\ SiovMUii goricah JÙIU^IIX, SLo^iiLc, oce suivjouut, — boga svetega: — Hodite, kaicor bi Imeli siupo na na. Ne bomo za časa pri neve- su, Ki nas težK.o pričakuje, kanor teiKO čaKa sviuenja z njo ta naš ženin, ki mu že oci otekajo od gieuanja. Ülopiie!« Muzi- kant capija se je zasmejal, pruisnil ustnik trooenie na usta, zagraoil meiooijo osta- lih goucev in procesija svatov je povspe- šna nojo, zaKaj do nevestine vasi je Dilo èe dvajset minut, čas pa je naglo potekal, se sKrival za oregove ter se rezal zapozne- lim svatom, ki so hiteli po bližnjicah proti ŽSeAnarski. Fi vi so začuli godbo psL — Zatulili «o, ee zavrteli, potrgali verige, obleteli par- krat hiše svojih gospodarjev potem pa so se zakadili v smer, od koder so prihajali zvoki poskočne poike. Skakali so na ploto- ve, lezai čez prelaze, si odpirali lese ter drveli gostuvanjščaKom naproti. Za njimi se je pnpodila gruča otrok, ki še niso bili za v šoio, razlezla se je v dve skupini, ki sta tekmovali druga z drugo v zijanju in norčijah, potem pa so obstopili gostuvanj- Èéake ter šli z njimi proti vasi. Psi so tu- lili, otroci so vreščali, godci so igrali, oka- jeni gospodarji so privzdigovati noge, za- žarjene gospodinje so potresavale janke ter lovile z gibi ramen takt godbe. Neka- teri so celo vriskali, divje m iz vsega grla eeveda, da je hrumelo čez zasnežena polja, in se je glas vlekel daleč na okrog ter se odbijal doli na Kobušaku in rjavsüih bre- govih. Oče starejšina Je Sel prvi za godci, ža- ljivo je odgovarjal na šale basista čaplje in se muzal, spremljala ga je starejšinka, za njima pa so šli ostali svatje, razvrščeni po položajih in bogastvu, ki so ga imeli, smejali so se, zbijali norčije in metali gru- če snega za psi, ki so jih napadali od za- daj. Med razbrzdano veselostjo so prišli do nevestine hiše, tam pa je bilo tiho in mrtvo, kakor bi vse izumrlo, in bi pri hra- mu ne bilo žive duše že mesece in mesece, le iz dimnika se je kadilo in iz kuhinje se je zdaj pa zdaj začulo rožljanje burkelj. Vratni podboji so bili okrašeni s smrečjem in drugim zelenjem, kakršnega je v zim- skem času pač mogoče najti. Vsa vrata BO bila zaklenjena, pisati zastori na oknih spuščeni, pes je bil zaprt v hlev, kokoši v kurnik, na svinjakih pa je bila močna ključavnica, da bi ženinovi svatje ne mo- gli napraviti pri hiši kakšne nerodnosti. Starejšina je prišel molče do vrat .priti- snil na kljuko, se obrn.l k svatom in sko- mignil z rameni. Godcem je dal znamenje, naj utihnejo, potem pa je krepko potrkal po vratih. — Vse je ostaio tiho le pes v hlevu se je oglašal in nekdo se je nekje hihital, rahlo in v pest sicer, ali vendar dovolj glasno, da ga je čul oče starejšina. «Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobri ljudje!« je zaklical starejšina, potrkal znova po vrat h in začel: »V našo vas se je Izvedelo, da ta hiša potrebuje mladega virta. Culo se je. da so pri njej še ljudje, zdaj pa je vse tiho in mrtvo, le za vrati se nekdo reži. Odpri nam, kdo si že. da pokažemo temu našemu ženinu dom, ki ga bo odslej kril s svojo streho!« Nevestin starejšina je stopil k vratom, zakašljal in rekel: »Dobri ljudje, gotovo ste v zmoti! V tej hiš5 ne živi polog mene in moje stara žene nihče, ki bi ga bil vaš mladi ženin vesel, tu pa tudi ne potrebujemo mladih vi rtov, ker sem še j?.z pri moči. Gotovo ste se zmotili v hišni številki. Koliko pa je h'šna številka pri hramu, kamor ste namenje- ni?