IZ NAŠEGA SREDNJEROČNEGA NAČRTA Razvoj delovne organizacije »Saturnus« Za razvoj delovne organizacije Saturnus je značilno, da ima v svojem proizvodnem programu že od svojega začetka dalje, poleg proizvodnje embalaže, še dodaten proizvodni program. Kljub temu se je organizacija usmerjala k specializaciji Proizvodnega programa in k večjim količinam. Takšno usmeritev je dosegla s čiščenjem proizvodnega programa, z integracijskimi dogovori različnih oblik, sodelovanjem in z drugimi delovnimi organizacijami in z investicijskim vlaganjem v sodobno upremo. Končni rezultat tako začrtanega programa je proizvodnja embalaže iz bele pločevine in alu-pločevine ter pro-'zvodnja svetlobnih teles za kotoma vozila. Razvojni program TOZD 'ovarne embalaže bo v tem srednjeročnem obdobju Usmerjen predvsem v kvalitetni dvig tehnološke opremljenosti. Taka usmeritev narekuje močna neposredna konkurenca proizvajalcev embalaže in bele pločevine in aluminija, konkurenca substi-'utov kompleksnih in plastičnih materialov ter razvoj no-vih tehnologij konzerviranja in embaliranja. Razvojni program TOZD 'ovarne avtoopreme je za-snovan na nadaljnji rasti Proizvodnje žarometov in ®yotilk, ki jo omogoča notranje in zunanje tržišče. Z izgradnjo nove tovarne je bila na začetku srednjeročnega obdobja dosežena kapaciteta 1,600.000 žarometov in 2,500.000 svetilk. Predvideno je, da se bodo kapacitete do konca srednjeročnega obdobja pričele na 2,600.000 žarometov lin 4 milijone 400.000 svetilk. Razvoj TOZD Orodjarna in vzdrževanje je zasnovan na oskrbovanju temeljnih proizvodnih organizacij z orodji, stroji, strojnim« napravami in vzdrževanjem istih. Kvaliteta opreme in kadrov ob ustreznem količinskem povečanju omogoča razširitev te dejavnosti tudi na trg izven delovne organizacije Saturnus. Začrtani razvojni program temeljnih organizacij kažejo, da le-te lahko v manjši meri načrtujejo svojo rast in razvoj v smeri oliversifikacije obstoječih proizvodnih programov. V tem srednjeročnem obdobju je potrebno pripraviti nov proizvodni program, pri čemer pa niso izključene povezave k obstoječimi proizvodnimi programi. Končno pa moramo ugotoviti, da je celoten razvoj zasnovan na samoupravnih odnosih, to pa pomeni, da je nosilec tega razvoja delavec z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi. Ivan Primožič PRIPOMBE Z NAŠIH ZBOROV DELAVCEV V DECEMBRU — Soglašamo, da skupna poraba in splošna poraba ne smeta preseči rasti družbenega proizvoda. Posamezne prioritetne dejavnosti kot so zdravstvena skupnost in izobraževalna skupnost morejo dosegati tudi višjo rast od radii družbenega proizvoda s tem, da druge dejavnosti zaostajajo toliko, da skupna rast potrošnje vseh SIS s področja skupne porabe ne preseže rasti družbenega proizvoda. Podobno načelo naj velja tudi za splošno porabo. — Priporočamo, da se skupna stopnja prispevkov od posameznih osnov (OD, kor. davč. osnova, poslovni sklad itd.) ne zvišujejo tako, da bo rast porabe sorazmerna z rastjo osnov, ki so zajete v družbenem proizvodu, ter od družbenega proizvoda tudi odvisne. — Pričakujemo, da skupščine družbenopolitične skupnosti poskrbijo za vskladitev planov skupne porabe SIS družbenih služb tako, da ne bo kršeno načelo po katerem rast skupne porabe in rast splošne porabe ne sme biti višja od rasti družbenega proizvoda. I s s I s I s n s i cfcečno in u&pe&nQ 1977 VSEM SODELAVCEM ŽELIJO SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN IN UREDNIŠTVO »GLASA« J i s I s i ■s I N I S I N I \ I N ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito je ob priliki obiska predsednika CK KP SZ tov. Leonidu lljiču Brežnjevu podaril avtomobil Z-101. Ta avtomobil je v celoti izdelan v Jugoslaviji in predstavlja rezultat združenega dela naše avtomobilske industrije, vključno z našimi svetlobnimi telesi. Kot vidimo na fotografiji, je ta avtomobil opremljen ne samo z našimi žarometi, temveč tudi z našimi ha-logenskimi meglenkami. Ob tem lahko ugotovimo, da gre v tem primeru za priznanje posebne vrste našemu izdelku, ki sicer ni obvezni sestavni del avtomobila. Roman Kokalj ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ X +****+*>M-**+********+***++***+*+>M-********>M-*****+*>M-*+>M-+*>«-**Ji Inovacije - inovatorji Saturnusa Leto 1975 je bilo proglašeno s strani sindikata za leto tehnoloških inovacij. V tem letu, posebno pa še v letu 1976, se je zelo povečalo zanimanje za inovacijsko dejavnost. OZD »SATURNUS« je tudi dal svoj prispevek pri povečanju aktivnega inovacijskega dela v svojih TOZD in DSSS. V preteklosti so se že pojavljali posamezniki, ki so s svojimi predlogi o izboljšavah prihranili delovni organizaciji marsikateri dinar. Vendar takratni inovatorji niso nikoli 'izšli iz anonimnosti in so jih v večini primerov poznali samo njihovi najožji sodelavci. Zal ti posamezniki v večini primerov niso prejeli nikakršnih pohval, denarnih nagrad, priznanj ali odškodnin za delo, ki so ga opravili izven njihovega delokroga oziroma delovnih zadolžitev. Tako, da naša delovna or-nizacija praktično skoraj ni imela registriranih svojih izboljšav. Zato so samoupravni organi, skupaj z ostalimi organizacijami v SATURNUSU, sprejeli sklep o pospešitvi inventivne dejavnosti. Odbor za informiranje in pobude delavcev pri delavskem svetu je imenoval strokovno komisijo za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge na podlagi 16. člena sprejetega pravilnika o inovacijah. Imenovano sedemčlansko strokovno komisijo sestavljajo predstavniki vseh TOZD in DSSS ter predstavnik pravne službe delovno organizacije. Kljub začetni zagnanosti se delo komisije ni odvijalo tako kot je bilo predvideno s sprejetim pravilni kom, kar ni bilo v prid inovacijski dejavnosti v naši organizaciji. Posebno moramo kritično pregledati vse probleme, ki so imeli za posledico, da se komisija ni mogla držati dogovorjenih časovnih rokov. Narava dela članov komisije večkrat ni dopuščala prisotnosti le-teh na