laški rizling, šipon in druge vrste štajerskih belih vin. Ker so naša vina zares kakovostna, s prodajo nimamo težav. Bojimo pa se uvoza nekakovostnih in cenenih vin, kar lahko v sedanjih socialnih razmerah ponovno slabo vpliva na kulturo pitja vina pri potrošnikih, ki seje v zadnjih letih v Sloveniji že močno dvignila.” Sicer pa so po Rožmanovih besedah letos odkupne cene grozdja enake kot lani, pridelek na Štajerskem pa bo večji za 15 do 20 odstotkov. “Poleg tega pa je letos tudi kakovost grozdja in mošta izjemna. Ker je mogoče pričakovati, da bodo zaradi obilne in kvalitetne letine cene kakovostnih vin v trgovinah za potrošnika nižje, je danes še težko napovedati, kakšen bo zaslužek vino- gradnikov, ki jim vinarji plačujejo grozje po obrokih.” Sadjarji potrebujejo blagovno znamko in boljši marketing Na Štajerskem so tudi sadjarji imeli .letos obilno letino. “Naša zadruga bo letos prodala 1200 ton konzumnih jabolk in 2000 ton kmečkih in industrijskih jabolk. Tridest do 40 odstotkov jabolk izvozimo. Predelovalna industrija, ki iz našihjabolk proizvajajabolčni koncentrat, pa prav tako izvaža 80 odstotkov svoje proizvodnje,” pravi Rožman. Štajerskajabolka tako ponovno postajajo izvozni artikel, kar so v preteklosti že bila. Že v prejšnjem stoletju so jabolka iz Pesnice, ki so slovela po svoji aromatičnosti in svežini, jedli na dvorih na Dunaju, v Budimpešti, Pragi in drugod. “Pridelovalci na Štajerskem znajo pridelati jabolka in drugo sadje vrhunske kakovosti, vendar pa nimamo ustrezno razvitih blagovnih znamk, marketinga, propagande, embalaže in vsega drugega, kar sodi k sodobni prodaji sadja. Zato moramo velikokrat prodajati sadje tujcem pod ceno. To je še toliko bolj problematično, ker je ravno na domačem trgu sadja največ presežkov, poleg tega pa trenutno prodajna cena jabolk ne pokriva cene pridelave. Država bi morala v tem pogledu sadjarjem priskočiti na pomoč in jim z ugo- dnimi krediti pomagati, da bi se usposobili za učinkovit nastop na domačem in tujih trgih,” je prepričan Boris Rožman. “Namesto tega pa država dopušča, da različni prekupčevalci nelojalno konkurirajo domačim sadjarjem.” Rožman prav tako opozarja, da v Sloveniji čedalje manj potrošnikov kupuje jeseni jabolka za ozimnico, pač pa jih kupujejo enakomerno čez vse leto. Zato si hitrejšega razvoja sadjarstva ni več mogoče zamisliti brez ustreznih hladilnic, priročnih skladišč, sortirnih strojev in podobno. Tudi pri tem je izjemno pomembna pomoč države. Zadruga se mora usposobiti za sodobno trženje Kakšni pa so razvojni načrti zadruge? “Se naprej nameravamo krepiti proizvodno funkcijo naše zadruge, poleg tega pa se intenzivno usposabljamo za trže- nje in marketing. Prav tako nameravamo še naprej sovlagati v predelovalno industrijo - v Vinagu in vTovami mesnih izdelkov že sovlagamo v modernizacijo hladilnice oziroma proizvodnje. Poleg tega bomo tudi v prihodnje kooperantom vse leto zagotavljali repromaterial, od njih pa bomo odkupovali vse, kar bodo proizvedli po pogodbi z zadrugo. Pri tem pa se srečujemo z nemajhnimi problemi. Plačilni roki za kmetijske proizvode, kijih prodajamo, so zelo dolgi - od 60 do 90 dni. Pri prodaji vina je plačilni rok celo 12 mesecev. Ker kooperanti Boris Rožman: Po vključitvi Slovenije v Evropo je naša perspektiva v govedoreji, vinogradništvu in sadjarstvu potrebujejo semena, škropiva, gnojila in drug repromaterial, moramo najemati kredite, ki pa so dandanes izjemno dragi,” pojasnjuje Rožman. “Poleg tega pa se v predelovalni industriji obnašajo čedalje bolj podjetniško in se ne brigajo veliko za usodo domačih pridelovalcev. Iščejo najcenejše surovine, četudi so iz uvoza. Na ta način zbijajo ceno tudi domači prireji in predelavi.” “Zadruge prevzemajo v našem kmetijstvu novo vlogo. Med drugim morajo tudi prodajati kmetijske proizvode, pri tem pa se srečujejo z izredno močno, velikokrat pa tudi z nelojalno konkurenco tistih, ki uvažajo kmetijske proizvode. Trenutno to najbolj čutimo pri cenah živine, ki so zaradi uvoza živine nižje od proizvodnih, bojimo pa se, da bo podobno tudi pri vinu. Pri tem pa ima večina zadrug velike težave tudi s pomanjkanjem obratnih sredstev,” pravi Boris Rožman. “Država bi morala sprejeti ustrezne tržne rede in zaščitne cene za kmetijske proizvode, ki bi pokrivale stroške prireje in pridelave. V zadnjih treh do štirih letih se je kmetijstvo toliko izčrpalo, da bi morala država kmetijskim zadrugam nujno zagotoviti tudi ugodne kredite za obratna sredstva. Za kmetijsko dejavnost bi bile sprejemljive obrestne mere (mali r) od dva do tri odstotke, sedaj pa plačujemo bankam in hranilnicam za kredite od 10-do 14-odstotne obresti. Tako visokih obresti kmetijska proizvodnja ne more dolgo zdržati. V bistvu danes kmetu in drugim kmetijskim proizvajalcem ves dobiček poberejo tisti, ki kreditirajo njihovo proizvodnjo, marsikdaj pa je kmet celo svoje delo prisiljen prodajati pod ceno. Poglejmo primer! Država dejansko s tem, ko uvaža meso, kontrolira ceno živine, zato so bili kmetje letos prisiljeni prodajati meso pod ceno prireje. Mesarji in gostničarji pa so lahko nato ceno po mili volji nadgradili in si zagotovili soliden zaslužek.” Naša kmetijska politih [ je evropska bolj po 2 besedah kot po dejanjih f Kaj pa bo za kmete pomet"' J la vključitev Slovenije v Evropsk’ z unijo? “Na evropskem trgu Si' r cene živine višje kot pri nas, cen- c domala vseh drugih kmetijs^1 r pridelkov pa so nižje. Živinorej8 r bi morala zato postati paradni ko".1 ( slovenskega kmetijstva. Sicer f j poznajo v razviti Evropi sistet11 ( subvencij, s katerimi pokrivaj8 ^ disparitete v cenah kmetijsk" proizvodov. Pri nas ta sistem s8 r ni učinkovit,” pravi Rožman. “P5 j drugi strani pa postaja kmetijstvC: v sodobnem svetu pomembno c samo zaradi pridelave hran8, i temveč tudi zaradi varovanj8! z krajine in človekovega naravne# 5 okolja. Kmetje danes hkrati p"' i delovalec hrane, naravovarstveni11 2 in komunalec. Samo pomisli18 L kako bi bila videti krajina, 8'£ ^ kmetje ne bi obdelovali težko ^ stopnih in slabo rodnih zemlji^ ^ če ne bi kosili do ceste in podob , no? V Evropi kmetu njegovo del8 za varovanje narave in za kom# 2 nalno urejenost krajine plačaj8 c iz proračunskih virov.” Sicer pa po Rožmane ve"’ mnenju postaja naša kmetijsk’ politika čedalje bolj evropsk" čeprav zaenkrat bolj v beseda8’ kot v dejanjih, saj za pospeševanj*: razvoja kmetijstva še ni na razp" lago dovolj sredstev. Zadruga zagotalja socialno varnost 29 delavcem in 500 kmetod1 Kakšno socialno varnost tačas delo v kmetijstvu delavce J in kmetom v zadrugi? “Zadrug s svojo dejavnostjo zagotavU socialno varnost 29 delavcem " več kot 500 kmetom in njih°v' družinam. Delavci prejemajo pk#| in regres po kolektivni pogod" prav tako pa imajo vse druge pr8 vice po kolektivni pogodbi. Km tom zadruga pomaga na razlicjjj načine: na kredit jim zagotavU repromateriale, kijih odplačaj, s pridelkom; daje jim garandJli za kredite; odkupuje pridelke.; so bili proizvedeni po pogodi"' zadrugo, in podobno. Poved ^ moram, da kmetje in delavC,„ zadrugi dobro in korektno soC1.