Poštnina ¥ gotovini.
v	Današnja številka T5® Din.
Štev. 261.
¥ Liuhlfani, v soboto 3. decembra 1923.
Leto!.
n : >vo$n
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12'—, Inozemstvo Din 22*—
Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon ŠL 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Današnja številka obsega 10 strani. (Radikaiski Glasnik.)
Tisk in politična morala.
Leon Gambetta je nekoč dejal, da prottfarška gonja ni nikakšno izvrnuo blago. Tudi v času, ko je Combes uprizarjal orgije, so se pametni Francozi spominjali resničnih in globokih besed, Id jih Je izustil liberalni prvak Gambetta, Nag slovenski napredni tisk je — Žal — zapadel ekstremu onega, kar je smatral Gambetta kot aksijom svoje politike. Monopoliziralo je borbo z mlini na veter, da narod ne bi vid!«! velikih gospodarskih, socijalnih in kulturnih problemov; ki nujno pričakujejo rešitve v smislu zahtev modeme dobe. Povsem razumljivo je torej, da se je morala iz take mentalitete (k ji manjka resnično dostojanstvo liberalizma) izcimiti prejali-slej politična nemoralnost prve vrste. Ta nemoralnost je vzklila v letih, ko so bili strelski jarki polni raztrganega človeškega mesa in bo je vojna špekulacija v ozadju prvič okusila sadove propalih metod, s katerimi se je sistematično ubijala v ljudeh vera v nekaj lepšega, nekaj boljšega.
Svetovna vojna je brez dvoma povzročila ogromna opustošenja. Severna Francija nam kaže, da se morejo materijalne razvaline obnoviti v razmeroma kratkem času. Strašne pa so posledice v moralnem pogledu. Povojna psihoza se reži izpod krinke krutega materijalizma, ona je tista moč, ki sugerira nezmožnemu štreberstvu solidno znanje, Šarlatanu poštenost; narodom nekulturno prepotenco, tisku pa, ki bi moral vsaj od časa do časa izpraševati vest takozvanoga javnega mnenja, varanje širokih mas. Ali se zaveda slovenski napredni tisk, odnosno njega posestniki, da je danes rotacijski stroj podoben ogromnim možganom, s katerimi mislijo desettisoči ljudi naenkrat, skoro istočasno? Ali se zavedajo lastniki našega naprednega tiska, da so taki pojavi kakor jih beležimo v »mladinskih« glasilih, dokument naše sramote, da so nekak testimonium paupertatis naše kulture? Ali res nimamo drugih skrbi, kakor organizirano borbo proti vplivu cerkvenih bratovščin, ko se oglašajo pred durmi velevažna vprašanja naše duhovne in materijalne restavracije? Silna je odgovornost tiska pred narodom in človečarastvom. Gre za to, da se po svetovni vojni vzgoji generacija, ki se bo urila za plemenito tekmovanje z drugimi narodi. V to svrho je treba bolnemu narodnemu organizmu vbrizgavati zdravilni serum kreposti, pro-svitljene samozavesti, ljubezni do domače grude.
Kaj pomagajo najliujše rodoljubne tirada vsi oMid na zavest narodne omladine itd, akto pa se istočasno širi ogabna gonja, če procvita sovraštvo lam, kjer bi bila potrebna kooperacija In sožitje? Propast napredne misli v Sloveniji ni rezultat podvojene delavnosti duhovščine, marveč v veliki meri posledica taktike, katero so si prikro-®e napredne stranke. Najprej so pognali ogromno večino slovenskega Ijud-rtva v okrilje nasprotnega tabora, sedlaj pa skušajo to večino privabiti nazaj a grožnjami, obrabljenimi lažmik s pod-ititoovanji in s sistematičnim zastruplje-ivanjem doslej še čistih narodnih studencev.
Najbolj žalostno pa je to, da so iz-Vestni slovenski listi postali orodje v rokah inozemskih bančnih koncernov. Tako daleč je padel nivo takozvanega naprednega tiska, da ga bodo dirigirali z Dunaja, Pariza in Frankfurta... Tega si slovenski narod ni zaslužil. Tisti, ki dnevno snubijo njegove simpatije, so v temeljiti zmoti, če mislijo, da se bo dal narod preslepiti. Slovensko ljudstvo le še toliko pošteno, da bo dosledno zavračalo vse »narodne« in »napredne« koncepcije, ki jih zagovarja inozemstvu zasužnjena rotacija. Slovensko ljudstvo ni pripraven fundament za kip zlatega teleta.
Haša luka v §@tay.
Atene, 7. decembra. (Z) Službeni Ust objavlja konvencijo o svobodni coni kraljevine SMS v Solmtu
Seja narodne skupščine.
Demokrati brez ljudskega zaupanja. - Brezuspešni manevri opozicije.
Razvrstitev uradnikov. — Agrarna reforma in dobrovoljci — Burni prizori
v parlamentu.
Beograd, 7. decembra. (Z) Danes ob 10. uri dopoldne se je začela seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je bil odgovor ministra agrarne reforme in ministra za šume in rude na interpelacijo poslanca g. Ajamoviča in tovarišev o pašnjah v Bosni.
Po čitanju zapisnika je priobčil tajnik, da se je sestavil odbor za proučavanje uredbe o razvrstitvi uradnikov in da je bil za predsednika izvoljen g. Boža Maksimovič, za podpredsednika g. Velja Popovič in za tajnika g. Marko Petrovič. Sestavil se je tudi odbor za brodarsko društvo in za grupiranje občin, kakor tudi za pomoč oškodovanim po poplavi v Hrvatski in Sloveniji. Nato se čitajo prošnje in pritožbe, na kar se preide na dnevni red.
Besedo dobi g. Ajanovič, ki pravi, da se je v masah pojavila lakomnost za zemljo in da je nastalo ropanje in plenjenje zasebne imovine. Prva žrtev agrarne reforme je vprašanje kmetskih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Lastniki so privolili v to, da se jim da odškodnina. Odškodnina se je dala v toliki meri, da je g. Uzunovič izjavil; da ne odgovarja niti enoletnemu dohodku teh zemljišč. V nadaljnem govoru povdarja govornik, da je agrarna reforma naperjena proti muslimanom.
Nato poda minister agrarne reforme g. dr. Milan Simonovič kratko vsebino interpelacije in seznani skupščino z dejstvi, potrebnimi za razumevanje tega vprašanja. Poda pravo stanje stvari in obrazloži politiko ministrstva agrarne reforme. Dokazuje, kako malo imalo muslimani pravice, pritoževati se proti temu delu. Citira tudi turške zakone in navaja, da smo našli to vprašanje nerešeno, ter izjavlja, da je odredil, da se upošteva neodložljivi značaj tega vprašanja. Nato čita poročila o izvršeni delitvi in o nerazdeljeni zemlji ter povdarja posebno to, da so bili odnošaji pravoslavnih napram muslimanom prej drugačni in da so jih odvračali od izseljevanja. Naglaša pravico dobrovolj-cev, Id so si jo pridobili z zaslugami za to državo. Med govorom g. Ajanoviča in posebno med odgovorom ministra je
bilo mnogo medklicev z ene in druge strani. Dvignil se je velik hrup; ropotalo se je po klopeh in padale so gotove žalitve. Nato je govoril poslanec Vladko Rajič, M se pritožuje, da dobrovoljci niso dobili zemlje, četudi so se borili za to državo. Navaja primer agrarnega delovanja v Subotici, kjer so se ugotovile nepravilnosti, ter zahteva* da se izvaja agrarna reforma tako, da se bo dvignil naš dinar. Predsednik zaključi sejo in določi nadaljevanje za popoldne ob 4. uri.
Beograd, 7. decembra. (S) Danes popoldne se je nadaljevala seja ob 4. uri. Vršila se je debata o interpelaciji Ajanoviča in drugov. Govorili so gg. Hadži Kadič, Kobasica, Andrič, Cumi-šič, Dušan Subotič, Sretan Vukosavlje-vič, Gostinčar, Kapetanovič, minister za šume in rude dr. Milan Srsldč in Alja-niovič. Med govori vseh govornikov je prišlo neprestano do burnih prepirov in medklicev. To je bdi v glavnem dan borbe med bosanskimi radikali in Spa-hovci. Govor ministra g. Srskiča so prekinjali demokrati in Spahovd. Demokrati, M uvidevajo, da na vsej črti izgubivajo zaupanje ljudstva, postajajo vsak dan agresivnejši. Tato je nocoj med šefom demokratske stranke in dr. Srskićem došlo do zelo burnih prizorov. Demokrati se čutijo krivce na kaosu, ki je vladal v agrarni reformi. Zaradi tega so poskušali, da posledice tega kaosa pripišejo radikalom, a vse njihovo prizadevanje je ostalo brez uspeha. Ko je imel interpelant zaključno besedo, je skupščina odobrila z večino glasov delo vlade na izvajanju agrarne reforme v Bosni in naročila, da pristojni ministri v bodoče dele državna zemljišča, takozvane ispaše onim; ki imajo pravico na podelitev zemlje. Ob priliki glasovanja, ki je pričdo ob 9. uri, je opozicija zapustila skupščinsko zbornico, da bi tako povzročila, da bi vlada ne imela kvoruma. Toda kvorum je bii podan in predlog vlade za prehod na dnevni red je bil sprejet.
Beograd, 7. decembra. (S) Jutri se ne sestane plenum narodne skupščine, ampak bo prih. seja v pordel j ek.
Vladna koalicija z demokrati izključena.
Stališče džemijeta. — Nove možnosti.
Beograd, 7. decembra. (S) Dže-mijet, ki je dosedaj s svojimi 14 poslanci podpiral vlado, skuša v zadnjem času izkoristiti parlamentarno situacijo v svoje osebne in strankarske interese. Klub džemijetskih poslancev je sklenil, v odsotnosti nekaterih svojih članov, da do pondeljka ne bo prisostvoval sejam skupščine in odborov. V pondeljek bo imel klub sejo, na kateri bo odločil, da-li bo še vnaprej podpiral vlado v skupščini ali ne. Vzrok te spremembe v držanju džemijeta opravičujejo eni sami s tem, da jim vlada glede šerijat-skih sodišč ni šla hitro na roko. Parlamentarni krogi ne pripisujejo posebne važnosti temu gibanju džemijeta. Neki ugledni radikal je izjavil vašemu dopisniku, da je radikalna stranka sposobna, da sprejme odgovornost za svoje državotvorno delo in jo nosi tudi sama, ako je potrebno.
Na vprašanje vašega dopisnika, da-li je mogoča koalicija z demokrati, vlada v radikalnem klubu skoro enodušno mišljenje, da M vsaka kolaboracija z demokrati bila državi škodljiva. Neto drug radikal smatra z ozirom na to situacijo, da bi bilo mogoče sodelovanje s SLS, ako bi bili ti pripravljeni, da odstranijo osebne in pokrajinske interese in ako bi imeli za vse svoje težnje podlago »država nad vse«. Z ozirom
na ta preokret v parlamentarni situaciji more nastopiti tudi kriza vlade. Preurejene vesti o rekonstrukciji vlade.
Beograd, 7. novembra. (B) V ku-loarjih narodne skupščine so se začele širiti vesti o predstoječi rekonstrukciji vlade. Po informacijah iz vladnih krogov so te vesti preuranjene in dasiravno bi bili razlagi, da se rekonstrukcija izvrši, ni sedaj primeren čas za tako akcijo. Ostavka ministra za zgradbe g. Uzunoviča ne daje povoda za široko in radikalno izpremembo, kakor nekateri mislijo. Ta ostavka se smatra kot taktična poteza g. Uzunoviča, da bi učvrstil svojo položaj v vladi in v klubu, in zato ji ni treba pripisovati večjega političnega značaja.
Beograd, 7. decembra. (S) Jutri dopoldne bo imel ministrski svet sejo. Na seji se bo razpravljalo o parlamentarni situaciji in se bodo ugotovili odnošaji vlade in njen položaj v skupščini. Na tej seji se bo najbrž tudi odklonila ostavka ministra za zgradbe g. Uzunoviča. Jutri popoldne bo imel radi-kalski poslanski Mub svojo sejo. Za to sejo vlada veliko zanimanje. Na tej se bo razen razpravljanja o parlamentarni situaciji določilo zakonodajno delo v parlamentu, pretresalo o izpre-membah zakona o vojni odškodnini in o ostalih vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red.
Invalidsko vprašanje.
Beograd, 7. decembra. (S) Vaš dopisnik se je razgovarjal nocoj z ministrom socijalne politike dr. Dušanom P e 1 e š e m. V pogledu invalidskega vprašanja je g. minister izjavil: Uva-žujem vso težko bedo, v kateri se nahajajo invalidi naše kraljevine. Danes sem odredil, da se načrt invalidskega zakona, ki ie izdelan po zaslišanju
predsednika invalidov o njih željah, še danes razmnoži, in jutri predpoldne ob priliki ministrske seje ga razdelim članom vlade in v ministrskem svetu bom prosil, da se ta zakonski načrt čim prej prouči in predloži narodni skupščini. Za delo v skupščini bom zahteval, da se načrt zakona proglasi kot nujen Moje prizadevanje, da se invalidom čim prej pomore, bo, tako se nadejam, venčano v ' -tikern z uspehom.
Radijeve zveze
z „makedonstvujuščimi'
Brezuspešni Radičevi poskusi. — Zanimive izjave.
Beograd, 7. decembra. (B) Povodom izjave Koste Todorova, bivšega poslanika na našem dvoru, o ponudbi Radiča bolgarskim zemljoradnikom za vzajemno sodelovanje, se je obrnil urednik »Beogradskih Novosti« do Todorova, da mu da podrobnejša pojasnila.
Todorov je izjavil: Radič je napravil tri poskuse, da se nam približa. Prvikrat je poslal svoje ljudi k meni v Beograd, ko sem bil še poslanik. Izjavil sem tem posredovalcem, da sem bolgarski poslanik, akreditiran na dvoru Nj. Vel. kralja in bi mogel z Radičem razpravljati samo tedaj, ko bi on postal ministrski predsednik.
Drugi poskus so napravili radičevci v avgustu 1. 1921. pri pokojnem Stam-bolijskem, ko je bival na Bledu. Posredovalec je bil neki Sokol, ki nam je izjavil, da je Radič pripravljen, da pride k nam na Bled, ali da se eventu-
alno sestanemo v inozemstvu ha Dunaju.*
Tretji poskus je bil storjen v dobi srbsko-bolgarskega spora, ki se je na-« bajal pred Društvom narodov. Bil sem v Londonu in tam je prišel k meni neki intelektualec, ki se je hotel pogajati, Radičevemu odposlancu je rekel pokoj« ni Stambolijski: Čudim se vašim id§* jam. Mi smo svobodna država, pa vendar zahtevamo ujedinjenje, a vi ste ujedinjeni, pa iščete ločitev. Pokojnemu Daskalovu so rekli, da so se bolgarski zemljoradniki pregrešili nad Makedonci, in za to se jim je Radič ponudil, da bo sprijaznil Makedonce in zemljoradnike na neki novi podlagi. Daskalov je ta predlog najenergičneje odklonil. V tem se vidi, da je Radič bil v zvezi z) makedonskim komitejem.
* Ta zadeva je v podrobnostih znana glavnemu uredniku našega lista, ki je imel tedaj razgovor s pokojnim min. predsednikom Stamboliiskim. Razgovor j« bil priob* čen v »Slov. Narodu*. UrecL)
izid volitev v Angliji-