sejah, kar je imelo za posledico nesklepčnost skoraj polovico sklicanih sej. Odgovori in strokovna mnenja strokovnih služb, ki so bili poslani na zahtevo strokovne komisije, so bili največkrat samo načelni, tako da jih strokovna komisija ni mo- gla uporabiti. Na zahtevane podatke, ki naj bi jih člani komisije uporabili pri kalkulacijah, tudi v večini primerov ni prejela. Sklepi strokovne komisije so bili zato izvedeni predvsem na podlagi ocen in strokovnih mnenj članov komisije. Rešen pa ni bil kadrovski problem tajnika strokovne komisije. Komisija je v enem letu prejela 11 prijav — predlogov tehničnih in koristnih predlogov, od katerih jih je deset obravnavala. En predlog pa še ni bil obravnavan zaradi pomanjkljive prijave, štiri predloge je komisi a ugodno rešila ter jih predlagala za denarne nagrade oziroma odškodnine. Predlog nagrad je bil poslan DS TOZD v potrditev, štiri predloge je komisija zavrnila po predhodnem dogovoru z razvojem TOZD. Pri dokončnem sklepu je upoštevala strokovna mnenja služb, razvojev TOZD in zunanjih strokovnih sodelavcev. Dva predloga pa še čakata na dokončni sklep komisije, ki bo izvršen takoj po odgovorih razvojnih oddelkov. Od prispelih enajstih predlogov in izboljšav jih je devet iz TOZD Avtooprema, po eno rešitev pa so prispevali delavci TOZD Embalaža oziroma TOZD Orodjarna in vzdrževanje. V tem sestavku smo namenili več prostora tudi inovatorjem, katerih tehnične izboljšave, oziroma koristni predlogi, so ugodno rešeni s strani strokovne komisije. Komisija jih je predlagala za denarne nagrade samoupravnim organom v potrditev. INOVATORJI »SATURNUSA« KURENT EMIL: »NOVA OBLIKA VOGALČKA NA KRIŽNEM SPOJU MALE OVALNE DOZE« Tov. Kurent, preddelavec na liniji male ovalne doze, je predlagal novo obliko vogalčka na križnem spoju doze. Slaba kvaliteta male ovalne doze je bil povod za izboljšavo oblike vogalčka. Nekvalitetna doza se je odražala predvsem po neherme-tičnosti, zato so bile te vrste doze zavrnjene. Sam je iz starega že odpisanega orodja izdelal novo orodje, s katerim je možno izdelati novo obliko vogalčka v križnem spoju. Taka oblika vogalčka zagotavlia izboljšan spoj. s tem pa tudi hermetičnost doze. Kvaliteta novega spoja je bila potrjena tudi s strani kontrole doz v obratu Zalog, kakor tudi s strani strokovnjakov razvojnega oddelka TOZD Embalaža. Predlog denarne nagrade s strani strokovne komisije pa je tudi že potrdil delavski svet TOZD na zadnji seji. ODSTOTEK IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI V 1975. LETU V LJUBLJANSKIH OBČINAH (za posamezne občine) Po viru Po vzrokih sredstev zadržanosti z dela Občina Skupni % v breme organizacij v breme skupnosti bolezni in nesreče zunaj dela nesreče pr delu in poklicne bolezni nega, izolacija in spremstvo Ljubljanske občine skupaj 4,7 2,9 1,8 4,0 0,3 0,4 Bežigrad 4,6 2,9 1,7 4,0 0,3 0,3 Center 4,5 2,8 1,7 3,8 0,3 0,4 Moste-Polje 5,0 3,1 1,9 4,2 0,4 0,4 šiška 5,1 3,1 2,0 4,5 0,4 0,4 Vič-Rudnik 4,5 2,6 1,9 3,8 0,3 0,4 GALJOT DUŠAN: »KORISTNI PREDLOG BOLJŠE OPRIJEMLJIVOSTI STEKLA — LEČE IN LEPILA VW ŽAROMETA« Tov. Galjot je predlagal boljšo oprijemljivost stekla in lepila. Pri VW žarometih je nastal problem izpadanja stekel iz parabol, zato je predlagal, da se na obodu stekel zabrusi kanal, v katerega se zalije lepilo, kar bi sigurno izboljšalo oprijemljivost lepila in stekla. Praktični primer je tudi potrdil koristnost predloga. Strokovna komisija je osvojila predlog ter predložila tov. Galjota DS TOZD Avtooprema za nagraditev. Prednost take rešitve je potrdil tudi razvoj TOZD-5. ROME JANEZ, HIRŠMAN BOJAN: »BRUŠENJE STEKEL S PENETRIRANO PLOŠČO« Omenjena tovariša sta dobila kot delovno zadolžitev brušenje kanalov obodov stekel — leč. Mnenje je biio, da se bodo kanali brusili z diamantno ploščo. Že po prvih brušenjih se je izkazalo, da se diamantna plošča zelo hitro izrablja, kar bi zelo podražilo brušenje vseh 100.003 kosov stekel. Tov. Rome in tov. Hiršman sta izdelala posebno jekleno ploščo, katero sta površinsko utrdila. Ta plošča se je precej manj obrabljala in jo je bilo mogoče ponovno utrditi. S penetrirano ploščo sta zbrusila vseh 100.000 kosov stekel, ki so bila na zalogi in sta za delo tudi prejela dohodek. Strokovna komisija je bila mnenja, da se oba tovariša še nagradi z denarno nagrado, katero mora še potrditi DS TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Obe rešitvi: boljša oprijemljivost stekla in lepila 'in brušenje kanalov stekel s penetrirano ploščo se nanašata na 100.000 kosov stekel, ki so na zalogi. Rešitvi nista trajnega pomena, zato razvoj TOZD Avtooprema išče drugo trajno rešitev problema 'izpadanja steke! iz žarometov. BOGATAJ STANE: »STROJ ZA NAVIJANJE SPIRAL« Tov. Bogataj, vodja remontne delavnice, je stalno 'iz- boljševal napravo za navijanje Spiral. Zadnjo izboljšavo ie tudi prijavil. Izboljšal je hitrost navijanja Spiral preko reduktorja in gretje Spiral preko transformatorja, s katerim se doseže enakomerno ogrevanje m s tem tudi kvaliteto Spiral. Prvotno so na primitivni napravi Spirale navijali 3 delavci, po novem postopku le eden, kar je zelo pomembno, če imamo v vidu vedno večji porast proizvodnje in s tem tudi potrebo po večjem številu izdelanih Spiral. Spirale se uporabljajo pri naparevanju parabol in ustrezajo zahtevani kvaliteti. Strokovna komisija je predlagala tov. Bogataja za nagrado DS TOZD Avtooprema. V letu 1975/76 so predložili komisiji svoje rešitve — izboljšave, še naslednji naši sodelavci: Zadnikar Jože, Perme 'ing. Tomo in Matos Ivan. Prijave oziroma predloge je komisija ali zavrnila ali pa še čakajo na odgovore pristojnih strokovnih služb. Strokovna komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge želi izboljšati inventivno dejavnost, zato je zaprosila DS TOZD, da izvolijo še dodatnega člana v strokovno komisijo, kar bi bila večja garancija sklepčnosti sej. Dala bo tudi pobudo razvojnim oddelkom TOZD, da se izvede natečaj, ki