|, lujejo. Čeprav so interesi včas( različni, jih uspemo vedno pam no uskladiti. Zadrugo vodi upm odbor, v katerem so kmetje, vene pa imajo tudi delavci, ki v zadj« soupravljajo, v upravnem odt# ru svojega predstavnika. ^ drugi deluje tudi sindikat delav<8 v kmetijstvu in živilski industnJ v katerega so vključeni delav kmetje pa so vključeni v svojs’ dikat.” F i t s \ t i t ( ( s c r c 1 I i I 1 1 c r I l ■j 3 C t S V i Pripravljeni za vstop j Evropo s Kmetijska zadruga Pesnic^ ] srečuje še z mnogimi težam .# ( vendar pa ima tudi jasno v’fjj 1 razvoja. V zadrugi se zave,?^ r pomanjkljivosti naše kmeNL 5j s politike in svojih slabost'. Lr r jih prizadevajo odpraviti- ^ ( pesniške zadruge vključite^ ^ f venije v Evropsko unijo n Ji r mogla presenetiti. Če bodo e’y r uresničiti vse svoje razVJ/i: r načrte, bo to moderno r rana zadruga, ki se bo z 0° j|ii ^ blagovnimi znamkami, z l"5 ■ c marketingom, s propaga^if c finančnimi storitvami m z j drugim, kar sodi k sodo "j • „ poslovanju, sposobna k°:’ s najboljšimi sorodnimi org ^ cijami v razviti Evropi- f 30. oktobra 1997 Mednarodna konferenca o lastništvu zaposlenih in uspešnosti podjetij l nova spodbuda prizadevanjem za uspešnost Mednarodna konferenca o astništvu zaposlenih in uspeš-n°sti podjetij — bila je pred dnevi ^ organizaciji Združenja za astniŠtvo zaposlenih Dezap in ob številni udeležbi domače Za'nteresirane srenje in tujih Poznavalcev na Bledu — ni dala Jasnega odgovora na vprašanje, a 1 lastništvo zaposlenih uspešnosti podjetja koristi ali ne. Ven-ar kot ni dokazov, v kolikšni nnori notranje lastništvo koristi Razvoju in veča uspešnost družbe, udi ni nikakršnih dokazov, da 1 družbam, ki ga imajo, škodo. Številni primeri uspešnih ružb z notranjim lastništvom Pa vseeno dovoljujejo misel, da Je lastništvo zaposlenih lahko oristno za razvoj in uspešnost nužb. Konferenca tudi ni mo-8 a dati odgovora na vprašanje, ah bo lastništvo zaposlenih v 0veniji v bodoče naraščalo ali Usihalo. Ker je izšlo iz privati-zacije družbenega kapitala, je Us'hanje bolj verjetno, zlasti če v Podjetjih ne bodo znali ohra-nitl obsega notranjega delničar-• TV Podjetjih, kjer imajo dobre izkušnje z večinskim lastništvom aposlenih, pravijo, da seje vre-n° potruditi in prepričati zaposlene, naj ne prodajajo del-,Ce zunanjim kupcem. Apriorno zavzemanje za no-ranje lastništvo ali nasprotovanje sta sicer enako nevarna, saj za-zemanje za nekaj brez argumen-tov zakriva napake enega in dru- ' Jut!ternuveljaomeni- ohran^ prednosti’ kibi jih imelo nJarlje lastništva zaposlenih, zirorna, s čim prepričati zapo-s onefla svojih delnic ne bi pro-^aJaIi izven notranjega trga del-‘c’ se pravi nobenemu razen ugim zaposlenim v svojem podjetju. Pomembno je tudi, da so praktično vsi zaposleni lastniki delnic podjetja; brez tega, menijo v Iskraemecu, bo notranje delničarstvo presahnilo. Prednosti delničarstva zaposlenih so varnost zaposlitve, vpliv na upravljanje, delitev dividend in možnost prodaje delnic po višji ceni, kot sojih pridobili. Vsekakor pa bi bilo treba notranje lastnike trdneje zavezati k dolgoročnejši posesti delnic podjetja. Niko Bevk, generalni direktor Iskraemeca, ima rešitev. V tem podjetju so s pomočjo ankete med zaposlenimi izvedeli, da se kartričetrine notranjih lastnikov zavzema za dolgoročno lastništvo zaposlenih. Zato so začeli razmišljati o trajnejši obliki notranjega lastništva, kot jo omogoča delniški sporazum, kar bi bilo mogoče uresničiti z družbo pooblaščencev. To omogoča tudi zakonodaja, pravi Bevk in dodaja, da bi zaposleni postali neke vrste družabniki in ne le lastniki vrednostnega papirja (delnice). Prednosti bi po njegovem bile, da bi zaposleni kot lastniki-družabniki imeli status gospodarja, lahko bi si iz leta v leto izboljševali standard, ker pa bi večji del dobička puščali v podjetju za njegovo rast, in s tem povečali moč podjetja, bi postajali tudi vse bolj bogati. Enak cilj, namreč obdržati lastništvo zaposlenih na čimvišji ravni, imajo tudi v ETI v Izlakah. Njihove izkušnje pa kažejo, da imajo zunanji lastniki negativen odnos do sklada delnic, ki naj bi bil zaščita pred tistimi zaposlenimi, ki želijo prodajati delnice zunanjim kupcem, in pred velikimi kupci delnic podjetja. petdeset let Urada za Makroekonomske analize in razvoj najuspešnejša ZASEBNA PODJETJA ki j^ra^ z?. makroekonomske analize in razvoj, institucija, prj .s^yojimi makroekonomskimi raziskavami opora vladi c°, Qi:lr*. gospodarskih ukrepov, praznuje petdesetletni-°kča Prožnosti je sredi tega tedna odprl svoja vrata prisl,nor»- Hkrati je pripravil nekaj predavanj, denimo o unii P™ strategiji Slovenije za vključevanje v Evropsko Ta 1!° raziskavi o lastninski strukturi in uspešnosti podjetij. Vpliv SC posebej zanimiva glede na nedavno konferenco o du ,fnotranjega lastništva na uspešnost podjetij na Ble-’ Kateri pišemo v drugem članku. ^roJ^^^vEvtpsko Sebojnn a °Praviti vrsto med-fef0r P^ezanih in soodvisnih eena ni, bo.do Prinesle dolo-^acije f adja- Zniževanje in- na naiv0'1KJramo nujno zr|ižati stopnja fc 2,5-odstotno letno refom,’ ■ Potekalo med davčno Ob0j ? In bberalizacijo cen. Pritiski Poveealo cenovne rastjo „ j^adja bodo tudi med njšeJvanr0duktivnosti in zma' 1T|edohJeni brezposelnosti in rasti t ranJanjem gospodarske (leležpn!leustrezno zmanjšanim dkov v hJaVnoflnančnih Pribo-du. 'f v ruto domačem proizvo-bo nov, V°vP,ri vključevanju pa teajhen H°-a sorazmerno zelo Se s nnnVni aparat- pri nas ukvarNPJaVami na vključitev J deset- do tridesetkrat manj ljudi kot denimo na Madžarskem ali Poljskem, je poudaril dr. Potočnik. Sodelovec urada dr. Matija Rojec pa je predstavil predhodne rezultate raziskave o lastninski strukturi in uspešnosti podjetij v Sloveniji. Raziskava je zajela preko 2000 podjetij, v katerih dela več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu in imajo od 80 do 85 odstotkov sredstev, kapitala, izvoza in prodaje slovenskega gospodarstva. Raziskava je upoštevala poslovne rezultate iz leta 1995, podjetja pa so bila po lastniški strukturi razdeljena v šest skupin. Po donosu na kapital so bila najbolj uspešna zasebna podjetja, ki so dosegla 5,7-odstotni donos. Nekaj slabša so bila podjetja v tuji lasti s 4,6-odstotnim donosom, mnogo slabša pa preosta- Po izkušnji Iskreemeco takšen sklad (tudi oni ga imajo, kot še precej drugih podjetij v Sloveniji)) učinkovito umirja nihanja cen delnic na notranji borzi. Pooblaščene družbe (ali pidi na kratko) nad njimi kajpak niso navdušene, saj omejujejo njihov manevrski prostor. Bevk meni, daje treba zaposlene prepričati, naj pokupijo delnice, kijih želijo prodati bivši zaposleni in upokojenci podjetja. V Iskraemecu imajo srečo, da Aleksandra Kanjuo-Mrčela: V svetu ni natančnih dokazov, da lastništvo zaposlenih dobro vpliva na večjo uspešnost podjetij. Vendar tudi ni prav nobenega dokaza, da bi