London, 7. decembra. (B) Dosedaj je znanih 250 volitvenih izidov in se je pokazalo, da so konservativci povsod imeli težke izgube, dočim so liberalci in delavska stranka imeli velike uspehe. Liberalci so dobili ?0 mandatov, delavska stranka 24 in konservativci v celem 3 mandate v primeri s prejšnjim stanjem. Gotovo je, da vse te pridobitve gredo na škodo konservativcev, to so tudi v onih volilnih okrožjih, kjer so zmagali, izgubili zelo mnogo glasov. Po dosedaj znanih rezultatih je izvoljenih 111 konservativcev, 60 liberalcev in 78 pripadnikov delavske stranke. Razen tega je izvoljenih 7 nacijonalistov. Rezultat iz ostalih 350 volilnih okrožij bo objavljen jutri.
London, 7. decembra. (Reuter.) Na podlagi dosedaj znanih rezultatov volitev se lahko končno ugotovi da je prišla vlada z ozirom na celokupnost opozicijonalnih strank v manjšino,
London, 7. decembra (Reuter.)
Dosedanji izid volitev kaže, da so konservativci tako v mestu, kakor v podeželskih volilnih okrajih poraženi. Liberalci so pridobili mnogo mandatov v podeželskih okrajih, kandidati delavske stranke pa v mestih. Glavnega govornika v kabinetu Lloyd Georgeja, Mac Cudyja, je v Nord Hamptonu porazila kandidatinja delavske stranke,
London, 7. decembra. (W) Izid volitev ob 3. uri 45 minut popoldne: Izvoljeni so:	22 konservativcev, 12S
liberalcev, 158 kandidatov delavske stranke in 10 neodvisnih. Med zopef izvoljenimi se nahaja zakladni kancelar Chamberlain in prvi lord admirdb litete Amery.
London, 7. decembra (Reuter.) Izid volitev ob 6. uri 30 minut: Izvoljenih je: 243 konservativcev, 138 liberalcev, 174 kandidatov delavske stranke in 10 neodvisnih, skupaj torej 565. Pridobitev liberalcev znaša 47, delavske stranke pa 43 mandatov, izguba konservativcev pa 88 mandatov.
Bolgarska ratšfidrala iceswe^eij® s g^ašo kraljevino.
Beograd, 7. decembra. (Z) Bolgarska vlada je ratificirala konvencije, ki sta jih izdelali naša in bolgarsika komisija. Te konvencije stopijo v veljavo z dnem ratifikacije. Vsled tega je minister zunanjih del Kalfov poslal prepis protokola vsem ministrorp, da ga uveljavijo.
Žrtve narodnega radikalizma.
Beograd, 7. decembra. (S) Danes je dopotoval v Beograd minister za poljedelstvo in vode g. Miletič, ki je bival dva dni v Zaječani in imel konference z radikali iz teh krajev, katere so se udeležili zlasti radikalni poslanci iz mest, v katerih so padle prve žrtve leta 1883. za triumf radikalizma v Srbiji Kakor je znano, je bilo v Kraljevici 1. 1883. ustreljenih nekoliko znamenitejših radikalov iz naroda. Ta dan je znan Pod imenom »Timočka buna«. Konferenca je v prisotnosti ministra sklenila, da se na tem mestu postavi velik spomenik Prvim žrtvam radikalizma. V to svrho bo izbran odbor in sicer za predsednika S. Nikola Pašič, za podpredsednika pa g. Aca Stanojevič, bivši predsednik narodne skupščine. Ta odbor bo izdal Poziv vsem radikalcem v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da s prispevki pomagajo postaviti ta spomenik.
Pom®! oškodovancem po poplavah.
Beograd, 7. decembra. (S) Danes je imel prvo sejo odbor za proučavanje zakonskega predloga o pomoči oškodovancem po poplavi v Sloveniji in Hrvatski. Za predsednika je izbran g. dr. Niko Subotič, za podpredsednika g. Gostinčar, za sekretarja pa g. Salih Bajič. Ta odbor bo deloval hitro, vsekakor pa bo počakal povratka ministra, da bi ugotovil, na kakšno podlago se nai opira ta zakonski predlog.
Neresna p@nyg§ha ravnstelja „Havanske banke“.
Država nima škode.
Beograd, 7. decembra. (B) Artilerijski tehnični oddelek ministrstva za vojno in mornarico objavlja preko dopisnega ureda nocoj sledeči službeni komunike: Med mnogobroinimi ponudbami za voiaške nabave ie bila tudi ponudba V. Gavrilovl-ča, ravnatelja Slavenske banke, v početku meseca aprila t 1. Zaradi zaščite državnih interesov v materijalnem pogledu ter iz raztoga, da se ne bi izgubljal čas in da se ne. bi oviralo delo na spopolnitvi najpotrebnejše vojne opreme, je bila z Gavrllomčem sklenjena 10. aprila t. 1. začasna pogojna pogodba s kratlcim rokom 10 dni, v katerem bi moral ponudnik dokazati resnost svoje ponudbe s tem, da bi v teku 10 dni položil zakonito kavcijo. Ker p* ponudnik ni mogel Izpolnit! določenih pogojev pogodbe, ni« ni mogel nudi« resne ga-ranclje v domenjenem roku. Je pogodba postala «eveljavna in se niso vodila več nikaka pogajanja z Gavrilovlčem o tem vprašanju. To mu je bilo priobčeno službeno potom našega vojaškega odposlanca v Panzu. Država pri tem ni utrpela absolutne nikake materijalne škode, a tudi v pogledu aeia na izpopolnitvi vojne opreme ni bila ovirana, ker }e bil ponudnikom dan rok v cetom 10 dnL V osebne razmere Gavrilo-vr^a In njegovega kompanjona Francoza o čemer se danes v javnosti p!?e, se naše ministrstvo za vojno In mornarlco ni hotelo spuščati, ampak je na stavljeno vprašanje iz Pariza Izjavilo, da ga njiju spor ne interesira.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Danes bomo tiči«. Izven. Opera: »Mignon«. Ljudska predstava. Kino Matica: »Prodani mladenič«.
Kino Tivoli: »Noč kraljice Isabeau«. Kino Ideal: »Matija Sandorff*. III. del Kino Ljubil dvor: »Zgrešeno življenje«,
V nedeljo, 9. decembra ▼ LJaMJanJ:
Drama: »Kar hočete«, ob 15. uri, ljudska predstava. — Ob 20. uri: »Osma Žana«. Izven.
Opera: »Gosposvetski sen«. Izven.
Slov. marljonet. gledališče:	»Čarobna
gosli«, ob 15. in 18. url
Kino Matica: »Prodani mladetdb«.
Kino Tivoli: »Noč kraljice Isabeau«. Kino Ideal: »Matija Sandorff«. ITI, del. runo Ljublj. dvor: »Fatty-jevt svatje«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
1 čkoči teden: lekarna Sušnik na Mari-iinetn trtni in Kuralt na Gosposvetski eaatk
Bodoča politika
Nemčiie.
(Od našega berlinskega dopisnika.)
E. L. Berlin, 5. dec.
Pretekli petek je sklenila reparacij-ika komisija v lepi složnosti, da se odpošlje v razdrapano in na vseh vogalih razpadajočo nemško republiko dvoje preiskovalnih komisij. Prva, sestoječa tz 10 članov (po dva za vsako velesilo), se bo napotila v pragozd finančnega položaja ter bo predložila ukrepe za sanacijo. Druga komisija pa ima nalogo, ugotoviti vsaj približno višino onih kapitalij, ki so jih Nemci iztihota-pili v inozemstvo ter jih, če le mogoče, zopet spraviti v domovino.
V Franciji in Angliji prevladuje mnenje, da je sanacija Nemčije brez ameriške pomoči nemogoča. Kaos morejo urediti le ameriški finančniki, ker imajo v rokah ključ do situacije v obliki ureditve medzavezniških dolgov. Konec vsakega modrovanja je^ kakor v kakem metafizičnem sistemu, da prihajamo vedno do skrajnih zahtev in predpostavk vseh za vse. Sanirati Nemčijo pomeni toliko, da je treba vzpostaviti plačilno sposobnost države. Plačilna sposobnost pa je vezana na ameriške kredite, na koncu pa je problem medzavezniških dolgov.
Će bi Amerika pomagala, bi se problem poenostavil. K nesreči pa se Zedinjene države ne bodo udeležile sanacije. Drugo vprašanje pa je: kakšna pooblastila ima preiskovalna komisija. Ali sme preiskati samo sedanjo plačilno sposobnost Nemčije, ne pa skupne višine njenega dolga.
Slednje vprašanje je treba na vsak način zanikati. Nemška obveznost je podana v londonskem dokumentu. Njeno omiljenje je odvisno od pristanka parlamentov vseh zaveznikov. Zahteva Amerikancev je jasna praktičnemu trgovcu, vendar pa ne računa s psiho-ioškim stanjem ter z življenskimi interesi onih deželi ki zahtevajo od Nemčije reparacije. Treba je počakati, da se bo onstran Oceana porodilo spoznanje, ki ne temelji samo v ameriških, temveč tudi v evropskih interesih.
Vaš dopisnik je doznal, da je utemeljeno upanje glede uspeha obeh preiskovalnih komisij. Nemške politične stranke lahko danes izbirajo samo še med reakcijonamim diktatorjem, ali pa med sanacijo po avstrijskem zgledu. Stranke so izgubile zaupanje mas, ker niso znale v odločilnem trenutku napraviti reda. O diktaturi se je mislilo, da je kot stanje podobno vicam, skozi katere bo moral iti nemški narod. Ali to sredstvo je zelo nevarno. Preiskovalna komisija je uspešnejše zdravilo, čeprav je izostal »šefzdravnik dr. Amerika«.
Diisseldorfska pogodba pomeni mnogo in je podobna glede pomena wiesbadenskemu dogovoru. V par tednih se bo pokazalo, kaj vse Nemčija premore. Porubrje že gori in trepeče pod krčevitimi sunki dela. Največja kovačnica Evrope ima vzpostavljeno ognjišče. bidustr. magnati so uvideli, da je konec velikih profitov in da se bodo morali zadovoljiti tudi z malim. Diferenca se bo stekala v blagajne repara-cijske komisije. Lahko se reče: Francija, Belgija in Jugoslavija bodo v mesecu decembru 1. 1923 sprejele na konto reparacij več, kot v Istem mesecu lanskega leta. Tako je bilo te dni samo enega dne odposlanih 23.450 ton premoga. Ta praktični uspeh je najjačja aktivna postavka nove akcije, ki jo je zasnovala reparacijska komisija. To je fundament, na katerem se bo po francoski koncepciji realizirala obnova Evrope.
Iz prosvetaega življenja.
repertoar narodnega gledališča V LJUBLJANI
DRAMA.
A decembra, sobota: ob 3. uri popoldne »Danes bomo tiči«, veseloigra. Izven. 5. decembra, nedelja: ob 3. uri popoldne »Kar hočete«, veseloigra; ljudska predstava.
Ob 8. uri zvečer »Osma žena«, veseloigra. Izven.
10 decembra, pondeljek: ob 8. url zvečer »Osma žena«, veseloigra. Red B.
OPERA.
?• decembra, sobota: ob pol 8. uri zvečer »Mignon«, ljudska predstava.
9.	decembra, nedelja: ob pol 8. uri zvečer
»Gosposvetski sen«. Izven.
10.	decembra, pondeljek: zaprto. Posetnike drame opozarjamo, da je danes, na praznik, samo ena dramska predstava, ki začne popoldne ob treh In sicer veseloigra »Danes bomo tiči«. Jutri v n®' deljo sta pa dve predstavi In sicer ob treh popoldne veseloigra »Kar hočete« kot ljudska predstava, ob osmih zvečer pa zabavna francoska komedija »Osma žena« z Nab-locko, Putjatom in Rogozom v glavnih vlogah.
— Ljudska predstava v operi. Danes r soboto ob pol 8, url zvečer se vprizorl kot ljudska predstava pri znižanih cenah opera »M i g n o n«.
— Ljubljanska opera. Gosposvetski sen. Bon» našo operno literaturo je plodoviti skladatelj Risto Savin pomnožil z novim delom, čigar snov je vzeta iz domače zgodovine. Sinoči je bila prva repriza. Zadostuje za danes konstatacija, da je »Gosposvetski sen« glasbeno upoštevanja vredno delo« za katerega se le ansambl naše opere
Spomenik ob severni meji.
Slovenci smo prišli zgodaj v snžnost in kakor je bila naša sužnost žalostna in temna, tako tudi nimamo spomenikov iz te žalostne dobe. Vsak narod se ponaša s spomeniki iz prošle dobe — le Slovenci smo revni. Kar je — so le žalostni spomini na nemško gospodstvo. Edina spomenika naše zlate svobode sta Gosposvetski prestol in knežji kamen, ki pa sta ostala, žal, izven naše države — v Avstriji. Tu pa tam vidimo še razvaline gradov, ki le potrjujejo žalostno usodo Slovencev v minulih stoletjih. Drugih zgodovinskih spomenikov Slovenci nimamo, izvzemši morda razna krajevna imena po sedaj ponemčeni zemlji, ki predstavljajo nagrobne kamne, velikemu delu našega plemena. Sicer smo tu in tam postavili skromen spomenik kakemu pesniku znanstveniku ali zgodovinarjb, više se pa nismo po-vspeli.
L. 1918 je razpadla naša tlačiteljica Avstrija in prišlo je dolgo zaželjeno ujedinjenje, prišla naša svoboda. Človek bi pričakoval, da bomo Slovenci tako važen dogodek s primernim spomenikom ovekovečili. Državni praznik je le Plitev spomin. Kaj si bodo naši potomci mislili o nas?
Razpad avstro - ogrske monarhije je za vsakega avstrijskega patriota dan žalosti — a kljub temu se je ljudstvo zavedlo važnosti te dobe ter postavilo tik naše meje spomenike, ki jasno izražajo imperijalistične cilje nemškega ljudstva. Tudi Koroška dobi svoj plebiscitni spomenik in po vseh večjih krajih so postavili spomenike v vojni padlim vojakom. Korošci dobro umejo vzgojevalnt pomen zgodovinskih spomenikov in ni se nam torej treba čuditi, odkod ta veliki lokalni patriotizem Korošcev. Slovenci pa nimamo nobenega zgodovinskega spomenika, ki bi kazal tako očitno poznejšim rodovom velevažni dogodek našega osvobojenja. Kur zmore beraška Avstrija — tega mi ne zmoremo, ker se še vedno ne zavedamo važnosti dogodka. Je to tudi kos slovenske kulture in naši potomci bodo iz tega lahko sklepali na višek kulture ob nastopu svobode in ujedinjenja.
Zato je akcija, ki jo vodijo rodoljubi v Guštanju, postaviti prihodnja leta v Guštanju Malgajev spomenik, zelo posrečena misel. Prebivalstvu Mežiške doline Malgaj ni samo — vojak Malgaj, ampak Malgaj je zanj nositelj — jugoslavenske ideje, nositelj svobode. »Malgajev odbor« v Guštanju je nabral dosedaj že lepo vsoto za spomenik, a večinoma le Pri prijateljih pokojnega Malgaja. Toda vsota, ki se je zbrala, je za spomenik, kakršen bi moral biti tik meje z ozirom na neodrešene brate na Koroškem in v očigled važnosti našega osvobojenja, gotovo premajhna. Ta spomenik mora biti naš drugi knežji kamen! Ker pa bo ta spomenik edini v Sloveniji, ki bo nas in naše potomce spominjal na žalostne in vesele dogodke sodobnega časa, zato naj bi požrtvovalnost društev in posameznikov za ta spomenik našla sirom Slovenije več odmeva. Vzraste naj čim veličastnejši spomenik ob severni granici, nam v ponos in pogum, našim nasprotnikom v strah, mladini za vzor, spomenik čuvar naše severne meje in živ propovednik uresničenja naših želj po zibeljki slovenstva, po Koroški.
To bo pa le mogoče, ako ne bo zavednega Slovenca, ki bi ne položil vsaj dinar za spomenik na severni granici, za Malgajev spomenik.
pod vodstvom g. kapelnika Balatke in režiserja g. Šesta zavzel s častno vnemo. O uprizoritvi in izvajanju si pridržimo podrobno oceno.	—o—
— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja p. n. abonente na uradniške izkaznice, da poravnajo svoj 4. obrok najkasneje do 12. t. m., da se izognejo nepotrebnim opomlnlevalnlm stroškom.
— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi v nedeljo dne 9. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu na Viču pevski koncert. Na vzporedu so jugoslovanske narodne In umetne pesmi. Prijatelji pevske umetnosti vljudno vabljeni.
— Na koncertu, ki se vrši v pondeljek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani na korist Dečjega in materinskega doma kraljice Marile v Ljubljani in katerega priredita operni baritonist dr. Aleksander Rigo In kons. prof., pianist Janko Ravnik, so na sporedu sledeče točke. Pri prvem nastopu poje dr. Rigo Adamičevo »Nocoj je svetla noč«, Ravniko-vega »Vasovalca«, Škerjančevo »Vizijo«, ter Lajovičevo »Svetlo noč« In »Pesem starca«. — Druga točka obsega Brahmsovo pesem »Sam na polju«, Mahlerjevo »Odmrl sem za svet«, znamenito Loewejo balado »Pevec Tom«, Schubertovega »Atlasa* in slavno znano Wolfovo »Lovec podgan«. Pri tretjem nastopu pole dr. Rigo Straussovo »Ljubezen«, Frankov »Nokturno«, Debussyjevo »Mandolino« ter »Podoknico« in »Volvoda« Iz Mussorgskllevlh »Smrtnih plesov«. Točke so zelo skrbno Izbrane ter tvorijo interesantno varijacijo. Na klavirju spremlja pevca prof. Janko Ravnik, ki je znan kot eden najboljših naših klavirskih spremljevalcev. Pričakujemo, da bo koncert v vsakem oziru uspel in so za istega vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
— III. muzikalno predavanje za srednješolsko mladino, katerega izvajata ooer-
€e se lersffnate m do«
godke ©Msiran waške§a zvonika
in ste si svesti, da smo del živega telesa onstran Evrope, da živimo v mednarodnih zvezah, potem se gotovo ne boste ogrevali samo za večkrat precej kratkovidno domače cepljenje in neplodne prepire raznih lističev, temveč boste hoteli biti informirani tudi o vseh evropskih problemih.
JUTRANJE NOVOSTI
prinašajo dan na dan izvirne dopise stalnih poročevalcev ne samo iz domovine, temveč tudi iz inozemstva. V kratkem času svojega obstoja so postale »Jutranje Novosti« najbolje informiran slovenski dnevnik o tu- in inostranskih dogodkih, o domačem in mednarodnem položaju.
O raznih aktuelnih prašanih vam ni več treba listati po tujih časopisih, »J, N.« prinašajo izvlečke francoskih, angleških, italijanskih, grških itd. časnikov in revij, tako da so tudi oni, ki ne znajo tujih jezikov ali ki nimajo prilike čitati tujih listov, natančno informirani o mišljenju evropskega časopisja.
»Jutranje Novosti« so, kar je za čitajoče občinstvo izredno važno, slovenski dnevnik, ki stoji na najbolj trdnih nogah in je njegov obstanek popolnoma zagotovljen.
Kupite si parkrat »J. N.«, čitajte in primerjajte. Svesti smo si, da jih boste potem gotovo naročili, kajti brez njih sploh ne boste mogli več shajati.
„Zanimiva seja občin, odbora v tčranju.“
(Odgovor na »Jutrov« članek istega naslova z dne 4. decembra 1923.)
Na spodnji strani savskega mosta pri Kranju se razprostira na desnem bregu, med strugo in državno cesto, t. zv. ga-štejska gmajna, ki je občinska last. Radi tega pašnika je v zadnjem času prišlo med meščanstvom do spora: dočim ga hoče večina prodati takorekoč za vsako ceno v industrijske, namene — kupec so »Jugoslovanske češke tovarne bombažnih tkanin«
—	je minoriteta mnenja, da bi se lahko napravila boljša kupčija. Iskra tega spora je, kakor ie v malih mestih že navada, v na-daljnem poteku preskočila tudi na druga vprašanja, in diference so se končno poostrile tako, da se je manjšina obrnila do pokrajinske uprave za intervencijo. Prošnji se je ugodilo v tej obliki, da se je odredila revizija občinskega poslovanja po dveh odposlancih, in poročilo teh gospodov, ki je bilo dostavljeno županstvu, je bila glavna točka dnevnega reda občinske seje, o kateri poroča »Jutro«. Ali ie bila seia, ra-zun za Kranj in bližnjo okolico, res še za koga »zanimiva«, se z gospodom dopisnikom ne bomo prerekali. Zato bi mu tudi ne kalili veselja, da ne bi bilo treba v interesu objektivnosti pristaviti nekaj opazk. Poročilo namreč pred vsem ni popolnoma točno, da rabimo najmilejši izraz. Zaupnica, ki }o Je Izrekel »vodja opozicije« pri tej priliki g. županu in ki je baje tako zelo presenetila občinski odbor, se je izrecno omejevala na blagajniško in uradno poslovanje, o katerega korektnosti nihče nikdar dvomil ni, ni pa veljala — in tudi to je bilo izrecno povdarjano — stališču, ki ga baš v sporni točki (gaštejska gmajna) in glede odprodaje občinskih zemljišč v obče zavzemajo g. župan in njegovi somišljeniki. Reklo se je torej sicer v zelo uljudni ali nič manj nedvoumni obliki, da na kake malverzacije ali kaj podobnega seveda nihče ne misli, ni se pa reklo, da se strinja opozicija z gospodarsko politiko g. župana, temveč baš nasprotno. Na potu z Kranja v uredništvo »Jutra« so se pa vsi ti — na prvi pogled — prav bistveni pridržki izgubili, in če g. dopisnik tudi po tem pojasnilu iz »zaupnice« še hoče kovati kapital za g. župana, sicer ne verjamem, da bi bilo to po okusu slednjega, ali
—	nas dalje ne briga. To stvar naj opravi člankar z g. županom samim in mistificiranim uredništvom »Jutra«.
na pevca ga. Vilma Thierry-Kavčni-kova in Marij Šimenc pod naslovom »Arija«, se vrši v nedeljo dne 16. t. m. ob 11. uri dopoldne v Filharmonični dvorani ter obsega spored sledeče točke: 1. Uvodna beseda: dr. Pavel Kozina. 2. Anton Foerster: Arija iz opere »Gorenjski Slavček«, poje g. Marij Šimenc. 3. A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, poje ga. Vilma Thierrv-Kavčnikova. 4. a) G. Puccini: Arija jz opere »Deklica zlatega zapada«, b) W. Kienzl: Arioso iz opere »Evangeljnik«, poje g. Marij Šimenc. 5. Rimski-Korzakov: Arija iz opere »Carska nevesta«, poje ga. Vilma Thierrv-Kavčnikova, 6. G. Verdi: Duet iz opere »Aida«, pojeta ga. Vilma Thierrv-Kavčnikova in g. Marij Šimenc. Vstop je dovoljen samo učencem in učiteljem srednjih. strokovnih in meščanskih šol ter čla-nem višjega šolskega sveta.
— Razpis nagrad za Izvirne pesmi- —-»Pevska zveza« v Liubliani je razpisala na predlog svojega art. odseka za izvirne slov. mešane zbore 3 nagrade, in sicer eno za 2.000 K, dve pa po 1000 K. — Skladbe naj imajo namesto skladateljevega imena geslo in priloženo zaprto pismo z geslom, v pismu pa naj bo natančni naslov skladatelja. Rok do L febr. 1924. Nagrajene skladbe izidejo v »Pevcu« in dobe še običajno nagrado. One pesmi, ki ne bodo nagrajene, bo porabilo uredništvo »Pevca« po možnosti in vrednosti in dobe običajno nagrado. Rokopise vrnemo samo na zahtevo. — Odbor »Pevske zveze« v Ljubljani.
— Uvod v umevanje umetnosti je naslov ciklu desetih predavanj, ki jih priredi Umetnostno zgodovinsko društvo ob sobotah dne 15. In 22. decembra 1923, 5., 12., 19. in 26. jan., 9. in 16. iebr. in 15. In 22. marca 1924. v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predavatelji so: dr. Iz. Cankar, dr. V. Molč, dr. Fr. Mesesnel in dr. Fr. Stelč. Vstopnice v predprodaji se dobe v proda-ialnah Nove založbe in Tiskovne zadruge.
Poročilo pa tudi v ostalem iasiva k popravku. Spor se ne suče o tem, ali naj se Kranj industrijalizira ali ne, o tem istotako nihče ne dvomi, četudi se tisto polstoletno »hrepenenje« po industriji, ki o njem govori članek, morda ne bo za vse tako ren-tiralo, kakor kalkulira in prepoveduje županov intimus, ki je pravni zastopnik kupca, občine in občinski svetovalec v eni osebi, in je zbog tega že odpustljivo, da se mu računi včasih ma’o ■ zmešajo. O kakem načelnem nasprotstvu proti industriji, ki bi ga poročilo rado obesilo opoziciji z dobrim namenom, da tem bolj povzdigne t. zv. velikopoteznost večine, torej ne more biti govora. Kako neopravičen je ta izpad, sledi pač že iz dejstva, da je med oponenti tudi eden naših najuglednejših industrijalcev, ki se mu od novih podjetij ni bati nobene konkurence, in je vrhu tega zvest pristaš ne morda t+t NRS ali SLS, ampak JDS, čista rasa. in naj tudi z »Jutrom« opravi, ali je zaslužil ljubeznivi opomin dopisnika. Sporno je edino vprašanje. ali so pogoji zadovoljivi ali ne, ob katerih naj se podjetju proda občinski svet. Vsa gaštejska gmajna meri okroglo 140 tisoč kv. metrov. Ako bi šlo po namenih večine, naj se temu enemu kupcu odproda toliko, da bi občini ostalo le še 20 tisoč kv. metrov. Opozicija smatra že to za nedopustno, in sicer ne samo, ker bi na ta način postala družba absolutna gospodarica malodane vsega, vsekakor pa najboljšega dela kompleksa, marveč tudi radi tega, ker bi se potem vsem našim domačim trgovcem in obrtnikom zadrgnila možnost, da za svoja podjetja iz prve roke dobe prostor, ki postane brez dvoma prometna točka, ako tovarne prospevajo. Da se o tem da govoriti, je razvidno že iz tega, da je sedanji g. predsednik krajevne organizacije JDS prišel pred zadnjo odprodajo — stvar se vrši sukcesivno — k »vodji opozicije« in označil nameravano kupčijo na precej oster način, skoro nič manj oster, kakor takrat, ko se je v zasebno korist odličnega člana večine skušal izposlovati izbris nekega služnostnega reverza, in se je g. predsednik tudi zatekel k »vodji opozicije«. Kar se tiče ravno omenjene zadnje odprodaje, je isti g. predsednik opozicije v razgovoru z »vodjo opozicije« naravnost obljubil pomoč in glas, samo da se ]e iz neznanih razlogov pravočasno premislil — nočemo reči spokoril — in v odločilni seil pustil oponente na cedilu. Sicer je pa tudi iz nekega dobro nam znanega protokola razvidno, da družba sama ni reflektirala na več nego 50 tisoč m*.
Manjšina pa misli, da se tudi pri določitvi cene ni zadostno varoval občinski interes. Industrija je gotovo lepa in koristna reč. ali, nadzemsko bitje pa tudi ni, marveč gre za prav profanim dobičkom, ki se steka v privatni mošnjiček in v našem slučaju, po zatrjevanju njenih protektorjev, celo v zelo dobro podprt mošnjiček. Če so pa domači lesni industrijalci Dolenc in Hain-rihar za občinski svet v neposredni biiž.ini bodočih tovarn plačali po 200—400 Km’ — aii je res naglavni greh, da sedaj skuša doseči opozicija gotovo ne zgornjih cen, malo več pa vendar, nego p e t kron za kvadratni meter, kakor hoče oktroirati večina in kar je zastopnik glavnega akcijo-narja dr. Stein sam označil za predvojno ceno?
Ni torej tako hudo, če se stvar motri objektivno in ne v prepričanju lastne nezmotljivosti. Da se dalje opozicija lahko sklicuje tudi na nekatere pomanjkljivosti postopanja, preskočimo, — in da bi bil Kranj že radi pogajanj o višjih cenah v nevarnosti, da ne dobi tovarn, bodete odraslemu človeku tudi težko dopovedali. — Ravno če se je podjetniku obljubljalo drugod! še več beneficij — zakaj ni šel tja? Da bi se samo naši večin! na ljubo in ad maiorem Carniopolis gioriam odrekel ugodnostim v Mariboru, Beogradu itd., s katerimi so nas plašili, je malo prehuda špekulacija na naivnost, moral je torej imeti že še druge razloge. Če kaj — so taki malo prepričevalni argumenti in uprav vsiljivo forsiranje transakcije silili in še silijo opozicijo k skraini opreznosti. Sicer pa upamo in iskreno želimo, da se ves ta spor mirnim potom reši, in da še od svoje strani ne otežimo kompromisa, smo se omejili na to, kar je napram »Jutrovemu« poročilu sa-moobsebi umevni akt samoobrambe.
iz hoijše^šške Husije.
Boljševiška cenzura.
Rusko emigrantsko časopisje se pritožuje, da boljševik! perlustrirajo pisma, ki jih begunci pošiljajo iz Nemčije, tako da ima n. pr. pismo, poslano iz Berlina v Prago, žig Moskve. Zdi se, da je to perlustra-cijo dovolila Nemčija, ki dobi zato od bolj-ševikov zanjo zanimive podatke.
Vstopnica za cel ciklus stane za člane Umetnostno zgodovinskega društva 60 Din, za nečlane 100 Din. Vstopnice za posamezna predavanja se bodo dobile pri vhodu, v kolikor bo dopuščal prostor, po 12 Din.
— Slovensko marijonetno gledališče v Mestnem domu. V nedeljo 9. decembra uprizori marijonetno gledišče »Čarobne gosli«, pravljično igro v 4 dejanjih z godbo, petjem in plesom. Igro je spisal lutkovni klasik Franc Pocci, ki je pisal sploh najboljše igre za lutke. — »Čarobne gosli« je igralo marijonetno gledišče ob njegovi ustanovitvi kot otvoritveno predstavo, pa se jih je na novo naštudiralo in izpopolnilo ter vzelo v letošnji repertoir že zategadelj, ker hoče gledišče baš s to igro proslaviti bližnji jubilej stote predstave. V soboto na praznik je gledišče zaprto.
— Borba za samoodredjenje naroda od T. G. Masaryka je izašla. U njoj su prikazani uzroci svjetskog rata, narodnosni princip, istočno pitanje, a svršava s prikazom demokratskog mira i njegovih uvjeta. Knjiga obuhvaća preko 132 stranice, štampana ie na finom papiru, sa slikom i autogramom autora, a ciiena joi je Din 25.—. Poštarina zasebno. Dobiva se kod Nakladnog odjela Zagreb, Mošinskoga ul, br. 6 i u svim većim knjižarama.
— Stojanovič Aleksander, Kumanovska bitka. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino 31 dinarjev._ — Za naročnike s poštnino vred 26 dinarjev. Bivši načelnik štaba dravske divizijske oblasti, podpolkovnik Aleks. Stojanovič, objavlja svoje zanimivo predavanje o predzgodovini, poteku in pomenu Kumanovske bitke, s katero je bila 1. 1912 turška moč na balkanskem polotoku zlomljena, krščanskim državam zagotovljena zmaga v balkanski vojni, ter položen temelj naši jugoslovenski državi. Brošuri, ki ie pisana strokovnjaško, sta pridejana dva zemljevida. — Tiskovna zadrusa io ie izdala v nrav lični ooreml.
Lot zs našim
državljanstvom.
Maribor, 7. dec.
Kratka odredba, da se morajo odpustiti vsi nepotrebni inozemci iz državnih obratov prejšnje Južne železnice je zadela našo veliko delavnico na koroškem kolodvoru kakor ogenj sršenovo gnezdo. Ta delavnica je bila v prejšnjih avstrijskih časih glavna opora nemškega Marburga, pa tudi po osvobojenju je ravno ona dajala Mariboru glavno podlago mešanega mesta. V raznih oddelkih te delavnice so se skrivali kot »nenadomestljivi strokovnjaki« najbolj zagrizeni sovražniki našega naroda in naše države. Naš kruh so jedli, in ni jim dišalo vrniti se preko Špilja tjakaj, kamor iili je vleklo srce, našega državljanstva pa večinoma niso marali. Čemu tudi? Ali ni lepše prejemati od naše države vse ugodnosti. državi pa ničesar nuditi? Mislili so pač, da bo ostalo vedno tako. in so se s svojim tujim državljanstvom celo javno hvalili. Udarec, ki je prišel z nepričakovano novo odredbo, ie zadel v živo. Ošabna in zagrizena gospoda je kar čez noč postala krotka in pohlevna in teka sedaj od Poncija do Pilata, proseč pomoči in sveto zatrjujoč svojo vdanost do Jugoslavije.
Zadnje dni ima policija vse polno dela. Obiskujejo jo vsi tl železniški delavci, tuji državljani, iščoč razna nravstvena spričevala itd., ki so potrebna za kompletiranje prošenj za podelitev našega državljanstva. Vsi ti prosilci, med katerimi je vse polno takih, ki so bili že večkrat kaznovani, so skrajno pohlevni in »lojalni«. Kako si mislijo ti ljudje pridobiti državljanstvo, nam pa ni znano. Opcijski rok je že davno poteke! in optiratl ni več mogoče; zakona o podeljevanju državljanstva pa sploh še nimamo! Bojimo se, da se bo tem tujcem, večinoma nam skrajno neprijaznim, podelila kaka izredna milost glede sprejema v naše državljanstvo in da bo umestna in skrajno potrebna odredba o odpustu tujcev ostala zopet samo kos papirja. To se ne sme zgoditi! Ljudi, ki so bili naši najhuiši nasprotniki in ki ravno radi tega našega državljanstva niso hoteli, ne rabimo. Kdor do danes ni poznal in priznal naše države, tega tudi država ne sme poznati in priznati, kajti kakor hitro bi ga priznala in bi bil zopet varen, bi začel zopet rovariti naprej po svoji stari navadi. Edina izjema naj bi se napravila morda pri onih, ki so sicer res tuji državljani, so pa zavedni Slovenci in si našega državljanstva zato še niso pridobili, ker so prišli v našo službo potemi ko je opcijski rok že potekel, ali pa so iz kakega drugega tehtnega vzroka še do danes ostali tuji podaniki. Teh je skrajno malo in še pri njih bi bilo treba preiskati vsak slučaj posebej.
Napaka, katero so storile naše oblasti takoj po osvobojenju s tem, da niso očistile delavnice Južne železnice in ki se je v teh petih letih svobode že večkrat kruto maščevala, se mora sedaj popraviti. Umestna odredba o odpustu tujezemskih nameščencev se mora izvesti brez sentimentalnosti. V naše obrate spada naše delavstvo. Koliko naših obrtnih delavcev je danes brez pravega zaslužka in že komaj čakajo, da bi se jih sprejelo v delavnico, medtem pa sede tujci še vedno na svojih mestih in vprizar-jajo divji lov za naše državljanstvo. Gotovo moramo priznati, da vseh tujcev in vseh tujerodnih ljudi, posebno profesijonistov gotovih strok, ne moremo naenkrat nadomestiti z našimi ljudmi, treba pa je vsaj enkrat začeti. Če bi se bilo začelo v tem pravcu delati pred petimi leti, takoj po osvobojenju, bi danes tudi v Mariboru v marsikaterem oziru bilo drugače kakor le.
Komunistična stranka v ičusiji.
Komunistična stranka, ki Ima vlado Rusije v rokah, Je štela leta 1920, ko je bila še na vrhuncu svojega procvitanla, 600.000 mož. Od leta 1921 dalje pa se je pričelo število pripadnikov boljševiške stranke zmanjševati. Gospodarski položaj, do katerega je privedel Rusijo boljševiški režim, je postal nevzdržen. Vstaja mornarjev v Kronstadtu je bila zadušena s tako brutalnostjo, kakor protirevolucije. Zato so se začćli od leta 1921 dalje kmetje in delavci odtuievati boljševiški stranki in kmetje, ki so jih oropale boliševiške čete, so postali najsrditeiši sovražniki boliševikov. Istočasno pa je pričela komunistična stranka čistiti svoje vrste, kajti v n|o je prišlo mnogo elementov samo radi materijelne koristi. Iz stranke ie bilo izkliučenih 22% dotedanjih komunistov, toda niti to ni izboljšalo osebne sestave stranke, ki jo tvorijo po večini še vedno preišnji kaznjenci, tatovi in morilci. Leta 1921 ]e štela komunistična stranka v Rusiji le še 400.000 mož. Toda nekateri komunisti so sami trdili, da je to število pretirano in da število komunističnih pristašev v Rusiji ne presega 250— 300.000 mož. Potemtakem to število komunistov ne dosega, če cenimo število odraslih ljudi v Rusiji na 65 milijonov, procentualno niti pol % prebivalstva, to je na Vf'kih 217 prebivalcev pride po en komu-n&t. Zinovjev sam je priznal, da se število komunistov vedno zmanjšuje, in da so pravi in zanesljivi prisiaš! boljševiške vlade le oni komunisti, ki so bili pristaši stranke že prej, predno se je polastila vlade.
Strankin odbor šteje med komunisti le 56% delavcev; po poročilu delavske opozicije v Internacljonali je od komunistov le 40% delavcev, 60% pa je uradnikov, uslužbencev in drugih intellgentov. Tako je n. Pr. med 21.000 delavci, ki sedaj še delajo v 21 tovarnah v Petrogradu, samo 566 komunistov; delavski razred v Petrogradu ps ie naibolj komunističen! Po vsej Rusiji je le 1.5% delavcev komunistov, ki pa so že vsi prenehali manuelno delati, ker so postali člani raznih odborov, uslužbenci itd
Inozemske norosti.
: Vsi gostje milijonarji. V Granadi v Španiji visi zunaj na baru San Regio sledeči napis: Todos los clientes de esta časa puedan ser millionares, to se pravi: Vsi gostje te hiše lahko postanejo milijonarji, Zadovoüni Španci hodijo v ta bar, popijejo kozarček za eno peseto in dobijo pri plačevanju od natakarja zastonj en nemški pristni bankovec za en milijon mark.
; 22.165 mirovnih načrtov. Ameriški milijonar E. W. Bock ie razpisal nagrado lOO.DOO dolarjev za naibobši. praktično izvedljivi načrt, kako odpraviti vojno s sveta. Iz 19 držav ie dobil 22.165 teh mirovnih načrtov in posebej sestavljena komisija iih že mesec dni preiskuje,. da na:de najboljšega, toda pred koncem januarja z delom ne bo trotova.
.jftraq.ga
Dnevne novosti.
„ — Prihod ministrov v Ljubljano. Danes v soboto ob 10. uri 42 minut se pripeljeta iz Beograda z brzovlakom minister notranjih zadev g. Milorad Vujičič ter minister za javne zgradbe g. Sava Trifkovič, da se na licu mesta uverita o elementarni poplavi v Sloveniji, ter da se s strani vlade podvza-mejo vsi potrebni koraki za prvo pomoč prizadetim krajem.
— Rdeči križ za oškodovance po poplavi Glavni odbor Rdečega križa je sklenil, da se podeli prva pomoč oškodovanim po poplavi v Zagrebu in Ljubljani ter se je votiralo y to svrho 50.000 Din, razen tega pa je društvo poslalo večjo količino obleke In perila.
— Odlikovanja. V prosvetnem ministr stvu pripravljajo nov ukaz o odlikovanju večjega števila predsednikov in drugih članov šolskih odborov, ki so se posebno trudili za obnovo in ureditev šol.
— Nacionalizacija Portland-Zement-fabriks A. G. Lengenield (Dovje). Kakor Izvemo, se je Jadranski banki posrečilo združiti v svojem koncernu nadpolovično večino delnic te dosedaj nemške delniške družbe, Id ima še vedno svoj sedež na Dunaju. S tem je to podjetje prešlo v jugo-slovenske roke, vsled česar bo tudi mogoče prenesti sedež družbe v našo državo in bo odpadel vzrok nadaljne sekvestracijske uprave te cementne tvornice.
— Amnestija. Z ozirom na zadnjo am nestijo vojnih beguncev je ministrstvo vojne in mornarice podaljšalo dobo, v kateri naj se vrnejo vsi begunci, ki hočejo biti deležni amnestije, do dne 21. januarja 1924.
— Železniški promet Ljubljana—Jesenice. Inšpektorat državne železnice v Ljubljani objavlja: Da se pospeši popravilo razdrte proge med postajama Kranj in Podnart, se odpovesta na progi Ljubljana-Jesenice do nadaljnega s pričenši 8. decembrom t. 1. vlak št. 914, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 11. uri 25 min. in dospe na Jesenice ob 13. uri 35 min., ter vlak št. 913, ki odhaja z Jesenic ob 10. uri 10 min. in dospe v Ljubljano gl. kol. ob 11. uri 57 min. Večerni vlak št. 918, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 18. uri 55 min., vozi le do Kranja in se vrača kot vlak št. 917 v Ljubljano gl. kol., kamor dospe ob 21. url 45 min.
— Odprava nekaterih zemljemerskih okrajev. Finančno ministrstvo je sporazumno s pokrajinsko upravo in oddelkom ministrstva pravde v Ljubljani odločilo, da se priključuje logaški zemljemerski okraj zemljemerskemu okraju ljubljanskemu I. Davčna okraja marenberški in prevaljski zemljemerskega okraja slovenjgraškega se priključujeta zemljemerskemu okraju mariborskemu, davčni okraj slovenjgraški pa zemljemerskemu okraju celjskemu. Metli-ški in črnomaljski zemljemerski okraj se priključujeta zemljemerskemu okraju novomeškemu. Litijski zemljemerski okraj se* Priključuje zemljemerskemu okraju ljubljanskemu II., davčni okraj vellkolaški pa se odceplja od zemljemerskega okraja ljubljanskega II. ter se priključuje zemljemerskemu okraju kočevskemu. S tem so ukinjeni zemljemerski okraji logaški, slovenjgraški, metliški, črnomaljski in litijski.
— Umetniki na delu. Danes ne prideš yer.xv zadrego, če želiš naročiti kak lep pozičnl dar. Zadostuje dopisnica, s katero javiš na adreso S. U. J. o. U. (Ljubljana, Tehn. srednja šola), da želiš naročiti kak umotvor iz kateresibodi panoge slikarske dekorativne ali kiparske umetnosti od malega ex-librisa do velike stropne slike, od male plakete do spomenika itd., in promptno dobiš v odgovor imena in adrese onih slovenskih umetnikov, ki so voljni takoj pričeti z izvršitvijo takih del. Taka dopisnica stane samo 50 para, zatorej kar poizkusi. Odgovarjalo se bo seve samo resnim reflektantom.
— Tramvajska Statistika. Prometno ministrstvo je izdelalo Statistiko tramvajskega prometa. Po tej Statistiki se proda v naši državi dnevno nad 50 tisoč tramvajskih kart. Meseca oktobra je bilo po vseh tramvajskih progah v naši državi prodanih nad dva to pol milijona tramvajskih vozovnic.
— Razpis tajniške službe. Za občino Globoko pri Brežicah se Išče izurjen občinski tajnik, ki mora biti vešč slovenščine v govoru in pisavi, ćirilici in vsem pisarniškim poslom. Svojeročno pisane prošnje v prepisu v cirilici naj se pošljejo z navedbo pogojev najkasneje do 15. januarja 1924 občinskemu uradu v Globokem.
— Razpis službe na meščanski šoli v Mariboru, Višji šolski svet razpisuje na dekliški meščanski šoli II. v Mariboru v stalno namestitev službo strokovne učiteljice za I. skupino ta za srbski ali hrvatski jezik, odnosno za I. ali II. skupino višje pedagoške šole v Zagrebu. Redno opremljene prošnje naj se pošljejo mestnemu šolskemu »vetu v Mariboru najkasneje do dne 10. lanuarja 1924.
— Razpis učiteljske službe. Okrajni Šolski svet v Novem mestu razpisuje učiteljsko mesto v stalno namestitev na štiri-raziedni osnovni šoli v Št Petru pri Novem mestu. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani Službeni poti pri okrajnem Šolskem svetu v Novem mestu do dne 10. januarja 1924.
— Preizkušnje iz državnega računo-slovja se začno v zimskem terminu v sredo dne 2. januarja 1924. Prosilci naj vlože svoje pravilno opremljene in kolkovane Prošnje do dne 17. decembra t 1. pri predsedniku izpraševalne komisije za državno računoslovje v Ljubljani Prošnjam je priložiti krstni list, izkaz 0 poklicu, eventualno tudi zrelostno Izpričevalo, to, če je bil Prosilec slušatelj dveh semestrov predavanj Iz državnega računoslovja, potrdilo univerze. V prošnji je navesti tudi vire, ki se jih je prosilec posluževal pri učenju.
— Dražba lova. Dne 21. decembra se so oddajal v občinskem uradu mesta Or-Hoža na javni dražbi v zakup lov mestne