naj bi vseboval stalne probleme tako v razvojnih službah kol tudi proizvodnje in organizacije. Tako bi bilo seznanjeno s problemi večje število delavcev. S tem pa bo im®1 širši krog ljudi možnosti, da prijavi rešitve problemov, w • ih bo natečaj vseboval. Janko Ingk® NOVOST: RDEČA MEGLENKA Varnostni pasovi niso novost, čeprav postajajo s prvim januarjem 1977 obvezni sestavni del opreme vsakega registriranega avtomobila pri nas. Varnostne pasove je leta 1903 priporočal Francoz Gustave Dčsire Lebean. Ko so kasneje avtomobili dobili streho in so bili potniki s »kabino« zavarovani, je njegov predlog utonil v pozabi. Kako je z našo dodatno opremo, za katero vemo, da je koristna in da omogoča varno vožnjo? Bomo tudi nanjo čakali 73 let, da bi P®" stala obvezni sestavni de^ Najverjetneje ne. Obstajal tendence, da bo npr. »rdeč meglenka« postala sestav/1 del zadnje združene svetilk pri osebnih vozilih. O t®1; razmišljajo pri VW, in če 5 odločijo za to, bomo najve._ ietneje tudi pri nas, kot hi hovem dobavitelju, kaj km lu pričeli izdelovati dodat svetlobno opremo v iz ved" standardne opreme. R . I<- Z referenduma za samoprispevek II Jubilanti dela so proslavljali Že stara in lepa je navada, da sindikalna organizacija v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami vsako leto nagrad: člane našega kolektiva, ki so dopolnili 30, 20 ali 10 let delovne dobe v Saturnusu. V ta namen je bila tudi letos v naši menzi skromna slovesnost, na kateri je naj-Prej spregovoril glavni direktor, ing. Miha Košak; sledile so pevske točke mešanega zbora Vide Pregare. Tretjina Pevcev so člani našega ko-lektiva. Zatem je naša dram-skupinica nastopila z hudomušno Nušičevo enodejanko, s čemer je bil kulturni Pregram končan. Temu je sledila obdaritev IPbrlantov. Proslava je bila skromna 'n vendar zelo prisrčna. Juhanti, stari znanci, so svoj Praznik doživeto proslavljali, omislite, 30 let neprekinjeno dela v Saturnusu, res o vel'tko. V teh 30. letih , kolektiv doživljal tudi tež-e dni in vendar, nekateri 0 ostali z njim in z njim Vnašali dobro in slabo. ti.^bdobje tridesetih, dvajseta ali desetih let je dolgo. D družbenem življenju pa ne odstavlja ne vem kako dol-, obdobje, medtem pa lah- 1 ugotovimo, da za podjetje, no t 6 naše’ Podstavlja rav-to na videz kratko časov-$Dr Udobje, obdobje velikih v .ernemb. Ozrimo se nazaj 6*° 1946; takrat je bilo v Saturnusu zaposlenih 340 delavcev, medtem ko nas je danes 1.750. Površina tovarniških prostorov je tedaj znašala 6600 kvadratnih metrov, medtem ko se je do danes popete-rila. Vsi stroji so bili na transmisijski pogon, tako da si med hojo skozi proizvodne obrate imel občutek kot da hodiš skozi gozd ovijalk. Se bi lahko opisoval dediščino -predvojnih lastnikov, kakor tudi težave, ki so se porajale v času obnove, sredstev ni nikoli bilo v izobilju. Zato prav gotovo ni pretirano reči, da so prav jubilant je tisti, ki so nosili največjo težo dela, samoodpovedovanja, odgovornosti in prizadevnosti, da je današnja podoba Saturnusa popolnoma drugačna. V našem kolektivu so bili letos nagrajeni le štirje, ki »saturnužujejo« že 30 let, medtem ko so bili ostali jubilant j e številčnejši, saj je bilo dvaintrideset 20-letnikov in kar petdeset 10-letnikov. To so pravi Saturnužani! Tudi deset let ni tako malo. Pravijo, da kdor zdrži deset let pri enem podjetju, ga nič več ne zapusti. Ce je pa v tem 'le kaj resnice, jih bo čez deset let gotovo več s 30-letno delovno dobo, kot pa letos. Kakorkoli že, tovarišice in tovariši, ki so ta dan skupaj proslavljali delovni praznik, so ga zasluženo. Z njihovo pomočjo, z njihovim nesebičnim in požrtvovalnim delom je Saturnus prerastel v renomirano, po dejo skupaj h kozarčku ali kavi, da bi se pogovorili in poveselili in to ne v delovnih oblekah in haljah in ne kot mojster, preddelavec ali uslužbenec, temveč kot Jože, Tone, Janez, Pavla. Hitro, prehitro je mi-nil čas; tako kot so mimo prišli, so tudi odšli; tako kot znajo ljudje, ki se spoštujejo, ki se imajo -radi in drug drugega razumejo, ki so si tovariši. Vsem jubilantom še enkrat iskreno čestitamo, obenem pa jim želimo zdravja, da bi tudi v bodoče lahko tako dobro delali in seveda tudi dobro zaslužili. Edo ROBIČ vsej Evropi in Aziji znano, tovarno kovinske embalaže in avtomobilske svetlobne opreme. Da ne bi bilo nesporazuma, moram poudariti, da se je pred letošnjimi jubilanti v preteklih letih zvrstilo že mnogo njim enakih, kateri pa letos niso bili navzoči na slavju, ker pridejo v poštev samo desetletja, čeravno letos niso bili navzoči na slavju, pa kljub temu z ramo ob rami delajo, z očmi, uprtimi v še lepšo prihodnost. Vsi so si enotni, da čas prehitro teče. Mar je res, že 10 — 20 — 30 let prihajajo po isti poti skozi ista vrata, strežejo strojem, poslušajo njihov trušč, jih zboljšujejo, učijo mlajše spoznavati, izgubljati, pozabljati in vendar vedno stremeti za boljšim, za lepšim jutri. »Kako malo nas je bilo takrat in majhni smo bili. Malo je bilo strojev in še ti so brli stari. Koliko rok je bilo potrebnih, koliko potu, pa transmisija, jermenice, roke, prsti, kri, udamištvo, plan, delavski sveti, novi prostori, novi obrati, avtomati in človek«. Tako se v mislih vračajo na prehojeno pot naši jubilanti. Morda ne bi bilo prav, če ne bi omenil slavnostnega vzdušja, ki je trajalo pozno v noč. Ob veselih vižah Li-tijčanov je bilo plesišče vseskozi polno, iz obraza vsakega posameznika se je dalo razbrati zadovoljstvo in srečo, videlo se je, da so Saturnužani tega željni. Želijo si podobnih srečanj, ko se- c&omo&ina maja Lepa zemlja Domovina ti si zemlja, velika in zelena. Domovina ti si lepa kakor majski cvet. cX)onmi9ina! Ti si svobodna. Domovina ti si mati, ki odbrani la je tisoče sinov. O tebi najlepše pesmi, že zdavnaj so spisane. A hotela bi še jaz povedati vsem, da si lepa, da si svobodna, da te imam rada. In da te imamo radi vsi. Domovina hvala ti. Radi te imajo tvoji otroci, ki v svobodi so rojeni. Bisera Habula sabati * Bilbaa saa^aaiui # saa^aa ssia^aasa Idejnopolitično izobraževanje mladih Na predlog predsedstva 00 ZSMS Saturnus so se enotedenske celodnevne mladinske politične šole v Ljubljani, udeležili Mohar Danilo, Sefelagič Sakib, in Slavica Gačnik. Omenjeno šolo je organizirala Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Moste-Polje v času od 8. 