škodovalo. Izkušnje mnogih podjetij pa kažejo, da bi notranje lastništvo, ob aktivni soudeležbi zaposlenih pri upravljanju družb, lahko bilo dobra spodbuda za boljše poslovanje. delnice, kijih prodajajo njihovi upokojeni in bivši zaposleni, za zdaj pokupijo zaposleni, in to z gotovino. Vendar, kot meni Davd Erdal, škotski strokovnjak za področje lastništva zaposlenih in pred časom svetovalec več slovenskim podjetjem, brez sodelovanja podjetja se notranje lastništvo kljub volji zaposlenih ne bi moglo obdržati. Potrebna je dodatna spodbuda, soudeležba zaposlenih pri dobičku firme. Drugi poznavalci razmer niso Nikolaj Bevk, Is-kraemeco: Notranjim lastnikom je treba ponuditi čvrstejšo obliko, kot je delničarski sporazum. Mi jim nameravamo ponuditi partnerstvo, o tem pa bo treba prepričati vsakega zaposlenega posebej. Pomembno je tudi, da so lastniki praktično vsi zaposleni. zelo optimistični. Seveda ne dvomijo o pomembnosti lastništva zaposlenih kot spodbude za boljše poslovanje in razvoj firme. Menijo pa, kot denimo Aleksandra Kanjuo—Mrčela s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, da trenutna zakonodaja lastništvu zaposlenih ni naklonjena. Visok odstotek notranjega lastništva je zgolj posledica načina lastninjenja družbenega kapitala v Sloveniji, zakonodaja pa ni prinesla nobenih spodbud. Še celo več, zakon o prevzemih je zelo zapletel organiziranje malih delničarjev, ker je na neki način celo prepovedal organiziranje notranjih trgov delnic. Nekaj spodbude bo prinesel zakon o soudeležbi zaposlenih pri dobičku družb. Brez delitve spodbud v obliki “profit sharinga” in davčnih olajšav bo volja zaposlenih, pa tudi podjetij, da ohranjajo stopnjo notranjega lastništva, splahnela. Samo prepričevanje zaposle- nih, naj postanejo družabniki podjetja, bo verjetno premalo. V Sloveniji je v lasti zaposlenih približno 34 odstotkov kapitala olastninjenih družb, pidi in državni skladi ga imajo 38 odstotkov, 13 odstotkov so ga prodali v javni prodaji, 15 odstotkov pa gaje v rokah drugih lastnikov. V svetu, kjer je v posameznih državah odstotek lastništva zaposlenih precej manjši kot v Sloveniji (izvzemamo bivši sklop držav socialističnega tabora), število podjetij, ki ga uvajajo, vendarle vseskozi narašča. V ZDA, kjer je najbolj razširjeno, ga močno podpirajo politiki, manj pa menedžerji, pa tudi v drugih državah, na primer Veliki Britaniji, Avstraliji in drugod politika podpira širjenje lastništva zaposlenih. Skratka, kljub temu, da natančnih izračunov o koristnosti notranjega lastništva ni (ni pa tudi dokazov o njegovi škodljivosti), številni primeri uspešnosti takih podjetij, med njimi so tudi zelo velika, vendarle bolj in bolj podpirajo prepričanje, da bi lastništvo zaposlenih, ob hkratni aktivni udeležbi zaposlenih pri upravljanju podjetij, lahko spodbudilo boljše poslovanje in dolgoročno uspešnost podjetij. V naslednjih številkah našega časnika bomo podrobneje predstavili razmišljanja o notranjem lastništvu nekaterih najbolj vidnih udeležencev blejske konference. • S. J. Krkine nagrade mladim raziskovalcem USPEŠNOST, PODPRTA Z ZNANJEM la. Med njimi so le še podjetja v državni lasti dosegala pozitivni donos, in sicer 0,3-odstot-nega. Olastninjena podjetja s pretežno zunanjimi lastniki so izkazala ničelni donos, podjetja s pretežno notranjimi lastniki negativnega, minus 1,3-odstot-nega. Daleč najmanj uspešna pa so bila neolastninjena podjetja, ki so imela kar minus 8,8-od-stotni donos. Leta 1995 so podjetja, obravnavana v anketi, ustvarila 12 milijard tolarjev izgub. Neolastninjena so imela za preko 20 milijard tolarjev (zaposlovala pa so 13,4 odstotka vseh delavcev v gospodarstvu), podjetja s pretežno notranjimi lastniki preko 6 milijard (tretjina zaposlenih), podjetja s pretežno zunanjimi lastniki pa 522 milijonov tolarjev (28 odstotkov zaposlenih). Državna podjetja (12 odstotkov zaposlenih) so imela 3,2 milijarde dobička. Podjetja v tuji lasti so ustvarila 6,1 milijarde dobička (5,4 odstotka zaposlenih), zasebna podjetja (8,3 odstotka zaposlenih) pa so ga ustvarila za 5,1 milijarde tolarjev. Naj večji delež izvoza v strukturi prodaje so ustvarila podjetja v tuji lasti in neolastninjena, ki v domačem trgu leta 1995 očitno še niso imela nadomestila za izgubljeni jugoslovanski trg. Vendar so ob izvozu za vsako ceno (tako rekoč) poslovala z izgubo, kar dolgoročno ni vzdržno. Zasebna in neolastninjena podjetja so najbolj zadolžena: prva zaradi nakupa opreme, druga zaradi pokrivanja tekočih stroškov. Delež strojev in opreme v stalnih sredstvih pa je bil naj višji v podjetjih v zasebni in tuji lasti. V Krki so to sredo že sede-mindvajsetič podelili nagrade mladim raziskovalcem, dan prej paje bil na Otočcu sedmi mednarodni simpozij Krkini raziskovalni dnevi. Letos je nagrade prejelo 41 študentov in dijakov, pet jih je z tujine, ki so izdelali 33 raziskovalnih nalog iz raznih področij. V Krki že od začetka obstoja podjetja spodbujajo raziskovalno delo in lastno razvojno dejavnost. Razvojna strategija je usmerjena v izdelavo sodobnih in v svetu uveljavljenih zdravil in sloni na modernih in okolju sprejemljivih kemijskih, bio-sinteznih in farmacevtskih tehnologijah. Uspešnost Krke je podprta s stalnimi vlaganji v modernizacijo, posodabljanje in širitev opreme, prostorov in marketinške mreže ter v znanje in razvoj. Hiter tempo razvoja farmacije v svetu terja neprestano sledenje novostim, in gospodarska rast ter učinkovitost podjetja so še kako odvisni od vlaganja v znanje. V Krki so z nagradami mladim raziskovalcem zasejali zdravo seme, ki je obilno obrodilo. Mnogi nekdanji mladi raziskovalci so postali priznani strokovnjaki v raziskovalnih institucijah, podjetjih, predavatelji na univerzah in tudi menedžerji. Ob tem v družbi z različnimi oblikami izobraževanja spodbujajo osebnostni in strokovni razvoj zaposlenih, med katerimi je že 819 visokoizobraženih ljudi, od teh pa 19 doktorjev znanosti in 62 magistrov in specialistov znanosti. Sedemdeset Krkinih strokovnjakov študira na različnih smereh podiplomskega študija. Krkine nagrade so postale že tradicija. Doslej sojih podelili 1548 raziskovalcem, ki so izdelali 1077 raziskovalnih nalog. Čez nekaj dni bo v Krki še en pomemben dogodek. Sešla se bo druga skupščina delničarjev, na kateri bodo govorili o poslovnih rezultatih družbe v letošnjem letu in delitvi dobička za lansko poslovno leto. Lani je družba ustvarila za 3,1 milijarde tolarjev dobička, ki ga bodo deloma namenili za izplačilo dividend, deloma pa za naložbe. Uprava predlaga, naj bi vrednost dividende znašala 400 tolarjev bruto na delnico. Večji del dobička bo namenjen naložbam, ker so v družbi prepričani, da bodo le z neprestanimi vlaganji v posodobitev in modernizacijo podjetja zagotavljali dobre poslovne rezultate. Z njimi pa pride večanje vrednosti premoženja in tudi vrednosti delnic. V svojem poročilu o letošnjem poslovanju uprava Krke navaja, da je družba v prvih devetih mesecih prodala za 215 