PoStnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 97. kos. V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1936. Letnik VII. VSEBINA: 782. Zakon o konvenciji o vzajemnih odnošajih v sodnih civilnih in trgovinskih stvareh, sklenjeni med Jugoslavijo in Turčijo. 783. Podaljšava roka za izdajo mestnih pravilnikov po navodilih o izvrševanju § 124. zakona o mestnih občinah. 784. Odločba o oprostitvi turistično-propagandnega materiala iz Francije od uvozne carine. 785. Odločba o oprostitvi Narodnega doma v Kranju, r.'z. z o. z., od plačevanja družbenega davka. 786. Telefonski promet z Avstrijo in Paragvajem. 787. Telefonski promet s Španijo in Avstrijo. 788. Pravilnik o sestavi, organizaciji in področju Banovinskega turističnega sveta Dravske banovine. 789. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbence? na območju Dravske banovine. 790. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. '. 782. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki objavljamo, da sla narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 10. oktobra 1935 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1935, v svoji X. redni seji, ki jo je imela dne 10. februarja 1930 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1935 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1935, v svoji V. redni seji, ki jo je imel dne 18. marca 1930 v Beogradu, sklenila in da smo mi potrdili in proglašamo zakon* o konvenciji o vzajemnih odnošajih v sodnih civilnih in trgovinskih stvareh, sklenjeni in podpisani v Ankari dne 3. julija 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo, ki se glasi: § L Odobruje se in dobiva zakonsko moč konvencija o vzajemnih odnošajih v sodnih civilnih in trgovinskih * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. novembra 1936, št. 2G3/LXV/660. stvareh, sklenjena in podpisana v Ankari dne 3. julija 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo, katere besedilo v prevodu in v izvirniku se glasi: Konvencija meti kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo o vzajemnih odnošajih v sodnih civilnih in trgovinskih stvareh. Kraljevina Jugoslavija in republika Turčija, navdahnjeni z željo, da bi uredili v civilnih in trgovinskih stvareh sodno zaščito jugoslovanskih državljanov v Turčiji in turških državljanov v Jugoslaviji, kakor tudi vzajemno pomoč, ki si jo naj dajejo sodna oblastva obeti držav med seboj, sla se odločili skleniti v la namen konvencijo in sla imenovala svoja pooblaščenca Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: Njegovo Ekscelenco gospoda dr. Miroslava Jankoviča, izrednega poslanika in opolnomočenega ministra kraljevine Jugoslavije v Turčiji; predsednik republike Turčije: Njegovo Ekscelenco Menemenlija Numana Boja, veleposlanika, glavnega tajnika ministrstva za zunanje posle, ki sta dogovorila po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, tele določbe: I. poglavje. Sodna zaščita. Clen 1. 1. Državljani vsake države pogodnice so deležni na ozemlju druge države pogodnice glede zakonske in sodne zaščite svoje osebe in svoje imovine istega postopka kakor domorodci. 2. V ta namen imajo prost pristop k sodiščem in smejo nastopati pred sodišči po istih pogojih in ob istih ©bliČnostib kakor domorodci. Clen 2. 1. Nobena varščina in noben polog kakršnega koli naziva se ne sme nalagati bodisi zaradi tega, ker so tujci, bodisi ker nimajo domovališča ali bivališča v državi, domorodcem ene države pogodnice, ki imajo svoje domovališče v eni obeh držav in ki nastopajo kot tožitelji ali intervenienti pred sodišči druge države. 2. Isto pravilo velja glede predjema, ki bi se moral zahtevati od tožiteljev ali intervenientov radi zavarovanja sodnih stroškov. Clen 3. 1. Obsodbe na pravdne stroške in izdatke, izrečene na ozemlju ene države pogodnice zoper tožitelja ali intervenienta, oproščenega varščine, pologa ali predjema po členu 2. ali pa po zakonih tiste države, kjer se je tožba vložila, izreče brezplačno za izvršne pristojno obla-stvo druge države pogodnice. 2. Zahteva se mora podati po diplomatski poti. 3. Isto pravilo velja za sodne odločbe, s katerimi se določi znesek pravdnih stroškov pozneje. Clen 4. 1. Odločbe o stroških in izdatkih, o katerih govori člen 3., se izrečejo za izvršne, ne da bi se zasliševale stranke, toda s pravico do poznejše pritožbe obsojene stranke, skladno z zakonodajo tiste države, v kateri se naj vodi izvršba. 2. Oblastvo, ki je pristojno odločiti o zahtevi, naj se dovoli izvršba, se omeji na to, da preizkusi: a) ali je postala odločba po zakonu tiste države, kjer je bila obsodba izrečena, pravnomočna; b) ali je za izrek odločbe priložen prevod, ki je napravljen v jeziku zaprošene države ali pa v francoskem jeziku in ki ga je overil diplomatski ali konzularni zastopnik proseče države ali pa zaprisežen prevajalec proseče države ali zaprošene države. 3. Da se ugodi pogoju, predpisanemu v odstavku 2. a), zadošča izjava pristojnega obiastva proseče države, s katero se ugotavlja, da je postala odločba pravnomočna. Pristojnost tega obiastva potrdi najvišji funkcionar sodne uprave te države. Izjava in potrdilo, ki se tu omenjata, morata biti prevedena po pravilu, danem v odstavku 2. b). 4. Oblastvo, ki je pristojno odločiti o zahtevi, naj se dovoli izvršba, določi, Če stranka to istočasno zahteva, znesek stroškov za potrdilo, prevod in overitev, ki se omenjajo v odstavku 2. b). Ti stroški se smatrajo za pravdne stroške in izdatke. Clen 5. Državljani ene države pogodnice so deležni na ozemlju druge države pogodnice sodne pomoči po istih pogojih kakor domorodci. Clen 6. 