11. do 12. 11. 1976. Predavanja so poslušali in o njih razpravljali še mladinci iz drugih delovnih organizacij; Pletenina, Slovenija ceste, Gradis, Blagovno trgovski center-Javna skladišča, Emona, Mer cator, Kemična tovarna, Indos, Obnova, Pionir, Skupščina občine Lj. Moste-Polje, Prometna milica, Prometna sekcija, Julon, SAP, ŽGGP. Dogovorili so se za boljšo medsebojno povezavo, odločno bodo sodelovali pri odklanjanju napak v družbi, borili se proti lažni kritiki, bodo voditelji kulturne dejavnosti, družbene samozaščite, varstva okolja, bolj bodo sodelovali pri uresničevanju ustave, utrjevanju samoupravljanja, stanovanjski problematiki, kadrovski politiki ... Udeleženci omenjene šole so zbližale- težave pri delu v mladinski organizaciji in so se odločili za medsebojno pomoč v začetku naslednjega leta — združevali bodo delovne akcije, vključevali se bodo v dramske skupine, planinska društva in podobno, sicer v tistih delovnih organizacijah, kjer te sekcije najbolj delujejo. Posamezna delovna organizacija, oziroma mladinska, ki je zainteresirana za razširitev društva, naj bi predhodno posredovala svoj program. Posebno pohvalo na tej šoli zaslužijo predavatelji z delavske univerze; za dosedanje delo sta pohvaljeni mladinski organizaciji Javna skladišča in Saturnus. Mladinci Javnih skladišč imajo do same delovne organizacije spodbudo pri delu, namreč najaktivnejši mladinci imajo možnost, da dobijo stanovanja. Do sedaj so mladim dodelili že dve stanovanji. Ali se bomo tudi mi vključili v tako akcijo? Čeprav vse teme niso enako zanimive, o nekaterih se da več razpravljati, o nekaterih manj, so vsekakor vse pomembne, saj so tako udeleženci mladinske politične šole pridobili določene znanje na področju idejnopolitičnega izobraževanja. Istočasno je predsedstvo 00 ZSMS Saturnus na iniciativo sindikata dalo nekaj predlogov za udeležbo dvomesečnega političnega tečaja, ki bo organiziran v DOLENJSKIH TOPLICAH. Predvideno je, da se tečaja udeleži en predstavnik naše delovne organizacije, ki ni mlajši od 20 let in ne starejši od 35 let. Tečaj bo trajal od 13. 12. 1976 do 25. 2. 1977. Slavica Gačnik Naši mladinci za Posočje obisk v Posočju drugačna kot tista v dolini.« Med našim pogovorom dobiva informacijo, da je učiteljica trenutno v 05 Simon Gregorčič v Kobaridu, pri pouku svojih učencev. Zahvaliva se za pogovor, se posloviva in odpeljeva nazaj v Kobarid. V šoli je mir, učenci so pri pouku. Vseh Breginjskih otrok od 1. do 4. razreda je 34. Za kratek čas zmotiva pouk. Tovarišica Vida naju predstavi učencem in razloži, s kakšnim namenom sva jih obiskala. Učenci tiho poslušajo, rečejo pa nič. Ko pa privlečeva ven naše nalepke, nastane majhen živžav. »To pa je nekaj za njih,« pravi tov. Vida. Dogovorimo se tudi, da nam bodo poslali nekaj prispevkov, katere bomo objavili v našem glasilu, mi pa jim bomo v zahvalo poslali nekaj naših izvodov glasila. In kako bodo porabili denar? Za šolske potrebščine: knjige, zvezke itd. Nekaj Pa bo tudi za izlet ali za počitnice, saj si jih tako zaslužijo- Dragi učenci! Mladinska organizacija Saturnus, želi vam In vaši tovarišici Vidi veliko uspeha pri učenju in vašem delu. Stojan Tršan Na svoji letni konferenci ZSMS Saturnus, smo sprejeli sklep, da se odpovemo dvema izletoma, denar v višini starega milijona, ki je bil namenjen za izleta, pa namenimo porušenemu Posočju. Na naslednjem sestanku smo sklenili, da pošljemo v Posočje nekaj svojih delegatov, da si ogledajo prizadeto področje in poiščejo eno najbolj poškodovanih šol. Dne 3.11.1976 sva s tovarišem Maksimovičem obiskala potresno območje — Posočje. Dan je bil slab, saj je neprestano deževalo, pot pa zaradi mnogih ovinkov dolga kot jara kača. Po dveh urah vožnje se pripeljeva v Tolmin. Med vožnjo skozi mesto opazujeva poškodovane zgradbe, ki jih je prizadel zadnji potres. Peljeva dalje, proti Kobaridu. Skoraj ni hiše, ki je potres ne bi prizadel. V Kobaridu so posledice potresa videti znatno večje kot v Tolminu. In tu začneva z najino oziroma našo akcijo. Najprej nekaj posnetkov. Potem na cesti ustaviva skupino šolarjev in jih vprašava, katera šola je bila v potresu najbolj porušena. Niso dosti razmišljali in skoraj vsi hkrati odgovorili, da je bila to šola v Breginju. Zahvaliva se jim in že sva na poti v Bre-ginj. Ko prispeva v vas, si jo najprej dobro ogledava, zopet narediva nekaj posnetkov in domačine povprašava za šolo. »Ja, šole pa ni več. Je bila tako zanič, da so jo do konca podrli.« »In kje so otroci?« vprašava naprej. otroke in ostale prebivalce, saj so vsi še v prikolicah. Tam pa ni pogojev za normalno delo in učenje. Upamo, da se bo vreme popravilo in bo gradnja hiš stekla hitreje. Delamo pa od zore do mraka. Vsi se dobro zavedamo, da je zima blizu in tu v hribih je precej EKSKURZIJA V LOŠKI POTOK »Ja, ti hodijo pa v Kobarid. Toda bolje je, da se oglasita v štabu civilne zaščite.« Zahvaliva se jim in odideva na drugo stran vasi, da poizveva še kaj več. Štab civilne zaščite je nastanjen v avtobusu. Načelniku štaba razloživa od kod sva in kakšna je najina naloga v Posočju. Povprašava tudi po šoli in otrocih. »Sole ni, je porušena, otroci pa se vozijo v Kobarid. Toda nova šola bo že drugo leto zgrajena. Gradila jo bo SR Makedonija. Sedaj pa nam pri gradnji najbolj nagaja vreme. 