milijonov dolarjev ali 33,9 milijarde tolarjev izdelkov. Prodaja seje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 3 odstotke, vendar je vrednostno večja za 20 odstotkov, ker seje medtem dolar močno okrepil. Krka pa 70 odstotkov prodaje svojih izdelkov fakturira v dolarski valuti. Skupaj z družbo Krka Zdravilišča, ki je letos ustvarila že za 2,46 milijarde tolarjev prihodkov (12,5 odstotka več kot lani v enakem obdobju), je Krka prodala za 36,4 milijarde izdelkov in storitev. V strukturi Krkine prodaje, brez te družbe, imajo zdravila za humano uporabo 73-odstotni delež, 14-odstotnega zelena zdravila,7-odstotnega veterinarska zdravila, 5-odstotnega pa kozmetični izdelki. Prodaja zdravil za humano rabo seje letos povečala za sedem odstotkov. Kot smo zapisali, izvozi Krka 70 odstotkov zdravil in kozmetičnih izdelkov. V Sloveniji smo letos pokupili za 50 milijonov dolarjev njenih izdelkov, delež domačega trga v prodajnem izkupičku je 23-odstoten. Največji uvoznik Krkinih izdelkov so države nekdanje Sovjetske zveze, kjer je Krka iztržila 60 milijonov dolarjev ali kar 21 odstotkov več kot lani. Za njimi se uvrščajo kupci v državah Cefte in državah, naslednicah Jugoslavije. Da zgodbe o pomenu vlaganj, kijih uprava kani pripovedovati delničarjem na drugi skupščini, niso iz trte izvite, pričajo tudi zaključene naložbe v letošnjem letu. Spomladi so v Krki odprli prenovljeni obrat kemijske sinteze, pričeli graditi tovarno zdravil na Poljskem, odprli prenovljeno in posodobljeno tovarno v Ljutomeru, začeli pa so graditi tudi nov tabletni obrat. V Krkinih razvojnih načrtih so še drugi obrati po Sloveniji, denimo v Šentjerneju na Dolenjskem in v Trebnjem. N. L 30. oktobra 1997 ŠPORT IN REKREACIJA Drugi ljubljanski maraton je presegel vsa pričakovanja v v NA STARTU KAR 1300 TEKAČEV Vremenska napoved za nedeljo, 26. oktobra, ni bila nič kaj spodbudna: razen na Primorskem je bila temperatura menda povsod po Sloveniji pod ničlo, na Triglavu je celo snežilo. Toda sončni žarki, ki so počasi, a vztrajno topili oblake, so na start 2. ljubljanskega maratona vendarle privabili tolikšno množico navdušenih tekačev, daje prizadevnim organizatorjem naposled zmanjkalo vsega - celo štartnih številk. A to je bila malenkost v primerjavi z drugimi težavami, s katerimi so se morali organizatorji ubadati že davno pred dnevom D. Najprej so jim metali polena pod noge frančiškani, češ da bi osrednji prireditveni prostor (cilj) med Prešernovim spomenikom in njihovo cerkvijo preveč motil vernike pri njihovi komunikaciji z bogom; potem so njihovo prošnjo za soglasje zavrnili »varstveniki« naravne in kulturne dediščine, meneč, da takšna prireditev ne sodi v središče mesta, itd. Nazadnje pa je še policija v nekem zakonu iz davnega leta 1984 odkrila paragraf, s katerim je lahko prirediteljem prepovedala začrtati najkrajšo smer po trasi maratona. Edino, kar je kot presežek ostalo organizatorjem, sta bili tako dve toni razgradljive barve, ki bi jo s cestišča spral že ponedeljkov dež... A vsa ta polena so bila pozabljena, ko seje na štartu namesto pričakovanih 800 tekačev in tekačic pojavilo skoraj 1300 velikih in malih maratoncev ter rekreativcev, med katerimi smo opazili celo mamico z malčkom v vozičku! »To je to!« sije za- dovoljno mel roke predsednik organizacijskega odbora 2. ljubljanskega maratona Andrej Razdrih, ko je opazoval staro in mlado, kako hiti cilju naproti. »Kaj si lahko prireditelj take tekme bolj zaželi kot lepo vreme in množičen odziv, za nameček pa še rekord! Z vsem tem je bil naš trud bogato poplačan.« Po svoje pa so bili bogato nagrajeni tudi številni gledalci, ki so sklenili okoli proge pravi pravcati špalir in tako pripomogli, daje bil ljubljanski maraton že na prvi pogled v marsičem podoben takšnim prireditvam v vseh večjih svetovnih mestih. »Upam, da še nismo rekli zadnje besede in da bo prihodnje leto še bolje,« je bil v mislih Andrej Razdrih že pri 3. ljubljanskem maratonu. REZULTATI 2. LJUBLJANSKEGA MARATONA - klasični maraton (42 km), moški: 1. Sobano (Kenija) 2:19,28 - rekord proge, 2. Abdelazis (Italija) 2:19,47,3. Hičun (Ukrajina) 2:21,12,4. Kejžar 2:23,25, 5. Šalamun (oba Slovenija) 2:27,20; ženske: 1. Javornik 2:40,05,2. Živko (obe Slovenija) 2:47,27, 3. Capelli (Italija) 2:47,53, 4. Vivod 2:53,18, 5. Perše (obe Slovenija) 3:06,22: mali maraton (21 km) - moški: 1. L. Urh 1:07,37,2. Kukovič 1:07,37, 3. Hojak 1:09,15,4. Holindar 1:09,15, 5. Hribar (vsi Slovenija) l:34,30;žen-ske: 1. Poznič 1:26,33, 2. Bučan 1:29,53, 3. Grm 1:30,21,4. Bohinc 1:30,40, 5. Dolenc (vse Slovenija); rekreativni tek (7 km) - moški: 1. Bahtiri 21,29,2. Grojzdek 21,30, 3. Horvat (vsi Slovenija) 22,02; ženske: 1. Jankovič 25,08, 2. Žabjek 26,11, 3. Kampuš (vse Slovenija) 26,32. N. J. NA »EVROPSKI« RAVNI - F sklop ljubljanskega maratona je sodila še vrsta spremljajočih prireditev, ki so po svoje prispevale k skorajda prazničnemu vzdušju. V soboto zvečer so organizatorji na ljubljanskem gradu udeležencem ponudili »testeninke« (tak izraz za makarone vseh vrst in dolžin si je izmislili pisatelj in maratonec Branko Gradišnik) in napitke (na sliki), nato pa uprizorili še blesteč »Nike show«. Nedeljskim prireditvam pa so dajale takt godbe na pihala in mažoretke... VELIČASTEN PRIZOR - Na 2. ljubljanskem maratonu je v osrčju mesta skupno štartalo kar 1300 tekačev in tekačic iz petih držav. V to »vsoto« pa niso všteti organizatorji, ki »niti v sanjah« niso pričakovali tolikšne množice in so se morali zato še pred začetkom prireditve podati v lov -za dodatnimi štartnimi številkami... »USPELO MIJE!« - Takšna in podobna »pozitivna« razmišljanja so ob prihodu na cilj najpogosteje rojila po glavah utrujenih, a srečnih udeležencev. Med njimi je bila tudi »naša« Jožica Anžel (840), ki je takole pritekla v cilj malega maratona (21 km). STOPNIČKE ZA NAJHITREJSE - Število ude ležencev posameznih tekov je bilo seveda v obrm' nem sorazmerju z dolžino proge. Največ se jih r pomerilo v rekreativnem teku (7 km), na l&tere'" so bile med ženskami najhitrejše Jankovičev^’ Žabjekov a in Kampuševa. Pred dnevi so sc vVelenju srečali udeleženci letošnje sedme zaporedne odprave slovenske maratonske skupine pod sponzorstvom Gorenja, ki bo od 29. oktobra do 6. novembra na gostovanju v ZDA, glavni cilj pa je sodelovanje na 28. newyorškem maratonu, najslovitejši in najmnožičnejši tovrstni prireditvi na svetu sploh. Doslej seje podobnega gostovanja udeležilo že več kot 200 Slovencev, od katerih jihje dobra polovica preizkusila 42 km in 195 m dolgo maratonsko progo po vseh petih okrožjih mesta New York. Za najdaljšo maratonsko preizkušnjo seje letos prijavilo skupini MTS Gorenje sedem slovenskih maratoncev in dva iz Hrvaške, ki so tudi vsi bili izžrebani za štartno tševilko, medtem ko se bo preostalih 21 udeležencev udeležilo mednarodnega teka prijateljstva. Za maratonski tek v New Yorku se vsako leto prijavi več kot sto tisoč tekačev iz več kot sto držav sveta. Za