1. Potrdilo o siromašnem stanju morajo izdati obiastva stalnega prosilčevega bivališča ali, če tega ni, obiastva tačasnega bivališča. 2. Ce ne biva prosilec v državi, kjer se je podala prošnja za brezplačno sodno pomoč, overi potrdilo o siromašnem stanju brezplačno diplomatski ali konzularni zastopnik države, v kateri naj se listina uveljavlja. 3. Ce ne biva prosilec na ozemlju ene države pogodnice, zadošča potrdilo, ki ga izda pristojni diplomatski ali konzularni zastopnik države, kateri prosilec pripada. Clen 7. 1. Ce biva prosilec v državi, v kateri se je podala prošnja za brezplačno sodno pomoč, si sme oblastvo, ki je pristojno izdati potrdilo o siromašnem stanju, priskr-beti potrebna pojasnila o njegovem gmotnem stanju od oblastev države, kateri prosilec pripada. 2. Oblastvo, kateremu je dolžnost odločiti o prošnji za brezplačno sodno pomoč, je v mejah svoje pristojnosti upravičeno kontrolirati potrdila in podatke, ki se m4 dajejo, in zahtevati radi zadostne pojasnitve dopolnilna obvestila. Clen 8. Stranka, ki ji pripozna pristojno oblastvo ene države pogodnice pravico do sodne pomoči, ima to ugodnost za vsa pravdna dejanja, ki se nanašajo na isto stvar in se opravljajo pred sodnimi oblastvi druge države pogodnice po določbah te konvencije. II. poglavje. Vzajemna pomoč sodnih oblastev. Clen 9. 1. V civilnih ali trgovinskih stvareh se spisi, ki izhajajo od oblastev ene države pogodnice in ki so namenjeni osebam, ki bivajo na ozemlju druge države pogodnice, vročajo po diplomatski poti. Prošnja, ki obsega naziv obiastva, od katerega doposlani spis izhaja, ime in 'lastnost strank, prejemnikov naslov in značaj spisa, za katerega gre, mora biti napravljena v jeziku zaprošene države ali pa v francoskem jeziku. 2. Oblastvo, na katero je prošnja naslovljena, pošlje po isti poti spis, s katerim se potrjuje oprava vročitve ali pa sporoča dejstvo, ki jo je preprečilo. Ob nepristojnosti ratione loci pošlje prošnjo uradoma pristojnemu oblastvu. Clen 10. 1. Vročitev se opravlja po pristojnem oblastvu zaprošene države. Izvzemši primere, navedene v odstavku 2., se sme omejiti to oblastvo na to, da opravi vročitev s tem, da izroči spis prejemniku, Če le-td izjavi, da ga je voljan sprejeti. 2. Na zahtevo prosečega obiastva opravi zaprošeno oblastvo vročitev v oblikah, predpisanih za podobne vročitve z njeno notranjo zakonodajo, ali pa v posebni obliki, če le-td ne nasprotuje njeni zakonodaji. Clen 11. Za dokaz o opravljeni vročitvi služi bodisi datiran in overjen prejemnikov recepis, bodisi potrdilo obiastva zaprošene države, s katerim se ugotavljajo dejstvo, oblika in dan vročitve. Clen 12. 1. V civilnih ali trgovinskih stvareh se sme obrniti sodno oblastvo ene države pogodnice po določbah svoje zakonodaje z zaprosilom do pristojnega oblabtva druge države pogodnice in zahtevati, naj opravi v svojem področju kake poizvedbe in pa druga sodna dejanja. 2. Zaprosilo se vroči po diplomatski poti. Zaprosilu more bili priložen prevod, ki je napravljen v jeziku za- prošene države ali pa v francoskem jeziku in ga je overil diplomatski ali konzularni zastopnik proseče države ali pa zaprisežen prevajalec proseče države ali zaprošene države. Ob nepristojnosti ratione loci ga pošlje oblastvo, na katero je zaprosilo naslovljeno, uradoma pristojnemu oblastvu in obvesti o tern oblastvo, ki je bilo zaprosilo poslalo. Člen 13. 1. Sodno oblastvo, ki se mu pošlje zaprosilo, mu mora ustreči in uporabiti pri tem iste prisilne odredbe, kakor ob izvedbi zaprosila oblastva svoje države. Uporaba teh prisilnih odredb pa ni obvezna, če gre za osebni prihod pravdnih strank. 2. Kar zadeva postopek, ki se naj uporablja, uporabi zaprošeno oblastvo ob izvedbi zaprosila zakone svoje države; vendar je ustreči zahtevi proseče države, po kateri naj se postopa v kaki posebni obliki, če ne nasprotuje ta oblika zakonodaji zaprošene države. 3. Proseče oblastvo je na njegovo zahtevo obvestiti o dnevu in kraju, kjer se bo zaprosilo izvajalo, da se tako omogoči interesentu, da bi prisostvoval. Člen 14. Oprava vročitve ali izvedba zaprosila se sme odkloniti, če država, na katere ozemlju bi se to moralo izvršiti, spozna, da je to takšno, da bi bilo na škodo njeni vrhov-nosti, njeni varnosti ali javnemu redu. Kazen tega se sme izvedba zaprosila odkloniti tudi še, če ni ugotovljena avtentičnost listine ali Če ne spada izvedba zaprosila na ozemlju zaprošene države v pristojnost sodnega oblastva. Člen 15. 1. Oprava vročitve in izvedba zaprosil ne sme dati povod za nikakršno plačevanje stroškov ali taks kakršne koli vrste. 2. Vendar je zaprošena država upravičena zahtevati od proseče države povračilo odškodnin, plačanih pričam in izvedencem, kakor tudi stroškov, povzročenih z intervencijo državnega organa, ki se je opravila zato, ker piso priče prostovoljno prišle, ali stroškov, povzročenih z uporabo kake posebne oblike, v kateri se je opravila vročitev ali izvedlo zaprosilo. Člen 16. 1. Vsaka država pogodnica je upravičena opravljati vročitve po svojih diplomatskih ali konzularnih zastopnikih neposredno in brez sile svojim državljanom, ki so na ozemlju druge države pogodnice. 2. To velja tudi glede izvajanja zaprosil. 