»•••••••••••••a
6„ 7., 8. in 9./XII.	|
.Prodani mladenič' I
življenjska drema v 7. dejanjih, f
KINO „MATICA“, j
občme ormoške za dobo od dne 21. decembra 1923 do dne 30. junija 1928. Nezajam-čena površina tega lovišča znaša 583 ha izklicna cena pa je določena na 300 Din. Dražbeni pogoji se lahko pogledajo vsak dan ob uradnih urah pri okrajnem glavarstvu v Ptuju.
— II. veliki ples juristov pod pokroviteljstvom gospe dr. Majaronove in častnega damskega komiteja se je vršil sinoči v okusno opremljeni veliki dvorani hotela Union. Ples je priredilo društvo slušateljev juridične fakultete v Ljubljani v korist svoje strokovne knjižnice. Prireditev je bila prvorazredna. Vabilom se je odzvalo c bilo povabljencev ter ie zuvladalo v plesni dvorani in stranskih prostorih takoj spočetka zelo familijarno razpoloženje. — Te pivovrstne prireditve so se udeležili med drugimi tudi g. dvorni svetnik Kremen-š e k kot zastopnik pokrajinske uprave, g. dr Majaron, naš zvesti priatelj zastopnik ministrstva pravde, univerzitetni profesor g. dr. Š k e r 1 j, rektor univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani g. univerzitetni profesor dr. Kidrič, univerzitetni profesor g. dr. P11 a m f c, generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otokar B e n e š , zastopnik generalnega konzula avstrijske republike g. konzul dr. T r o 11. — Celotna prireditev je potekla izredno animirano ter jo bodo brezdvomno obdržali vsi udeleženci v trajnem spominu.
— Pregled gozdov v Sloveniji. V ministrstvu za šume in rudnike je imenovana posebna komisija, ki bo imela nalogo, da v najkrajšem času pregleda gozdne komplekse v Sloveniji in sestavi nalančno poročilo o stanju gozdov v Sloveniji.
— Za pitno vodo v Dalmaciji. Ministrstvo poljoprivrede in vode je na predlog generalne direkcije voda stavilo v svoj proračun za leto 1924 tudi vsoto 4 milijone dinarjev, s katerimi se bodo v prvi vrsti zgradili vodnjaki in vodovodi v Dalmaciji, kjer vlada veliko pomanjkanje zdrave pitne vode.
— Porotne obravnave v Ljubljani. V
pondeljek dne 10. decembra se prično pri dež. sodišču v Ljubljani porotne obravnave. Kot smo že svoječasno poročali, se vrši prva obravnava proti mizarju Štefanu Cigliču iz Kranja, ki je obtožen, da je ustrelil dne 3. nov. 1918 v Trstu 76ietnega starčka Orlanda. Naletel je na moža na svojem, od mesta dodeljenem mu zemljišču^ ko je nabiral travo za zajce. Mož je dobil tri strele in je že drugi dan v bolnišnici umrl. — Zanimiva bo druga obravnava in sicer proti Petru Petroviču, doma iz Sokoline v Bosni. Ta pa je obtožen, da je meseca januarja tudi še leta 1918 zabodel med pretepom v kavarni »Ilirija« v Ljubljani kavarnarja Mikca z bajonetom v hrbet tako, da je Mikec vsled izkrvavljenja umrl. — V torek pa se vrši obravnava proti Angeli. Dolenc iz Senične, ki je, kot smo že svoječasno poročali, zadušila novorojeno deklico s kocem to skrila truplo na podstrešju v slamo.
— Slovenec ponesrečil v Zagrebu. V četrtek zvečer, ko se je vračal Franjo Ogner, rodom iz Maribora, iz delavnice državnega kolodvora v Zagrebu, ga je na prehodu čez železniški tir zgrabila lokomotiva in vrgla po tleh, vsled česar je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala levo nogo v stegnu in zlomila desno nogo pod kolenom. Zlomljeno ima tudi levo roko in je zadobil tudi po celem telesu lažje in težje poškodbe, da je njegovo stanje brezupno. Prepeljali so ga v bolnišnico in uvedli preiskavo, kdo da je kriv njegovi nesreči.
— V Št. Vidu nad Ljubljano je bilo ukradeno Gospodarski zadrugi iz veže po sestnice Neže Babnikove z električnega stroja francoski ključ, 2 pili, velika očala, jekleni rezili in vrč s 5 kg strojnega olja skupni vrednosti 500 Din.
— Nesreče pri delu. Pri žagi v Soteski e udaril konj voznika Jožefa Prezlja po obrazu in ga je tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
— V tovarni »Titan« v Kamniku je padel delavcu Stankotu Logarju na glavo železen drog in ga težko poškodoval. — Na Gorjančevem lesnem skladišču v Kranju si e izpahnil delavec Janez Gros desno roko. Lesni delavec Jožef Marks pri Vodniku Mariboru se le usekal v desno koleno.
— Delavec Matija Arnuš pri tvrdki Ma-tzun si je poškodoval desno pleče. — Sodar Anton Glažar pri prvi jugoslovanski alkoholni družbi v Ptuju je padel v vročo skuhano Slivno maščo in se težko opeke! po levi nogi. — Kovaški vajenec Ignac Si-menjak pri Jožefu Bešvilu v Trgoviču si je zmečkal pri vrtalnem stroju levo roko.
— Pri spravljanju hlodov pri gozdnem uradu barona Borna v Tržiču se je ponesrečil drvar Janez Mikelj. padel mu je hlod na levo roko in mu jo zmečkal. — Pri brušenju železa si je poškodoval v mehanični delavnici Miroslava Marušiča na Vrhniki vajenec Ivan Masten desno oko.
— Novomeške novosti. Naraščanje voda. Vsled vednega deževja so narasle vse vode, in Krka je zopet rroplavila bližnje vrtove. Če ostane tako vreme, dobimo novo veliko povodenj, ki bo uničila še to. kar je prva pustila. — Pri zadnji povodnji je preplavil potok most pri Stopiških Crmošnjicah. Dva vola sta šla tja pit, voda ju je spodnesla in z veliko naglico hitela z njima dalje. Nesrečni lastnik si je ruval lase, vse je drlo vkup in kričalo. Sreča pa je hotela, da je zanesla deroča voda vola doli nekje na breg in kmet si je oddahnil. —- Milrlavžev večer, ki ga je priredila tuk. žen, podr. CMD, je prav lepo uspel. — Tatvine na Miklavževem sejmu v torek 4. t. m. so bile prav obile in predrzne. Nekemu To-pllčanu se je strgalo žrebe, zaostalo med množico sejmarjev In Izginilo. Okoliški kmet prodaja kravo in se pogaja s kupcem, pokaže na ob njem stoječo kravo — pa je ni. Nekateri trdijo, da je izginila kot žrebe, drugi pa pravijo, da se je krava odvezala to jo sama mahnila domov. Videli so jo baje na več krajih. Brajerjeva dekla iz Bučne vasi Je s sejma grede tudi sledila neki sivi kravi, ki jo je kar sama maha’a po cesti. Pri železniški zapori v Bršljlnu je kravo prijela in jo gnala domov v Bučno vas. Dala je baje klicati in oznaniti, pa se nihče ne zglasi. V trgovini Appe v Kandljl ]e neka ženska zmaknila ruto, vredno 80 Din, ki jo je pa, zasačena, takoj vrnila to )o urno odkurila. — Pretep na sejmu seveda ni izostal. Še ne 201etni Markovčev Lojze Iz Grčevia je sunil z zaprtim nožem svojega tovariša za uho, da je bil slednji takoj ves krvav. Intervenirala je žandarme-riJa- — Tatica, o kateri smo že poročali, da je izpraznila Skabernetovo hišo od pritličja do 2. nadstropja in bila zasačena na kolodvoru, ie obiskala še več družim v
mesfn fn ne brez ttspelia. Za to svoje delo je dobila na sodniji teden dni strogega zapora okradene družine pa svoje reči. — Žganje so kuhali pri Laščenovih v Stopičah. Laščenova Mica se je bele kapljice toliko privoščila, da se ji je v želodcu »vžgala«. Vpila je in besnela, njen oče pa je šel klicat požarno hrambo, naj gre gasit. Pogasili so ubogi Mici njen ogenj s svežim mlekom, nakar je Mica še en dan v postelji premišljevala o čudnem učinku bele kapljice.
— Celjske novosti Zopet povodenj. Vsled neprestanega deževja so vode Savinja, Voglajna in pritoki zopet prestopili bregove ter zalili polja in travnike. Skoda Je _že od zadnje povodnji ogromna. Ce deževje ne poneha, grozi zopet težka nesreča našim krajem po naraščajoči vodi.
—	Mestno gledališče. V torek ve-čer ,se je v našem mestnem gledališču pod režijo g. Železnika vprizor.ila pred nabito polnim gledališčem ljubezenska komedija »Prinček«. Igralo se je prav dobro v popolno zadovoljnost občinstva. Igra se ponavlja jutri v nedeljo izven abonenienta. — Miklavževo v Celju. Miklavžev večer, praznik mladine, se je tudi v Celju prav veselo obhajal. Zvečer je bilo mnogo rajanja po mestnih ulicah, koder je hodil Miklavž s svojim spremstvom. V veliki dvorani Narodnega doma se je popoldne vršilo obdarovanje otrok, zvečer pa običajni Miklavžev večer Narodne čitalnice.
V	četrtek pa je nastopil Miklavž v Kinodvorani _ v Sokolskem domu v Gaberju, kjer se je. vršilo obdarovanje revnih okoliških otrok. — Ustanovitev oblastnega odbora Rdečega križa. V sejni dvorani mestnega magistrata se je v petek zvečer vršil sestanek vseh celjskih društev, namenjen propagandi Rdečega križa. Predsedoval je župan dr. Krašovec. Po prečitanju pravil in podanju potrebnih informacij se je sklenilo sklicati tekom dveh mesecev ustanovni občni zbor za oblastni odbor.
—. Mariborske novosti. V preteklem tednu je umrlo v Mariboru 7 oseb in sicer 4 moški to 3 ženske. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici.
—	Deželnosodni svetnik g. dr. Anton Mulej, član mestnega občinskega sveta (JDS), je prijavil svoj izstop iz državne službe, ker se posveti odvetniškemu poklicu. — Sokolska župa priredi nocoj ob 8 uri zvečer v Götzovi dvorani sokolsko telovadno akademijo. — Od pomladka Rde čega križa v proslavo narodnega ujedinjenja dne 1. t. m. prirejeni mladinski koncert je dal 5000 Din čistega dobička v prid revnim učencem mariborskih šol. —
V	pisarni ravnateljstva mariborske moške kaznilnice se vrši 27. t. m. ponudbena licitacija za dobavo mesa, 28. t. m. za dobavo svinjske masti in lesa, in 29. t. mes. za dobavo usnja. Ponudbe je na dan licitacije med 9. in 10. uro predložiti predsedniku licitacijske komisije. Licitacija se Prične vsakokrat ob 10. uri. — Telovadni uutelj L Q. iz Ljubljane se je predstavljal raznim osebam v izmišljenih svoj-stvih in jim tako izvabil večje zneske. Bil je aretiran in izročen sodišču, ki ga ie sedaj obsodilo na 6 mesecev težke ječe. — Na enoletno ječo obsojenemu kaznjencu Francu Mlakarju iz ptujske okolice se je nekega dne, Ico je delal na polju, posrečilo P pesniti iz tukajšnje kaznilnice. Odšel je v Ptuj, kjer je okradel razne osebe ter jim napravil škode v skupnem znesku okrog 3500 Din. Končno so ga zopet priieli In izročili sodišču. !?! ga ie za te tatvine z ozirom na njegovih 19 predkazni kaznovalo z enim letom težke ječe.
Sport !n furlstiica.
—- Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija«. — Danes, v soboto dne 8. t. m., ob 10. uri 30 min. se vrši »slavnostna Se;a« v srebrni dvorani hotela »Union«.
— Danes ob 19. url veiika veselica v proslavo lu-letnice kolesarske »Ilirije« v dvorani »Mestnega doma«. Gcdba. ples, šaljiva pošta itd. — Vstopnina 8 Din. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno.
Movosti iz Primorske.
— Iz Idrije poročajo, da so morale zapustiti Idrijo zadnjega novembra šolske sestre, ki so skozi 8 let za malo plačo oskrbovale idrijski otroški vrtec, v katerega je pohajalo vsako leto nad 100 otrok. Ker jim vlada ni hotela priznati italijanskega državljanstva, so se morale z žalostnim srcem Izseliti. Otroški vrtec in gospodinjski tečaji, katere so oskrbovale in vodile šolske sestre, so bili zlasti v povojni dobi za Idrijo velike važnosti. Seveda Italijani hočejo, da bo otroški vrtec, ki ga je v Idriji ustanovita »Lega nazionale«, poln otrok, in če hočejo to doseči, morajo v prvi vrsti izprazniti slovenski otroški vrtec. S tem, da so iz Idrije spravili šolske sestre, so to dosegli, toda vprašhnje nastane, če bodo z italijanskimi otroškimi vrtci dosegli to, kar nameravajo. Upajmo, da ne.
— Zopet nekaj novega za slovenske sodnike. Poleg raznih drugih ukazov in namigljajev so dobili slovenski sodniki po Primorskem zadnje dni ukaz, da morajo na pristojno mesto poročati, kakšno je njihovo politično prepričanje.
— Društveno življenje na Primorskem. Podružnica šolskega društva v Skednju ima v nedeljo dne 9. t. m. svoj občni zbor, na katerem bo volila novega predsednika In nov odbor in reševala razna važna šo.-ska vprašanja, ki so se pojavila zadnje čase vsled vladine protislovenske politike. — Slov. čitalnica v Dornbergu bo v nedeljo penovila na splošno željo občinstva igro »Dekle z biseri«, katero je društvo prvič igralo pri nabito polni dvorani in je skoro ravno toliko ljudi vsled pomanjkanja prostora morata oditi. — Št. Jakobska čitalnica v Trstu pa bo priredila jutri v nedeljo skrbno pripravljeno Miklavževo prireditev.
Ispred sodišča.
DVA PRETEPAČA,
V bližini Preserja sta napadla Jože Gregorka in Anten Grmek tovadša Jožeta Siv,ca in Jakoba Kobija s kolč’.„ in ju poškodovala po glavi in po rokah. Obsojena sta bila vsak na 3 dni zapora in morata plačati stroške in bolečine. Oba sta se pritožila češ da je pomota, ta da onadva nista bila takrat niti zraven. Ker pa sta ju oba poškodovanca spoznala, pri čemer odločna vztrajata, je bil njun priziv zav.njen.
— Razprava proti Paskijevlču !a Thierryju je bila v četrtek prekinjena. Zanimanje za to razpravo se je nekoliko po-leglo_ in ni vsaj več takšnega tazburjenja, kot je bilo prve dni. V razpravni dvorani so se zadnje dni svefikali že prazni sedeži. Večinoma prevladuje med gledalci ženski svet. Tudi na hodnikih pred razpravno dverano, kjer je bilo začetkoma izvršenih v gnječi več žepnih tatvin, zadnje dni ul bilo mnogo radovednežev. Splošno nnenj; je. da bo razprava končana tekom prihodnjega tedna. Kdaj bo izrečena obsodba, st še ne ve.
Dopisi.
— Najelegantneje božični dar je umetniška slika ali kip. Strokovno udruženje ju gos lov. oblikujočih umetnikov daje proti vpošiljatvj znamke za odgovor brezplačne informacije glede umetniških naročil vsake vrste za celo državo. Adresirajte: S. U. J. O U. Ljubljana, Tehn. srednja šoia.
— Opozorilo. Tovarna čevllev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te, prilike.
., T, ,Pe,re ,n svef,°lika se le v Kolodvorski ulici št. 8 kar najlepše.
— Zahtevajte povsod našo domačo ko-Insko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Sokolski vestnik.
Sokolsko društvo Ljubljana II priredi danes, v soboto dne 8. decembra, ob pol 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki. Po telovadnem nastopu zabavni večer s plesom.
Is drtfišfvensga življenja.
— Akademikom! V nedeljo dne 9 decembra ob 12. uri se vrši v zbornici univerze protestna skupščina celokupne akademske omladine na univerzi v Ljubliani Proti nastopu beograjske policije, ki je dne 25. novembra t. 1. s puškinimi kopiti in potegnjenimi sabljami batinala in pretepala beograjsko akademsko omladino in ji z zasedbo univerze zabranila vstop na univerzo, kamor se je hotela zateči pred nečuve-mm postopanjem beograjske žandarmerije. Akademiki! Udeležite se protestne skupščine polnoštevilno, da na ta način branite avtonomijo naših univerz! — Obravnavalo se bo tudi kršenje avtonomije zagrebške univerze, kjer Je o priliki volitev v Jugo-slov. podporno društvo udrla polidia na univerzo. - Meddruštven odbor.
Jugoslovenska tatica.
— V Moravčah je bil dne 2. decembra protestni shod proti nasilju Italijanov nad našind brati v Primorju. Shod je priredila podružnica Jugoslovenske Matice. Shod je otvoril predsednik podružnice g. Cerar, ki je po, kratkem pozdravu oddal besedo profesorju Zgrabl’ču Iz Ljubljane. V jedrnatih besedah Je orisal profesor Zgrablič vse trpljenle naših bratov in ves barbarizem Italijanov. Protestni shod je sijajno uspel in dokazal, da čuti tudi naše kmečko prebivalstvo z brati tam preko. — Popoldne je priredil učiteljski zbor v Zadružnem domu šolski mladini Miklavžev večer. Miklavžev večer je bil posebno pomenlj'v vsled lepega govora prof. Zgrabliča, ki ie pojasnil navzočim otrokom in staršem pomen 1. decembra. Po govoru se je razvila prosta zabava ta le ves večer sijajno uspel Moravče so se tako vnovič izkazale kot zaveden naroden kraj.
Celjska porota.
Celje, dne 7. iecembra.
ZLORABA URADNE OBI ASTI.
Danes v petek se Je pričela razprava proti carinku Evgenu Grünwaldu In tova rišem radi zlorabe uradne oblasti. Sodnemu dvoru predseduje dr. Bračič, votanta sta dr. Nendl in dr. Novak. Zapisnikar: Senica. Obtožence zagovarjajo dr. Kalan, dr Božic dr. Orožen in dr. Hodžai. Obtoženec Evgen Grünwald, carinik iz Celja, nadalje: Rafael Löwy, starinar v Banjaluki. Izak Finzi. agent v Sarajevu, Izak Baruch, starinar v Banjaluki, in Izak I.öwv, agent v Sarajevu. Dvorana je nabito poina. Evgen Grünwald je kot carinik celjske carinarnice zlorab:! uradno oblast ier povzročil državi občutno škodo s tem. da )a od-premil v dobi od 10. do 23. avgusta 1923 na celjskem kolodvoru 18 nepregledaniii košar in kovčkov z monopolnim blagom med temi 6 košar cigaretnega papirja in 7 košar saharina med raznim manufaktur mm blagom. To blago je bilo vredno več milijonov kron. Za to neocarinjeno .tdpre-mo si je dal plačati od Rafaela Löwyja Izaka Finzijta, Izaka Barucha ta nekega Majerja 100.000 kron in zlato uro, čeprav za poslovanje ni bil upravičen. Omenleri so dogovorili to zlorabo uradne oblasti namenoma Grünwaldu je Izročil odkupnino deloma Rafael Löwy, deloma pa Izak Ba-t i 'J „Flnzi’ hi ie v ta namen posodil Ra-faelu Löwyju 40.000 K. Izak Löwv na še „n tovljeno vsoto. Raf iel in Izak -3- ?VKtusta zapeljati tudi policijskega kom sarja Ivana Tkalčiča v Zn-grebu k zlorabi oblasti z nasvetom, na! bi Jima proti nagradi 120.000 K Izročil zanle-njeno blago. Seveda brez uspeha. Obdoi-ženec Grünwaid priznava delanje" v solni meri tako da se je lahko ugotovilo tri slu-čaie zlorabe uradne oblasti. Obtoženci na-
r ziiino ZZ:m?^no- Z^variatose različno. Deloma priznavalo, deloma pa se
vmešan? VpProtIsk,via- Senat stavil 14 yP^*anl- Razprava se bo naJaljevala Še
hodnji številki0 iZidU b0m0 POr°iali V Prl'
— Iz Notranjih goric nam poročajo: Kakor bi živeli ob morskem obrežju, tako je bilo v južno smer od naše vasi vse pod vodo. ki je zajela tudi dve hiši v taki višini, da je odtekala skozi okna. Železniški most pod katerim drži cesta na Podpeč, je bil do polovice v vodi in cesta seveda vsa preplavljena. Malokdo pomni tako velike povodnji. Ker so poljski pridelki pod streho, nam jih voda ni mogla odnesti ali uničiti. kar nam je vsekakor v samo srečo. Letina je bila splošno dobra, ali živila so kljub temu draga, kar občutijo najbolj ljudje, kateri nimajo najmanjše njivice. Tudi z drvi se siromak težko preskrbi za zimo, saj stane kubični seženj 1350 kron, kar *e pač pretirano drago, saj se v Ljubljani dobe po tej ceni, ako ne boljši kup. Tukajšnji kmet dobro živi. Glavni njegovi dohodki so v živinoreji in pa v gozdovih. V dobrih letinah mu pa tudi polje marsikak tisočak t hišo prinese.
Borzna poročila.
Beograd, 7. dec. Devize. Dunaj 0.1242—0.1245, Budimpešta 0.465—0.48, Bukarešta 44.50—44.75, Ženeva 1543—1545, London 386.50—385.75, Milan 383.75—384, Newyork 87.75—88, Pariz 477—478, Prag» 258-258.50, Sofija 66—67. Valute, dolarji 87—87.50, romunski leji 43—43.15.
Zagreb, 7. dec. Devize. Dunaj 0.1240—1250, Budimpešta 0.47—0.48, Bukarešta 46.50—0, Italija 383.50—384.50, Lon-don izplačilo 38625—387.25, London ček 385—386, Newyork ček 87.50—88.50, Pariz
472.50—	480, Praga 257.75-258.75, Svic* 1540—1550, Varšava 0.003—0.004, dolarji
86.50—	87, francoski franki 467.50—472.50. rumunski leji 40—0, ital. lire 378—380.
C u r i h, 7. decembra. Newvork 573, London 25.02, Pariz 30.75, Milan 24 85, Praga 16.75, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.95. Beograd 6.475, Sofija 4.32, Dunaj 0.008075 avstrijske krone 0.008075.
Praga, 7. decembra. Dunaj 4.58. Berlin 7.775, Rim 149.75, avstri’ske krönt 4.62. italitanske lire 148.25, Budimpešta 17.275, Pariz 185.25, London 150.50, New. York 34.45, Curili 603.75, Beograd 39 05.
Dunaj 7. decembra. Devize Beograd 804—808, Berita 14.70—15.30, Budimpešta 3 67—3.77, Bukarešta 3.61—3.63, London 309.300—310.300, Milan 3079-»tal, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3822—3838, Praga 2075- 2085, Sofija 528-532. Curlh 12.375—12.425. Valute. Dolarji 70560— 70.960. bolgarski levi 506—514, nemške marke 13.70—14.30, angleški funti 307.500-309.100, francoski franki 3775—3805, Italijanske lire 3045—3065, jugoslovanski dinarji 803—809. romunski leji 350—354. švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2052—2068, madžarske krone 2.15— 2.36.
Berlin, 7. dec. Dunaj 59.850.000, Mi-lan 181.545.000 000. Praga 123/90,000.000 Pariz 223.440,000.000, London 18,445.250 mi. lijonov Newyork 4,189.500.000.000, Curit 730.170,000.000, Beograd 47.281,000.000.
X Telefon Trst-Dnnal. V svrho razširitve poslovnih zvez z Avstrijo namerava Itailia razširiti direktno telefonsko linijo Trst-Dunai. Obenem namerava zgraditi v smislu sporazuma Portoroso te efon. zveze Trst-Dunai-Praga preko Trbiža In Leobna.
— Opozarjamo na razstavo vseh modnih novosti za dame in gospode — splošno znane In solidne tvrdke P. Alagdič —, ki le otvorlena danes v soboto 8. in Hitri v nedeiio 9. decembra. Cenjenim čitateljem svetujemo, da sl jo sigurno ogledajo ter iz-bereta primerno božično darilo.
Olavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha GaberšeV Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
— Kino »Ljubljanski dvor€ igra sa~ mo še danes — soboto krasno družabno pustolovno dramo v 6. dejanjih »Zgrešeno življenje«, v glavni vlogi filmska diva Anita Berber. Slike v I. dejanju nam predstavljajo naravne, zelo krasne planine, ki so za hribolazce prav poselbnega užitka — ostala dejanja se vrše na Dunaju in vidimo slike dunajskih parkov jn javnih poslopij. -V nedeljo, pondeljek in torek se pred vaja izredna komična veseloigra »Patty jevi svatje« z najboljšim svetovne znanim filmskim komikom Patty A; buckle. Ime tega komika jamči vsake mu gledalcu najboljši užitek iu vese; zabavo.
Podpirajmo
bedno dijašftvo!
KINO TIVOLI
Senzacija I 'im
.Nočkraljicelsobeoir
v glavni vlogi Fern Andra od 6. do 9. decembra.
Vremensko poročilo.
Jutranje Novosti." _ Ljubljana, dne 7. decembra 1923.
Kraj
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Zagreb
Beograd
Dunaj
Praga
Inomost
Barometer
Zračni
tlak
Zračna
temper.
Vetei
7587
7601
762-5
757-1
757-0
7590
7613
759-2
Oblačno O — 10
Padavine mm
jug. zap.
brezv,
sev. zap.
brezv.
sev. zap
dež
sneg
megla
dež
sneg
megla
brezv.
obl
vinu
14-6
19-0
19-0
16-0
Temperatura nilya
ju!. Zeyer:
Eompoči in Homnrnsaisi.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
»Prišla sem domov,« je nadaljevala, »pokleknila sem pred svoje častite starše in jim vse povedala. Sedaj šele sta prvič v naši nesreči oba zastokala: »Nesrečno dekle, njena besnost te pogubi! Zbeži, zbeži, midva bova sama prenesla njen srd!« Bila sem pobita. Videla sem prepad, na katerega rob sem privedla svoje starše. Sedaj ni bilo najmanjše nade več v njihovo rešitev. Oblaki nad njihovim obzorom so vedno bolj temneli, vedno bolj grozili. Niti misliti nisem mogla več in starši so v strahu zame, kakor v omotici vedno le ponavljali: '»Zbeži, zbeži!« Šla sem na vrt, vzduh v sobi me je dušil. Tam pod drevesom je stala, kakor da jo je poslala usoda, soseda, trda, a pravična žena, katere celo življenje je bilo samo dolga borba z nesrečo. Govorila je z menoj o pogubi, ki grozi naši hiši, in rekla slednjič: »Časi, ko so otroci vršili do skrajnosti svojo dolžnost napram staršem, so že davno minuli. Dandanes ne živi več otroška ljubezen. Preje bi se bila deklica na tvojem mestu prodala, da bi pomagala staršem.« Udarila sem se z dlanjo po čelu, v moji duši je bilo svetlo. Da, tako je velevala dolžnost! Toda kako naj uresničim svoj nagli sklep? Žena je menda uganila moje misli. »Rodbinska zadeva me kliče v Jedo,« je rekla in uprla zvedavo svoje oči vame. »Kdaj pojdete?« sem vprašala. »Danes zvečer.« »Pojdem z vami — toda niti besede o tem, kar sva govorili!« Prikimala mi je !n jaz sem poiskala svoje starše. »Oče,« sem rekla In srce mi je umiralo v prsih. »Oče, ljuba mati — bojim se kneginje. Ah, ko bi smela zbežati!« Na obrazu sem jima čitala težke misli — mislila sta, da ju hočem zapustiti iz sebičnega strahu v najtežjih trenutkih, toda nista se izdala niti z besedo, poljubljala sta me, me blagoslavljala in vzkliknila: »Zbeži!« Rekla sem jima, da gre naša soseda v Jedo in da pojdem z njo. Starši so me skrivali prav do večera, ker so se bali, da bi me mogla kneginja
zasledovati. K večeru sem odšla s sosedo zdoma. O, Gompači, kako bolestno je bilo slovo! Ah, starši so mislili, da bežim iz strahu, jaz pa jim nisem smela povedati, da grem zato, da bi se zanje žrtvovala, da hitim iz ljubezni do njih še v nekaj hujšega, nego v smrt! Ah, Gompači, kako bridko, kako bedno je človeško življenje!«
Zakrila si je oči. Tiho je bilo v sobi.
»Tako si torej padla v prepad sramote brez pomoči, brez prijatelja!« je rekel mračno Gompači in si z nohti razrival prsi.
»O, iskala sem ga, iskala sem prijatelja!« je vzkliknila deklica. »Ko me je pripeljala naša soseda semkaj, v to hišo, ko sem se na pet let prodala za vsoto, ki naj bi rešila moje častite starše, tu se je še enkrat uprla moja duša z vsemi silami proti mojemu početju. »Ne,« sem vzkliknila. »No, to ne more biti! Nimam pravice, da bi se prodajala, nisem svoja, ampak last ljubljenega moža; Gompači je moj gospod, njegova je moja kri in moja duša!« Tu mi je prišlo zopet na misel, da se nisi vrnil, da si name pozabil, da me torej ne ljubiš več! In to je bila najbridkejša ura. »In on živi tu, morda ne daleč!« sem kriknila. »On mi bo pomagal, četudi je morda ugasnila njegova ljubezen do mene!« Prosila sem jih, da bi mi dali nekoliko ur za premislek. Storili so mi po volji. Zapomnila sem si ime onega moža, ki si ga rešil v brlogu razbojnikov. Našla sem njegovo hišo. Vedela sem, da bom tam izvedela zate. »Tudi če me ne ljubi,« sem si mislila, »mi bo pomagal iz usmiljenja!«
»Gorje!« je vzkliknil Gompači, »mar nisi nikoli dobila skrinjice, ki sem ti jo poslal po glumaču An-chinu, ki mi je trdil, da je tvoj sorodnik?«
»Oh, dobri An-chin nas je obiskal in dal mojemu očetu svoje skromne prihranke. Res, govoril je o neki skrinjici, ki mu jo je nekdo izročil zame, toda vrgel jo je proč, ker je menil, da skriva čare...«
»Nesrečnik!« je vzkliknil Gompači. »V tej skrinjici je bila tvoja denarnica, ki bi bila gotovo zadostovala, da bi bili rešeni vi vsi!«
»O, moj Gompači, torej si vendar mislil name? In dobri An-chin mi ni povedal, kdo mu je Izročil to skrinjico! To nam je bila nepojmljiva uganka! In
morda je bilo tudi pismo v njej, besede zvestobe in ljubezni? Jaz pa sem mislila, da si me pozabil!«
Kako nežno ga je objela in kako bridko si je očital v duši pri njenih besedah!
»Ti si šla torej v hišo mojega dobrotnika?« je vprašal, da bi preglušil strašno bol v svojem srcu.
»O, in tepli so me, ko sem rekla, da iščem tebe, in ko sem jim v svoji preprostosti povedala, da prihajam iz Josivare — takrat še nisem poznala popolnega pomena te strašne besede... In tvoj dobrotnik me ni spoznal, moj glas pa ni prodrl skozi njihov vrišč in jaz nisem mogla objeti njegovih kolen, nisem mogla prositi milosti, ker je preklinjal tebe, ko mi je rekel, da si zbežal iz mesta z neko ženščino, da ti grozi smrt, če se vrneš! O, Gompači, bila sem obupana, vrnila sem se sem, kupčija je bila sklenjena in jaz sem ostala. Soseda se je vrnila domov, moj oče je rešen, moja mati ve, da nisem zbežala iz strahu, da sem šla za grozno dolžnostjo, da sem žrtvovala strašno žrtev!«
Gompači je molčal, a njegova duša je bila kakor gost oblak in srce mu je krvavelo. Kako vse drugačna bi bila njegova usoda, ko bi ga ne bila zapeljala njegova norost in smešna ničemurnost, njegova pohlepnost po denarju in prazni slavi v zvijačne mreže užaljene Hotaru in preračunljivega Mubare!
Od bolesti se je zgrudil po tleh, mislil je, da umrje, deklica pa je klečala zraven njega in ga tolažila in njene oči, kakor oči golobice, so bile polne solz, ki jih je izželo sočutje z njim, ne pa njena lastna beda.
»In ti si živela tu v teh peklenskih mukah!« je vzkliknil in si z nohti razrival lice. »In ti nisi umrla, ti nisi nasilno končala svojega izdanega in zavrženega življenja!«
Tu se ji je zamračil obraz, vzela je nož in rekla:
»Vidiš, prijatelj moj in tolažnik. Ne samo enkrat je bil blizu mojemu utripajočemu srcu, ne enkrat samo sem bila pripravljena h krvavemu činu. Včasih se strese cela Josivara kakor od groze, godba utihne, luči kakor da ugašajo, lahkomiselne besede umirajo na ustnah, smeh se izpreminja v napol potlačeno ihtenje: dogaja se tako, kadar pri-
teče temna kri obupane samomorilke izpod zaprtih vrat njene pozlačene kletke in potrka grozna vest o tem kakor ponočna pošast na naša okna. Tu stopi zgled te zadavljene žrtve nam vsem ostalim kakor prikazen odrešenja pred dušo in nas vabi in-vabi... Toda odgnala sem doslej migljaje sladkega^ odrešenja... Prodala sem jim to telo za svoje starše, njihovo je in ne več moje... Ne morem’ razpolagati z njihovo lastnino! Moja duša pa je svobodna... Ta je letela za teboj v mislih in sanjah, ta ni smela oditi v sinjino in v neskončnost, kjer ne', bi našla tvojih sledov!... Vedno sem upala, trdno sem verovala, vedela sem, da te še enkrat uzrem-moj dragi, in zato sem živela! ...«
(Dalje prihodnjič.)
u Brata Pohlin i.dr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rinčic za čevije, kovinastih gumbov t
Lfubijana I. poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
Navadni gladki, politirani, pleteni. Edina tvornica v Jugoslaviji, ki izdeluje bičevnike iz pravega koprivovega lesa.
V najkrajšem času bova montirala najmodernejše stroje, da bodeva lahko postregla cenj. odjemalcem v vsaki množini po najnižjih cenah.
Prva jugoslovanska tvornica bščevnikov
Ogrin I P@ric„
Laverca pri Liuhijani.
Poljedelski
stroji
Mlini
Zase
Gatri
Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne
a
Lastna livarna železa in kovin
Krožne peči
Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne , sušilnice Transmisije Mlinsko - kamenje umetno §n naravno
Centrala: Blansko (Č. S. R.5.
Zahtevajte prospekte in ponudbel