goste iz tujine, ki nimajo sreče na žrebanju štartnih številk, in druge, ki ne zmorejo maratonskega teka, je po svoje zanimiv tudi tek na 6 km dolgi poti od palače OZN do Centralnega parka. Prav ta tek je skupaj z otvoritveno slovesnostjo pred palačo OZN imenitna priložnost za promocije no\ ih in manj znanih držav, kar Slovenci s pridom izkoriščamo že odp leta 1991 naprej. Slovenska odprava je odpo,ovala če2 lužo v sredo žjutraj prosrega Pasa izkoristili za oglede svetovnih znamenitoidi Manhattna, v soboto zjutrak pa bodo že stali v množici 15.000 tekačev iz večkot sto držav sveta pred palačo OZN. Seveda tudi tokrat z visokodvignjenimi slovenskimi zastavami in z napisom Slovenije. Tam se jim bodo pridružili tudi nekateri Slovenci v New Yorku in dopisniki slovenskih medijev. V nedeljo, 2. novembra, bodo na štartu maratona na Stalen Islandu v množici 30.000 tekačev Ljubljančanka Tinkara Pavlovčič ter Mariborčana UrošTaks in Boštjan Kerman, drugič se bosta s to progo spopadla ljubljanska veterana dr. Antun Srimac in Aleš Mihelič, tretjič primorski tekač Valter Hvala. Pobudnik in vodja odprave Henrik Jerčič iz Velenja pa bo tokrat šestič zapored tekel na newyorškem maratonu, sicer pa bo to njegova trinajsta najdaljša tekaška preizkušnja. Poleg njih bo naprogi tudi slovenjgraška maratonka Kazimira Lužnik, ki se približuje že skoraj desetemu zaporednemu nastopu v New Yorku. Tako kot lani bo maratonce dan po teku sprejel slovenski konzul v NewYorku Vojislav Šuc, v torek pa bo na vrsti sprejem na ambasadi v Washingtonu. '' ' ^ ' H. J. Čimveč sadja in zelenjave Jesen je čas prehladov in grip. Ni ga boljšega načina za odganjanje nadležnih virusov.kot čimbolj zdravo življenje - torej veliko gibanja in zdrava prehrana. Med zelo pomembne jedi, take, ki so bogate z vitamini in minerali, pa sodita tudi sadje in zelenjava. Velikoljudi pa sadja in zelenjave ne mara ali pa lahko poje le sem ter tja kako jabolko ali korenček. Ponujamo vam nekaj zvijač, s katerimi boste lahko pojedli več sadja, torej boste zaužili tudi več vitaminov, in virusi se vas bodo gotovo izogibali. Sadni kolački: so sicer mastni, toda sadje, ki se skriva v njih, še vedno odtehta negativne učinke. Korenčkova torta: vse dobre stvari, ki se skrivajo v korenju, preživijo tako rezanje in sekljanje kot tudi visoke temperature. Sadne ploščice: izogibajte se le tistih, ki so prelite s čokolado. Žitarice: prav vse so zelo pomembne, mi pa bomo tokrat izpostavili le eno - odlična je v kombinaciji s suhim tropskim sadjem ali rozinami, reče pa seji - pšenica. Suho sadje: ima le eno neprijetno posledico - napenja; toda to ne odtehta vseh drugih koristnih učinkov. Sadni sokovi: najboljši so brez dodatnega sladkorja; poskusite začeti dan s kozarcem sveže iztisnjenega sadnega soka in ne s kavo! Leča: v juhi ali omaki ; krožnik leče skoraj odtehta dnevno potrebo po mineralih in vitaminih. Oreščki i n rozine: oreščki sicer vsebujejo nekaj mineralov in vitaminov, toda nikakor se ob grizljanju oreščkov ne odpovejte rozinam (glej nasvet št. 5) Pite in sadni zavitki: pazite le, da niso presladki. Juhe: zelenjavna je pozimi pravi balzam - pogreje, napolni želodček in še več... Jogurt: če so v njem še koščki sadja, bo še toliko boljši! NOVI IN STARI REKORDER' Kenijec Charles Subano (levo) je upravičil vlogo favorita maratona (42 km): prepričljivo je osvojil L mesto, s čašam 2:I9’28C& precej izbotp" lanski rekord našega maratonca Romana Kejžarja (v sredini v beli trenirki), kije bil tokrat četrti. ifiill Enajstič po Levstikovi poti Tokratna nedelja je bila pravi tekaški praznik, sobota, 8. novembra, pa bo praznik vseh pohodnikov. Rudi Bregar iz Litije bo takrat že entusto leto zapored organiziral pohod od Litije do Čateža. Start 22 km dolgega pohoda bo med 6. in 9. uro na Levstikovi ulici, zaradi pričakovane množice pohodnikov pa bodo za ves promet zaprte vse ulice in trgi okrog omenjenega štartnega mesta. Trasa pohoda poteka iz Litije, skozi kraje Slatna, Liberga, Moravče, Okrog, vse do Čateža pri Trebnjem, kjer bo ob 13. uri cilj. Ob prijavi vsak dobi spominsko priponko, razglednico, spominsko izdajo knjige Frana Levstika od Litije do Čateža, dnevnik popotovanj, tri kartončke za brezplačni čas na kontrolnih točkah ter dva kupona: enega za žrebanje praktičnih nagrad, drugega za 100 tolarjev popusta pri avtobusnem prevozu ob povratku. Prijave bo organizator sprejemal na dan prireditve (v času štarta), predprijave pa sprejemajo le za skupine nad pet udeležencev (do 4. 1 L). Da bi se izognili prometni gneči, je organizator poskrbel za okrepljene redne vlake (iz Ljubljane bodo peljali ob 5.45, 6.45,7.45, iz Zidanega Mosta bo vlak odpeljal ob 5.49,6.22, 7.22), pripralvjeno pa bo tudi dovolj parkirišč za osebne avtomobile in avtobuse. Bolj ali manj utrujeni popotniki si bodo lahko izbrali način vrnitve iz Čateža. Do Velike Loke, kjer je železniška postaja, pridemo lahko peš ali pa z avtobusom (cena prevoza bo 300 tolarjev). Avtobusi pa bodo iz Čateža vozili tudi v Litijo (cena bo 400 tolarjev). Dodatna pojasnila je mogoče dobiti od 16. do D-po telefon 041-649-351. Po Panovcu decembra ,toi* Novogoriško Društvo ljubiteljev teka Filipides sp°r j-da bodo prireditev tek in pohod po griču nad severu0^ morsko prestolnico organizirali decembra in ne nove!11 kot je bilo prvotno napovedano. Popolnost v aerobiki ,fobt Priznana strokovnjakinja na področju fitnesa in aer° |lli' Jožica Sepohar Žnidar in Andrej Švent, zastopnik z3 ,(lf rilne naprave Polar, s katerimi lahko spremljamo srčni in zato omogočajo lažje načrtovanje redne vadbe, st;'‘jv-venskemu športnemu tržišču ponudila zanimivo in P sem praktično knjižico o aerobni vadbi Andrej ima 'j sjl: boj že nekaj uspešnih pisateljskih poskusov, ki pa so se Prj" sl9 na tek in kolesarjenje. Knjižico “Popolnost v aerobnj ^ ^ napisala predvsem za vse, ki se želijo bolje seznani ‘^0 robno vadbo ali treningom, in za tiste navdušence, ki ^ doseči čim večji učinek svoje vadbe. Na kar naj*,0A0 oJ' mljiv način sta opisala delovanje telesa in kako se živa na aerobni trening. Avtorja tudi pojasnjujeta in pnp0 ,a |i0 kako sestaviti najboljši tip kondicijskega progU^/Ljižk0 i posameznik varno in postopno dosegel svoje cilje- N : je mogoče naročiti po telefonu 068-32-46-45. ED 30. oktobra 1997 BO PROBANKA POMAGALA OHRANITI NAJVEČJE TRGOVSKO PODJETJE V MARIBORU -JEKLOTEHNO TRGOVINO? v ^ jnariborski Probanki so minuli teden sklicali tisko-no konferenco na kateri so med drugim pojasnili, , .ne načrte imajo z Merkurjem, ki gaje Probanka nptla na javni dražbi za 11,8 milijonov mark. Do-veJ Je bil Merkur v lasti delniške družbe Jeklotehna stečaju, v najemu pa gaje imelo oziroma ga še ima aJvečje trgovsko podjetje v Mariboru Jeklotehna Jgovina, ki daje delo in kruh več kot 500 delavcem. e JeklotehnaTrgovina ne bi več mogla opravljati svoje ejavnosti v Merkurju, bi to verjetno pomenilo stečaj ega podjetja, ki je v večinski lasti celjske Kovino-m’ saj n'rna