3. Če nastanejo težave pri uporabi tega Člena, se je ravnati po določbah členov 9. in 12. te konvencije. Člen 17. Ta konvencija se mora ratificirati in ratifikacija izmeniti v Beogradu, brž ko se to lahko zgodi. • Člen 18. Ta konvencija bo izvršna v treh mesecih po izmeni ratifikacij in ostane v veljavi šest let od tega dne dalje. Če ne notificira nobena stranka pogodnica šest mesecev pred koncem te dobe, da jo je namenjena opustiti, ostane konvencija obvezna do preteka šestih mesecev od dne, ko jo ta ali ona stranka pogodnica odpove. V potrditev tega sta pooblaščenca konvencijo podpisala in pritisnila nanjo svoj pečat. Sestavljeno v Ankari v dveh izvirnih primerkih dne 3. julija 1934. (M. P.) M. Jankovič s. r. (M. P.) M. Numan s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kraljevski namestniki podpišejo in se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji iz členov 17. in 18. konvencije o vzajemnih odnošajih v sodnih civilnih in trgovinskih stvareh. Ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblast-vom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 7. avgusta 1936. Pavle s. r. dr. K. Stankovič s. r. Predsednik I)r. I. Perovič s. r. ministrskega s\eta in minister za zunanje posle dr. M VI Stojadinovič s. r. Namestnik ministra pravde, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat Predsednik čuvar državnega pečata, ministrskega sveta in zastopnik ministra pravde, minister za zunanje posle minister za socialno politiko dr. M. M. Stojadinovič s. r. in narodno zdravje (Sledijo podpisi ostalih Dragiša Cvetkovič s. r. ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 783. Podaljšava roka za izdajo mestnih pravilnikov po navodilih o izvrševanju § 124. zakona o mestnih občinah.* Na podstavi § 124. zakona o mestnih občinah sem predpisal navodila o izvrševanju določbe § 124. zakona o mestnih občinah pod št. 5200/VII z dne 19. maja 1936 (»Službene novine« št. 122/XXVIII z dne 30. maja 1936).** V drugem odstavku VII. oddelka teh navodil je določeno, da morajo predpisati mestne občine pravilnik v smislu § 124. zakona o mestnih občinah in teh navodil v šestih mesecih od dne objave teh navodil v »Službenih novinah« in ga predložiti ministru za finance v odobritev. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1936, št. 273/LXVII1/693. ** »Službeni list« št. 433/56 iz l. 1936. Na predlog ministrstva za notranje posle IV št. 5110 z dne 5. novembra 1936 pa o d o b r u j e m, da se rok, določen mestnim občinam v drugem odstavku VII. oddelka navodil o izvrševanju določbe § 124. zakona o mestnih občinah, da predpišejo pravilnik, podaljša na* šest mesecev. To odločbo je objaviti v »Službenih novinalK in o njej obvestiti: ministrstvo za notranje posle, glavno kontrolo, vse banske uprave in mestno poglavarstvo v Beogradu in Pančevu. V Beogradu, dne 16. novembra 1936; št. 10.707/VII. Minister za finance Letica s. r. (Ta podaljšava roka je prvič natisnjena v »Službenih noviuahi št. 271 z dne 23. novembra 1936.) 784. Oprostitev turistično-propagandnega materiala iz Francije od uvozne carine.** Ker je sporočilo ministrstvo za zunanje posle pod K. p. št. 11.071—326 z dne 5. novembra 1936, da pristaje republika Francija na carine prost uvoz našega pro-pagandno-turističnega materiala, po odločbi ministrskega sveta št. 399/IV z dne 4. januarja 1933, objavljeni v »Službenih novinalK št. 10/111 z dne 14. januarja 1933, odločam: Predmeti francoskega izvora iz točke 1. odločbe ministrskega sveta št. 399/1V z dne 4. januarja 1933 se pripuščajo za uvoz v kraljevino Jugoslavijo prosti carine, če so namenjeni za brezplačno razširjanje v našem carinskem območju in se dš iz njih jasno razbrati njih lastnost turistično-propagandnega materiala. Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinahc. V Beogradu, dne 7. novembra 1936; št. 27.208/IV. Minister za finance Letica s. r. Narodni dom v Kranju, r. z. z o. z., je oproščen plačevanja družbenega davka.*** Minister za finance je odločil, da je Narodni dom v Kranju, r. z. z o. z., oproščen plačevanja družbenega davka za 10 let, in sicer od dne 1. januarja 1936 do vštetega dne 31. decembra 1945, s pogojem, da bo posloval po sedaj veljavnih pravilih in ne postanejo dohodki znatni, tako da se more v primeri z drugimi podobnimi upoštevati. * Pravilno vsekakor: za. — Op. ur. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. novembra 1936, št. 267. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novembra 1936, št. 259. Odločbo je vročiti zadrugi in finančni direkciji v Ljubljani, ki obvesti o njegovi vsebini tudi pristojno davčno upravo. Taksa 25 dinarjev je plačana in na prošnji uničena. Iz ministrstva za finance, oddelka za davke v Beogradu, dne 20. oktobra 1930; št. 15.666/111. 780. Telefonski promet.* Nove mednarodne telefonske zveze: 1. Ljubljana —Kfitsc h ach (Avstrija), izza dne 15. novembra 1936; taksna enota za navaden triminutni pogovor 2'70 zl. fr.; 2. Jugoslavija — Paragvaj, izza dne 16. novembra 1936; taksna enota 173'35 zl. fr. za pogovore, 22‘78 zl. fr. za pripravo; pogovori so dopustni med 13. in 20. uro; 3. Sv. Pavel pri Preboldu — Ebe n see (Avstrija), izza dne 15. novembra 1936; taksna enota 3'45 zl. fr. 787. Telefonski promet.** Nove telefonske zveze: 1. Ljutomer — kraji v Španiji, Portugalski, Gibraltarju, Španskem Maroku in na Balearskih in Kanarskih otokih, izza dne 15. oktobra 1936; jugoslovanska terminalna taksa za navaden triminutni pogovor s kraji v Španiji, Portugalski, Gibraltarju, Španskem Maroku in na Balearskih otokih znaša 1*50 zl. fr., s kraji na Kanarskih oto, kih pa 7 zl. fr. Tej taksi se dodajo tranzitna taksa Avstrije, Švice in Francije in terminalna taksa Španije, ki se določa po pasu, kjer leži kraj, s katerim se opravlja pogovor. 