'V“:."; • .•w.y.-.-f
j
1
Kašelj, prehlajenje grla In hripavost
odstranlulejo na]bol)ie
Kaiserove prsne karameie
z zašCItno znamko »Tri Jela".
Dobivajo se povsod! "M
„RAVE“, d. d. Zagreb.
v,	s 'l1 Vv • ■••"•‘ V
Sentjanški premog
vseh vrst, popolnoma Cisto opran, nudi po lastnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah
prodajni urad
šetjanškega premogokopa
And. Dakil, Ljubljana
Krekov trs 10.
'‘S"','

umetno gnojilo za
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Gena zavojčku Din 3-—. Razpošilja društvo
„Vrtnarska šola“ v Hiranju.
Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria“.
mmm:
priporoča po ugodnih cenah oblačilna industrija
Ljubil
Gosposka ulica 7

mvojr „
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za miadino
je Izšlo koncem novembra 1.1.
v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25-—, v luksusni izdaji
po Din 30*—.
Poštnina posebej po Din V— odnosno za luksusno izdajo po Din 1 -SO'—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trg 8.
Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000
Podružnice:
s
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
/
l'1
Celje
Dubrovnik
Eicegnovi
Jelša
Kotor
Kranj*
Ljubljana
Maribor
Sarajevo Split Šibenik Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA,
ASiliran! zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst Opatija. Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City.
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso. Antofagasfa. Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr.
1
Ji», iponso ID IPIDO Pii
ing. Rudolf Pečlin
Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomobili in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstnikcijske svrhe. — Tovarna poljedelelskih strojev, livarna za železo in kovine P. FARIČ izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
Maribor, Trubarjeva ulica 4.
Telefon Interurban Štev. 82.
m
n»
:
i
I

PO cu
dovito nizkih cenah kupite letos
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v vele-W),„ v trgovini R. Stermecki, *	^ JsUr * Celje. Trgovci engros-cene.
Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod
štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. S
Stermecki.