d0V0U lastnih lokalov. Na tiskovni konferenci je direktorica Probanke ^ornana Pajenk dejala, da so Merkur kupili, ker so n?en>li, da gre za dobro finančno naložbo po primer-ceni. Odločneje demantirala namigovanja in go-( 0rice, daje Probanka kupila Merkur za kakšno tujo govsko podjetje. Probanka namerava Merkur daja- ti v najem. V banki računajo, da bodo z najemnino zaslužili več, kot bi znašale obresti za vloženi kapital. Po besedah Pajenkove je Probanka zainteresirana, da bi Merkur še naprej imela v najemu Jeklotehna Trgovina, zato so temu podjetju pripravljeni pomagati tudi pri premagovanju trenutnih težav. Tesna povezanost banke z gospodarstvom Na tiskovni konferenci so javnost seznanili tudi z rezultati poslovanja Probanke v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V tem obdobju je Probanka ustvarila 332 milijonov tolarjev dobička, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Bilančna vsota Probanke je konec septembra znašale 55 milijard tolarjev. Terjatve so znašale 26,8 milijard tolarjev, potencialne in prevzete obveznosti 7,7 milijard tolarjev, premoženje Družbe za upravljanje skupaj s sredstvi v njenem upravljanju 17,6 milijarde tolarjev ter lizinški posli 2,9 milijarde tolarjev. Po besedah direktorice Romane Pajenk je Probanka tesno povezana z gospodarstvom in komitenti, saj obsegajo posojila pravnim osebam in prebivalstvu skoraj 50 odstotkov celotnega naložbenega portfelja banke, kar je več od povprečja v naložbeni strukturi slovenskih bank. Za financiranje izvoza in drugih poslovnih dejavnosti svojih komitentov je Probanka povečala svoje obveznosti do tujih bank za osem milijonov mark, komitentom pa je dodatno omogočila še za sedem milijonov mark kreditov pri tujih kontokorentnih bankah. Skupna aktiva Probanke je konec septembra znašala 26,8 milijarde tolarjev in je od začetka leta porasla za 20 odstotkov. Skupaj z izvenbilančno aktivo je obseg poslovanja Probanke, ta zaposluje 139 delavcev, v prvih devetih mesecih letos znašal 34,6 milijarde tolarjev. Probanka ima pri 28 tujih bankah odprte kontokorentne račune ter vzpostavljene korespondenčne odnose z 299 bankami v Evropi inAmeriki. Knjigovodska vrednost navadne delnice Probanke na prinosnika je na začetku leta znašala 27.388 tolarjev, konec septembra pa 29.412 tolarjev. Probanka je po besedah Romane Pajenk po kapitalu med slovenskimi bankami na 13. mestu. Načrtujejo, da bodo letos ustvarili planirani dobiček 482 milijonov tolarjev. A.Ž. LE EN STEČAJNI POSTOPEK ZA VSE TAMOVE DRUŽBE Stečajni senat Okrožnega sodišča v Mariboru |e dnevi sprejel izjemno pomembno odločitev, 1 bo vplivala na nadaljnji potek stečajnega po-delniško družboTam in odvisne družbe, namreč vseh šestnajst stečajnih postopkov a delniško družbo Tam in odvisne družbe, ki so 0slej potekali ločeno. , . Stečajni postopek za delniško družbo Tam je d uveden 3. julija 1996, za sedem družb 3. ju-9a 1996, za sedem družb 12. avgusta 1996 in za uo družbo 25. septembra lani. Tako je v bivšem umu doslej delalo 16 stečajnih upraviteljev. Ker stepajem niso bili razčiščeni lastninski odnosi C družbo Tam in odvisnimi družba-vlipn Z^n]l.Jls^' knjigi denimo ni bila nikoli opra-jena delitev nepremičnin na delniško družbo in odvisne družbe), so se tovrstni problemi pojavljali tudi v stečajnem postopku, saj za veliko premičnega in nepremičnega premoženja ni bilo razčiščeno v lasti katerega podjetja v stečaju je. Ker ima stroje in objekte nekdanjega poslovnega sistema Tam v najemu 15 novih družb, je bilo upravljanje novih podjetij in podjetij v stečaju izjemno zapleteno. Petnajst direktorjev novih podjetij seje moralo dogovarjati za najemnine in za nakup reproma-terialov iz starih zalog s 16 stečajnimi upravitelji, pri tem pa lastništvo med podjetji v stečaju sploh ni bilo jasno razmejeno. Zaradi vsega tega je stečajni upravitelj delniške družbe Tam Mirko Žagar že pred časom predlagal, naj stečajni senat vse stečajne postopke združi. Svoj predlog je argumentiral z dejstvom, daje vodenje 16 ločenih stečajnih postopkov izjemno zapleteno, dolgotrajno in drago. Poleg tega je Tam ves čas posloval neločljivo, saj so za dolgove vsake od družb solidarnostno odgovarjale vse preostale družbe. Žagarjev predlog je podprl tudi upniški odbor, v katerem so predstavniki upnikov, ki imajo skupno več kot 80 odstotkov terjatev. Po besedah predsednika upniškega odbora Draga Gajzerja, sicer predsednika konference Skei vTamu, je združitev stečajnih postopkov ugodna za upnike, prav tako pa bo sedaj stečajni postopek lahko tekel hitreje in mnogo manj zapleteno. Stečajni upravitelj združenega stečajnega postopka za delniško družboTam in odvisne dmžbe je po sklepu sodišča Mirko Žagar, petnajstim stečajnim upraviteljem pa bo 31. oktobra prenehala njihova funkcija. To bo obogatilo tudi stečajno maso, saj iz nje ne bo več treba izplačevati nemajhnih nagrad 15 stečajnim upraviteljem. V stečajnem postopku za delniško družbo Tam in odvisne družbe so upniki prijavili za 27 milijard prednostnih teijatev. Morda bodo sedaj, ko so stečajni postopki združeni, hitreje prišli vsaj do delnega poplačila terjatev. -p K TURISTIČNA AGENCIJA STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS-BORZASINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 70 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 170 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA:dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inVVC, cena 55 DEM na dan+turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ROGLA: apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 85 do 120 DEM, odvisno od sezone in velikosti. Kmečki dvorec je neposredno na smučipču. Domača ponudba Pohorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. Atris ponudbo priporoča ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE:dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo PIRAN:dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno PORTOROŽ-SEČA: ogrevani apartmaji v celoti opremljeni za 4 osebe (kuhinja, spalnica, kopalnica in balkon). Cena 4.000 SIT NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 45 DEM dnevno CERKVENJAK: turistična kmetija Firbas, aktivni vikend od petka do nedelje s polpenzionom, cena 8400 tolarjev B. SILVESTROVANJE MORAVSKE TOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, možno tudi skupine do 14 oseb (skupno možno za 54 oseb). Cena polpenziona je 3100 SIT, doplačilo za novoletni menu je 4200 SIT, peti dan gratis, nočitev z zajtrkom. MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču .Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM. MORAVSKE TOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, skupine do 14 oseb, tri ali več dni, silvestrovanje organizirano v domači gostilni s prekmursko ponudbo. Cena polpenzionaje 50 DEM, doplačilo za silvestrski menu. VELIKA PLANINA -Silvestrovanje v planinski koči z celonočno oskrbo in domačim vzdušjem. Cena 10.400 tolarjev. Polni penzion za dni pred in po silvestrovanju 4500 tolarjev. SILVESTROVANJ EV EVROPSKIH PRESTOLNICAH - RIM, PARIZ IN BARCELONA- pridružite se svetovljanski množici domačinov. Podrobnosti o programih na Atrisu C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost ^plačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet poVIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KR AJIN A- obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta. BARCELONA - štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupine do 20 oseb, termin 26. 2. in 26. 3. 1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov. MARTINOVANJA-Vipava od 8. do 15.11. posebno veselo bo v soboto 8. 11. in 15. 11. pred Vipavsko kletjo. Martinovanje v Čatežu od 14. do 16.11 .Vikend paket od 9 do 16.000 tolarjev. D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC E. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa. F. KUPIMO Počitniško enoto v Čatežkih toplicah. Ponudbe sprejema ATRIS. G. RAZPISANA POTOVANJA NEWYORK - pet dni za 870 USD, odhod v marcu 1998. LONDON- štiri dni za 340 brit. funtov, odhod v marcu 1998. KRIŽARJENJE PO NILU-od Kaira do Asuana, štiri ali osem dni, odhodi v marcu in aprilu 1998, cena je 840 USD ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m Delavska enotnost 30. oktobra 1997 INTERVJU Direktor in predsednik sveta delavcev v Plama-puru o soupravljanju . Kako bi vi Nekdanja tovarna Piama iz Podgrada pri Dirski Bistrici je že od leta 1991 razdeljena na štiri samostojna podjetja, ki jih druži le še skupni prostor in skupna infrastruktura, prej zgrajena za enovito podjetje. Podjetja so po svoji osamosvojitvi in osamosvojitvi Slovenije različno občutila jugoslovansko krizo in razpad trga, na katerega so bila organizacijsko poslovno in tržno usme-rjena. Obiskali smo najuspešnejšo družbo med njimi, Plama-pur, in se pogovarjali z direktorjem Radošem Gregorčičem in predsednikom sveta delavcev Stojanom Frankom o - soupravljanju. Radoš Gregorčič: Menim, da je svet delavcev pri nas preveč sindikalistično obarvan, kar se pozna tudi pri nadzornem svetu, v katerem sta dva člana predstavnika zaposlenih. Za strategijo dolgoročnega razvoja podjetja pa je dobro imeti v nadzornem svetu tako predstavnike notranjih kot zunanjih lastnikov. Dobra uprava mora poslušati tako ene kot druge, kompromis med težnjami pa je najboljša dolgoročna rešitev. »Teh stroškov nismo nikoli ugotavljali. Seje sveta delavcev so v delovnem času, kar se članom šteje v redno plačo. Glede na število zaposlenih je zakon za nas manj zavezujoč kot za firme z več kot 1000 zaposlenimi, kjer imajo svojega delavskega direktorja, profesionalne funkcionarje v soupravljanju itd.« »V nadzornem svetu sta dva predstavnika zaposlenih. Vam to ustreza ali ne?« »V nadzornem svetu imamo dva predstavnika zaposlenih, dva predstavnika zunanjih in enega ALI JE SOUPRAVLJANJE PREVEC “NEMŠKO”? »Kaj Piama danes je, kdo so lastniki Plame, kakšna so lastniška razmerja,« je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili Radošu Gregorčiču. »Mi smo Plama-poliuretani, skrajšano Plama-pur. Leta 1991 se je takratna Piama razstavila v štiri samostojne družbe, bivši tozdi so se osamosvojili. Nimamo nobene krovne nadgradnje. Edino infrastruktura nas združuje, saj je bila 40 let grajena za funkcioniranje enotne firme, tako da imamo energetiko in drugo skupno. V poslovnem in organizacijskem smislu pa nas nič ne združuje, niti ni med nami nikakršnih kapitalskih povezav. To ima svoje dobre, pa tudi slabe strani. Dobro je, da imamo infrastrukturo skupno in je vzdrževanje cenejše. Velikokrat pa se zgodi, da imamo o določenih vprašanjih v mislih različne rešitve. Usoda je bila po letu 1991 različna. Vsi smo sicer ostali brez jugoslovanskega trga. Piama je bila organizacijsko, tehnološko in poslovno usposobljena za prodajo izdelkov na področju bivše Jugoslavije, kjer smo prodali okoli 80 odstotkov izdelkov. Razpad Jugoslavije je posamezne tozde, takrat že samostojna podjetja, različno prizadel. Pred razpadom Jugoslavije je bilo v takratni Piami zaposlenih preko 800 ljudi, danes pa jih imamo skupaj okoli 600.« »Kako ste se v Plama-puru znašli ob tako hudem udarcu, kot je bila izguba trga?« »Tudi Plama-pur je izgubila okoli 80 odstotkov trga. Dno krize smo po obsegu proizvodnje, likvidnosti in finančnih kazalcih dosegli leta 1992. Takrat smo ocenili tržnost naših programov, ugotovili, da bi jih lahko tržili tudi v tujini, če bi posodobili proizvodnjo, delali boljše izdelke, se organizirali, kot terjajo zahodni trgi. Prestrukturirali smo se, tudi kadrovsko. Od takrat dalje dosegamo vseskozi pozitivne rezultate. Letos bomo s približno enakim številom, 245 zaposlenimi, izdelali kakih 120 odstotkov več kot leta 1992. Izvozimo 70 odstotkov izdelkov, največ v zahodno Evropo, Rusijo, Avstralijo. V zadnjih petih letih smo veliko vlagali v posodobitev proizvodnje, v povprečju 10 odstokov vrednosti letne prodaje. Tako imamo dokaj sodobno tehnologijo in se dokaj enakovredno primerjamo z zahodnoevropsko konkurenco. Naše poslovanje je zadnjih nekaj let pozitivno, rezultati so verjetno nad povprečjem panoge. Likvidnostne težave niso hude, naši razvojni plani so optimistični.« »Kajpa lastninsko preoblikovanje?« »Radi bi odkupili čimvečji delež kapitala podjetja v notranjem odkupu, vendar bi bil precej drag. Lastninsko smo se preoblikovali ravno v času iskanja novih trgov in potreb po tehnoloških posodobitvah. Denar bi šel za notranji odkup namesto v obnovo, zato smo se odločili, da gremo tudi v javno prodajo. Smo eno redkih podjetij v naši regiji, ki so se lastninsko preoblikovala tudi z javno prodajo. Današnja lastniška struk-turaje: 20-odstotni lastninski delež imajo zaposleni, 21 odstotkov kapitala smo razdelili v notranjem odkupu. Devetnajst odstotkov kapitala smo lastninili v javni prodaji, 40 odstotkov ga pa imajo državni skladi oziroma pidi (trije imajo po 10 odstotkov, 10 odstotkov pa odškodninski sklad). V sodni register smo se kot delniška družba vpisali marca letos.« »Nič nimam proti soupravljanju, vendar menim, da smo šli malo predaleč. Vzor nam je bilo nemško soupravljanje, vendar poglejte, kje je zdaj Nemčija. Pa še nekaj. Tradicija soupravljanja je tam na drugi razvojni stopnji kot pri nas... Mislim, da smo malce prehitro napravili ta preskok, in zato pravim, daje predlog spremembe zakona o delavskem soupravljanju, ki prevdideva znižanje deleža zaposlenih v nadzornih svetih, mogoče za naše razmere pravšnja rešitev. Govorimo nameč o potrebi povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, o tem, da so plače previsoke in da prehitro rastejo. Zato pričakujem od sindikata in sveta delavcev stališče, ki bo temeljilo nadolgoročnih ciljih. To pa pomeni pristati tudi na nekoliko nižjo plačo, zato da jo bomo dobivali še vrsto let. Ne gre za težnjo po izkoriščanju zaposlenih.« »Ali ste kdaj prišli v odkrit spor s svetom delavcev?