« Svatie pred hišo so se spogledali, starej- šina jih je spraševal po hišni številki, ali n hče je ni vedel, nikomur ni padlo v glavo, da bi si jo priskrbel prejšnji dan. Razšli so se okrog hiše ter iskali, kje bi jo našli. Toda nikjer je ni bilo. Na tramu pri vra- tih se ie še videlo mesto, kjer je visela, dokler je nipo domači zjutraj sneli, da bi lahko potegnili ženinove svate. Godec cap- lja je stopil k sosedu, in ko je obljubil hlapcu desetak, mu je ta izdal številko. Ko jo je oče starejšina povedal, so se vra- ta odprl.a godba i a zaigrala, svati so zavri- skali. se pomešali med nevestine gostu- vaniščake ki so prišli iz hiše, ko pa so se dovolj spozdravili, so posedli v gostijski sobi za mire ter se lotili jedi in pitja. V štibeljcu so oblačili nevesto. Nekoliko je pcvešaia glavo, ko so ji pritrjevali na lase venec z dolgima koncema, ki sta ji segala daleč doli po hrbtu. Premišljala je, kako čista bi prav za prav morala biti ti- sta, katera bi smela nositi venec po zaslu- ženju. Tudi ona bi ga lahko nosila z mirno vestjo, ko bi ne b lo tega njenega ženina, pa majniških noči z mesecem na nebu, in ognja v žilah. Ta ogenj je tako močan in mameč, da prevpije klic greha in človek sklene, da se bo pokoril, ko ta ogenj jenja. Brisala si je s pestjo solzne oči ter poslu- šala nauke stare tete, katera je stala pri vratih, da bi kdo nepoklican ne pričel v žtibeljc in jo učila: »V čevlje moraš obuti denar ter ga ime- ti v njih med zdavanjem. S tem boš dose- gla, da ne boš nikoli brez denarja. Čez cerkveni prag moraš stopiti prva, ko bo- sta šla od poroke, to ti bo pomagalo, da boš imela v zakonu pivo besedo. Ko bo- sta prišla od poroke, pazi, da mu boš na pragu, — preden bo stopil v hram, — za- gnala na prsi petelina. S tem ga zacopraš, da ti je vedno pokoren. In ko boš po poro- ki prvič prala njegovo srajco, ji moraš za- vezati rokav, nato pa obrniti ta rokav skozi srajco. S tem mu zavežeš roke, da te preveč ne pretepa. Malo pretepanja pa je zdravo, veš, in tudi moraš biti nanj pri- pravljena. Saj se ga privadiš, ko spoznaš, da ni brez haska, zakaj žago spiliti in žensko pretepsti je vedno koristno. . . « Govorjenje stare tete je prekinil neve- stin starejšina, ki je potrkal na vrata in spregovoril : »Sem so prišli nekaki ljudje, ki iščejo za svojega ženina nevesto, ker pa je v vsem hramu ni, se obračam na vas, tetica, da mi poveste, če je morda v štibeljcu«. »Da, tu je«, je dejala teta, se nasmehni- la in se izmuznila skozi stranska vrata v kamro, kjer je bila skrita stara kuha- rica, namazana po obrazu s sajami, oble- čena v cunje in pripravljena, da jo poka- žejo ženinu kot nevesto, ki se je zanj na- šla v hiši. Peljala jo je pred ženinovega starejšmo, ki se je zgrozil in rekel, da je tako starih in grdih nevest na pretek v njihovi vasi. On hoče mlado, naj le še išče- jo. gotovo bodo našli. Za kuharico so pri- gnali deklo, za nio pa družico, nato še le praVo nevesto. Poklavuho se je postavila pred ženina, mu molče segla v roko in ko se je poslovila od staršev, ter so jo ti po- škropili z blagoslovljeno vodo, so se svat- je strnili v procesijo, na čelo katere bq se i Če verjamete, ali pa ne V Londonu so si Šivilje že nabavile maske proti strupenim plinom in hodijo z njimi na dele Prav tam so v rabi električne svetilke s klobuki, ki kažejo čas »Kaj, ti si Se tako bedast, da verjamefl zmešani tuji uri v gostilni, ne pa svoji • lastnem gospodinjstvu?« (»Le Rire«) Pustni paragrafi v ljubljanskem arhivu Costi je èe zapisanih v mestnem ar- hivu znamenitih dogodkov, ki še nieo bili objavljeni. Toda piepr.