2. Begunje pri Lescah —Bad .Aussee, taksna enota 4-20 zl. fr.; Bled — Bad Aussee, taksna enota 4'20 zl. fr.; Bled — G m u n d e n in St. Gilgen, taksna enota 3*45 zl. fr.; C e 1 j e — B r u c k a. d. M u r in R e i f n i t z a m W o r t h e r s e e, taksna enota 2*70 zl. fr.; Kranjska gora — Graz, taksna enota 345 zl. fr.; Lesce — V i 11 a c h , taksna enota 1*50 zl. fr.; L j u b 1 j a n a — B a d Hall in P o 11 e n b r u n n , taksna enola 4-20 zl. fr.; Ljubljana — Maria Rain, taksna enota 2*70 zl. fr.; L j u b 1 j a n a — Z e 11 a m See, taksna enota 3*45 zl. fr.; Loče pri Poljčanah — Wien, taksna enota 3*45 zl. fr.; Maribor — Seefeld in Tirol, taksna enota 3-90 zl. fr.; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. novembra 1936, št. 265/LXVI/665. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. Oktobra 1936, št. 244/LX/628. Murska Sobota — Bad G 1 e i c h e n b e r g, taksna enota 1-50 zl. fr.; Pokljuka — Badgastein in Mallnitz, taksna enota 2-70 zl. fr.; Pokljuka — H o f g a s t e i n , taksna enota 3-43 zl. fr.; Preddvor — Eisenstadt, taksna enota 4-20 zl. fr.; ' Prevalje — Lavamiind, taksna enota 1-50 zl. fr.; Ptuj — Bode n do rf a m Ossiacherseee, taksna enota 2'70 zl. fr.; Ribnica na Dolenjskem — Salzburg, taksna enota 4-65 zl. fr.; Rimske T o p 1 i c e — B a d G 1 e i c h e n b e r g, taksna enota 2-70 zl. fr.; Rogaška Slatina — Leoben, taksna enota 2’70 zl. fr.; Slovenske Konjice — Hausmannstat-ten, taksna enota 2‘70 zl. fr.; Sv. Janez ob Boh. jezeru — Treibach, taksna enota 2-70 zl. ft-.; Sv. Vid pri Ptuju — Graz, taksna enota 2-70 zl. fr.; Sv. Vid pri Ptuju — Radkersburg, taksna enota 1*50 zl. fr.; Sv. Vid pri Ptuju — W i e n, taksna enota S‘45 zl. fr.; Tržič — Hofgastein, taksna enola 3-45 zl. fr.; Tržič — Badgastein in Mallnitz, taksna enota 2'70 zl. fr.; Tržič — Maria Saal in V e 1 d e n a m W o r -t h e r s e e , taksna enota L50 zl. fr.; Zidani most — Bad Gleichenberg in P o r t s c h a c li a m W o r t h e r s e e , taksna enota 2-70 zl. fr.; Žalec — Salzburg, taksna enota 3-90 zl. fr. —• vse izza dne 15. oktobra 1936. Banove uredbe. 788 VIII. No. 5700/37. Na podstavi čl. 7. uredbe o pospeševanju turizma ter po zaslišanju poklicanih ustanov predpisujem tale pravilnik o sestavi, organizaciji in področju Banovinskega turističnega sveta Dravske banovine. Člen 1. Pri k-raljevski banski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo, se osnuje Banovinski turistični svet (BTS) kot posvetovalni organ v vseh turističnih vprašanjih. Člen 2. Naloga Banovinskega turističnega sveta je zlasti, 'da: 1. sodeluje pri izdelavi letnega delovnega programa *a pospeševanje turizma ter pri odobravanju delovnega programa in proračuna občin, ki se proglase za turistične kraje po čl. 2. uredbe o pospeševanju turizma; 2. oddaja mnenje in podaja predloge v zvezi z banovinskimi in občinskimi taksami, dokladami, pribitki in davščinami, ki se tičejo turizma in pogostinske industrije; 3. oddaja mnenje in podaja predloge, kako se naj porabijo državne in banovinske dotacije, namenjene za pospeševanje turizma; 4. oddaja mnenje o pravilnikih in odredbah, ki jih predpisuje ban po čl. 6. uredbe o pospeševanju turizma; 5. obravnava poročila poedinih občin o njih delu za pospeševanje turizma; 6. oddaja mnenje, katerim javnim delom v banovini bi bilo dati prvenstvo glede na gospodarsko važnost turizma; 7. predlaga kraje, ki bi jih bilo po njih pogojih proglasiti za turistične postojanke, če ne store tega pristojne občine po čl. 3. uredbe o pospeševanju turizma; 8. oddaja mnenje o turistični propagandi za območje banovine; 9. predlaga, kaj je treba ukreniti in kako podpirati ustanavljanje in delovanje društev za pospeševanje turizma in društev, ki jim je namen olepšanje krajev, gradnja ali vzdrževanje športnih naprav, pogozdovanje, varstvo prirodnih lepot, spomenikov in drugih objektov, ki so važni za turizem; 10. daje kraljevski banski upravi na vsa vprašanja turistične delavnosti, statistike itd. strokovna mnenja in podaja v svojem področju in iz lastne iniciative predloge za pospeševanje turizma vobče; 11. predlaga, kako zagotoviti hotelski industriji na območju banovine ugoden razmah, predvsem glede strokovnega nivoja, kapacitete in zdrave gospodarske fundi-ranosti. Strokovnemu šolstvu posveča posebno pozornost; 12. voli iz svoje srede 6 do lOčlanski poslovni odbor (PO) in eventualno potrebne odseke tega odbora. Člen 3. Člani Banovinskega turističnega sveta (BTS) so: načelniki kraljevske banske uprave, i. s. oddelka za trgovino, obrt in industrijo, tehničnega oddelka, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, dalje šef odseka f za gozdarstvo pri kmetijskem oddelku, referent za zatiranje tuberkuloze, strokovni referenti za turizem in po potrebi tudi drugi referenti kraljevske banske uprave; po en predstavnik direkcije državnih železnic v Ljubljani, direkcije pošte in brzojava v Ljubljani in direkcije gozdov v Ljubljani; po trije predstavniki Zveze za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani, Tujsko-prometne zveze v Mariboru in Zveze združenj gostilničarskih obrti v Ljubljani; po dva predstavnika mestnih turističnih odborov mest Ljubljana in Maribor; po en predstavnik mestnih oziroma krajevnih turističnih odborov, obstoječih tujsko-prometnih organizacij in občinskih uprav v Celju, Ptuju, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Kamniku, Kranjski gori, Laškem in Novem mestu, po en predstavnik uprav zdravilišč Čatežke toplice, Dobrna, Dolenjske toplice, Laško, Rimske toplice, Rogaška Slatina in Slatina Radenci; po en predstavnik zbornice za TOI v Ljubljani, zdravniške zbornice v Ljubljani, Združenja pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino v Ljubljani, Združenja avtobusnih podjetnikov Dravske banovine v Ljubljani, Jugosloven-skega Jouriug kluba v Ljubljani in Mariboru, Avtomo- bilskega kluba kraljevine Jugoslavije — sekcije v Ljubljani in Mariboru, Aerokluba v