« »S svetom delavcev nisem imel niti enega spora, tako da o slabih izkušnjah ne morem govoriti. Ampak malce me skrbi, ker je sestavo sveta delavcev predlagal sindikat in jo pri kandidatni listi skorajda tudi cenzuriral. Tako je svet delavcev po moje malce preveč sindikalistično obarvan. Predstavljam si ga sestavljenega iz predstavnikov vseh zaposlenih. Sindikat ima tako ali tako druge možnosti boja za pravice delavcev. Sicer pa ponavljam, da nisem imel nobenih težav ne s svetom delavcev, ne z začasnim nadzornim svetom, v katerem sta dva predstavnika zaposlenih. Imeli smo dve ali tri seje nadzornega sveta in sodelovanje je bilo lepo. To kajpak ne pomeni, da nesporazumov ali sporov tudi v bodoče ne bo. Pri določenih strateških opredelitvah se bodo mnenja uprave gotovo razlikovala od mnenj sindikata ali sveta delavcev, kar pa je normalno. Želim si le, da bi našli vedno konstruktivno rešitev.« »Ali se vam zdijo stroški za soupravljanje veliki?« predstavnika notranjih lastnikov. Svet delavcev bi moral biti manj sindikalističen, ker ima to vpliv tudi na nadzorni svet. Da se razumemo: sindikat v firmi mora biti kot neka varovalka pravic zaposlenih. Moral pa bi skrbeti za socialno varnost ljudi na dolgi rok, se pravi ne samo za jutrišnjo plačo, ampak za zanesljivo plačo tudi čez nekaj let. To pomeni, daje treba v korist dolgoročnih ciljev popuščati pri kratkoročnih, ne vztrajati pri črnobclih opredelitvah ipd.« »Kakšen je odnos uprave do predstavnikov zunanjih lastnikov v nadzornem svetu?« »Prvo pravo skupščino lastnikov načrtujemo za sredino decembra. Takrat bomo imenovali pravi nadzorni svet in takrat pridejo zraven pravi lastniki. Začasni nadzorni svet zdaj opravlja vse dru- zunanji pa lovci na dividende, sestavili nadzorni svet?« »Glede na lastniško strukturo in specifiko ja; vne prodaje bi mi sami lahko sestavili nadzorni svet, kar pomeni, da smo sposobni preglasovat' zunanje lastnike, ki bodo imeli 40-odstotni deleZ' Vendar želi uprava imeti tudi predstavnike zu' nanjih lastnikov, ker mora imeti varovalke. bi notranji lastniki začeli postavljati skrajne zahteva bi uprava potrebovala pomoč zunanjih lastnikov In obratno, pri pogovorih o dividendah bodo notranji lastniki razmišljali bolj dolgoročno.To pomeni, da želimo vzpostaviti pametno razmO' rje med težnjami notranjih in zunanjih lastnikov kar je na splošno najboljša rešitev.« »Ali takšno ravnovesje v določenih razmerah t>e pripelje tudi do blokade?« »Lahko, vendar govorim o normalnih razmerjih moči, kjer je moč najti kompromisno rešitev, k zunanjimi delničarji smo že imeli spor. Ti s£ strinjajo, da je treba v firmo vlagati^ toda niso zadovoljni z višino potrebnih vlaganj. Če se pojavl podobna želja od znotraj, denimo po 14. plači' uprava potrebuje zunanje lastnike kot protiutež' Pametna uprava mora poslušati ene in druge' kompromis pa je dolgoročno najboljša rešitev.1* Predsednik sveta delavcev Stojan Frank nam je o delu sveta povedal, daje bil ustanovljen oktobru lani, da ima devet članov. Stojan Frank je bil izvolje’’ za predsednika sveta zato, ker je dobil od vsei1 izvoljenih članov največ glasov. Je pa neproft' sionalni predsednik, sicer pa vodja oddelka proizv0' dnje čistilnih gobic Vileda. Po registraciji podjetp za delniško družbo je ostal svet delavcev nespte' menjen. »Dali smo tudi pobudo, da bi svet delavcev imel profesionalneg*! sekretarja. To naj bi bi' predsednik sindikatu Plama-pura, ki je tud1 neprofesionalni sindi' kalni delavec,« namj£ pripovedoval Stojan Frank. »Tako smo lep0 delovno uglašeni 5 sindikatom.« »Direktor meni, daje svet delavcev preveč sindikalističen. Koliko članov sveta delavcev je članov sindikata in katerega?« »Mislim, daje več kl’‘ polovica članov svet delavcev članov podj0* niškega sindikata PlanP pur, kije izšel iz sindik0 Neodvisnost.V podjetJ • imamo še manjšinSK sindikat KNG iz Zve^ svobodnih sindikatov, pa je nekaj manj ven.« ge posle, od vpisa v register sodišča do ureditve sklica skupščine itd.« »Bi vas motilo, če bi pidi imeli v nadzornem svetu toliko predstavnikov kot zaposleni? Zaposleni lastniki so denimo lovci na plače, Stojan Frank: Odnosi med svetom delavcev in upravo so dobri, se pa zatika pri sprejemu participa-cijskega dogovora, kjer je med vzroki nekaj objektivnih težav na eni in drugi strani. Najbolj vprašljiva pa je trenutno naša želja, da bi namesto dveh pol-profesionalcev, do katerih imamo po zakonu o soupravljanju pravico, imeli samo profesionalnega sekretarja sveta delavcev. »Kako vpliven je sindikat pri delu sved1 delavcev in nega sveta, v katerem imamo dva člana iz naših vm1-' »Odnosi med svetom delavcev in upravo so.-' * »V redu so. Zatika se le pri participacijsk0^ dogovoru, za podpis katerega se potegujemo šest mesecev. Sporna je tudi profesionalizadJ sekretarja sveta.« vi o v v^lci.vv n Vodja komisije za podpis participacijske| dogovora Goran Ujčič pa nam je dejal: »Dire $ torju in vodji kadrovskega sektorja smo dali osnU ^ participacijskega dogovora, ki smo ga izdejL v svetu delavcev, že januarja letos. Kadro'^ direktor mi je posredoval pripombe, za kat0,, verjamem, da niso le njegove. Letele so na v iši0° vet?’ sejnin in na profesionalizacijo sekretarja s-ki smo jo želeli uveljaviti. Po zakonu irnam0^ cer pravico do dveh polprofesionalnih mest v A ^ delavcev, vendar smo menili, da bi namesto d ^ _ polprofesionalnih delavcev v svetu zaposlili profesionalca, sekretarja sveta. Predsednik a° - - - - - cju^^ bil niti polprofesionalec. Direktor kadrovske sl je tudi menil, da bi komisije sveta delavcev iP ...... n st' bi b' str0' novih v mešani sestavi iz članov sveta m s .|( kovnih delavcev podjetja. Komisije naj b' r za varstvo pravic delavcev, disciplinska kor1,.,, sija, komisija za vzajemno pomoč in kom1 j za varstvo pri delu. Pri nas je namreč precej neA . pri delu. Menil je tudi, naj bi se o nagradi zao . i>°; komisij pogovarjali šele potem, ko bi kom- * nekaj časa že delovale. Zamuda pri podpisrU^i ticipacijskega sporazuma pa je nastala verj .• tudi zaradi prezasedenosti vodstva podjetij, pridobivanju certifikata ISO 9001, lastnms u preoblikovanja in moje preobremenjenosti A0’1 »Ko sva se menila za pogovor, ste dejali, da je treba zakon o soupravljanju spremeniti. O tej potrebi je nedavno govoril in obljubil ukrepanje tudi minister Dragonja.« Plama-pur: nekdaj tozd Plame, danes samostojna delniška družba, ki je uspešno nadomestila izgubo jugoslovanskega trga, kamor je izvažala osem desetin svojih izdelkov. Plama-pur danes izvaža skoraj po vsem svetu, izdeluje dvakrat toliko izdelkov kot med najhujšo krizo leta 1992. Dobiček je v minulih letih porabila za posodobitve in večanje konkurenčne sposobnosti. Na sliki: proizvodnja poliuretanske pene. ... . v<;t' jaz ob delu kot neprofesionalni sekretar , delavcev nimam dovolj časa za vsa oprav j J J 1 akti' nadzornega sveta?« »Vsekakor se posvetujemo. Seje sveta dele vcev imamo enkrat m° sečno, sestanemo pa ^ tudi pred sejami nadzof' -U zvezi z oblikovanjem komisij.«