čan sem, da bodo marsikoga vrlo zanimali. Ker smo bas v pre>iipustu, gotovo ne bo nezanimivo izve- deti, kaK.o &o prednamci preživeli ta veseli čas, odnusno. kako so urejali in omejevali a ii.etni predpisi pustno in predipustno iz- življanje. 2e lani s^m v »Jutru« dme 7. februarja pod naslovom »0 -pre J pust, ti čas p esne i!« nanizal nekoliko sponi.nov n,t nekdanje pustne obhode v Ljubljani. Glavna p ed- pustne veselice so se vršile nekoč v stan m stanovskem gla al.šču na trgu med kapu- cinskim samostanom in vicedom&k o pa.u- oo, kjer imata danes seT-ež k inj Matica in Filharmoničua dražba. Tu je bila ns. ji- halnica, v kateri so k:anjs.d plemiči in ob- jestni tuji aristokrati pojali svoje konja, prešerni vitezi pa se borili z meči in su- licami. To pedrtijo je stavbenik Lovro Prä- ger temeljito prezidal, a arhitekt Ln slikar Janez Gfail j« spretno preslikal. Na tem kraju co ee v pv.s nem čaeu ob svitu ne- številnih gorečih sveč prirejile n 'jc'e/zant- nejše plesne veselice in maškarade. Za ta.ke pri.ke je bil sestavljen leta 1773. poseben plesni in maškaradni red, ki je dolorai na- stopno: I. Dovoljenje za prireditve, ki naj bolo v tukajšnji gledališki dvorani, in 6ioer 7.a mrskirane ali tu H nemaskirane udeležence, velja samo za ie-té. Prepove* cune pa so povsod drugje, bodisi v javnih gostilnah bodisi v zas-nbnih stano v--t n jih vsake ma- škarade. ET. Veselive se vrše 1 hko od ne- delje po sv. Treh kraljih do seqiwgrsime (30. januarja) dvakrat na teden in to o I 9 ure zvečer do 3. ure zjutraj, izza 30. ja- nuarja pa trikrat rna teden od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Izvzet je samo 1 februar. Tega dne ne sme biti n» maškaraj ne p'e- sov. Na pustni torek mora prenehati o Poli dvanajstih vsako raz vesel}: vanje, trt'i ve- čerje. Prestopek je kaznovati s 50 duk"i, udeležence pa takoj odvesti v zxpor. III. Ude'exenci plesnih in maškaralnih ves lic plačajo za vstop v zgornjo sobano in gle- dališko dvo'ano 1 gld., za snno vstop v zadnjo pa 24 kr., n e gl et e na to eli so ma- skirani ali ne. todvn dovoljene so s;mo do- stojne maske. Maske- ki bi telesno obliko poponoma pokrile ali prVrug» čile, kakor tudi uporabljanje oblek iz italijanskih g'e- dališč se izrecno prenoveduje. Samo cib sebi se ume, da ie še mani dovoljeno pr'ha;ati maski v diuhovniški ali redovniški cbleki. Teka?a mask ira nca ni dovoljeno pustiti v dvorano, če ee pa vendarle pokaže ra je treba nemudno odstraniti. IV. Po končani veselici mora vsak udeleženec pri izstopu h dvorane masko sneti s obraba. V. Pre- povedano je noßiti sleherno oro/.je s 6^boj, tako u eležencem kakor slugam. Dovoljeno tudi ni prestopiti prag veseličnega prest ora z gorečimi baklami. VL Prepovedano je hcfiiti z maskami na obrazu po javnih rcee?i ve- seljačila, sklepamo iz tega, ker ja imela de- žeinera plnstrega učitela Petra Herzril mes'ni maerstrat, naj itn tod" za tekoče le*oial različne obleke, toda samo v pustnem ča^u. Mestni magistrat je ustregel njegovi želji, vendar s pripomlto, e mora opustiti vse, kar bi žalilo nravni čut. Alojzij Potočnik Izprašajte si vest • •. Neki švedski list je pred Časom pozval svoje bralce in bralke, naj se izjavijo, kak- šne lastnosti cenijo pri drugem spolu. Pri- šla je grmada odgovorov, med katerimi posnemamo nekatere najznačilnejše. Neka ženska je odgovorila: »Najslabši izmed vsega je lep moški, ki se zaveda svoje lepote«. Druga: »Najboljša moška lastnost je energija, najslabša dražest«. Tretja: »Pri moškem cenim najbolj to, da je pameten, da se z njim lahko pamet- no pogovorim in da je močan, da lahko j nekoga dobro pretrese, kar je včasih tudi j potrebno. Najslabša lastnost moža je sko- post in radovednost. Ali je na svetu kaj Ta slika nazorno kaže, kako težko prebavijajo Japonci zasedene kitajske dežele... slabšega od radovednega moža? Pač! S« hujša od radovednosti je domišljavost!