2e cel mesec dežuje. To je slabo tudi za Dne 20.11.1976 smo mladinci 00 ZSMS Saturnus obiskali naš obrat v Loškem potoku. Z nami je bil tudi tov. Stane Dimič iz AO. Obrat v prostorih stare šole zaposluje 30 delavcev, ki delajo na montaži zadnjih luči za Zastavo 101 in 750. Pri ogledu nismo motili delo pridnih in spretnih rok delavk. Ker je ves dan snežilo, nismo šli na načrtovani izlet: — v Kočevski rog — Bazo 20 — zatočišče partizanov v NOB. Leta 1942 je med Roško ofenzivo padel slovenski pesnik Miran Jarc — »človek in noč«, »Novembrske pesmi« ... — in Jelenov žleb —■ M ' kjer so slovenske brigade ^ vojevale eno svojih največ! zmag nad Italijani. V tem prostem času s^v se seznanili z življenjem tem kraju in z njihovimi n.. večjimi problemi — kako držati mlade po končani .j, novni šoli, možnosti zap° tVe 1"' Pomagali smo pri urpJ?0|i) dvorane (prostor v novi s za prireditev, ki jo je Prl'j' jp vila naša dramska skupi11®.fC pevski zbor Vide Pre^ re' pred praznikom Dneva ^ publrke. Omenjeno pril-®0 smo si tudi ogledali. Slavica Gatrl Upokojeni sodelavci so se srečali Delo in življenje v tovarni predstavljata za slehernega zaposlenega drugi dom. V tovarni preživimo tista leta svojega življenja, ki so za človeka obdobje vsestranskega razvoja, važnih življenjskih odločitev in ureditev družinskega življenja. Mislim, da v svoji trditvi ne bom pretiraval, če rečem, da je delo in vse kar je vezano na delo v tovarni, sestavni del življenje zaposlenega človeka; z leti službovanja vsak posameznik vse bolj čuti pripadnost zabili nanje niti sedaj, ko so svoje že »odslužili«. In niso se zmotili. Ne bomo jih pozabili, ne njiih ne njihovega minulega dela, saj so delali in ustvarjali v veliko težjih življenjskih in delovnih pogojih kakor danes mi. Zavedamo se, da so del nas, saj sadove njihovega dela danes uživamo tudi mi. Mnogi med njimi so nosilci najrazličnejših vojnih in povojnih udarniških odlikovanj za posebne delovne uspehe. Imeli so en sam cilj: graditi, zgraditi porušeno in s svojimi močmi ustvariti boljše življenjske pogoje za bodoče generacije. Njihov cilj je bil v celoti dosežen. Se danes so ponosni na sebe in na svoje delo. V svoji skromnosti pa so srečni in zadovoljni, ker se jih ob letu spomnimo in cenimo njihovo delo. Obljubljamo, da bomo ob delu in težavah, ki se dnevno srečujemo z njimi, mislili nanje še nadalje in tudi v bodoče en dan v letu namenili srečanju z njimi. Prav FE1 kolektivu, kakor tudi, da je ?.e' celote, del te velike dru-'he. Najrazličnejše težave, Phsbiemi in seveda tudi us-rjui, pa to družino še bolj uružujejo in utrjujejo. Prav »aradi tega je odhod v zaslu-®ai pokoj še bolj boleč za Posameznika in njegovo de-°vno okolico. Delavec, ki odhaja v pokoj, . °zivi veliko življenjsko prednico, ki ima za posledico Efektivno pogojeno slabo rpčutje. Način in pogoji živ-t6nia se tako spremenijo, da B spremembe običajno ne ni:trTlosti brez večjih notra-konfliktov in posledic. s 6 'e težave pa brez dvoma .Remija želja, da ostane še bon 80 s kolektivom in čisto v izavestno spremlja njego-bspehe in težave. NI oj e besede so plod raz-^.vorov z našimi dolgoletni- Sreč, Upokojenimi sodelavci ob Čanju z njimi 'n- da so ob tem dgjjSai, srečni, da so nekoč vu al' v tako dobrem kolekti-' ded ljudmi, ki niso po- r)a«avedamo se’ da so del zato jim že vrsto let veseli pa bomo, če nas bodo posamezniki med letom kdaj obiskali. Naj nam ne zamerijo, če na srečanju ni bilo vse tako kot bi si morda oni želeli, vse je bilo pripravljeno z najboljšo voljo. Ob koncu želimo vsem obilo zdravja, kakor tudi srečno in zadovoljno novo leto 1977! Prihodnje leto pa NA VESELO SVIDENJE! R. E. Odšla je v pokoj Kakor že mnogo njih pred njo, tako je s prvim julijem odšla v zasluženi pokoj naša dolgoletna sodelavka Milena Gabrijelčič. V tovarno »Saturnus« je prišla že 1939. leta kot delavka, ko je bila tovarna še v posesti tujih kapitalistov in v njej službovala neprekinjeno vse do današnjih dni. Nerada se spominja tistih težkih predvojnih in vojnih let, katera so bila krivec, za marsikatero neuresničeno željo njenega deklištva. Porodila se je nova Jugoslavija in s tem tudi za njo novo življenje, s svojim vestnim in marljivim delom je prišla do administratorke in to delo z nezmanjšanim elanom opravljala vse do upokojitve. Naj še enkrat poudarimo, da je pri nas službovala polnih sedemintrideset let, v tem času pa budno sledila razvoju in rasti »Saturnusa« v povojnih letih. Vseskozi je sodelovala v samoupravnih organih in bila svetel primer vzornega člana naše družbe. Kakor rada, tako je tudi nerada odšla v pokoj, saj je tu preživela pretežni del svojega življenja, ampak če so drugi privadijo lagodnejšemu načinu življenja, se bo pa tudi ona. Rada se nas bo spominjala, še raje pa obiskala; saj tega se ne da čez noč prespati, preveč je tukaj doživela, preveč je spominov, kateri jo bodo dan za dnem opozarjali, da je še vedno član našega kolektiva, pa čeprav v pokoju in da je njena dolžnost, da se občasno vrne med nas. Prepričani smo, da bo v' duhu še nadalje živela z nami z našimi uspehi in težavami ter da bo vsak uspeh v radost, tako kakor nam tako tudi njej. Svoj prosti čas bo posvetila v glavnem svojemu vrtičku in tako popestrila dneve jeseni svojega življenja; drugih obveznosti sicer nima, bo pa že čas prinesel svoje. Mileni se ob odhodu najlepše zahvaljujemo za njeno minulo delo, katero se prav gotovo delno odraža tudi v napredku našega kolektiva; tudi mi se je bomo radi spominjali, saj je za njo ostala vrzel, katero gotovo ne bo moč čez noč dopolniti. Želimo ji zdravja in še mnogo let srečnega in vedrega življenja! EDO ROBIČ JESEN J TUGA Prolaze jesenji dugi dani, puni magle i pum tuge, u samoči mislim na tebe i brojim dane tužne i duge Svaka je noč bez tebe tužna, svaki je dan bez tebe dug. Provodim vreme tužna i sama. tuga je moj jedini drug. U ove sive jesenje dane, tužno i samo je srce moje. U samoči tako mislim na tebe i želim poljubce tvoje. Opada žuto lišče, ostaju puste grane, tako i ja živim sama i tekam sretnije dane. Jožica vidoš embalaža—SATURNUS PERSPEKTIVA EMBALAŽE MINIPORTRET Konzerva - naša prihodnost V sedanjem času imajo konzervirana živila in