Ljubljani in Mariboru, Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, uprave Velesejma v Ljubljani, uprave Mariborskega tedna v Mariboru, osrednjega odbora SPD v Ljubljani; po en zastopnik v Dravski banovini obstoječih zimskošportnih podzvez in Jugoslovenske zimskošportne zveze, dokler ima svoj sedež v Ljubljani, po en predstavnik Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani in društva za raziskovanje jam v Ljubljani. Člen 4. Članstvo v banovinskem turističnem svetu traja tri leta. Vsak član ima svojega namestnika. Člen 5. Odposlanci poedinih državnih ali banovinskih obla-stev postanejo člani Banovinskega turističnega sveta po svojem položaju, predstavnike v čl. 3. imenovanih ustanov in društev pa predlagajo le-ta v imenovanje kraljevski banski upravi, Istotako njih namestnike. Člen 6. Članstvo v Banovinskem turističnem svetu je častna dolžnost. Člani — v primeru zadržanosti njih namestniki — morajo redno prihajati na seje sveta ter so dolžni čuvati službeno tajnost glede snovi in obvestil zaupnega značaja, ki jih zvedo izvršujoč svoje dolžnosti. Morebitni potni stroški članov Banovinskega turističnega sveta gredo v breme ustanov oziroma organizacij, ki jih dotični člani zastopajo. Člen 7. Banovinski turistični svet se sestane, kadar ga skliče ban k zasedanju, vsekakor pa najmanj enkrat letno, i, s. najkasneje mesec dni pred zasedanjem Vrhovnega turističnega sveta. Vabila na sejo se izdajo pismeno. Sejam Banovinskega turističnega sveta predseduje ban, če je zadržan, pomočnik bana ali načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Predsednik vodi seje in delo Banovinskega turističnega sveta. Vse administrativne posle opravlja oddelek za trgovino, obrt in industrijo, ki dodeljuje v ta namen tudi delovodjo in pomožno osebje iz vrst svojega uradništva. Člen 8. O sejah Banovinskega turističnega sveta se vodi zapisnik, kamor se vpisujejo vsa mnenja in predlogi. Podrobnosti o poslovanju Banovinskega turističnega sveta in poslovnega odbora se predpišejo s posebnim poslovnikom. Člen 9. Vsi izdatki kraljevske banske uprave za pospeševanje turizma, prav tako vsakoletna podpora Banovinskemu turističnemu svetu za kritje njegove režije (tiskovine, nagrade za večja dela, ekspertize in referate, potni stroški in dnevnice izvedencem, kolikor se po potrebi pritegnejo bodisi k sejam radi obravnave specialnih strokovnih vprašanj, bodisi za izvršitev posebnih del na terenu ali drugih elaboratov), obremenjajo banovinski proračun. Člen 10. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Z istim dnem preneha veljati naredba bana Dravske banovine od 13. junija 1930, I. No. 6209/1, o ustanovitvi Tujsko prometnega sveta kraljevske banske upraVfe Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. novembra 1936. Ban: Dr. Natlačen s. r. 789. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. novembra 1936, I. No. 4440/7, je bil na osnovi § 104, t. 3., zakona o uradnikih upokojen K r i ža n Ja n ko, agrarni uradnik Vili. položajne skupine pri tej banski upravi. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. novembra 1936, I. No. 4502/6, je bil na osnovi § 104, t. 15., zakona o uradnikih upokojen S m a u c Franc, služitelj prve skupine pn sreskem načelstvu v Ljutomeru. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 25. novembra 1936, I. No. 11.340/1, je bila premeščena po službeni potrebi Birgmajer Ana, banovinska uradnica X. položajne skupine s prvim periodičnim poviškom, iz zdravstvenega doma v Mariboru v banovinsko bolnico v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. novembra 1936, I. No. 11.594/1, je bil po službeni potrebi premeščen Černe Anton, tehnik uradniški pripravnik za IX. položajno skupino pri sreskem cestnem odboru Šmarje pri Jelšah, k sreskemu cestnemu odboru v Celje. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine od dne 26. novembra 1936, I. No. 10.713/1, je bil postavljen Dolenc Milan za banovinskega uradniškega pripravnika veterinarske stroke za sodni okraj Mokronog s sedežem istotam. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. novembra 1930, I. No. 11.596/1, je bil po službeni potrebi premeščen inž. Šoberl Adolf, banovinski tehnični pristav pri sreskem cestnem odboru Celje, k sreskemu cestnemu odboru v Maribor. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. novembra 1936, I. No. 11.128/1, je bil Vidic Franc, banovinski dnevničar-zvaničnik pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. ' »MM—i. — ♦ — .. Razne objave Iz „Službenih novin". 790. Številka 170 z dne 27. julija 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. junija 1936, I. štev. 244.452/0, je napredoval Za 1 o ž n i k Ignacij, pomožni sekretar VIII. položajne skupine oddelka za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, za pomožnega sekretarja VII. položajne skupine. Številka 171 z dne 28. julija 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. julija 1936 sta bila postavljena pri direkciji državnih železnic v Ljubljani po službeni potrebi: Drovenik Matija, svetnik V. polož. skupine občega oddelka za svetnika prometno-komoreialnega oddelka in d r. C a m -pa Matija, poverjenik VI. položajne skupine pro-metno-komercialnega oddelka za poverjenika iste položajne skupine občega oddelka. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. julija 1936 je bil postavljen po službeni potrebi Pagon Franc, višji kontrolor VI. položajne skupine osrednjega skladišča materiala ekonomskega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Mariboru, za višjega kontrolorja iste položajne skupine osrednjega skladišča materiala istega oddelka in direkcije v Zagrebu. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. julija 1936 je bil p o s t a v 1 j e n na prošnjo Ziherl Josip, višji kontrolor VI. položajne skupine prometno-komer-cialnega oddelka direkcije državnih železnic v Sarajevu, za višjega kontrolorja iste položajne skupine občega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani. Številka 173 z dne 30. julija 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. julija 1936, št. 75092, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Gradnik Alojz, podpredsednik III. položajne skupine 1. stopnje apclacijskega sodišča v Ljubljani, k apelacijskemu sodišču v Splitu. Številka 171 z dne 31. julija 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. julija 1936, št. 75972, je bil postavljen dr. Mastnak L a v., sodnik apelacijskega sodišča III. položajne^skupine 1. stopnje v Ljubljani, za podpredsednika iste položajne skupine in siopnje apelacijskega sodišča v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. junija 1936, O. št. 10730, je bil postavljen Manfreda Anton, ekonom državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec VIL položajne skupine, za ekonoma VI. položajne skupine. Z odločbo ministra za gradbe z dne 18. julija 1936, št. 25941, je dovoljeno ing. Gaspariniju Pavlu iz Trbovelj izvrševanje javne prakse iz elektro-strojne stroke. številka 175 z dne 1. avgusta 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. julija 1936, št. 52958/1, je napredoval Kapus Ivan, višji Veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Radovljici -iz VII. v VI. položajno skupino. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. julija 1936 je bil postavljen pri pošti, telegrafu in telefonu Brežice Jelinčič Josip, uradniški pri- pravnik, po § 45., odst. 2. zakona o uradnikih, za kontrolorja VII. položajne skupine. Številka 176 z dne 3. avgusta 1936. Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 6. junija 1936, O. št. 7044, je bil postavljen dr. Brandstetter Franc, uradniški pripravnik obče državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice. Številka 178 z dne 5. avgusta 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. junija 1936 so bili upokojeni: Osenjak Marija, učiteljica VI. položajne skupifle s 3. periodskim poviškom pri Sv. Lovrencu, srez ptujski, Boštjančič Katarina, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom v Kostanjevici in M i g i č I v a n , učitelj VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom v Raki, srez krški. Številka 179 z dne 6. avgusta 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. julija 1936, št. 76948, je napredoval dr. Fabijani Friderik, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Dolnji Lendavi, v III. položajno skupino 2. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. julija 1936, št. 76947, je bil razveljavljen ukaz z dne 30. julija 19t35, št. 79201, s katerim je napredoval Klenovšek Karlo, sodnik apelacijskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, v III. položajno skupind 2. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. julija 1936, št. 52982/1, je napredoval za višjega veterinarskega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje dr. Zavadilik Bogomil, višji veterinarski svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje s 1. periodskim poviškom pri sreskem načelstvu sreza Maribor-desni breg. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne <10. junija 1936, št. 52955/1, so napredovali za višje veterinarske svetnike IV. položajne skupine 2. stopnje Škofič Peter, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu sreza Maribor-levi breg; Vizjak Janko, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Brežicah; dr. Je-dlička Viljem, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Ptuju; Rauter Josip, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Kamniku in Sok Anton, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi, vsi v ’V. položajni skupini s 1. periodskim poviškom. ' Številka 180 z dne 7. avgusta 1936. Z odlokom ministra za gradbe z dne 30. julija 1936, št. 28231, je dovoljeno i n g. L o b e j u Feliksu, izrednemu profesorju tehniške fakultete v Ljubljani, izvrševanje javne prakse iz strojne stroke. Številka 181 z dne 8. avgusta 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. julija 1936 je bil i z p r e m e n j e n ukaz z dne 27. decembra 1934, S. n. št. 47369, s katerim je napredoval Šegula Josip, učitelj veščine deške meščanske šole v Celju v VII. položajno skupino, v tem smislu, da napreduje imenovani z istim dnem v VII. položajno skupino kot učitelj deške meščanske šole v Celju. Z odločbo generalnega direktorja državnih železnic z dne 15. junija 1936 so bili prevedeni na območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Accetto Alojzij, skladiščnik-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom, za pomožnega skladiščnika X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Kolman Franc, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije 8. skupine, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; LipoglavšekJože, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Kemperle Ferdinand, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Jamšek Jurij, nadzornik skladišča-zvaničnik 1. kategorije 1. skupine, za pomožnega skladišnika X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Gregorin Ciril, administrativni zvaničnik 1. kategorije 2. skupine z 2. periodskim poviškom; za pomož.nega oficiala X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom: Ver-derber Rudolf, prometni zvaničnik 1. rategorije 8. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine; Prezelj Vladimir, prometni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine z 2. periodskim poviškom, za pomožnega prometnika X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Kariž Viktor, prometni, zvaničnik 1. kategorije 3. skupine za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Siljan Josip, prometni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom in Pešec Ivan, telefonist-zvaničnik 1. kategorije 2. skupine z 2. periodskim poviškom, za pomožnega telegrafista X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom. Številka 182 z dne 10. avgusta 1930. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. julija 1936, R. št. 12835/36, so napredovali: pri rudarski šoli v Celju za rudarskega višjega pristava VII. položajne skupine ing. Rudolf Dušan, rudarski pristav VIII. položajne skupine; pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za računskega inšpektorja VI. položajne skupine Cešmiga Ivan, računski kontrolor VII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; pri direkciji državnega rudnika v Velenju, prometni upravi v Zabukovcih za tehničnega višjega manipulanta VII. položajne skupine Velikan j e Anton, tehnični pomožni manipulant Vlil. položajne skupine s 1. periodskim poviškom. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. julija 1936, št. 31327, je napredoval pri katastrski upravi v Krškem za katastrskega višjega geometra VI. položajne skupine Bajt Josip, katastrski geometer VII. položajne skupine. Z odločbo ministra za finance z dne 14. julija 1936, št. 17037/1 V, je napredoval za carinika VIII. položajne skupine Vernič Hugo, pomožni carinik IX. položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru. Številka 184 z dne 12. avgusta 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. julija 1936 je bil postavljen po službeni potrebi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ing. Mosusov Boris, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje strojnega oddelka direkcije državnih železnic v Subotici, za svetnika iste položajne skupine in stopnje ter istega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani. Z odločbo generalnega direktorja državnih železnic z dne 16. junija 1936 so bili prevedeni na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: PožunJožef, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Bonač Anton, telefonist-zvaničnik 1. kategorije 1. skupine, za pomožnega telegrafista X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Grbec Franc, prometni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Jugovič Anton, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine z 2. periodskim poviškom, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Plaš Štefan, računski zvaničnik 1. kategorije 2. skupine z 2. periodskim poviškom, za pomožnega blagajnika voznih listkov in prtljage X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Šušteršič Janez, prometni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Jank Gabrijel, administrativni zvaničnik 1. kategorije 1. skupine, za pomožnega oficiala X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Recelj Vincenc, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine z 2. periodskim poviškom, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Kam pan Karel, telefonist-zvaničnik 1. kategorije 2. skupine z 2. periodskim poviškom, za pomožnega telegrafista X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Pen ca Frančišek, prometni zvaničnik 1. kategorije 3. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Bari Rudolf, skladiščnik-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom, za pomožnega blagajnika voznih listkov in prtljage X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Kraševec Stanislav, skladiščnik-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine s 1. periodskim poviškom, za pomožnega blagajnika voznih listkov in prtljage X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom in Batič Anton, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije 3. skupine z 2. periodskim poviškom, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom. Številka 185 z dne 13. avgusta 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. julija 1936, O. št. 11695, je bil postavljen dr. Derč Bogdan, šel' oddelka IV. položajne skupine 2. stopnje obče dlv.avne bolnice v Ljubljani, za šefa oddelka iste položajne skupine 1. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. julija 1936, G. št. 11692, je bil postavljen za šefa II. ki-rurgičnega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani v V. položajni skupini dr. Lavrič Božidar, primarni zdravnik VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom iste bolnice. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. julija 1936," O. št. 11352, je bil postavljen za zdravstvenega svetnika V. položajne skupinee pri sreskem načelstvu v Murski Soboti dr. G regorc Albin, zdravstveni višji pristav VII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom pri istem načelstvu, Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, £iska la zalaga Tiskarna Merkur d. d, * Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek K Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 97. kosu VIL letnika z dne 2. decembra 1936. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2124/42. 3517 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. novembra do 14. nov. 1936. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez N X O 0 ^ oX i ' > •o •4 P h S s sl S? D • Skupina tifuznih bolezni. Brežice * . • 3 ] 8 — — Celje ............ 