PODRUŽNICE:
I	1
Maribor Novo mesto Rakek
SSovenJgradec * SSovenska Bistrica
Šelenburgova ulica Stav. 1
KAPITAL In REZERVE DIN 17,300.000'--
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje. --------
•••••••••e»*

Brzojavi: Trtfovaka
:-t	vH“-«;c«:»«i ’.“>'**«'


Telefoni: 130, 140, 458


EKSPOZITURE:
Konjiča
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v kolodvorski ulici»
fY\-,	i», :
fadflfa in tiska *Zv«*aa tiskarna in fcsJbrssim« ▼ Ljubljani
Ernest Denis in Jugosioveni.
Erliest Denis je bil profesor na Sor-bonni in ustanovitelj Instituta za sl»-vanske študije v Parizu. Ta veliki francoski zgodovinar je posvetil svoje življenje delu za Slovanstva Koliko-krat so mu očitali doma, da je zaslepljen srbofil in slavofil. Toda objektivni učenjak se ni dal ustrašiti, neumorno je propagiral idejo slovanske solidarnosti, ki pa naj bi bila le predstopnja od narodnosti k človečanstvu.
Predvsem za časa svetovne vojne Je uporabljal svoje znanje slovanskega sveta in zveze s češkoslovaško in ju gbslovensfco emigracijo za to, da je kot publicist neutrudno deloval in navduševal Francoze, naj vstrajajo v svojem pravičnem boju, ki jim bo prinesel la-jVOriko zmage, podjarmljenim narodom, Cehoslovakom, Jugoslovenom in Poljakom pa težko pričakovano svobodo.
1 Dovoljno zahvalo pa Denis ni dobil za svoje znanstveno in publicistično delovanje. NI bil izvoljen članom aka Kemije, kot njegov rival Louis Leger. Baje pa zato, ker je bil protestant in k»r je včasih preostro pisal. Kar se !ü£e prvega, je očitek silno krivičen, kajti Denis ni bil noben verski fanatik, nasprotno ravno v verskih zadevah Jakšo toleranten duh.
Ko je za časa mirovnih pogajanj priredilo društvo »Foi et vle« (Vera in življenje) vrsto predavanj o osvobojenih narodih, je Ernest Denis govoril o 'Cehih, naš pariški poslanik VesmČ pa o Srbih.
Največje veselje je pa imel Denis, ko se je uresničila njegova srčna želja in se je ustanovil Institut za slovanske študije v Parizu. Na žalost je prej legel v grob, predno je začelo to njegovo dete rasti In procvštati. Ta institut ni mogel lepše proslaviti spomina na velikega pokojnika kot s tem, da je izdal letos kot drugo knjigo svoje znanstvene zbirke zbrane spise Denisove o Jugoslovanih z naslovom »Od Vardarja do Soče«*.
Iz te knjige razvidimo globoko Denisovo ljubezen do Jugoslovanov. S kakim navdušenjem brani naše pravične zahteve napram italijanskemu imperijalizmu! Njegov ideal je bil svobodno sklenjen dogovor med Italijo in Jugoslavijo, s sodelovanjem velikih zaveznikov, ki bi dal obema narodoma popolne meje in enotnost naroda, v smislu kot je Renan definiral narod.
Nas Slovence pred vsem zanima njegova v tej knjigi ponatisnjena kritika Krekove knjige o Slovencih, ki je izšla 1. 1917 v francoskem prevodu
* Ernest Denis: Du Vardar ä la Sotcha. Edition Bossard, 43, rue Madame, Paris, 1923.
(Ivan Krek: Les Slovenes, traduit de Fallemand par A. U. — Paris, Alcan, 85 str.).
Pisatelj najprej pravi, da so Nemci med vojno kmalu uvideli, da brez sodelovanja Slovanov ne bo lahko doseči končne zmage in da so se začeli zato skušati približati polagoma slovanskim plemenom, ki so jih do takrat hoteli na vse načine uničiti. Treba je bilo zbližati Slovane in Nemce, razpršiti predsodke, ki so jih imeli Nemci napram Slovanom. To se je pa dalo le s pomočjo knjig, ki bi Nemcem razložile, kdo so Slovani. In tako je g. Krek, kranjski poslanec v Reichsratu in eden glavnih voditeljev slovenske katoliške stranke, napisal za Nemce knjigo o Slovencih. Toda ni imel sreče. Čeprav se je z malo izredno ponižnostjo potrudil, da se umakne temnim vprašanjem, mu je vendar knjigo cenzura zaplenila. (Op. Izšla je bila pri založniku Die-derichsu v Jeni v Nemčiji).
Ker so bili nekateri Čehi silno hvalili to delce, ga je Denis prečital v francoskem prevodu. Toda pravi, da ne more deliti njih mnenja in da ni popolnoma zadovoljen z njim. Predvsem prevod ni preveč dober, nekateri stavki so prav nerodni, drugi pa nerazumljivi.
Nato nadaljuje:
»Knjiga g. Kreka ne vsebuje ničesar privlačnega: precej slabo je sestavljena in vse preveč izgleda kot članek, spisan za besednjak. Vem, da je v takem slučaju naloga pisatelja, ki nas hoče spoznati z narodom, o katerem skoraj ničesar ne vemo, še mesta ne, kje se nahaja na zemljevidu, težavna in delikatna. Kako naj napravi na čitatelja utis intenzivnega intelektuelnega življenja, ne da bi podal mnogo imen; toda ta imena, ki ne povedo ničesar, se izgube v temni množici in ne puste nobenega sledu v spominu. V propagandni knjigi, ki je določena za široko občinstvo, pisatelju ni treba, da je popoln, in če je spreten, bo izbral samo glavno; brez usmiljenja bo pa izpustil pisatelje drugega reda, in če bi bili tudi njegovi najboljši prijatelji. Omenil bo samo nekaj imen, ki res kaj predstavljajo. Nasprotno pa bo skušal orisati z natančnimi potezami redke izvoljence, ki jih omenja, analizirati njih glavno delovanje in podprl bo svojo sodbo z navedbo dokazujočih citatov.«
Kdor bo neki dan napisal v kateri-kolem svetovnem jeziku knjigo o nas Slovencih, z namenom, da seznani tujce z nami, z našo zgodovino in našimi kulturnimi stremljenji, bo moral uva-ževati to Denisovo kritiko. —
Dr. P. y. B.
Društvo narodov in grško-itaišjanski
spor.
(Od dr-ja Lazara Markoviču. Cena 5 Dinara, »Narodna Samouprava^ a. d.)
Jasnovidec.
Za proslulo Madame de Thebes, ki je baje uspešno prerokovala mnogo svetovnih dogodkov, je nastopU v Parizu nov bisfcro-gled, profesor Raymond, nekak Nostradamus, avtor prerokovanj »Centuries«. Že lani je slutil dogodke tekočega leta: zasedbo Poruhrja, vrtoglavosti Etne na Siciliji, potres na Japonskem, smrt predsednika Hardlnga in še mnogokaj, kar se je izpolnilo. To vam je tič!
An drč Laphin, sotrudnlk pri »Intran-sigeantu«, ga je poprašal o dogodkih leta 1924. In Raymond je odprl preroška usta: Nemci bodo plačali svoje dolgove, ne samo v blagu, temveč i v gotovini. Renanlja postane neodvisna ljudovlada ta Rusija poprosi za vstop v Društvo narodov. Poincarč ostane vsaj še eno leto na krmilu, volitve privedo Zbornico bolj na desno, nego je ianašnja. In naš »kvara žugčn« napoveduje
komunistom ta sploh levičarjem, da bodo dobili batine. Dii avertite omeni Bog nas varuj zlega, bi dejal njih vodja, lyonski župan... Leta 1925 bo Fancija poplačana, pobogala in pobotala se bo z iztreznjeno Germanijo ta ji omogočila posojilo. Nobene osvetne vojne se ni bati. L. 1938 bodo Francozi ta Nemci združno korakali. Vprašanje medzavezniškega dolga se reši v 8 ali 10 Letih in lako bo, kakor da ga ni treba plačati ... Naš bistrovidec vidi vse vedro in veselo razen za Anglijo kateri pretč grozne preglavice. V neka! letih jo natepe blok Francija—Kalija—Rusija—Nemčija. Izgubila bo vse prekomorske posesti. Lloyd George, vrnivšl se na krmilo, bo igral pomembno vlogo v teh posvetih.
V Beogradu je imel bivši minister in poznani profesor-strokovnjak dr. Lazar Markovič predavanje o društvu narodov in o grškoHtalijanskem sporu. To predavanje je sedaj izšlo v posebni knjižici
Predavanje za nas ni zanimivo samo za to, ker podrobno opisuje dogodke v društvu narodov ob priliki omenjenega spora, temveč tudi za to, ker je iz njega razviden pomen društva narodov v splošnem in za našo državo posebej in pa zato, ker je razpravljanje tega spora pred društvom narodov v precejšnji meri tudi vplivalo na reševanje re-škega vprašanja.
Uvodoma knjižica na kratko omenja organizacijo in delovanje društva narodov. Nato preide na naš zunanjepolitični položaj ter oriše cilje naše države, ki jih konkretizira kot organiziranje narodnih sil na znotraj in sodelovanje z našo narodno kulturo na zunaj v mednarodnih odnošajih. Naš zunanjepolitični položaj se je po vojni temeljito izpremenil, kajti iz male Srbije je nastala velika kraljevina Srbovi, Hrvatov in Slovencev z 600 km morske obale. Nadalje ima naša zunanja politika zelo težke naloge z ureditvijo naših odnoša-jev s sosedi. Najtežji so naši odnošaji z Italijo, dalje z Bolgarsko. Zelo neugodno je za nas, da na pomoč Rusije, nekdaj močne zaščitnice Slovanstva sedaj absolutno ne moremo računati.
Nato preide dr. Markovič na samo razpravo o grško-italijanskem sporu pred društvom narodov ter že uvodoma omenja, da je postopanje Italije takoj spočetka omajalo zaupanje javnosti, ki ga je imela dotedaj v društvo narodov. Iz celega predavanja dr. Markoviča kakor iz celega poteka dogodkov pred forumom društva narodov izhaja z nepobitno jasnostjo, da je bilo postopanje Italije v njenem sporu z Grčijo popolnoma neupravičeno, samovoljno in proti vsem mednarodnim načelom.
Italija je zahtevala od Grčije, katero je delala odgovorno za znani umor italijanske delegacije na grškem teritoriju, zelo pretirano satisfakcijo. Grčija je pristala na satisfakcija v 'kolikor italijanske zahteve niso kršile grške suverenitete. Italija je odgovorila na to grško izjavo z zasedbo Krfa, pri kateri so padle tudi človeške žrtve ter je imela celo toliko drznosti, da je označevala ta akt svojega neverjetnega imperijalizma z »pacifističnimi merami«. Grčija je nato kot odgovor predložila zadevo društvu narodov v razsojo. Tu pa Italija ni hotela priznati pristojnosti društva
narodov za razsojo spora. Mnenja vseh držav sveta, ki so včlanjene v društvu narodov, so se strinjala z mnenjem angleškega delegata lorda Roberta Cecila, da je društvo narodov pristojno za razsojo nastalega konflikta^ ki bi zamogel povzročiti novo vojno. Poleg tega je izjavili lord Cedi na seji društva narodov, da ne more razumeti, kako je mogoče, da se najde na svetu država, ki si upa označevati zasedbo tujega ozemlja, ki se je izvršila nasilno in celo z nedolžnimi človeškimi žrtvami, kot »pacifističen« akt. Tudi v tem so se strinjali vsi zastopniki včlanjenih držav v društvu narodov.
Italija pa je trdovratno in uporno vztrajala na svojem čudnem stališču ter se je sklicevala na konferenco ambasadorov, ki je med tem prevzela zadevo v razpravljanje. Vendar bi Italija gotovo propadla, da ni našla podpore v Franciji. Francija, katere odnošaji z Italijo so zelo dobri, ni hotela dopustiti diplomatičnega poraza Italije, zato se je protivila angleškemu stališču ter na ta način pripomogla, da je ušla Italija silnemu diplomatskemu porazu, ki ji je že prav resno pretil.
V nadaljnjem opisuje dr. Markovič, kako se je končno rešila ta zadeva ter navaja vprašanja, ki so postala aktualna vsled omenjenega spora in ki jih društvo narodov še ni rešilo. Končno Pa opisuje dr. Markovič tudi stališče naše delegacije na teh sejah društva narodov. Naša delegacija je stala na stališču popolne in izključne pristojnosti društva narodov, torej je pritrdila naziranju Anglije in večine držav. Toda naša država ni v svetu društva narodov, zato ni bilo formalnih govorov z naše strani, na drugi strani pa je vplivalo še nerešeno reško vprašanje, da je bila naša delegacija precej rezervirana. Ona ni hotela, da bi izgledalo njeno zadržanje kakor da je pod vtisom italijanskega ^diktata, niti se ni hotela aktivno vmešati v spor, ki so ga imeli drugi razrešiti. Nas je najbolj zanimalo reško vprašanje in zato smo ocenjevali refleks grško-italijanskega spora z ozirom na to vprašanje. Takoj smo spoznali, da si bo Italija po dogodkih pred društvom narodov radi svojega spora z Grško precej premislila, podvzeti slično mero tudi na Reki, zlasti še zato, ker je odjeknila zasedba Krfa zelo nepovoljno po vsem svetu. In res si Italija ni upala zasesti Reke, mi pa smo izrabili ugodno priliko in ojačili naše stališče v reškem vprašanju z registriranjem rapallske pogodbe pri društvu narodov.
rilo skupno Vždušno ministrstvo, a do dar nes je stvar še pri sklepu.
V	Franciji se 4 ministrstva vtikajo v, aeronavtska vprašanja. Vojno, pomorsko in kolonijsko morajo skrbeti vsako za svoj zračni promet, četrto (javna dela) se bavi s civilno zrakoplovbo in izvršuje splošne zadače vseh ostalih zrakoplovnih panog. Take proučuje vse aparate, ki jih od njega zahtevajo ta ministrstva, skrbi za gradnjo Vseh aeroplanov, opravlja meteorološke posle itd.
V	Italiji se je nedavno osnoval visok komisarijat za aeronavtiko, pod vodstvorj) ministrskega predsednika, ki si silno pri zadeva za razvoj zračne plovbe.
V	Belgiji je bojna aeronavtika dalek« jačja od civilne, obe pa sta podrejeni ministrstvu narodne obrambe.
V	Angliji poznajo zračno ministrstvo, ki obsega pet vodstev: vojaške in roornai riške zračne sile, civilna zrakoplovka, zrač. ni sosvet, tehniški oddelek, finančni odsek
Zadnjih šest držav ima znatno zračnt brodo vje.
Trgovsko zrakoplovstvo se razprostira čez ves svet. Neko angleško poročilo ugotavlja, da ima pri tem Francija rekord daljav.
Aeronavtika.
Novinarstvo ie osnovna šola za diplomacijo.
_____________ Jean Bernard.
Iz življenja naših
dobrovoljcev.
Osja.
(V spomin Josipu P. iz N. na Ddanj-sikem.)
(Konec.)
Ko je nekoč že tretji dan oral ledino daleč od vasi tam spal v »zemljanki« na kožuhih in odejah, položenih na pustinjsko in močvirnato posušeno travo, ledoč, kar si je prinesel s seboj in pri-' Pravil vsakokrat zvečer pri ognju, in se veselil na sobotni dan, ko bo zagledal smehljajočo se Katjo na pragu, in na njen sladki poljub, glej, kdo se z vosom urno približuje po polju? Spoznal te Katjo in onemel skoro od veselja.
Bilo je že pozno popoldne, zato je Oretz ugovora odpeljal svoje konje k jaslim pod kolibo in jim natresel slari-tega ovsa, ko ga je poklicala, naj ji pri-le pomagat.
Z nasmehom mu je naznanila, da je pripeljala hrano zanj in krme za konje, ker pa je že pozno, mora prenočevati pri njem, zjutraj pa se odpelje.
Z vidno radostjo je sprejel to novi-K> in začele so se priprave za čaj in ve-r^rjo; nanesel je iz bližnjega gozda su-fih brezovih vej, tako da je kmalu zagorel velik ogenj, kamor je Katja prista-rtla čajnik z vodo.
Po skromni večerji v družbi z de-dico, ki bi mu jo zavidal kralji je Osja pripovedoval svoji družici o pastirskih ►gnjih, ko je pasel krave, o jesenskem fa.ru nočnih bukovih gozdov v svoji domovini: obl miši jo okoli pasu je sedel
Doslej je 18 držav, 15 v Evropi, 2 v Ameriki in 1 v Aziji, ki imajo oficijelno organizacijo zračne plovitbe. Baltske dežele: Estonija, Letonija in LItvanija, Finska in Švedska premorejo 25—30 avionov oz. hklroavionov. Na Norveškem je to število dvojno:	30 'aparatov za vojaško zrako-
plovbo, 20 za pomorsko. Na Madžarskem je bila za boljševiške dobe močna vojaška avijatika, ki ji Zavezniki niso pustili obstanka; civilnih letal imajo Madžari kakih sto. Na Poljskem obstoji zgolj vojaško letalstvo z 200 aeroplani. Slične so razmere v Braziliji, kjer bo na novo osnovana bojna zrakoplovba razpolagala z 250 stroji Na Japonskem je aeronavtika skoro izključno pomorska, blizu 500 avionov s 300 izvežbanimi privodniki. Za Rusijo nimamo zanesljivih podatkov. Oficijelno bi bilo 70
bb njej. Oba sta zrla v rdečo oglje pojemajočega ognja. Zmračilo se je in v bližnjem, proti Volgi se raztezajočem svetu, se je oglašala družina močvirnatih nočnih ptic. Nastopil je večer z jasnim zvezdnatim nebom, kjer so se pojavljale vedno svetlejše zvezde. Zrak je postal vlažen.
Katja je hotela ostati zunaj, željna slišati, kako se v močvirju snubijo ptice, gledati jasno nebo, posejano s srebrnimi lučkami. V hipu je bilo pripravljeno ležišče iz kožuhov, kamor se je položila in povabila dlruga k sebi. Privil se je k njej im ko so ga pogladili po licu njeni lasje, ga je nevidna sila potegnila k njenemu obrazu, poljubljal ji je krasno lice.
Mirno sta ležala in zrla k jasnim zvezdam; pripovedoval ji je sveto legendo o onem belem traku ki pelje od severa tja proti jugu, o večni cesti, sestavljeni k milijonov zvezdic, po kateri Potujejo trume nebeščanov k velikonočnim daritvam Boga v sveto mesto Jeruzalem, po tej mlečni cesti je tudi bežala sveta družina z osličkom v Egiptovsko deželo. V zvezdicah tega belega traka in okoli njega imajo duše zemljanov svoje bivališče, in ko se zvezda utrne, zemljan umrje. Katja je gledala v nebo in iskala svoje zvezdice; našla jo je prav blizu belega pasma in še drugo pri njej je izbrala za Osjo. Kar se je prva utrnila. Katja se je pritisnila k Osji, kakor da bi se branila pred smrtja hoče smrt ločiti, in gledala sta na ubo-Utihnila sta prestrašena, kakor da ju žico zvezdico, ki naj sedaj sameva brez Prijateljice, in glej tudi druga se je utrnila. Bila sta vesela radi nebeškega
eskadrilj s poprečno dvema letaloma, to pa zgolj v vojaške svrhe; za rdečo propagando: tako je tudi prekucuška Francija leta 1702. osnovala vojaško aerostacijo, z namenom, da bi baloni »metali oklice po deželah, ki jih obvladujejo podrepniki samo-silnlkov«. Nemčija teoretično ne sme posedovati vojaške aviatike, ali težko jo je nadzirati. Vse kaže, da si tajno naroča letalne stroje v Švici, Italiji, Nizozemski, kjer so se nastanile nemške tvrdke; za Rusijo je to nedvomno dejstvo.
Na Španskem vlada partikularlzem. Vojaška, pomorska ta civilna zrakoplovnja so odvisne vsaka od svojega ministrstva, brez vsakršnega spojnega organa. Podobno je v Zedinjenih državah, razen da je civilna aviacija povsem neznatna:	uporablja se
edino za prenašanje brzojavke. Sicer se je sklepalo, da bi se za vse tri panoge ostva-
—Založnik se išče. Gearges Lorit'r avtor pesmi »Paris-Rose«, bi rad našel založnika, ki bi mu natisnil to delo v
451.000	iztisih. Zakaj pa toliko? Ker je neki lahkoživi spis dosegel naklado
540.000	izvodov, češ: »Dokazati bi bdlo treba, da je Francoz, Id se je pravkar opijanil, zmožen iztreznitve, t. j. vzpostaviti nravstveno raznovesje (dodatna tisočina bi bila za treznost!)«. V tij zbirki so zbrani odmevi zadnje vojne, večne vojne: ljubavi, duhovne vojne itd.
— Taine. Francoski pesnik napol grškega pokolenja, Jean Morčas, se je šetal po Luksemburškem vrtu v Parizu ob sijajnem vremenu. Vendar je bilo ša malo ljudi. Kar ugleda pred seboj sivo-bradega gospoda, ki se je bližal drevtu, trgal zelenjavo in jo raztreseno spravljal v žep. Morčas pristopi k stražniku in ga vpraša, kdo je neki ta starina. »Oh, to je gotovo kak norec, ki prihaja včasi zarana sem in kvari rastline.« Ta »blaznih« je bil Hipoiit Taine, eden največjilr filozofov prošlega stoletja.
Cvetica, ki zaduhti, ko umre.
Znanka naših vrtov in parkov Je vsled modrih cvetov priljubljena košarica Ageratum mexicanum.* Dokler ta rastlina živi, nima nobenega posebnega vonja. Če pa pogine (bodisi, da se posuši ali pa zmrzne, ali če jo izpostavimo vroči zračni kopelji) razvija čudovito prijeten vonj po kumarinu, oni snovi, ki jo ima naš prvenec (Waldmeister) in višnja.
Živi listi te cvetice nimajo v sebi nobenega kumarina, ta nastane šele po njih smrti. Snovi, ki so v živi rastlini ločene, se strnejo v momentu, ko rastlina gineva in dajo povod novi tvorbi tu n. pr. kumarina.
Podobno je z različnimi kislinami in alkalijami v kemičnem laboratoriju. Dokler so tekočine hranjene ločeno, se ohranijo, kot take. Čim jih pa zmešamo med seboj, nastanejo nove reakcij« in ž njimi nova telesa.
Slučaj te cvetice (Ageratum) ni osamljen. Tudi sad vanilije ima v zrelem stadiju komaj opazljiv vonj. čudovit vonj po vanilijah dobi šele po smrti, ko se tvori dragoceno dišeči vanilin. Sedaj nam bo tudi jasno, zakaj diši senc tako prijetno, medtem, ko trava sploh ne vonja, ali pa vsaj čisto malo. V odmrli travi se ločene snovi zopet pomešajo, uvajajo nove reakcije in tvorijo nove snovi n. pr. kumarin in druge prijetne vonjave.	D. B.
Ker potiče iz Meksike.
znamenja, ki jima je naznanilo, da umijeta kmalu eden za drugim. Več nista zrla v nebo, ampak njegove oči so iskale dvoje lepših modrih zvezdic, ki sta se v blesku nebeških lesketali pod črnimi obrvmi
Skrivnostno nebo je razgrinjalo nad njima in nad vso zemljo svetel plašč, iz katerega je zrlo tisočero oči. Katja se je bala teh oči, ki so prodirale v njeno notranjost, pa si je zaželela noči zemljanke, kjer bi nanjo nikdo ne gledal.
Kakor peresce jo je prenesel iz ros-natega nočnega hlada in jo položil na ležišče iz suhe trave, pogrnjene s kožami zverjadi.
Kakor da sta vstopila v ozračje zakurjene kopalnice so dihala tla in stene vlažno in omamljivo toploto; razgreta kri se jima je še bolj razognjila. Krepkeje so se prižele ustnice na ustnice, vsaka žilica je trepetala v njunih tele-s:h. Njegova roka je gladila mehke njene lase, njene zaprte oči goste obrvi, m/paljeno lice, bežala po razgaljenem
'..tu, po okamenelih grudih k nogam
in začutil je drhtečo nagoto njenega telesa, razkril je tajnost ljubezni...
Postala je njegova žena daleč od ljudi in njihovih oltarjev v svetišču na-rave. Tiho je ihtela, ustnice moža pa so poljubljale roso z oči. V rahlem objemu sta se utrujena izgubila v bajnem svetu.
Zardelih lic In povešenih' oči, se je Katja zjutraj poslovila od milega druga, kateremu je darovala vse zaklade; vendar bila je prav trdno prepričana, da jih bo ta hrami kakor naMražfi biser.
Vse dni do sobote je živel Osja v sladkem opojen ju, kakor da bi oral z nebeškimi konjički na rajskih planjavah. Zavedal se je, da je Katja na veke njegova.
Ko je prišel sobotni večer s polja domov, mu je Katja padla okoli vratu in se zjokala. Ivan Petrovič in Marija An-drejevna sta spoznal^ da sta se našli njuni duši in telesi in blagoslovila sta ju.
*
Moj prijatelj je pomolčal, kakor da m nabiral moči, da prekorači žalostni del svoje zgodbe. Za trenotek je zopet nadaljeval s tresočim se glasom:
Hitro so minule ure sreče; brezčutno valov je matuške Volge ju je ločilo, življenje pa je izgubilo zanj vsako ceno.
Ko je na Binkošti odpeljal Marijo Andrejevno k njeni sestri in se drugi dan vrnil domov, je našel ljubljeno Katjo ležečo nepremično na postelji; obleka je bila strgana raz nje, vsa premočena, neučesanih, mokrih las. Priprte oči so strmele v strop; klical je svojo Katjo, preljubljeno, premilo, toda vse zastonj. V njenem obličju je bilo neka-' tu jega, odurnega, kakor da bi ne bila ona, ki ga je ljubila. Zaklical je v ta znani in nepoznani obraz: »Katja, golobička, vzdrami se in prebudi me iz groznih sanj!« Toda ona ga ni slišala, ni odgovorila.
Mahoma, ga je pa kakor blisk pre-šinila misel: »Katja je mrtva« in tedaj je, kakor kadar blisk ožari trenotno vso okolico, spoznal in vedel vse. Vedel je, kaj pomenijo hladne roke, mrtve oči; kmalu ne bo več videl njenega obraza, ne bo za več klicala: »Osja, moi golob-
ček, dragi«; začele so se mu tresti noge, srce s mu je krčilo, da je čutil ostre bolečine, glava pa je postajala tako prazna, kakor da ni v njej kapljice krvi. Zdelo se mu je, da nekam pada. zgubil se je v nekem temnem praznejn prostoru. Padel je na tla, ljudje so ga odnesli v drugo sobo.
Ko se je Osja zopet zavedel, je bil jasen dan. Odprl je oči in čutil, da sedi nekdo ob njegovi postelji. S tihim glasom je poklical: »Katja!« toda nje ni bilo, ampak mamica njena in njegova,
Marija Andrejevna se je nagnila k njegovemu obrazu in mu zašepetala: »Katja spl kaj želiš, Osja?« Bala se mu je povedati vso resnico in si je skrivaj otirala solze, kajti Katja je zaspala \ večnem snu.
Osja se je ozrl okoli sebe in čudno se mu je zdeloi, zakaj je pri belem dnevu v postelji, zakaj plaka Marija Andrejevna, čutil je namreč, ko se ie nagnila k njemu, da ji teko solze, in zakaj Kat. ja še sedaj spl
Hotel je vstati, da zve resnico, toda glava mu je omahnila na blazino.
Zaprl je oči in z napet jem vseh duševnih sil je skušal obuditi spomin na neki strašni dogodek iz sna. In res, spomnil se je.
Marija Andrejevna je gledala v njegov izmučeni obrazi videla spremembo v njem in glasno zajokala.
Spomnil se je tedaj Osja, da je nekje videl Katjo ležečo nepremično, hla-dno m okoli nje je bilo polno tujih ljudi. Jasno mu je bilo, odprl je oči, po-
gledal na Marijo Andrejevna hotel je vprašati, tod* jezik mu je bil k^kor
I. priloga »Jiitraniim	žlev. 261 z cta® B.	1^3,
Iz kulfumega sv@Sa.
jedan od naših mladih književnika.
(Ulderlko Donadini.)
Nadi se s dobrim društvom,
biti ćeš i ti dobar.
(Georg Herbert.)
Na užas svih literarnih gurmana 1 esteta, donosim ova] pasus Iz Georga Herberte, na Čelu portrea leđnog mladog hrvatskog pisca, kolt je i odviše rano umirao, a da bi ostavio trajniji spomen; koji je, usred nesretnih 1 nestaloženih prilika, večno lutao i tražio, prešavši tako često granicu normale. Govor le o mladom, rano premrlom piscu Ulderlku Donadiniu. I, kad se spomene to ime, mnogi naši »pošteni« ljudi iz Zagreba zaokrenu vratom. Ta to je, do Krleže, bio najbuntovniji čovjek, bez Krležine energije i snage. On je, jednom redkom sa-mosvešću, pljuvao po preuzvišenim i presvetlim glavama. On je čovek, koji nije nikad imao sto dinara u džepu, osuđivao se čak podignuti viku na pokrajinske names-nike i na sve umirovljene literate, babe ili •kako se već sve ne zove stanovita nellte-rarno-literarna kasta u Zagrebu, koja je uzela patent na sve ideje. 1 bio je zanemaren; za nj su znali I za nj su savsećaii jedino njegovi najbliži drugovi iz Kazališne kavane. Šira javnost doznala bi za nj po kakvom njegovom ekscentričnijem izgredu. Bez da se to iznosi na javu, potrebno je označiti uplive, koji su karakteristični za nj, jer njegovim putem Ide jedan veliki deo mlađih hrvatskih, a nažalost I srpskih pi-ron; za nj su znali i za nj su saosećali rimjerak u tome, recimo Augustin (Tin) vić i Veljko Petrovič; on, zastalno nije upiivisao na ove. jednostavno zato, što je mladi, ali on nam služi sada, posle njegove smrti (u proleću ove godine, a rodio se 1894.) kao jedan dokaz protiv svih tih marifetluka, protiv svih tih neprirodnih 1 zlokobnih pojava, koje su zahvatile našu mlađu literarnu generaciju, kao u Francuskoj za vreme Bodlera, Verlena, Remboa itd.
Ulderlko Donadini je počeo pisati pod znakom A. G. Matoša. Njegove »Lude Priče«. kolikogod umetnlčki zaostajale iza Ma-toševlh »Naših liudi«, »Krajeva«. 1 kolikogod se razlikovale i po idejnoj strukturi one ipak imadu mnoge zajedničke crte. U prvom redu forma i stimung. Ali to nije važno; da je Donadini ostao samo Matošev literarni epigon on bi bio mirni in sređeni čovek-građanin, na koga se ne bi osvrćalo, kao što se ne osvrće na jednog drugog epigona — Karla Hajzlera. Nego on se kasnije u umetničkom pogledu ipak dosta emancipo-vao od Matoša; nije nikako ostao pobornik L’art pour l’arta; nije njegovao, kao Ma-toš 1 njegovi učenici Vizner, Hajzler itd. takozvani hrvatski pejsaž. Nije bio oduševljen zapadnom, francuskom kulturom. Jedino se Matošu približivao 1918., kad je nacl-jonalni princip stavljao na prvo mesto, kako je nekako znao i Matoš raditi, samo uz širu koncepciju. Matoševu ekskluzivnom hrvatskom nacljonalizmu (koji je, uostalom, bio u teoriji, a u praksi Matoš je bio 1 te kakav naš čovek, živući na pr. dugo vremena kao izagnanik 1 literata u Beogradu) on je suprostavio nacijonalno jedinstvo Južnih Slavena. Ali i ako se on od Matoša u umetničkom pogledu dosta emancipovao nije se nikad oslobodio onog silnog društvenog uticaja Matoševa. Matoš, čija visoka literarna vaspitanost i predanje francuskom duhu donela je hrvatskom delu naše narodne književnosti jedan, dotada, neviđeni elegantni i gipkivi stil, doneo je sobom iz Francuske kult bohemije. Kult odanosti piću, ženi s dna života, morfiju. Bio je on pod silnim uplivom Bodlera, Verlena i »ubogog vraga« Remboa. To je preneo, kako je bio jaka i sugestivna duha na svoje učenike. Oni su, bez Matoševe jačine, te sve zle osebine povećali. Bez Matoševa nacijonal-nog ponosa, osećaiući prljavštinu naših javnih prilika, podali su se ništavilu, strasti, neurednosti. Smatrajuć se posebnom kastom, razrešivši sami sebe od svih ljudskih spona, oni su postali dosta ekstremni, dosta bezvrednl i govoreći običnim žargonom, abnormalni. Iz te je sredine nikao Donadini. Ipak je, videvši da taj put vodi u Veliko Ništa, zaokrenio u traženju poteza i pravaca, ostavio je Idejno francusku dekađnn-cu, on se okrenio prema Istoku. Već od mladosti voleo Dostojevskega baci se sada svom energijom na nj idući, prema svojim
vlastitim recima, na dno zla, da dođe na vrhunac dobra. Imajući neke telesne, fizič-dosti voleo Dostojevskega baci se sada se potpuno dao na psihopatološko seciranje samog sebe, pre iz manire, a poslije iz potrebe. Ronio je u dno duše; skakao je u ponore duševne katorge i, nešto hereditar-no opterećen, nešto usled neuredna života, a nešto usled upliva svih tih literarnih Rusa Raskoljnika. Idijota itd., on je postao sam takovim.
U takovom duševnom stanju pisao je brzo, nesistematski, dajući autoprojekciju tešku i sumornu do očaja. Svi njegovi »junaci«, pored nekih satira, nose osebine ruskih luđaka. I Skok i Semič i Petrović. Kroz vrlo kratko vreme on Izdaje osam knjiga: novela, romana, drama i feljtona. Kao: »Lude priče«, »Kamena s ramena«, »Bank«, »Kroz šibe« itd. Pored tih i ostalih knjiga, na koje, mislim, nije potrebno potanje upozorivati, on je 1915. pokre-nlo časopis »Kokot«, u kojem je on bio glavnim urednikom i saradnikom. Pojava tog časopisa, u toliko je važna, u koliko je u njemu, po prvi put kod nas Južnih Slavena propagirana ruska umetnost, kao što je, malo kasnije, 1919. »Plamen« Krležin propagirao rusku komunu.
Zamerivši se svojim pisanjem mnogim našim istaknutim ljudima Donadini ie doži-veo, da mu se i na smrti nije oprostilo. Stanovita zagrebačka žuta sekta uplivisala je na neke listove, da o njemu, šute. I oni su šuteli. A ipak je, po svojim delima, koja nisu, dabome, savršena, ali su ipak vredna, po svojoj dobroti, i, po svom negdašnjem aktivnom sudelovaniu u naciionalnom pokretu Ulderiko Donadini zaslužio više pažnje. Opširnije se s njim pozabavio u »Srpskom Književnom Glasniku« pesnik g. G. Krklec, oduživši se tako jednom našem vrlo talentiranom mladom I nesretnom piscu, čija krivnja sastoji u tome, što nije sieđe-nog uma, koji bi prihvatio tuđe uverenje i što mu nije nikad uspelo, da se uredi i sredi. Međutim bi njegov primer morao delovati na neke naše pisce, ako ne_ žele, da oni i naša kultura doživlrnju svag'danje katastrofe. — Ljubljana. — M. U.
Ikonoklasti.
Pesnik Louis Marsolleau se ie nedavno obregnil ob ljudi, ki nam hočejo izpodbiti vse ideale, češ, pustite nam iluzije, saj nikomur ne škodijo, koristijo pa lahko. Slično je pel Müsset; Vpijmo proti nebu; če je kdo tam, nas utegne uslišati; Če nikogar ni nam ne more zameriti. — In poslanec in pisatelj Lčon Daudet, ki je na eni strani pred meseci povzročil obširno poizvedbo o nepoznanih dobrih avtorjih med 1. 1897 in 1914, se mi zdi na drugi strani takšen kipoborec. Zeli namreč obkratu v isti dobi razrušiti razne veličine in slave, ki jih je spravil na površje akademski servilizem, polom francoske politike, Dreyfusova zadeva idr. Tako je pričel ognjeviti obrazoborec udrihati in mahati okoli sebe; najprej je oberoč navalil na Sienkiewicza:
»Kdo naj danes doume strašanski, bliskoviti uspeh »romana iz neronske dobe«, Quo vadiš? Avtor je bil Poljak, po imenu Henrik Sienkiev icz. Ta knjiga — žalosten plagiat »Zadnjih dni v Pompejih« in »Salambe«, ki sta sama na sebi kaj slaba romana — je izšla 1. 1900. Iz tiskarne Revue Blanche. Spretna reklama jo je vrgla med svet. sprejeli so jo kot mojstrovino in ji kadili ter jo povzdigovali v deveta nebesa: medtem pa obstaja malo del, ki bi bila tako smešno zgrešena, zgrešena v konvencionalnosti, tako prosta vse poezije, vse domišljije, vse točnosti seveda, in celo vsakega verskega čuvstva. Ta zagluš-Ijivi triumf se zdi kot protives Cyranu Bergeraškepiu, mešanici (nlla podrida) iz Banvilla, Gautiera in Hugoja, ki je bil tri leta prej spredel slavo ubogemu Rostandu.
mrtev. V njegovem pogledu je bilo toliko žalosti.
Marija Andrejevna se je vrgla na njegova prsa in govorila skozi solze:
»Da, Osja, Katja se je preselila v boljšo domovino, leži v veliki sobi na beli posteljici.«
Ni bilo solza v njegovih očeh. S pomočjo Marije Andrejevne se je vzdignil. Bil je slab kot bolnik po dolgi bolezni in šel je opirajoč se na mater k njej, ki je nevzdramno spala.
Bil je tako otožen prizor! Katja je ležala sredi sobe na belem odru v belem oblačilu, obdana s cvetlicami ter imela v laseh šipkove cvete, na obrazu pa so igrali solnčni žarki harmonijo svojih barv. Približal se je k njej, ki se mu je zdela sveta in nedotakljiva, prijel je njeno hladno roko, ki je držala cvetlice in kakor da bi mu jo nudila v zadnji spominček, pritisnil se je k njenemu licu in hotel vzdramiti njeno kri z gorkimi poljubi.
Skoro bi se bil zgrudil, pa mu je Marija Andrejevna prinesla stol in posadila nanj nesrečnega Osjo, ki je zapazil v svoji roki Katjino cvetlico; začudeni ljudje so si nekaj šepetali.
Dolgo je sedel Osja pri dragem dekletu, ki se je moralo kmalu skriti v črni zemlji in želel je, da bi jo tako gledal večno, večno bi gledal njeno lice in zaprte oči, kjer se skriva dvoje modrih zvezdic. Čakal je čudeža, da se zgane ljubljenka, odpre oči, se mu smejoč se ovije okoli vratu.
Osja je tiho sedel in slišal, kako so opisovali ljudje dogodek nesreče na Volgi: dve deklici s Katjo so veslale po VoJsi. o*» tretja razposajenka pa se Je |
neumestno šalila z guganjem čolna in to tem bolj, čim več strahu je videla na Katjinem in na obrazu one druge deklice. Nesreča je hotela, da je takrat, ko je čoln zagugala prav močno, da je še k temu pripomogel val, ki je prihajal od parnika, plavajočega mimo in čoln se je prevrnil. Razposajenka in Katja sta izginili v valovih, ona druga pa se je krčevito držala čolna in bila rešena.
Kmalu so potegnili Katjo iz globočin, toda prepozno; vsa uporabljena sredstva ji niso mogla vrniti življenja. Razposajenke do tedaj še niso našli in Bog ve kam jo je odplavilo vodovje.
K Katji je prišel še v noči zdravnik, toda ugotovil je le njeno smrt, pač pa je prispel kakor nalašč k Osji, ki je padel v nevarno nezavest. Dolgo se je trudil in proti jutru se mu je posrečilo v njem ukresati iskrico življenja. Tako so ljudje govorili.
Tretji dan so Katjo položili v krsto in odprto krsto so nesli iz doma in dali na voz. V njej je Katja ležala med cvetlicami in v morju solnčne svetlobe. Bil je krasan božji dan.