jedila pomembno mesto v prehrani in to celo v prehrani otrok, že od 4. meseca starosti naprej. Struktura in sestava industrijskih prehrambenih izdelkov za otroke, sta prilagojeni potrebam otroškega organizma. Ena glavnih prednosti industrijskih živil za prehrano dojenčkov je velika raznovrstnost, kar omogoča sestavljanje pestrih jedilnikov in razvijanje otrokovega okusa. Poleg tega moramo vedeti, da je hranilna vrednost teh izdelkov najmanj enakovredna hranilni vrednosti doma pripravljenih jedi, ker so vitamini in beljakovine ostali nespremenjeni. številni klinični preizkusi so dokazali, da so otroci, ki so jih več mesecev hranili izključno z industrijsko pripravljenimi jedmi, rasli in se razvijali kar se da lepo. Zato je presenečenje toliko večje, ko ugotovimo, da matere, ki so redno uporabljale industrijske prehrambene izdelke v prehrani dojenčkov, zavračajo navadne konzerve takoj, ko otroci toliko dorastejo, da začno jesti z družinske mize. Toda, tudi pri izdelavi teh navadnih konzerv so upoštevana enaka tehnološka načela in proizvajalci dajejo zanje enako garancijo. Tem težje razumemo, da bi otrok, ki je še pred nedavnim jedel konzervirana jedila, kar na enkrat ne maral konzerviranega sočivja, sadja in ostalih jedi. Za prehrambene navade otrok — v dobrem in slabem smislu — so najbolj odgovorne matere. Prehrambene navade se ustvarjajo v otroštvu in nato jih nosimo s seboj do konca svojih živih dni. Če se bo otrok ob družinski mijzi, kasneje v vrtcu in šoli, navadil na uravnovešeno in zdravo prehrano, si ne bo želel drugačne. Če pa se bo otrok navadil na pitje vode, mineralne vode, mleka in sadnih sokov, ne bo nikoli čez mero pil alkoholnih pijač. Konzervirana jedila oziroma živila, pa zavzemajo čedalje pomembnejše mesto v sodobni prehrani zdravih odraslih in starejših oseb. Zahvaljujoč skupnim naporom zdravnikov, prehrambenih strokovnjakov, veterinarjev, dieti kov in industrije, ima potrošnik na voljo konzervirana živila in jedila, ki mu zagotavljajo naslednje: popolno bakteriološko zanesljivost, prehrambeno vrednost, brezhibno kvaliteto, vrednost vitaminov, ki so v skladu dnevnega obroka in še marsikaj drugega. Prednost konzerviranih živil je tudi v tem, da jih je lahko skladiščiti, oziroma shranjevati doma. Uporabljamo jih tudi za praznične in svečane obroke, saj so med njimi tudi prvovrstne delikatese, kot npr.: šunka, školjke, morski rakci, artičoke, redkejše vrste rib, beluše, polži in še in še. Pri tem ne smemo misliti, da je ob tem pozabljena dietetika. Konzerve lahko brez skrbi uporabljamo pri dietah za: diabetike, hujšanje, in prebavne bolezni. Diabetiki morajo upoštevati natančno določeno dnevno količino ogljikovih hidratov. Tisti, ki imajo težave s svojimi odvečnimi kilogrami, jim je na voljo in to ob vsakem letnem času, velika za- s prebavili, lahko prav dobro prenašajo konzervirana živila, če ob tem upoštevajo vse dietetske predpise, ki veljajo za ista živila v svežem stanju. Naj vas na koncu opozorim še na nekaj zelo važnega, preden se odločite za nakup. Skrbno moramo pregledati kaj piše na nalepki, kakšna je sestavina živil in kdaj je bila konzerva izdelana. To pa bi bilo tudi vse. Želim vam veliko kuharskih spretnosti in pa seveda — dober tek! loga sočivja, oziroma sadja in zelenjave. Bolniki pa, ki imajo težave Tršan Stojan Delo v novi jedilnici AO je lažje in okolje je prijetno! Spoštovani' mmxri f -PRI MD-MOSTE JANA HUSA 1» V MODERNI PREDAVALNICI, LAHKO OPRAVITE TEČAJ ZA VOZNIKA MOTORNIH VOZIL HITRO IN USPEŠNO-DVA KRAT MESEČNO. -NE ZAMUDITE PRILOlNOST! z razglasne deske v embalaži... Tomo Perme (37) je zaposlen v Saturnusu osmo leto. Je vodja laboratorija za svetlobno opremo TOZD Avtoopreme. Kakšno delo opravljate kot vodja laboratorija za svetlobno opremo? Opravljam meritve svetlobnih karakteristik avtomobilske svetlobne opreme — jugoslovanskih proizvajalcev in tujih prosilcev homologacij — ki so potrebne za izdajo atestov v okviru evropskega mednarodnega sporazuma o homologaoiji in medsebojnem priznavanju homologacij svetlobne opreme. Seveda opravljam tudi meritve za potrebe našega razvoja. Kako pa taka meritev izgleda? Za svetilne enote so z mednarodnim sporazumom o homologaoiji določene svetlobne lastnosti. Tako je za žaromet predpisana njegova nastavitev glede na cesto, kakor tudi porazdelitev svetlobe v posameznih smereh. Pri meritvah postavimo žaromet v položaj, ki je zanj določen, izmerimo svetilnost v posameznih smereh in dobljene rezultate primerjamo s predpisanimi vrednostmi za svetilnost. Če so dobljeni rezultati v mejah zahtev, predlaga naš laboratorij Zveznemu komiteju za energetiko, da ta izda homologacijo. Seveda se zgodi, da rezultati meritev pokažejo pomanjkljivosti izdelka in v tem primeru do popravila izdelka ne predlagamo odobritev atesta. Podoben postopek meritev je za potrebe našega razvoja, le da so zahteve podane z načrtom in se ne omejujejo le na svetlobne karakteristike. Delo je zanimivo, sploh pa, če so podani jasni programi za koristno usmeritev laboratorijskega dela. Ali je laboratorij dobro opremljen in kje lahko nabavite najboljšo ustrezno opremo? Laboratorij je trenutno tako opremljen, da je potrebno za izpolnjevanje posameznih obveznosti veliko truda in iznajdljivosti. To daje delu poseben čar, istočasno pa tak način dela zahteva veliko več razumevanja sodelavcev. Kar se tiče nabave opreme, lahko kupimo instrumente za naš laboratorij na vzhodu in zahodu, sami pa potem sestavimo ustrezne aparature glede na vrste meritev in izbrane merilne metode. Sle diplomirani fizik in strokovnjak na svojem področju. Ali menite, da bi lahko nekdo drug z drugega strokovnega področja enako dobro opravljal vaše delo? Sem diplomirani inženir eksperimentalne fizike in absolvent tretje stopnje na oddelku za atomsko In molekularno liziko. Na gornje vprašanje pa bi rekel le to, da moramo delo, ki ga opravljamo z odgovornostjo, tudi temeljito poznati, saj lahko neuspešna poseganja na tuja področja povzročijo veliko škode. Kaj pa v prostem času? Prosti čas uporabim za aplikacijo idej manjšega pomena ali iskanje rešitve večjega problema — tu je težko postaviti mejo med prostim in delovnim časom. Anamarija Plesničar GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva delovne orga-?!z?