« četrta: »Najlepša moška lastnost je mo- žatost, najgrša samoljubnost.« Pet»; »Pri moškem najbolj občudujem možatost, takt in sposobnost, da ženski lahko vlije o5?čutek sigurnosti. Zoperaa m! je mehkužna jJriJagodlj vost, ki odlikuje običajno moške s slabim značajem. Ce bi bila poročen mož, ne fci z razsipnostjo in mnogim pohajkovanjem uničevala svojim otrokom in ženi življenja.« Možje so spet odgovorili drugače: »Če bi bil ženska, ne bi bH željan škan- dalov in ne bi bil škodoželjen. Ne bi čital mnogo, približno enakih in približno enako praznih ljubezenskih romanov. Svojega iz- voljenca ne bi smatral od vsega poSetka za svetnika in junaka. Pogledal bi dej- stvom v oči, kakršna so, tudi če niso pre- več prijetna. Ne bi bil ogorčen nad sla- bostmi mož, ne bi polagal toliko važnosti na darove. Ženska neposrednost je vredna pohvale, prav tako ženska zunanja disci- pliniranost.« Drugi: »Pri ženski cenim najbolj to, da je telesno in duševno dobro razv ta. da ho- če imeti otroke in da jih lahko Ima ter jih zmore pametno vzgojiti; dalje, da nima večjih zahtev, nego jim lahko ugodi mož s svojimi dohodki, da se udeležuje zabav svojega moža in da se z niim veseli. Naj- grše ženske lastnosti so: ljubosumnost, se- bičnost in nenaklonlenost napram otro- kom. Tudi je nepriietno čp žrnska rada ljubi bolj svojo mater in se nanjo bolj ozira nega na moža ... « Tretji: »Ce bi bil ženska, ne bi kadil jav- no in v navzočnosti moških, ne bi se gle- dal v zrcalo, ne bi si popravljal las in se koketno smehljal, č!m bi zalotil pogled kakšnega moškega na sebi, ne bi si barval las ali obrvi, ne bi preživljal večerov v plesnih dvoranah in restavracijah ne bi sledil vsaki modni muhi, ne bi se dajal poljubovati moškim, ki bi me prvič sprem- ljali domov, ne bi se vozil z neznanimi moškimi v avtomobilu, ne bi postal takoj ljubosumen če bi videl svojega zaročenca v družbi kakšnega drugega dekleta.« In zdaj naj pogledata vsak in vsaka, t koliko vstrezata tem idealom . . . Na Angleškem stražniki obuvajo revne otroke V Franciji so priredili dirko s takšnimi kolesi na ledu postavili godci, p'hnili v godala ter se jell pomikati proti cerkvi. Na trgu pred cerkvijo je bilo polno lju- di. Mladi, stari, gospodarji, zlasti pa go- spodinje prihajajo gledat sleherne poroke, da vidijo, kako se obnaša nevesta kako stoji pred oltarjem žcn'n in kakšne pogače imajo pri hramu. Vsak svat namreč nosi v žepnem robčku par kosov potic, ali be- lega kruha, ki ga pred cerkvijo deli gle- dalcem, in čim boljši je kruh, tem manj slabega se čuje o ženinu in nevesti. Tega jutra je bila poroka petih parov mladih ljudi, ki so se naveličali samevanja in si zaželeli v mrzlih časih tople postelje. Od vseh strani fare so prihajali svatje, vri- skal', kričali, godci pa so urezavali tako poskočne komade, da so se vlekla na smeh tudi usta ostalih faranov, ki niso bili med svati. »Jezus, Jezus, glej, Matilda! Skramlca je košata, pa gre z vencem k poroki! In še z zastavo Marijine družbe jo bodo spre- jeli. — šegulova iz Senarske ima prave muzikante. Lodnarjevl pa igrata Cigula in Cik. — Glej, že nesejo zastavo!