Marija Andrejevna je bridko jokala, Ivan Petrovič si je molče brisal solze gorja.
Konjička sta veselo zarezgetala, ko se je sprevod zganil z mesta. Katja je zapustila dom, kjer se je rodila, kjer se je v mladosti veselila, kjer je pustila srečo.
Sprevod se je premikal skozi vas, vaščani so se poslavljali od Katje, metali na voz sveže cvetke in zavil je iz vasi na stepno ravnino.
Osja je korakal tik ob krsti in neprestano gledal na Katjo; čutil je prijetni
Aurore Sand:
Encarnacion.
Pravnukinja znane pisateljice George Sandove je napisala roman z gorenjim naslovom, ki se je razprodal ves v enem dnevu. Vsebina je povsem romantična, kaJtor bi bila ustvarjena pred sto leti. Encarnacion ljubi duhovnika, ta pa njo. Na tej preprosti osnovi nam daje Zora Sandova nekaj sličic o Španiji, ki utegnejo zanimati tudi politika. Vzemimo n. pr. dan pred volitvami.
*
Ricardo, Manuelov in Amparov star-ji brat, je bil razburjen.
Hodil je od mize k otvorjenemu oknu, od okna proti vratom, potem pa se je usedel v najpopolnejši negibnosti. Nekdo je potrkal.
»No, kaj pa je?« je živahno vprašal Ricardo in vstal.
Moški je vstopil.
»To,« je dejal možak, »da se nam obetajo take volitve kakor zadnjič, da bomo tepeni kakor vseiej in da bodo prišli na vrh vladinovci, »beate« (trci-jalke), papež je hudič! Vladni zastopnik je prišel, in predsednik deputacije se šeta z njim. Pred volilno borbo je dobro govoril. Danes pa slabo ravna: kakor drugi!«
»Sramota nam vsem in naši šibkosti!« je kriknil Ricardo. »Tako so vsi naši shodi, govori, obljube... meniš, da to ni nič zaleglo?«
»Toliko da smo govorili,« je rekel drugi.
»Čuješ,« je dejal Ricardo Pardan, »če imamo svobodo mišljenja, da pa nimamo pravice, ponašati se z njo! Mi smo nad polovico mrtvi! Vi, senjorito, vi imate še vero mi pa nimamo več srčnosti, nič več moči za boj: mi nismo več možje.«
»Kdo je kriv?« je vzkliknil Ricardo. »Ti, vi vsi, kmetje ali kmetski sinovi, ti, špansko bogastvo* ti, čista in poštena kri, potrpežljivi, trezni, čvrsti in zvesti delavci, ki pijete vodo in jeste suh kruh, vi, ki vam ob žetvi sobice žge polt in ki zmrzujete v zimski sapi, ne da bi se pritoževali, in ki vas davijo davki in dače! Kdo je kriv drugi ko vi, ki puščate duhovnom, da vam vodijo žene in deco. Slišiš, ženo imaš. Kod pa bodi, kaj dela?«
»Kakor druge, Ricardo, kakor druge!«
»Ali nisi razumel, da se moramo predramiti ali pa umreti?«
»Jaz tako mislim kakor vi, ampak hodim k maši in volil sem danes... Imam šestero otrok, ž.eno, svojo babico in pa trgovinico. Bolje bi bilo umreti nego gledati, kako svojci trpč glad. Nimamo pripomočka, da bi se otresli položaja, ki nas tlači! Najprej bi kazalo odrezati glavo dvajsetorici tituladov (plemičev), potem bi vojska morala hoteti, kakor hočemo mi, in slednjič bi morali imeti poštenih ljudi, ki bi bili voljni vladati, ne pa bogateti. Ampak za to bi morali imeti divjost Francozov, ki so obglavili svoje kralje in svoje ujede ter imajo sedaj hrabrost, iznebiti se svoje duhovščine! Republika ni tisto, kar bi nam ustrezalo,'pravi kralj bi bil več vreden, španski kralj, kralj, ki bi nas znal ljubiti in nas voditi na osvajanja, na veselice, na bogastvo in slavna podjetja. Ah, če bi se vrnil Napoleon L, se stvari ne bi zasukale kakor pred enim stoletjem! Mi bi se pofrancozili in bili bi srečnejši, zakaj to ne sme iti ved-
duh cvetlic in čakal še vedno, da se ljubljena vzdrami in da izgine iz lica oni izraz, ki je očital kruti naravi, da je iztrgala mlado bitje iz sreče in mladosti, iz objema ljubečega jo moža.
Vse je pozdravljalo Katjo, dehteča stepa, kjer so rojile čebelice in žuželke, kjer so se pasle rezgetajoče in mukajoče živali, pozdravljalo jo je polje in travniki.
Sprevod se je bližal novi naselbini, iz katere je visoko hitel zeleni stolp cerkve, za katero se je belilo obzidje novega Katjinega domovanja — pokopališče.
In prišli so tja, kjer je zijala črna jama. Osja in starši so dali Katji zadnje poljube, potem so brezsrčni ljudje pokrili in zabili krsto s pokrovom in spustili v globočino. Lopate so zapele pesem večnosti in vse je bilo končano.
Majhen hribček, posejan s cvetlicami, je označeval mesto, kjer je ležala Katja v mrzlem ležišču. Dolgo sta tam stala molče Osja in Marija Andrejevna, do temne noči, ko je že Bog zažigal na nebu srebrne luči. Za zidovjem ju je čakal v žalost potopljeni Ivan Petrovič. Ko so odhajali proti domu, je Ivan Petrovič divje poganjal konje, kakor da bi se hotel maščevati nad njimi, ker so mu odpeljali edinko, ali da bi pozabil na bolečino, ki je kljuvala v srcu.
Od tega dneva dalje je živel Osja tiho in žalostno življenje, želel si je smrti in venel je. Marija Andrejevna, sama potrebna tolažbe, ga je tolažila, on pa je le molčal. Edino veselje je bilo zanj, da je obiskoval sam ali z Marijo Andrejevno Katjin grob, nosil nanj cvetlice im jih rosil s solzami; veselil se ie
no tako naprej. Ko bi nas tujec propla-vil, bi bilo bolje, ker naša reč pač ne more biti slabša!«
»Takisto ne govori Španec!« je odgovoril Ricardo in v g:rlu ga je dušilo od sramu.
»O pač,« je odvrnil drugi, »kajti to se pravi odkrito govoriti.« Bila sta pri tem, ko sta z lahkim korakom prispela Alejandro in Manuel.
»No, Ricardo, kako kaj gre?«
»Pojdita volit,« je odgovoril ta.
Manuel se je zasmejal, rekoč:
»Ne, ne, saj ne utegneva, imava nujnejše posle!«
Njegov starji brat ga je pogledal z očitki, ki pa jih ni izrazil.
»Nujte,« je rekel Alejandro, »dobro veš, da sva zaljubljena in da je ni nobene stvari nad ljubezen, niti republika!	A. D.
Mave knjige.
— Ivan Albreht: Andrej Ternovc. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Relijefna karikatura iz minulosti. Splošna knjižnica št. 10. Ljubljana 1923. Strani 55. Cena broš. 6 Din. vez. 11 Din. Kdor bo pričakoval v Andreju Ternovcu zgodovinsko povest, bo knjigo razočaran odloži!, in se jezil na avtorja, ker ni izpolnil njegovih pričakovanj. Naj se ne jezi prenaglo. Andrej Ternovc noče biti zgodovinska povest temveč samo karikatura, persi-flaža tiste vrste naše lierature, ki nastaja kot dišavno kadilo temu ali onemu. V Andreju Ternovcu je vse karikirano: milje, slog, figure, vendar je snov zanimiva in dostopna vsakemu bralcu. Oprema je ista, kakor pri ostalih zvezkih Splošne knjižnica, cena pa zelo nizka.
— Proti Avstriji. »Klub dobrovolj-cev« v Mariboru je izdal knjigo dr. Ljudevita Pivka »Proti Avstriji«, ki odkriva znamenito zaroto v bosanskem bataljonu V. b. h. I. (leta 1917) in slika priprave h carzanskem podjetju (17. septembra 1917) ter delovanje jugoslo-venskih dobrovoljcev na italijanski fronti. Carzansko afero, o kateri je bilo od septembra 1917 do konca vojne mnogo hrupa v generalnih štabih in nazadnje tudi v parlamentih in časopisju, so imenovali največje izdajstvo, kar jih pozna vojna zgodovina. Knjiga je opremljena z nazornim zemljevidom odseka Val Sugana. Tiskana je na močnem belem papirju in stane broširana 10 Din.
— Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o dušeslovju za učiteljišča in sorodne šole. Spisala dr. Janko Bezjak In prof. Dragotin Pfibil. Odobril oddelek za prosveto in vere v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 56 Din. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. »Pedagogika I. knjiga«, tako je nadpis 279 strani broječemu obširnemu in sistematičnemu delu, ki je pravkar izšlo v založbi Učiteljske tiskarne. Na knjigo so težko že čakala učiteljišča, je pa knjiga tudi neobhodno potrebna vsakemu inteligentu, ki se hoče poglobiti v dušeslovje in vzgojeslovje. Uvod podaja splošne temeljne pojme pedagogike, govori o predmetu vzgoje, o vzgojevalcu, vzgojnih činiteljih, o odno-šajih med pedagogiko in drugimi znanostmi. Prvi del je posvečen dušeslovju. Posamezna poglavja obdelujejo: temeljne pojme duševnih pojavov, umovanje, zaznave in nazore, predstave v ožjem pomenu besede, pozornost in pazljivost, spomin, domiselnost ali fantazijo, mišljenje, čuvstvovanje stremljenje,
noči, ko ga je sen odnašal v čudežne kraje in tam srečaval svoj potopljeni up.
Živel je tako vse poletje do pozne jeseni, lice mu je bledelo, življenje je izginjalo iz telesa. V vasi so si ljudje pripovedovali, da hodi Katjin duh k njemu vsako noč in da mu v dolgem poljubu pije srčno kri.
Padel je sneg, pokril ravan in reko, ni bilo več videti Katjine hišice in takrat so prileteli tudi v Voznesenskajo klici vrlih Slovanov: »V boj proti večnim sovražnikom, v smrt za domovino!«
Po dolgem času je bil Osja prvič vesel. Da, umreti za domovino, to je bila njegova največja želja.
Po božičnih praznikih se je Osja poslovil od matere Marije Andrejevne in očeta Ivana Petroviča, ki sta mu želela vso srečo in spremljala z željami, naj mu Bog dodeli izgubljeni srčni mir in vstopil v dobrovoljsko armado,
*
Tovariš je končal svojo žalostno zgodbo; globoko sem čutil njegove bolečine. Luna se je visoko dvignila nad ravnino, ko sva stopila med nedeljski brušč meščanstva.
Kmalu je bil moj prijatelj rešen bolečin, njegova duša pa odletela na rajske livade, kjer se sprehaja s svojo ljubljenko.
*
Naše redke vrste so se umikale pred niočnim sovražnikom. Moj prijatelj je bd poslan z majhno četo v hrastov gozdiček, da zadrži prodirajoči oddelek Nemcev vsaj do noči, ko izginemo pod njenim okriljem po železni cesti.
Divje je napadal sovražnik ono mesta njih streljanje je postajalo silnelša.
nagone fn poželenj©, hotenje, voljo. Dragi del obsega vzgojeslovje v podrobnem. Tako govori o razdelitvi vzgojesiovja, o vzgojnem smotru, vzgojnih načelih, vzgojnih oblikah, sredstvih, delu. Posebej govori o varstveni in skrbstveni vzgoj! ter konečno o vzgojitelju samem. — Vzgojeslovju se posveča dandanes vse premalo pažnje in najsi bode to s strani staršev, šole in vseh drugih vzgojnih či-niteljev. Današnja doba je, bolj nego ke-daj prej, potrebna takih del. Z Bezjakovo knjigo smo pa tudi prejeli prvo knjigo te vrste, ki se da s pridom in sistematično izrabiti kot učna knjiga. Prav toplo priporočamo.
— Luden Te sni er e: Sur quelques dćveloppements de nasales en slovćne, (0 gotovih razvojih nosnikov v slovenščini.) Pisatelj te znanstvene razprave^ ki je izšla letos v 73. številki časopisa Bulletin de la Societč de Linguistiqu« de Paris (Vestnik pariškega jezikoslovnega društva), je profesor za francoski jezik in slovstvo na ljubljanskem vseučilišču in eden redkih francoskih sla« vistov — edini, kl se bavi s slovenščino in jo tudi perfektno obvlada. Omenjena razprava kaže, da se je poglobil tudi n slovenska narečja in jih proučeval na licu mesta. Razprava govori najprej o nosnikih v slovenskih narečjih, ki so se deloma ohranili še iz staroslovenščlne v koroških in primorskih dialektih, kol so n. pr. izrazi mesene, venč, srenča, ronka, monka itd., deloma pa na novo nastali v nekaterih štajerskih narečjih, n. pr. mlejnko, snajnk. Kdor se zanima za študij slovenskih narečij in dovolj obvlada francoščino, mu razpravo, ki j« temeljito in pregledno pisana, prav priporočamo. — P. V. B.
— Simon Jenko: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Franjo Stiplovšek. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Strani LIL -f 104. Cena eleg. vez. knjigi 28 Din. — Kot sedmi zvezek znane Erjavec-Fle* retove zbirke »Slovenski pesniki in pisatelji« je izšel sedaj znameniti pevec Sorškega polja. Človek bi na prvi pogled mislil, da bo iz spisov tega našega naj-nežnejšega lirika težko sestavil primerno antologijo za mladinoi, a sestavljalca sta pokazala ravno nasprotno. V spise uvaja čitatelja obširni in doslej najpopolnejši Jenkov življenjepis, ki prinaša mnogo, doslej še ne znanega gradiva, spisi so pa potem razdeljeni v »Pesmi«, »Pripovedne pesnitve« in »Povesti«, žarki jučuje pa knjigo zanimiv »Tolmač«, Izbrala sta prireditelja vse najboljše Jenkove stvari, ki so primerne za mladino, tako da je pesnikova slika popolna, čfl povzamemo seveda erotično snov, ki ne sodi v mladinsko knjigo. Nedvomno bo po knjigi mladina segla z največjim veseljem, zlasti ker jo je okrasil mladi akrdemični slikar Fr. Stiplovšek tudi z lepimi ilustracijami. Založništvo opozarja že sedaj tudi na A. M. Slomškove izbrane spise, ki so že v tisku in s čimer bo omogočila čitajoči publiki zopet dostop do tega velikega preroditelja štajerskih Slovencev, saj so njegova dela že davno izginila iz našega književnega trga. Pripravljata pa Erjavec in Flere tudi že izbrane spise Jank* Kersnika, ki slede Slomškovim.
Kar ni na tem svetu klaverno, je neumno, kar pa ni neumno, je klaverno. (Marija Baškirceva, »Dnevnik« 1876.)
klici »zmage« so se mu izdirali iz grla Malemu oddelku, ki je vedno slabše odgovarjal na nemški ogenj, smo prihiteli na pomoč in potisnili sovražnika daleč nazaj.
Žalosten je bil pogled na oni mali oddelek. Tudi Osja je bil med žrtvami, silno je krvavel iz dveh ran na prsih, kri mu je bruhala iz ust; v rokah je držal robec, ki mu ga je nekoč podarila Katja in ga tiščal k ustom.
Pristopil sem k njemu jm videl, da mu ni rešitve. Spoznal me je In hotel podati roko v pozdrav, toda bil je že močno oslabljen, v očeh je imel pečat smrti.
Šepetajoč Katjino ime ie izdihnil.
V mraku, so zrastle sveže mogile In na njih priprosti križi, ki so naznanjali imena padlih. Pevski zbor jim je zapel v zadnji pozdrav himno in žalostinko: Nesmrtna cvetlica na grobu naj klije junaku, ki kri prelije za rod in domovino.
Noč in železni voz sta nas odpeljala iz onega kraja.
Bodi ti lahka. Osja. ruska zemlja!
Iz Voznesenskaje je prišlo še na Osjo pismo, v katerem so ga zvali Marija Andrejevna, Ivan Petrovič in njih sin, naj pride na »Pashu« k njim na dopust, češ, da imajo opravilo zanj. Ivan Petrovič ie namreč kupil v mestu S. krasne južne cvetlice in vsi želijo, da jih Osja vsadi na Katjino mogilico...
Naznanil sem dobrim ljudem, da je Osja padel za sveto stvar domovine v K. pri P. kjer tudi počiva in da ga je smrt zopet združila z njih drago hčerko.
Potočki
Vladni svetnik F r a n'J o 2 n p n e k :
Refylaclfa — ©sušenle In namakanje
Cerkniškega jeiera Sn llofranjsklli k©t!Ifi.
(Nadaljevanje.)
Tozadevno stavo Je zgubil poleg glavarja, župana iz Cerknice, Gorenjega in Dolenjega Logatca tudi tedanji podžupan v Bezuljaku »stari Meden«, ki je dejal pri tedanji prvotni obravnavi: »Če ste še tako učen in imeniten komisar, toda vode do-sedaj še ni nobeden komisar na vkreber obrnil«; Bezuljak namreč leži precej višje kot Begunje.
Posestniki in oba župana iz Gorenje, in Dolenje-Logaške občine pa niso hoteli verjeti, da sem našel na Smolevcu (v Logaških Žibršah) v tamošnjem dolomitnem gorovju studence, kateri so bili v najhujši suši tako močni, da lahko preskrbujejo prekomerno obe občini (1100—1700 prebivalcev) in glavno južnoželezniško vodno postajo Logatec z najboljšo in vedno čisto studenčnico.
Vse je nasprotovalo temu novodobnemu projektu, ki je bil proračunjen na 100.000 goldinarjev, osobito pa vsi bolje situirani posestniki s štirnami in »botegarji« s pravico žganjetoča; cela južna železnica, katero je stalo samo pumpanje vode in z gnojnico onesnažene Logašce vsako leto čez 40 tisoč (40.000) goldinarjev, je odklonila pristop k temu tako nujno potrebnemu občinskemu vodovodu (vodovodni zadrugi) raditega, »ker še nisem imel zagotovila, da se bode vodovod Izvršil po melijoracijsko-zakladnem zakonu«!
Ker tudi občinska predstojništva nista hotela podpisati prošnje, ki sem jo naredil za iste na vlado, ministrstva in na deželni odbor, sem kupil kar na svoje stroške maune obrise, napravil tozadevne položajne crteže ter na podlagi istih vodopravno obravnavo uradnim potom (imel sem takrat večmesečno uradno vodstvo), razpisal in Izvršil na svoje stroške.
Šele potem, ko so se zastopniki občin, dež. odbora in južne železnice na licu mesta prepričali o veliki vodni množini, sta župana potrebne prošnje in vloge podpisala, osobito ker sem bil sam že v last kupil dotične studence.
Vzllc vnovičnemu silovitemu odporu gostilničarjev in trgovcev — botegarjev. ki so vse daljne okoliške občine kot Idrija, Vrhnika itd. k pismenim pritožbam in protestom nahujskali, (bogat trgovec v Dolenjem Logatcu je celö cel punt proti temu vodovodu aranžiral), sem končno tudi odpravil najbolj nevarne ugovore in pritožbe Južne železnice in tako zagotovil izvršitev prvega velikega gravitacijskega vodovoda za Notranjski Kras, ki še sedaj brezhibno deluje in ki je že pred vojno prinašal občinama za na Južno železnico prodano vodo letno čez 20 tisoč zlatih kron! In obe občini ste dobile ta yelik vodovod skoraj brezplačno.
V.
2e zgoraj smo povdarjali, da je bilo predvsem potreba ustanoviti za izvršitev osuševalnih in namakalnih del, torej za trajno in uspešno regulacijo Cerkniškega jezera in Starotrške ter Planinske doline ozir. kotline skupno obširno vodno-osuševalno in namakalno zadrugo, v kateri bi morali biti interesentje vseh dolin s prizadetimi občinami in zastopstvi zastopani.
Proti ustanovitvi te zadruge, ki bi morala imeti energično, neodvisno vodstvo, so se pojavljale še večje težkoče, kakor smo jih popisali glede zgoraj navedenih vodovodov, kajti pri tem so se križali interesi kmečkih in gosposkih posestnikov in opravičencev, dalje medsebojna nasprot-stva posameznih občin, sosesk in skupščin ter končno posameznih interesentov in celö grajščin. Jako važno vlogo so končno igrali nasprotujoči si nazori tehnikov in kraških-jamskih »zvedencev« o izvršljivosti predstojeće projektovanlh regulacij.
Glede Izvršljivosti teh regulacij je bila, žal, velika večina jako skeptičnih nazorov; in pri tem so imeli glavno besedo gotovi vsevedoči kritiki, ki niso videli nikdar niti vrela, niti požiralnika ali celö kako podzemeljsko jamo ali »reko-jamarlco«.
Cerkniško jezero se pa da, — seveda s primernimi stroški —, stalno in popolnoma regulirati; toda ne na tak način, kot je to predlagal inž. dr. Vicentini, ki zastopa v svojih poročilih še Valvazorjeve nazore, da se nahaja pod sedanjo jezersko gladino še drugo veliko jezero. Teh, geologično in hi-drologično neutemeljenih nazorov so pa še danes gotovi »zvedenci«, ki poznajo jezero samo iz popisov.
Da vprašanje pravilne regulacije Cerkniškega jezera praktično rešimo, moramo predvsem upoštevati fenomen in naravni pomen ter »prirodno zadačo« tega jezera. 2e zgoraj smo omenili in dokazali, da je Cerkniško jezero z drugimi Notranjskimi kotlinami velik rezervoar, katerega si je narava sama vstvarila za retencijo prekomernih meteornih padavin na Javorniškem in Snežniškem pogorju. Na visokih gorah, kot na Triglavsko-Julljskem pogorju si je narava vstvarila v ledenikih velike vodne rezerve za poletne vroče suhe čase. Ker v nižinah in na nizkem krasu ni ledenikov, ki bi vodo In vlago za poletne, suhe čase hranili, moramo torej pri vseh osuševalnih In regulačnih napravah in načrtih na to delovati, da vsaj tega. ne pokvarimo, kar nam je narava sama v naš prid naredila, ampak, da te le še zboljšamo. Ako mi vso povoden! Notranjskih kotlin v zmislu predlogov Inž. dr. Vicentinija in drugih njegovih posnemovalcev takoj odpeljemo v nižje ležeče doline, potem bi ne povzročili samo katastrofalne poplave nižjih pokrajin, ampak mi bi S tem negospodarskim in protinaravnim postopanjem povzročili strahovito sušo v Notranjskih dolinah in kotlinah, ker bi za cele mesece poprej zginila vsa mokrina in talna voda iz teh dolin.
Večletna opazovanja pri izvirkih Ljubljanice na Verdu, na Mirkah in v Podgori (Lubija), katera sem od leta 1890 naprej neprenehoma izvrševal, so pokazala, da tako; vsahnejo vsi veleizvirl Ljubljanice v Močilniku (Mirke), v Retovju in Pod Skalo ter Lubije, kakor neha visoka voda Cerkniškega jezera odtekati v požiralnike: Narti, Sovinjska Jama, Podgradom in v Malo Karlovco.
To faktično hidravljično stanje bi pa Kotovo ne nastopilo, ako bi se ne nahajalo hod sedanjim Cerkniškim jezerom še drugo '[eliko jezero, ki ob poplavah baje celo vo-jfp bruha iz požiralnikov — rekte vrelov: Male in Velike Ponikve, Mali In Veliki Altar. Vranja Jama, Mala in Velika Bobnarja itd., kakor sta to slišala Valvazor in dr.
Vicentini od starih jezerskih posestnikov. Toda voda spodnjega jezera se po odtoku »zgornjega« nikjer ne prikaže in najbrž isto držijo Valvazorjeve copernice za svoje kopeli.
VI.
Popolna ali delna regulacija Cerkniškega jezera.
Vprašanje skeptikov, ali je mogoče Cerkniško jezero sploh popolnoma regulirati, moramo v popolnem obsegu potrditi. Kakor smo že zgoraj dokazali, se mora Cerkniško jezero tako regulirati, da njegove, že od narave določene funkcije in naloge še povečamo in zboljšamo, to je, da še večje vodne rezerve v pripravnih dolinskih zaporah in umetnih jezerih in dolinah zadržujemo (reteniramo) za suhe čase, ter za namakanje zemljišč ali za vodosi!no-iz-korlščevalne namene rezerviramo; kratko-malo, da velikanske vodne množine Notranjske na celo leto enakomerno razdelimo in vse vodne sile Stabiliziramo.
Večletno geološko, hidrološko in meteorološko opazovanje in preiskovanja nam kažejo, da je takšna popolna regulacija Cerkniškega jezera in njegovih pritokov ne samo mogoča, ampak tudi — s primernimi stroški — lahko izvršljiva.
Natančen popis dotičnih načrtov, ki smo jih bili naredili za parlamentarno obravnavanje projektov za napravo plovbe-nega kanala z Dunaja v Trst, raztegnil bi preveč ta spis in bi bil tudi za sedanje čase neprikladen.
Istočasno, ko so se delali in študirali načrti za drugo krajšo in cenejšo železniško zvezo Trsta z Dunajem, so se visoki finančni, veleindustrijski in trgovski krogi na Dunaju in v Trstu resno bavili z mislijo, da se zgradi plovbenl kanal med Dunajem in Trstom.
Podjetni inženjerji nekega »deželnega železniškega urada« so pridno risali in projektira1!! tozadevne načrte. Glasom tozadevnih škic, katere mi Je bil visok uradnik v ted. poljed. ministrstvu V pregled In v ocene v hidrotehničnem in vodopreskrb-nem (za obrat) oziru izročil, so pa predlagali ti projektanti plovbenega kanala za prevažanje »kanalskih bark« iz Trsta do Vrhnike štiritlrno, mogočno železnico, ki je imela na primer od zaliva v Žavliah do Herpelj in Rodika na (distanco) daljavo 12 km celih 534 metrov vzpona, torej se je dvigala s 4.5% (na 100 m) oziroma s 45 m na kilometer.
Kot vtemdjitev te čudne železnice »za barko-vlake«, ki so pa imeli težo 2400 ton prevažati torej popolen tovor za 240 vagonov — so navajali razlog, da ni na Krasu vode dobiti za »temeniško razvodno delovanje« (Scheitelhaltung) kanala!
Kakor sem pri poznejših posvetovanjih pri dotični ministerijalni komisiji na Dunaju zvedel, menda nobeden teh projektantov ni imel poima o velikem, vsako leto spomladi in v jeseni s takšnimi vodnimi množinami oblagodarjenem Cerkniškem jezeru; ker hi sicer ti železniški tehniki gotovo ne bili projektoval! predstoječe »bar-kovlakove«, štiritirne železnice od Vrhniškega pristana, ki je bil ravno tam projektiran, ko je stala »Žitko-Petričeva« opekarna, ob stari idrijski državni cesti do starega ali lintverjevega malna direktno na višino, po svojih lovih tako znanega Ra-skovca (536 m), Požganino in Laze, v Planinsko dolino, kjer ista reko Unec poleg mosta pod Lazom v višini 460 m preseče In se od tod dvigne severno Planine na Strmco zopet na 640 m višine!
Ta železnica bi bila namreč, ako bi se bila po teh načrtih pozidala, gotovo vsako leto enkrat do dvakrat vsaj kakih 5 do 10 metrov visoko — in sicer kar po cefle tedne poplavljena — in tako bi potem lahko ti železniški projektanti svojo »barko« — kakor svojčas znani Jazon — kar po Planinskem jezeru in skoz jamsko reko Pivke »Kleinhäusel« vlačili v Pivško in Nanoško dolino, kateri ste tudi vsako pomlad in vsako jesen na 10 do 15 km daljave poplavljeni.
Pri tako sijajno nespretnih načrtih ni bilo težko dokazati, da se da ta plovbeni kanal ravno čez Logaško-Pianinsko planoto in Postojnsko-Pivško-Nanoško dolino, ter Doienjovaško (Senožeče) in Sinadolsko planoto in končno čez Povir-Lokve-Bazo-yiško ravnoto od Žavlje-Skedenjskega zaliva jako ugodno in lahko izpeljati, ako se velikanske vodne mase-rezerve reguliranega Cerkniškega jezera porabilo za »te-meniški (višinski) razvodni dotok« (Schei-telhaltung).
Da ima regulirano in v zmislu zgoraj navedenih naših načrtov popolnoma Stabilizirano Cerkniško jezero ne samo dovolj visoko nadmorsko lego, ampak tudi zadostno vodno množino za pročelno, temeniško razvodno preskrbo in torej tudi za brezhibno in trajno delovanje in obratovanje predmetnega plovbenega kanala Trst-Dunaj sigurno na razpolago, kažejo naslednji računi:
a)	Morska višina Cerkniškega jezera
znaša, kakor smo že zgoraj dokazali v gorenjem, to je južnem delu, kjer smo stalno jezero projektovaii, povprek 550 m (549 do 551 m) ter ima torej kanaliziran dotični kanal do najvišje točke razvodja, ki leži med Strmco in »Rauberkomando« s -545 ip višine, dovolj padca.	‘	< o •<
b)	Prltočpo ozemlje ali vlrje Cerkniškega jezera znaša po računih inženjerja dr. Vincentinija 725 štirijaških kilometrov ali 725 milijonov m*.
Po velikosti reke Obrh na Vrhniki v Starotrški dolini spada pa pod virje Cerkniškega jezera tudi ves raztezni Loški po- / tok in najbrž tudi kotlina Grčanška, ter se. torej poveča njegovo prTfočno ozemlje (Queren- u. Einzugsgebiet) na 760 km1; pri računanju bomo pa vpoštevali le 720 km*.
c)	Celoletne meteorske padavine znašajo glasom tozadevne Statistike na Javorniškem, Šneberškem, Babnopoljsko-Prezid-skem, Racnogorskem - Dinarskem pogorju čez 3 metre, to je čez 3 m8 ali 3000 litrov na kvadratni meter. %
d)	Ako pomnožimo površino pritočja to je 720 milijonov m* s 3 m vodne višine, dobimo kot celoletno meteorsko padavino 2160 milijonov kub. metrov vodne množine.
e)	Glasom dotičnih statističnih, ombro-metričnih merjenj in podatkov znaša pri kraških rekah tako n. pr. pri Soči odtočni koeficijent 78% vse meteorske padavine, tako, da odpade na rastlinstvo in izhlapevanje le 22% letne padavine. Ker spadajo Bloške, Sv. Troilške, St. Vidske in Stra-žlške višine ta planote k pratvorbenl škri-
Ijasti (sovdanski) formaciji, majamo rastlinski in Izhlapevnl koeficijent računati s 30% padavine,
f)	Potemtakem nam ostane kot čista odtočna padavina 1512 milijonov m9 vodne mase pri odtoku Cerkniškega jezera za celo leto na razpolago; torej, ako vso to vodno množino s primernim, priktičnim re-teniranjem in regulačnim rezerviranjem za celo leto enakomerno razdelimo, odpade
na sekundo 38 do 40 m* (kubi&uta meteov) odtekajoče Vode.
Ta velikanska vodna množina v nadmorski visokosti 550 m pa reprezentuje. ako jo le na polovico izpeljemo po zgora! označeid trasi plovbenega kanala proti Trstu (Škedniu), drugo polovico pa m'mo Logatca proti Vrhniki, tako velike vodne sie, da iste že same zase zagotavljajo polno rentabiliteto celega podjetja.
(Nadaljevanje v prih. ned. štev.)
Gospodarska poiifika.
Pomen petroleja in nje§a svetovna produkcija.
Evropska trgovina z Zedinjenimi državami.
Vsestranski razmah industrije in gospodarstva ima za posledico, da se že nekaj decenijev vrši boj človeštva za obstanek vedno izraziteje v znamenju borbe za posest zemskih zakladov. Pač težko pa je kaka zemska dobrina doslej v zgodovini človeštva tekom tako kratkega časa pridobila na pomenu in svetovni veljavi, kot je to petrolej, ki je s svojimi sestavinami danes predstav-nik enega svetovno najvažnejših produktov.
Glavna važnost petroleja tiči v uporabi njegovih produktov, ki služijo kot gonilna sila pri strojih in je predvsem pomembna za pomorstvo ter tu v marsikaterem oziru celo prednjači premogu.
V	tem pa je ravno zreti v prvi vrsti nasprotje med največjima pomorskima silama Anglijo in Ameriko, ki sta na posesti petroleja gotovo najbolj zainteresirani.
Triumfalni pohod petroleja traja že kakih 60 let, med tem pa še danes sve-doči statistika trajno naraščanje njegove eksploatacije. Naravno, da je razmah industrije, ki se opira na kako surovino, v popolni odvisnosti od njene dobavne možnosti. V našem slučaju stavljati kako prognozo za bodočnost, je seveda težava, kot kažejo prilike pa se zdi, da bodo petrolejski vrelci, ki se sedaj izrabljajo, usahnili že za kakih 30 do 40 let. Tako moremo tedaj zreti v petroleju le epizodni pomen za človeštvo, ki je v neizprosni borbi za zem-skimi zakladi.
V	pogledu produkcije petroleja pred-
njači med kontinenti nesporno Amerika, kjer producira že sama Unija absolutno največ petroleja, namreč 64% vsega petroleja na svetu. Silen narastek eksploatacije te surovine zlasti v vojnih in povojnih letih svedoči sledeča statistika. Produkcija	je tu	znašala
1. 1913	:	398	milj.	hi
» 1918	:	566	»	»
» 1921	:	746	»	»
Na drugem mestu (24% svetovne produkcije) stoji danes Mehika, kjer se je produkcija petroleja v letih 1913 do 1921 skoro podeseterila. Produkcija je tu znašala I. 1913 : 33.4, 1. 1921 : 310.0 milj. hi. Eksploatacija petroleja pa je tu večinoma v tujih rokah, tako angleških, amerikansklh, japonskih in nemških.
Ostale ameriške države glede produkcije daleč zaostajajo. Največ so eksploatirale 1. 1921 sledeče države: Kanada (13 milj. hi), Peru (5.7 milj. hi), Argentinija (2.8 milj. hi) in Venezuela (1.8 milj. hi).
V	Afriki se dobiva petrolej le v neznatnih količinah in še to skoro izključno v severnem obrežnem pasu. kjer prednjači Egipt (1. 1921 : 1.6 milj. hi).
V	Avstraliji je izraba petroleja še v povojih, dočim Evropa v tem pogledu stalno nazaduje, kar je pripisovati v veliki meri vojnim in povojnim razmeram. Petrolej se tu eksploatira deloma v neznatnih količinah, tako v Nemčiji 1/3, v Alzaciji-Loreni a/3 milj. hi, deloma v večji meri, tako v Galiciji 9.2, v Romuniji 1.9 milj. hi. Če prištejemo semkaj še produkcijo petroleja v kavkaškem območju pri Baku (1. 1921 : 45.3 milj. hi) odpade na Evropo s Kavkazom 1. 1921 5.4% svetovne produkcije petroleja.
V	Aziji so tri večja petrol. okrožja: Perzija in Mezopotamija, kjer je eksploatacija tako ogromna, da krije Anglija tu ‘/t svoje potrebe, Samo v Perziji se je 1. 1921 produciralo nad 23 mi-Ijonov hi petroleja. Birma, ki izkazuje za 1. 1921 50 milj. hi petroleja in Malajski arhipel s 27 milj. hi produkcije za 1. 1921 (od tega odpade na otok Borneo 171/2, na Sumatro 6.8 in na Javo 2Y2 milj. hi petroleja). V Japonski produkcija nazaduje in izkazuje za 1. 1921 komaj 4 milj. hi letne produkcije petroleja. Naj poda sledeča tabela porazdelitev svetovne produkcije petroleja, izražene v miljonih hi in v odstotkih na posamezne kontinente.
1.1914. v«/0 1.1918. V% L1921 v% Evropa	131'8	2U5	8M	9'9	85-5	5'4
Amerika	4407	72-1	685-6	83-5	1071-7	88-8
Azija	36-6	6-2	51-2	6-2	67-4	5-6
Afrika	1.0	0-2	3-2	0-4	1-9	0-2
prod. 609'6 1007o 821-1 100«/# 1206-5 100%
Iz nje izhaja silen porast produkcije petroleja v Ameriki, pri čemer prihajajo drugi kontinenti vse manj v poštev, medtem ko Evropa celo absolutno ra-pidno nazaduje.	R—k.
Statistik New-yorške National-City-banke je priobčil zanimivo statistiko o trgovini Evrope z Ameriko. Po tej statistiki je dosegala vrednost iz Evrope v Zedinjene države uvoženega blaga v prvih osmih mesecih letošnjega leta
779,505.000	dolarjev. V istem času lanskega leta pa je izvozila Evropa v Zedinjene države za 601,361.000 dolarjev blaga. Iz teh podatkov sledi, da je uvozila Evropa letos precej več blaga v Ameriko, kakor pa lansko leto. Vendar pa je nazadoval procentualni del Evrope na preskrbi Amerike v teh osmih mesecih od 31 za 1.6% na 29.4%. Pač pa sta ojačili svoj izvoz v Zedinjene države v tem času Azija in pa Južna Amerika.
Na omenjenem prirastku vrednosti uvoza v Zedinjene države participirajo evropske države še precej enakomerno. Uvozile so v prvih osmih mesecih letošnjega leta sledeče količine (v milijonih dolarjev, številke v oklepajih značijo njihov izvoz, v Zedinjene države v prvih osmih mesecih lanskega leta): Belgija za 45 (34), Nemčija 105 (73), Francija 97 (90), Velika Britanija 289 (215), Italija 58 (37), Nizozemska 52 (38), Španija 20 (16), Švedska 23 (16) itd. Nazadoval pa je izvoz iz Švice v Zedinjene države od 26 na 23.5 milijonov dolarjev.
Nasprotno pa je zelo močno nazadoval izvoz iz Zedinjenih držav v evropske države kot celoto v prvih osmih mesecih, od 54% na 47.7%. Ponajveč je to nazadovanje ameriškega izvoza v Evropo pripisovati padanju izvoza žita in mesa. Zlasti vidno je nazadovanje tega izvoza v Belgijo, Francijo, Nemčijo, Norveško. Rusijo, Španijo in Veliko Britanijo. Nazadovanje na tej strani pa je pripisovati v prvi vrsti dvigu poljedelske produkcije evropskih držav. Tako je nazadoval izvoz pšenice iz Zedinjenih držav v Evropo v prvih osmih mesecih letošnjega leta za 35 milijonov bušljev (od 100 na 65 milijonov). Izvoz moke pa ni nazadoval, iz česar bi se dalo sklepati, da dela mlinska industrija v Zedinjenih državah cenejše od evropske.
Položaj Avstrije.
Finančna rekonstrukcija Avstrije napreduje. Avtonomna organizacija avstrij-skili zveznih železnic (Oesterreichlsche Bundesbahnen) je začela poslovati s 1. oktobrom. Od takrat naprej se vrši Izrabljanje prog, vštevši ono Južne železnice, po trgovskih metodah. Kar se tiče Južne železnice, je bil rimski dogovor, sklenjen 29. marca med Avstrijsko republiko. Madžarsko, Italijo. Kraljevino SHS, družbo Južne železnice In delničarji te družbe, ratificiran od avstrijskega parlamenta. Sedaj se bn pa začela pogajati avstrijska vlada z laško glede znižanja tarifov v korist italiii pod gotovimi pogoit. Treba je pripomniti, da pomeni izvršitev dogovora glede Južne železnice velik napredek za zopetno upostav-banje normalnega železniškega in trgovinskega prometa ne samo v Avstriji, temveč v vsej srednji Evropi.
Splošni položaj v Avstriji se je izboljšal. Jesenski velesejm na Dunaju (2.-8. sept.) je imel velik uspeh in znači važen korak naprej v trgovskem življeniu Avstrije. Dvanajst držav se ga je udeležilo 'J? število obiskovalcev le znašalo 50.000. Ud teh je bila polovica Inozemcev in sicer iz šesdeset različnih držav. Povprečno le sklenil vsak izstavljalec devet prodajnih pogodb.