«cjie,,S£?turnus' 6,000 Ljubljana, Ob železnici 16, telefo" 44-466. Ureja uredniški odbor: Marjan Susman — predsednik' Bogomir Jeklič — podpredsednik, člani Ferdinand Cerček, Sas° Krali, Zdravko Petrič, Janez Ulaga, Dragica Zupančič. Odgovo m urednik Janez Grčar. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Ljubija" ; Rokopisov in nenaročenih slik ne vračamo. — Po mnenju == kretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/Z‘ z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka promet proizvodov. Praznik najmlajših Ob Dnevu republike so člani pionirskega odreda Oš »Vide Pregare« razviji svoj prapor. Proslavili so 29. november z bogatim programom, nato pa so ... ... v svoje vrste sprejeli 83 prvošolcev. Mladi pionirji so dali svečano zaobljubo in ponosno sprejeli pionirske izkaznice * -iim Vzgoja v socialističnem duhu se začne že v vrtcu. Posnetek je iz VVZ Angele Ocepek, v katerem je nad 50 otrok naših delavcev cs^aApc&tja ljubezni Danes se mi srce trga na koščke, to bolečino si mi povzročil ti. Ah, kako te sovražim! In obenem te imam rajši, kot sama sebe. Za kaj mi je živeti? Zakaj tečejo te grenke solze, Po mojem licu? Zakaj mi ne rečeš, ljubim te. Ne, ne moreš mi reči, ker bi lagal! Zakaj ne rečeš zbogom? Ali se mogoče bojiš solz v mojih očeh? Ne boj se. Čas bolečin bo minil, in solze bodo usahnile. Zakaj me nič več ne pogledajo, tvoje modre oči? Vem, kaj se dogaja, čutim to, ker te imam rada. A zakaj se bojiš, zakaj bežiš? In prav zato te sovražim! Povej! In potem me nikdar več ne poglej. Habula Biserka Teden Komunista SLIKARJI AMATERJI V JELOVŠKOVI GALERIJI Od 15. do 20. oktobra so v Jelovškovi galeriji na Kodeljevem razstavljali slikarji amaterji Marin Berovič, Janez Ošaben in Tomaž Železnik. Prvi je inženir kemije, drugi grafik in tretji arhitekt, vsem pa potrebo po estetiki, no ustvarjanje v prostem času veliko — sprostitev, predvsem pa potrebo po estetiki. Menim, da razstavo moramo omeniti, saj je tovariš Ošaben naš sodelavec. Čeprav je tovariš Ošaben po poklicu grafik, je razstavljal akvarele. Med pokrajinskimi motivi je bil tudi motiv iz delovnega okolja (tiskarska linija). Na otvoritvi razstave, ki jo ie lepo poživil koncert z me-zosopranistko Sabino Hajdo-rovič in pianistko Marino Lorenz, je bilo tudi veliko Sa-turnužanov. Bili so navdušeni nad deli svojega sodelavca, malo zaradi tiste tiskarske linije in ker so bili akvareli zares lepi in je akvarel zahtevna, trenutno kar redka tehnika na razstavah in morda tudi zato, ker so pričakovali grafike, ki so trenutno v modi, saj jih lahko izdelamo več kopij ter so zaradi cene hitreje dosegljive kot dekoracija v sodobno opremljenih stanovanjih. Vendar prav akvarel velikokrat v sodobno opremljena stanovanja prinese veliko več topline kot stroga grafika. Tovariš Ošaben je medtem razstavljal tudi že s poklicnimi slikarji, kar je gotovo lep uspeh in priznanje, mi pa mu želimo še veliko lepih trenutkov pri ustvarjanju. A. P. ZGODOVINSKI RAZVOJ VARSTVA NARAVE IN NJEGOV POMEN V SLOVENIJI Če primerjamo med seboj pojem varstva okolja, ki zajema na splošno okolje, v katerem človek živi in ustvarja in pa varstvo narave, sta si ta dva pojma različna. Varstvo narave označuje prizadevanja za ohranitev posebno lepih in zanimivih delov narave. Prav tako obsega varstvo narave tudi skrb za ohranitev posebno redkih rastlinskih in živalskih vrst. Zdaj pa nekaj o zgodovini varstva narave. Prizadevanja segajo še v prejšnje stoletje. Pobudniki so biti predvsem znanstveniki in naravoslovci. Ljudje so množično nabirali zdravilna zelišča, lovili so nekatere vrste divjadi. Poleg tega so krčili gozdove in osuševali močvirja in s tem močno zmanjšali življenjski prostor živali. Prvi predmet zavarovanja je bilo prav gorsko cvetje. Prvi dve gorski rastlini. 'ki sta bili zavarovani, sta bili planika in Blagajev volčin, in sicer že leta 1898. Leta 1947 je izšla uredba o zaščiti 56 rastlinskih vrst. Sledila je še uredba o zavarovanju živali (1951). Leto ka- sneje je na predlog znane botarfičarke dr. Pskernikove bila ustanovljena Gorska straža, samostojna organizacija s pooblastili za pregon kršilcev. Vendar Gorska straža teh pooblastil ni dobila. Kot obliko dela so jo prevzeti taborniki, planinci, pozneje tudi lovci. Iz te organizacije so razvili dejavnost, ki z lastnim vzgledom lahko pripomore k varstvu narave. V tej obliki GS dela še danes. To je del zgodovine o varstvu narave pri nas. Povrnimo se nazaj, v današnji čas. Narave, prave narave, je vedno manj. Potrebe človeka po prostoru pa se večajo. Če gremo v naravo, ki jo je še en košček, potem pazimo, kaj delamo. Misliti je treba na to, da pridejo še za nami ljudje uživat lepote naših gora. Starejši planinci, bodite mlajšim tovarišem za zgled! Pokažite, da znate varovati našo naravo in da si prizadevate, da bi ostala lepa, ne pa, da postane kup smeti in nesnage! VINKO KOVAČEK ŠE EN JUBILEJ 25 let smučarske sekcije Čas za dogodke nikoli ne vpraša. Sami si jih beležimo. Vendar ne padajo v našo vsakdanjo pozabljivost... Saturnus obhaja letos 55-letnico zasnove, naši smučarji pa četrt stoletja organiziranja. pokalov — op. p.). Sicer pa je mimo SPAIS toliko odličij, da se vseh zares ne spomnim.« je čim več na snegu. Saj vendar ne rabimo drugih učiteljev in zapiši to, kar me teži: začel sem na lesenih dil-cah, podedoval pa sem veselje do snega. Ampak — Kranjska gora je industrijsko smučanje in modna revija ...