« In res. Dekleta Marijine družbe so pri- šla iz cerkve z zastavo, zakaj pridnejše sprejemajo gospod župnik zelo slovesno. One, ki so iz brezverskih hiš, v katerih se košatijo kar tako za brezverske proglaše- ni listi, prejmejo samo žegen v cerkvi m nihče jim ne govori lep'h besed, kako naj živijo, da bo bogu dopadljivo in cerkvi koristno. H pridnejšim pridejo gospod celo na gostijo, in o časti, ki je doletela takšno hišo, govorijo ljudje še dolgo potem, za- kaj zdaj že to čast malokdo doseže, kakor bi postali skopi z njo. škramlca, ki so jo sprejeli s častmi za najpridnejša dekleta, je bila že v cerkvi, ko so se prikazali na trgu ostali svatje. Godbe so igrale, svatevčjaki so plesali, da so jim dolgi svileni traki, pritrjeni na ro- kave in klobuke frfotali po zraku, starej- šinarii so tresli med deco sladkorčke, go- spodinje pa so si pošepetavale: »Glej to nevesto iz Smolinc! želarska je, obleko pa ima kakor princezinia. Ona iz Svet'nc pa bi se lahko malo boljše oblekla, da bi ne izgledalo kakor bi gnala na pašo. Gregorečev ženin se drži poklavuho, ka- kor bi se bal poročne noči. Grilov pa se reži. Ta se lahko. Koliko jih Ima na vesti! V Ročici ima dve košati, bogve koliko pa še drugje. Kako bo le plačeval, ko pa grunt ni vreden počenega gTOša! Na nepriklad- nem mestu leži, sama močvirja so ga. Bo že videla, Liza, kaj bo imela dobrega razen otrok. Zelenikov je nekam potrt, ga vidiš! Pravijo, da ga je snoči obiskala prejšnja deklina in mu zagrozila, da bo pred oltar- jem stopila k njemu, odrinila nevesto in povedala pred vso cerkv jo, da je hodil ležat k nji že čez eno leto. Zdajci pa so zazvonili zvonovi in svatje so se podvizali v cerkev, kjer je rejeni žup- nik opravljal poročne obrede. Neveste so plaho in trepetaje izgovarjale svoj da, že- nini pa so zategnili nekoliko krepkeje, na- taknili nevestam prstane na roke :n konrc je bilo. Ljudstvo .ki se je ves čas poročnih obredov gnetlo v cerkvi, stezalo vratove in se veselilo po stebrih in stoonicah, da bi mu ne ušla na}maniša malenkost se ie usulo skozi cerkvena vrata in se po-tavilo na trgu v SnalJr, zakaj bilo si je še treba ogledati, kako bodo svatje odhajal'. Med gospodlnlami se je sprehajal godec Caplja, zatroMl časih kateri pod janKe, da je od strahu poskočila in zakričala, ali pa jih je zmerjal in jim pravü: »Zdaj pa le pojdite dojit, babe, krave že težko čakajo, deca ee vam dere v bajtah!« Svatevčjaki so ponujali znancem Janže- vec, Cik in Cigula pa sta urezaia veselo polko, ali ljudje so se njuni godbi smejali in čakali, ko se oglase pravi, zakaj teh je malokdaj čuti. Zdaj so pač že preresnl časi, da bi človek plačeval prave godce, nekdaj pa so igrali na sleherni boljši go- stiji. še nekaj minut veselja in zabave je bi- lo pred cerkvijo, potem pa so se svatje razšli. Nekateri so šli v gostilno, dragi so zopet naglo odhiteli v domove novoporo- čencev, kjer se je pričela gostija s plesom in razn:mi norčijami. Po par dni se vla- čijo gostuvanjščaki neprespani in opiti po vaseh, hodijo pit v zidanice, kamor jih po- vabijo premožnejši svatje, in kjer igralo godci »jutrnce«, plezajo po strehah in po drevju in uganjajo vragol je, da se zidani- ca tre?e. Od raznih strani se Cujejo v tem času svatovski vriski človek se pač napije in pozabi na gorje, blizu pa je post, ki bo napravil konec veselju in Slovenske gori- ce se bodo znova umirile. Ignao Koprive«.