OIUV1IU UIC
seča avgusta fn septembra kot v preišnil mesecih (45.000 proti 30.000). Brezpose nost se manjša; koncem avgusta ie bil
omo3?br«n^elnih* koncem septembra p
samo se 80.131.
Zunanja trgovina se razvüa Izvoz I znašal 77 milijonov zlatili kron v juliju, avgustu pa 87 milijonov pri uvozu 135 ml lljonov. Vloge v hranilnicah so silno na ra„ ,nn?Ienii?ra 1922 so znašale 2 mili [0Ila,nülY9 zlatih kron, koncem septem bra 9a 22,490.000 zlatih kron.
bicer se je pa življenje malo podra žilo: septemberski indeks je za tri odstot ke višji kot avgustovski, v oktobru pa jf sel spet lahno navzgor, če se pa primer-jajo te številke z lanskimi, so pa le še z; 4 odstotke nižje.
Največ preglavice dela državi še vedm odpust njenih uslužbencev In uradnikov Ni bilo mogoče odpustiti ono število, kakoi se je nameravalo, to pa zato, ker je odpoi silno jak In manjka novih reform, da bi se dal zlomiti.
Državni deficit sicer pada, vendar p* ne v zadostni meri. Za bodočnost imajo pa vsi krogi najboljše upe, sicer se Izdatki niso znatno zmanjšali, pač pa dohodki občutno in trajno rastejo, predvsem tobačnega monopola In carine. Sicer so ti 'dohodki rezervirani za plačevanje obresti mednarodnega posojila, vendar pa so bili dosedaj mesečno približno trikrat večji kot se je predvidevalo.
Zadnji izkazi dunajske narodne banke kažejo, da je Avstrija aktivna, čeprav je njena trgovska bilanca pasivna Banka je v resnici prejela mnogo več vrednot, kot Je prodala tujih deviz iz Izkupička posojila,
r-žn—-
v@sSf.
INDUSTRIJA.
X Pov-lanfe češkcelovcSVe pn'F-'feeTte špirita. Vsled velikih naročil iz Italije in £vI-<- se bo povišal let, širi kontingent špirita v Češkoslovaški od 40r.00l) na 450X1,0 hektolitrov.
Napredek tehnike. Neki švedski in-žener |e iznašel motor za pogon s težkimi olji, Vi bo napravil 1600 do 1800 obratov v minuti. Dosedanji motorji so delali 500 do 600 obratov v minuti. Osnovala se je posebna delniška družba za eksploatacijo te nove iznajdbe.
X Stinnes In petrolef. Nemški velein-dustdjec Hugo Stinnes le osnoval v Ameriki družbo za mineralna olja. Družba Ima osnovnega kapitala 20 milijonov dolarjev in se bo pečala z eksploatacijo petrolejskih vrelcev po vsem svetu. Stinnes s! je že zagotovi! petrolejska najdišča v Texasu, Mehiki In Rusiji.
TRGOVINA.
X Uklnjenje prostega prometa z žitom. Ministrstvo trgovine in industrije je predlagalo ministrskemu svetu, da naj se ukine naredba, po kateri je bil dosedaj uvoz žita in pšenice v našo državo prost. Ta korak ministrstva za trgovino in industrijo so pozdravili trgovski in poljedelski krogi, ker so v naš! državi v zadnjem času žitne cene deloma nazadovale. Kakor je sicer umestna odprava omenjene naredbe, da se pomaga našemu poljedelstvu, vendar se je bati. da bodo žitni prekupci, čim bo izostala inozemska konkurenca, zopet pretirano poskočili z žitnimi cenami.
X Trgovinska pogajanja Anglije s Poljsko. Dne 26. novembra so se pričela trgo» vinska pogajanja med Anglijo in Poljsko.
DENARSTVO.
X Službeni tečaji tujih valut. Od 1. do 31. decembra veljalo po odredbi finančnega ministra sledeči službeni tečaji: napoleondor 310, zlata turška lira 350, angl. funt 385, dolar 85, 100 franc, frankov 480, 100 švic. frankov 1550, 100 drahem 140, 100 ital. lir 380, 100 čsl. kron 250, 100 madž. kron 0.45, 100 romunskih lejev 44, 100 bolg. levov 75, 100 peset 1050, 100 danskih kron 1380, 100 avstr, kron 0.12, 100 poljskih mark 0.005 dinarjev.
X Vrednost zlatega franka je določena po poročilu Havas-agenture za Izračimanje mednarodnih telegrafskih ta telefonslcih pristojbin na 3.4 franka.
X Madžarska trgovinska banka. Po izkazu statističnega urada je izvozila Madžarska v mesecu okotbru za 67 milijonov zlatih kron blaga in je bila torej njena trgovinska bilanca za 14 milijonov zlatih K aktivna.
X Novi predsednik madžarskega notnega instituta. Na mesto dosedanjega predsednika madžarske notne banke dr. Aleksandra Popovicsa je bil Imenovan za predsednika dosedanji njen podpredsednik državni tajnik Aleksij Papp.
X Francoski kapital v Slovaški. Neka francoska družba je kupila ie skoro opuščene živosrebrne rudnike v Merniku v Slovaški za 2% milijona frankov od dosedanje lastnice, neke madžarske družbe. Novi lastniki urejajo rudnik za moderno eksploatacijo.
X Inozemska klijentela češkoslovaških bank. Na posvetovanju češkoslovaških ve-lebank o izpremenitvi kondicij za svoje inozemske komitente je bilo sklenieno. da se bodo obrestovali s 1. decembrom tekoči računi Inozemcev s 3 odstotki. Ostali pogoji ostaneio isti. Vloge, vezane na 2 meseca, se bodo obrestovale z 3 in en četrt odstotka. na 4 mesece z 3 in tri četot odstotka, na šest mesecev vezane vloge pa z 4 in po) odstotka.
X Nove boljševiške novčanice. Boljše-viška vlada le izdala prv; komade novih novčanic tipa 1924. En rubeii tega tipa velj? 10 milijonov rubljev tipa 1920/22.
DAVKI. - CARINE.
X Zaloge vžigalic tujega Izvora. Dasi je bil uvoz vžigalic iz inozemstva dne 18. decembra 1920 prepovedan, se nahaja še precej Inozemskih vžigalic v zalogah posameznih trgovcev. Monopolna uprava je stavila trgovcem za razprodajo vžigalic tujega Izvora rok do 31. decembra t. 1. Po tem roku namerava odvzeti tuje vžigalice vsakomur brez odškodnine in jih smatrati za tihotapsko blago. Ker se marsikomu dosedaj še ni posrečilo razpečati celotne zaloge tujih vžigalic in mu preti nevarnost, da se mu odvzamejo brez odškodnine, namerava trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prositi za podaljšanje roka za razprodajo. V ta namen se interesenti vabijo, da takoj sporoče zbornici sedanje zaloge tujih vžigalic in hkratu navedejo, iz katerih razlogov jim ni bilo mogoče do sedaj razprodati zalogo tujega izvora.
X Zakon o taksah z dne 27. junija 1921, izpopolnjen z vsemi spremembami in dopolnitvami .kakor tudi z onimi zakona z dne 25. oktobra 1923, je izšel v založbi Ciril-Metodske knjižare d. d v Zagrebu. Izdajo je priredil tajnik upravnega sodišča g. Jakša Slavetič. Ta knjiga ie neobhodno potrebna vsem državnim i občinskim uradom, bankam, odvetnikom in industrilskim podjetjem. Ker je g. Slavetič poznan strokovnjak v taksenih zadevah, je ta Izdaja naj-popolnejša in najkritlčnejša. Zakonu ie prl-dejan register in pregledno kazalo, tako da le olajšano iskanje postavk, ki so raztresene po zakonu. Ftosebno pa opozarjamo na dodatek: Pregled sodnih pristojbin. Cena knjigi, ki je zelo dobro oprendjena, tiskana na dobrem papirju, je 100 Din in se dobiva pri Ciril-Metodski knjižari. Zagreb, Prera-dovlčev trg 4.
X Odprava Izvozne carine na pšenico In rž v Romuniji. Romunska vlada namerava odpraviti izvozno carino na izvoz pšenice, rži ta nekaterih vrst semenja.
PROMET.
X Odprava poštnih znamk. Meseca ju-nija prihodnjega leta se bo vršil v Haagu kongres poštnih strokovnjakov, na katerem bodo razpravljali poleg ostalih vprašanj o poštnem prometu tudi vprašanje odprave poštnih znamk. Mesto njih bi se uporabljal kak drug način plačevanja poštnine.
RAZNO.