« Naj mi bo dovoljeno še za majhen pripis. Viktor JARC je Saturnužan, ki ne govori prav rad. Ko pa se »spotaknem« ob sneg, se zares razvedri. Doma je z Dolenjske ceste, vendar me prekaša v poznavanju Upniške planine, oba otroka je navadil na lepote, narave in . .. Kaj bi komentiral! Naš sodelavec je, zvest svojemu nagnjenju. Kaj vse to ni vredno poštene čestitke 25-letnici organizirane saturnuške smučanje? JG Že prej sem vedel za saturnuške smučarje, širši javnosti pa rti znano, da so se naši fantje leta 1951 na pobudo Viktorja JARCA — na imenitnem snegu prvič pomerili v smučarskih veščinah. Najraje prepustim besedo Viktorju Jarcu, rad namreč pove, kako je bilo takrat: »Veš, premalo časa si v Saturnusu, da bi o teh naših začetkih kaj več vedel. Naj mi ne bo zamerjeno, ampak bilo nas je malo, družabno življenje je bilo razvito in vsi smo se poznali. Danes pa smo si — pri tej množici — malone tujci...« — Verjamem, saj se tudi sam prejkone komaj spoznam v naših številnih obratih, oddelkih, službah. Vseeno mislim na 25 let naše smučarije? »Kar takole. Leta 1951 se nas je nekaj zbralo. Začetne denarce smo »nažicali« iz tovarniškega dobička, no ja, tisti dinarji so bili namenjeni v celoti za fizkulturo, vseeno smo si kupili — za takratne razmere razkošje! — 10 parov smuči. Črni vrh nad Jesenicami je bil naš zimski drugi dom. Delovne sobote so bile redne, zato pa se nas je vsako drugo nedeljo tamkaj zbralo do 20 ljubiteljev bele opojnosti.« — Torej: smučarska sekcija z emblemom -S- je začela. Bili ste prvi predsednik? »Drži, od njene ustanovitve sem jo vodil kar 20 let. Razumevanja za tekme, prireditve, sicer ni bilo preveč, pomagal pa nam je sindikat. Sekcija se je širila, imeli smo pravilen pristop do sodelavcev. Iz Elana sem vsako leto s pomočjo vodstva naše tovarne pripeljal kakih 30 parov smuči, puloverje smo dobili iz Rašice in: palice smo naredili sami, plakete tudi; za treninge smo porabili 5—6 dni dopusta. Izkoristili smo jih za Črni vrh in Kranjsko goro. — Tudi tečaje ste takrat že imeli? »Poceni so bili — in kvalitetni. Mimogrede: ob 25-letnici organizirane saturnuške smučarije še mini jubilej — 10 let otroških tečajev. Naš uspeh so Podbojev sin (lani državni prvak), Virkova sinova v državni reprezentanci in...« — Ko sva že pri tekmah ... »Jih je bilo letos že 24 po vrsti. Prvo je bilo 27.1.1952 na Črnem vrhu. Samo dva razreda sta bila — do 35 in nad 35 let za prehodni po- kal, zanj se nas je »teplo« 19 skromno oblečenih smučarjev. Prvega je dobil Janez Srn raje. Ja, leta 1965 pa nas je fante »natepla« Jarc Meta in da ne boš pozabil zabeležiti: leta 1973 je Vito Polanec odnesel pokal v trajno last.« — Mimogrede! Leta 1952 ste pa že »plužili« na Krnici? »Drži. Takrat smo se prvič pomerili delavci ljubljanskih tovarn kovinske industrije in iz tega so se razvile kovinarske smučarske tekme. Vse do leta 1966, ko smo se prvič pomerile meščanske tovarne. Posvetili smo jih pa Dnevu mladosti, čeprav malo prej, v naši beli sezoni.« — Naši uspehi? »Bi bil tako prijazen, da si ogledaš vitrine v sejni sobi!?! (Se oproščam, površen pogled našteje nad 25 — Sem pa zares slab smučar, kaj šele izpraševalec. »Torej še niti slišal nisi, da smo leta 1974 organizirali družinski veleslalom in da nas je bilo več kot 70? Verjemi, hvalevredna akcija. Se že obrestuje. Izleti so bili redki. V spominu mi je ostala smučarija v Nassfeldu — Mokninah.« — Tovariš Jarc, dosti je spraševanja. Povejte, prosim, kdo ste vi? »Tega pa nisem pričakoval. Če te zanima: moj osnovni poklic je gozdarstvo in odlog zagotovo moje nagnjenje do prave, čiste narave. Za moje 20-letno delo so se mi saturnuški fantje lepo oddolžili — pa čeprav sem moral marsikatero .požreti'. Ko pa že najin pogovor zapisuješ, povej moje želje in hotenja: (dobesedno — op. p.) potegniti naše sodelavce na svež zrak. Da nas Tak smučar sem pa jaz Triglav moj dom, kako si krasan... Spet je prišel čas, ki je bil predviden za obisk Triglava. Podplati se še dobro posušili niso od izleta na Snežnik in Moščeniško drago, ko smo se že spet zbrali pod uro na železniški postaji. Bilo nas je enajst s trdno voljo, da nalogo, ki smo si jo zadali, tudi izpeljemo. Ker so bile vse že pred tem izpeljane ture na Triglav iz doline Vrat ali pa z Rudnega polja in se iztekale največkrat preko Ko-marče v Bohinj, smo se tokrat odločili za drugo, sicer daljšo pot, ki pa po svojih krasotah zasluži ves trud. Ob pol štirih popoldne smo se v petek z avtobusom odpeljali proti Mojstrani. Vreme smo imeli lepo in želja nas vseh je bila, da bi tako tudi ostalo. Iz Mojstrane smo krenili proti Krmi. To je ena od treh dolin, ki se zajedajo globo-bo v Triglavski masiv. Drugi dve sta Kot in Vrata. Najprej nas vodi makadamska cesta proti Zadnji Redovni, tam pa se odcepi v Spodnjo Krmo, kjer stoji Kovinarska koča. Dobrodušna oskrbnica nas je prijazno sprejela pod streho, nam skuhala večerjo in že se je planinsko vzdušje začelo. Začela se je debata o uvozu žiraf na Gorenjsko, ki naj bi laže jedle sosedovo travo, nato pa se je večer nadaljeval z veselimi narodnimi vižami. Spanje na skupnih ležiščih je kmalu minilo saj smo ob štirih zjutraj že krenili na pot. Pot nas je nadaljevalo le deset kajti Igorja, ki je bil tudi z nami, smo morali zaradi pomanjkljive obutve poslati nazaj. Pred nami se je v jutranjem mraku že videla nekako brezkončna dolina Spodnje Krme in vedeli smo, da je tam na njenem koncu ovinkast vzpon, ki se v terasah dviga proti Zgornji Krmi. Po dveh urah hoda smo prispeli do odcepa na Bohinjska vratca, za katerimi je Vodnikov dom na Ve-lem polju. Ustavili smo se in si privoščili krepak zajtrk. Pred nami je bil vzpon na Zgornjo Krmo, kjer nas j® malo nad leseno bajtico pozdravil studenček. Tu smo se spet ustaviti, nato pa krenili skozi žlebasto Kurico na Konjsko sedlo. Sklenili smo, da se od tu podamo proti Planiki, karno' smo prišli že ob 9. uri 30 minut. Pred nami se J® pokazal naš cilj in, ker s° se oblaki za popoldan že nabirali, smo se nanj odpravi11 takoj. T. n- (Nadaljevanje v prihodni' številk1' SATURNUŠKIM SMUČARJEM IN PLANINCEM SREČNO!