150 slučajev poravnal, postopanja s skupno 52.7 milijoni čsl. kron aktiv In 89.3 milijonov pasiv, dalje 50 konkurzov z 7.6 milijoni aktiv in 14.4 milijoni pasiv.
PosfeBjaši.
Na Dunaju si često srečaval vrsto mudi, nazvanih »Bettgeher«, ki jih je bil Iv ljubljanskem »Času« pred nekoliko ileti 'nekdo imenoval »spanarje«. Ti si-Totniki so bili čez dan brez stana, samo čez noč so hodili v tesne izbice, ki so po dnevu služile majhnim obrtnikom za delavnice. Danes dobite take nočevalce tudi v Ameriki, kjer divja kakor pri nas stanovanjska stiska. Razen tega je draginja pomagala ustvariti takšen tip ljudi: v Novem Yorku se je ponekod stanarina popetnajsterila. Ker se pa bedniki ne dado radi opetnajstiti, se organi-(srirajo bolj in bolj v društva, kjer se 'čredijo v počitku: vsakdo sme spati osem ur v določeni stanici, potem pride druga podstat na vrsto, nato tretja. V hiši s 14. solbami biva 42 oseb v treh redih po 8 ur. Ako so vmes tudi Masa-rykovi podaniki, se utegnejo bodriti z znanim češkim geslom: »Osm hodin präce, osm hodin ozirat se, osm hodin spat«, t. j. 8 ur dela, 8 ur žretja, 8 ur jspanja.
i — Največja tiskarna na svetu. Imajo |'fo seveda Zedinjene države; to je Cur-[ös Publishing Co. Ustanovil jo je bivši raznašalec dnevnikov Cyrus Curtis, ki si je sčasoma nabavil star tiskarski stroj za 2V2 dolarja. Nekoč je bil^ že ■prisiljen likvidirat, a se ni dal oplašiti. (Začel je iznova in prišel do takega blagostanja. Poslednji stroj je bistveno različen od prvega: dolg je 41 m in je stal 300.000 dolarjev, blizu 30,000.000 dinarjev po današnji valuti. Danes veljajo njegove delavnice nad 8 milijonov dolarjev.
Veg opic!
Gojimo opice, pravita zdravnik» Dartigues in Baudot, seveda ne čeških »opic«, ki bi se jim reklo pri nas »opit’ se«, temveč šimpanze, katerih intersti-cielne žleze služijo za pomlajevanje ljudi. Omenjena praktika, potrjujoč opazovanja doktorja Yoronova, obžalujeta, ker so antropoidne, človeku slične opice tako redke. Zato je Gardo, upravitelj francoske zapadne Afrike, prepovedal loviti in preganjati repate četveroroke po vsej naselbini. In pred meseci je Pasteurjev zavod poslal v zahodno Afriko doktorja Vilberta, da bi ondi ustanovil farmo, pristavo velikih opic. To zakupno zemljišče se sedaj osnavlja ter ureja. Opica, ki je pred vojno stala 1.000 do 1.500 frankov, vrže danes do 6.000 fr. Pa že po tej ceni jih je težko dobiti.
i^!i| .	*	i 13
— Prohibicija fa lekarna. Najbolj vneti pristaši alkoholne prepovedi so v Ameriki apotekarji. Saj imajo edini pravico prodajati opojne pijače. Brez okolišev si moreš preskrbeti pri njih merico vina in wiskyja, ki je potrebna za človeški organizem. Vstopiš in ukažeš seveda ne: »Lekarnar, en manhatten!« marveč: »Gospod, prosim lek 104.« In vsakdo razume. Na Španskem, kjer so preosnove na dnevnem redu, je župan v Puerto-Realu, ki dobro pozna ameriške razmere, prepovedal točiti alkoholne pijače v svoji občini. Odločen korak, ki bo gotovo prijal Direktoriju. — Pomniti pa je, da je ta »piščalkarski« načelnik po zasebnem zvanju — lekarnar.
— Iz dežele rekordov. V Ameriki pride 100.000 razporok na leto, to je ena na vsake 4 minute. To je rekord. Istotam se izreče po ena ločitev na devet zakonov. To je drugi višek. Nadalje štejejo tamkaj 12.000 oženjenk pod 15 leti in 100.000 zakonskih ženic, ki še nimajo 17 let. To vam je tretji rekord. Sodnik Thomas vidi v tej prezgodnji zrelosti grožnja za narod. Toda ni povedal kakšna je ta nevarnost. Škoda! Kajti v državah, kjer se ljudje ženijo le malo in kasno, si delajo iste temnogled-ne opazke.
lkurja očesa,
odstrani ▼ Štirih dneh zajamčeno
BUR4SJT
^ Tekoml6 lel milijon-/ krat preizkušen. k Dobite ga v lekarnah drožerijah in zadeon trgov.
BURGR 0. m. b. H., Frallaulng (Bayern).
THE HEX Co,
LJUBLJANA.
TELET. $T. 268 IXT. GRADIŠČE 1Q.
Litografični papir.
Zastrupljajte
podgane
z novoizumljenim, sigurnim
ratolom
Dobi se v vseh lekar nah in drogerijah. Izde iuje oddelek Ratol Ve terinarije kemične d. d Zagreb, Bijenička c. 21
m Vedno zadnje novosti
SAMO «
ŠelenEmrgova nlica 3 GRIČAR & MEJAČ.
Trboveljski
premog in drva
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRI3A“ Ljubljana,
Kratla Petra trg 8.	Tel. $t. 220.
Izvolite se potruditi k tvrdki Brata Bmnskole, konfekcija in špecijelno modno krojaštvo, Ljubljana, Židovska ulica 3.
Tam se izdelujejo vsakovrstne obleke in toalete, obračanje in moderniziranje vsakovrstnih oblek.
Cene delu in oblekam znatno znižane. Stranke, ki prineso same blago, se jim isto-tako postreže.
Pisalni stroji, poMščiss itd.
Manična dslaynlsa (pspravijalnlsa)
umum
Šelenburgova ui. 6|l.
L. Baraga»
©bnowite namc^ifio sa
„JyfraHja
Kar Vi Mete,
to je ISzaflUid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 28’-
Lekarnar ElSg. IPeHer,
S&ihšca Donja, Eizatrg 357, Hrvatska.

VELIK NATEČAJI
f)
h
\
ii»>
h

Kaj pomeni ta slika?
i
Za pravilno rešitev smo določili 20 nagrad v skupni vrednosti Din 3.400-—.
Posojil
1.	) Vsaka oseba v državi S. H. S. se lahko udeleži rešitve, vendar
samo z enim odgovorom.
2.	) Rešitev se naj pošlje potom dopisnice reklamnemu oddelku
tvornice Zlatorog — Maribor. Naveden naj bo časnik in natančen naslov.
3.	) Vse rešitve morajo biti do 15. decembra pri nas.
4.	) Ako dobimo nad 20 pravilnih rešitev, bodo se nagrade žrebale.
Nasrade so sledeče:
I. nagrada
n. „ m.—x.
XI.-xx.
Din 500*— „ 300-„ 200— „ IOO—
v gotovini Din	500'—
„	„	300—
„	„	1600—
„	„	1000—
Skupno . . Din 3400—
Nagrade se bodo razdelile še pred Božičnimi prazniki. Imena onih, ki so dobili nagrade, bodemo objavili na tem mestu.
Tvornice ZLATOROG preje C. Bros, MARIBOR.

ji

BB9
niflLI OGLASI:
Cena oslasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para.| z davščino vred.
sasa
prvovrstnega, za fino delo, Iz Ljubljane aU bližnje okolice in vajenca sprejme takoj Josip Rojina, Ljubljana.
pridna, za ženske jope in vsakovrstne pletenine išče primerne službe, že mogože takoj. Naslov v upravi lista.
dobro izvežbana, z že daljšo prakso se takoj sprejme v veletrgovino. Ponudbe na poštni predal 44, Celje.
Vsi sto ini!
Ljubljanske kreditne banke prodam. Vež pove dnevni portir hotela »Union«. Ljubljana.
višje cene plažam za stare eke, perilo, ževlje, pohištvo — Dopisnica zadostuje; m tudi na dom.: A Jurežiž, bljana, Sv. Jakoba nabrežje 31
Hov ailti Maj
za zažetnike, direktna metoda, zažne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno užitelj-sko prakso, dve url na teden: 7 dinarjev ura. — Javiti se pri Miss Farler, Pražakova ulica (nova Toeniessova hiša, III. nadstropje) med 2. in 3. pop.
«e sprejmejo na hrano opoldne in zvežer. Poljanska cesta 8/1.
zmožna vseh pisarniških del z vežletno prakso se takoj sprejme v veletrgovino. — Ponudbe z vsemi navedbami In zahtevano plažo na poštni predal 44, Celje.
Vil
pristno ljutomersko in haložko lastnega pridelka letnikov 1921, 1922 in 1923 vedno v zalogi v kleti vinogradnikov V. Baebler in drug, v.Ptuju. Razpošilja se od 300 litrov naprej.
lili.
Na Vašo željo Vam prav radi potrjujemo, da ste po našem narožilu izvršili in montirali v našem podjetju 2 Toplodarja in sicer enega v stavnici na lon-ženo peč, drugega pa v strojni dvorani na železno peč. Oba funkcionirata zelo dobro, ter se tudi na kurivu znatno pozna. Pripravljeni smo kakemu even-tuelnemu Vašemu interesentu, če želite tudi pokazati, kako da funkcionira. Mariborska tiskarna, d. d. Maribor. Naroča se: Jugometalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor.
šivilja
išče dela na dom. — Naslov v upravi lista.
antene, hmeljevke vseh dimenzij kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu. Ponudbo pod »Bottonbois« na upravo lista.
suhega lesa »Cerbel«, rezanega 80 m 50 mm dimenzije naprodaj pri Jakobu Trobec, Kozarje 6, p. Dobrova.	______
fotografske plošče kupi v vsaki velikosti in množini Kunc Franc, fotografski atelje, prvi domači zavod za povečanje slik, Ljubljana, WoLfova ul. 6.
v Ljubljani se odda solidnemu gospodu. Naslov v upr, lista.
iz boljše hiše za steklarsko obrt se sprejme pri tvrdki Alojzij Pauschln, Ljubljana, WoLfova ulica 6.
Kupujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.	_______
Z ogrevalnimi aparati Toplodar, ki ste jih postavili v moji kavarni, som vsestransko zadovoljen. — Prištedijo mi mnogo denarja, kuriva In nesnage ter grejejo v splošno zadovoljnost zato jih zlasti mojim tovarišem, kavarnarjem in restavraterjem toplo priporočam. Aleksander Klesič, lastnik Velike kavarne in predsednik Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, Maribor. — Naroča se: »Jugometalija«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali R. Nipič in drug, Maribor.
Posestna S,8,"0/,7!^
mrtvim inventarjem od 300.000 kron dalje.
illlO, takoj prosto stanovanje.
ZSQ0| mlin z tepim posestvom. {1||> z lesno trgovino In pe-Ulltl karno.
Jiicfl s 13 strankami, blizu niuD kolodvora pod ceno.
Rncfilna velik Promet- tr8°-
uDulIHIDi vine, najemnine, pekarije, tovarne, premogovnik, grajščine proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
oženjen^ vešč vseh pisarniških deh vei, jezikov, Išče primerne »lužbe za takoj. Naslov pove Oprava, tj

...
fiiiiusi
mm
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
zvršuje privatnem industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Toplošlfii
fouarna pIočeuinasfihMj
J. Pleiko
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
rrvvrrvrrrrT
•	ao
v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov
Franc Cerar,
d. z o. z.
Domžale.
Podružnica Ceile,
Gosposka ulica št. 4.
AAAAAAAAAA^AAAAAAA
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 20.
llllllllOlillllllllOII
za božič
Največje veselje
napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja
II
m Gradišče 10. Tel
Imim
M
Vse kar prinaša
DflndSnjfl moDfl
za dame in gospode, razstavlja 8. in 9. DECEMBRA
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
EXCELLA
ŠIIVALME STROJE
a raajfinejšl Izdelek kupite najceneje |ü!	Pri tvrdki
J. GOREČ
Ljuhijana, Palača Ljubljanske kreditne banke.
I^r Za Božič in Novo leto 10% popusta.

SPLOŠNA KNJIŽNICA
Št. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 , 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . • „
„ 3. 1. Rozman:Testament, ljudska drama „
*	4. F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. „
, 5. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „
*	6. Dr. Lavo Čermelj: Boškovićev nauk, broš. g 7. Utva: Andersenove pripovedke, broš.
„ 8. Gaboriau: Akt št. 113, roman g 9. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije „ 10. I. Albreht: Andrej Ternouc, povest „ 11. P. Golia: Peterčkove poslednje sanje , 12. Fr. Milčinski: Mogočni prstan, nar. pniT. v 4. daj.
Cene se razumelo brez poštnine.
ZIEZÜS HN3IE9HND-Ljubljana, Marijin trg S Ili po useli Hnjipnaii.