5 I — — 6 Celje (mesto) 2 — — 2 Dolnja Lendava . .. . . 3 — — »— Konjice .......... 9 8 i 11 K rško ........... 1 — — — 1 La.-ko ........... o — — — 2 Ljutomer 1 — — — 1 Logatec. — 1 — — 1 Novo mesto 2 — i — 1 Ptuj 1 — — — 1 Radovljico 1 — — — 1 Slovenj Gradec 1 — i . - Vsega . . . Griža. — Dvs 31 | 6 | 9 enteria. - 27 Polnia Lendavo 4 o - 2 Llubliana (mesto) .... 1 — - Vsega . ,. ški lati nka. — S -| 51 2 ?carlalina. 1 2 13režico ........... 3 — — — 8 Celje . , (.» 3 - — — 3 Ce|jp (mesto) 8 3 3 — 8 Črnomelj ......... 11 — •— — 11 Dolam Lendava , .. . . 7 — 1 — 6 5 — 2 — 3 Kranj ............ 24 3 —. — 27 Kočevje .......... 8 — — — 3 LaSko 0 — J — 1 Litija 7 2 4 — 5 Logatec........... 1 — — — 1 Ljubljana (srez) 12 8 6 — 14 Ljubljana (mesto) .... 20 7 7 — 20 Ljutomer 3 1 2 — 2 Maribor desni breg .. . 10 3 2 — 11 Maribor levt breg .... 7 2 — — 9 Maribor (mesto) ..... 11) 4 4 — 13 Murska Sobota ...... (> — 2 — 3 2 — 2 — — Ptu| .. . ........ 1 — 1 — — Ptuj (mesto) ....... 1 — — — 1 Radovljica ......... 17 1 2 — • 16 Sloveni Gradec 1 — — — 1 Vsega ... | lG8j 34 Ošpice. — Morbilli. | 89 1- 1103 Črnomelj ......... i 8 —- 8 — — Litija . 1 6 11 11 — 6 .Vsega ... 1 14 11 19 6 Srez c — eS o o ž« 2.2 v S Is 5* Davica. — Diphtcria et Croup. Brežice ........... 8 7 8 — 7 — 3 — Celje (mesto) ....... 3 3 1 — Črnomelj 4 1 1 — Dolnja Lendava . . • > > 1 — — — Gornji grad ........ 1 — 1 — Kamnik .......... o 2 1 — Kranj ........... 4 2 1 1 Kočevje 1 — 1 — Konjice 1 — 1 — Krško 12 — 1 — Laško ........... 3 o — — 1 1 — 1 Logatec 4 — — — Ljubljana (srez) ..... 16 3 4 1 Ljubljana (mesto) .... 8 4 1 Ljutomer 2 2 — Maribor desni breg . . . 2 4 j Maribor levi breg .... 9 — 1 Maribor (mesto) ..... 3 o — — Murska Sobota ...... 2 — — — Novo mesto 4 } 4 1 I reval ie .......... 9 4 2 Ptuj fi 2 3 — Radovljica . 1 1 — — Šmarje pri Jelšah .... ft 4 3 1 12 4 6 4 1 3 4 11 r> 1 4 14 10 4 8 8 5 o 8 4 2 5 Vsega . . . [128 | 63 | 43 | S|130 Nalezljivo vnetje možganov. Maribor levi breg ! i — 1 - ! — 1 i i ... i i -i-i-i 1 Vsega Sen. — Erysipelns Brožiče................ Celje............... Celje (mesto).......... Črnomel' .............. Dolnja Lendava . . . Kamnik ................ Kočevje............. • K rško................. Litija................. Ljubljana (mesto) . . Maribor desni breg . Maribor lev] breg . . ''■tril.or (nipofo) . . . Murska Sobota . . . • Novo mesto............. Prevalje............ > Ptuj .••••,«*.«* Radovljica ....... Slovenj Oradee . . . . šmnrip nri Jelšah . . Škofja Loka Vsega 1 1 2 1 2 2 1 4 1 1 2 1 2 2 1 1 1 1 ,» — 1 1 I — i 1 i 1 1 1 I 1 1 e 29 | 8 j 11 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Črnomelj.................... 1 — Dolnja Lendava.............. — 1 Kranj ...................... — 1 Maribor levi breg . . . . 1 Vsega . . . 26 -I 4 Vranični prisad. — Anthrat. Maribor levi breg . . . . | 1 I — | — | — I 1 .Vsega 7T7T 11 — I — I -r i 1 brez = Ir-e -S E f °| J j o !«3. Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica. Dolnja Lendava . . .;■•[ 3 | — | 3 | — | -Vsega .. | 81 — | 3 I — | — Olrpnjonje tilnika.— Pol.vonivelitis acuta Maribor levi brej Murska Sobota . . Škofja Loka .... .... - _|j — _ 1 1 ,... i m 1 - I 1 — i ... 2 ll 1 — 2 Otročnižka vročica. — Sepsis puer-peralis. Škofja Loka . . ■ |-| 1 l^l-l 1 Vsega ... | — 1 • 1 | — I — | Norice. — Varicellae. .........I 41-!-!- Crnomelj ...... . . __________________ Vsega . . . | 4 | — | — | — j 4 Liubljana, dne 16. novembra 1936. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. III. No. 8170/1. 3637 Izkaz živalskih kužnih bolezni na območju Dravske banovine po stanju z dne 25. novembra 1936. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Dolnja Lendava: Genterovci (Mostje 1 dvorec). Steklina: Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 1 dvorec). Svinjska kuga: Brežice: Blanca (Kladje 1 dv.), Bre-žiee-okolica (Brežina 1 dv., Sv. Lenart 1 dv.. Zverinjak 1 dv.), Rajhenburg (Rajhenburg 3 dvorci), Senovo (Dolsko 3 dv.), Sromlje (Volčje 1 dv.). Celje: Sv. Peter v Sav. dolini (Sv. Peter 2 dv. in Zg. Grušovlje 2 dv.), Žalec (Žalec 2 dv.), Braslovče (Orla vas 1 dv., Parižlje 1 dv.). Črnomelj; DragatuS (Mala Lahinja 1 dv.), Metlika-okollca (Drasiči 1 dv.). Kamnik: Domžale (Depala vas 2 dv.), Ihan (Selo 4 dv.). Krško: Mokronog (Dol. Lakenee 1 dv., Mokronog 3 dv.), Škocjan (Krsinji vrh 1 dv., Male Poljane 1 dv.). Ljutomer: Križovci (Gaj.Šovci 1 dv.). Logatec: Dol. Logatec (Dol. Logatec 5 dv.), Planina (Laze 1 dv.). Maribor desni breg: Fram (Planica 1 dv.), Pobrežje (Pobrežje 1 dv.), Slov. Bistrica-okolica (Visole i dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc na Pohorju H dv.). Maribor levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici (Grušena 1 dv.), Ščavnica (Mali vrli 1 dv., Kremberg 2 dv., Krihenberg 3 dvorci, Žice 1 dvorec). Novo mesto: Brusnice (Vel. Brusnice 5 dv.). Prevalje: Dravograd (Dravograd 2 dv., Meža 2 dv., Otiški vrh 1 dv.), Marenberg (Marenberg 5 dv. in Sp. Vižinga 3 dv.), Prevalje (Farna vas 1 dv.), Vuzenica (Vuzenica 1 dv.). Ptuj: Cirkovci (Mihovci 1 dv.), Dor-nova (Pacinje 2 dv.), Polenšak (Polenci 2 dv.), Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Mostje 1 dv.), Miklavž (Vuzmetinci 1 dv.). Radovljica: Koroška Bela (Koroška Bela 1 dv.). Svinjska rdečica: Krško: Raka (Raka 1 dv.), Št. Rupert (Vrh 1 d v.). Litija: Stična (Hudo 1 dv.). Ljubljana: Dol (Pšata 1 dv.), Št. Vid (Vižmarje 1 dv.). Maribor desni breg: Pragersko (Drum-ložna 1 dv.). Maribor levi breg: Jarenina (Jelence 1 dv.), Košaki (Počehova 1 dv.), Zgor. Kungota (Plač 1 dv.). Ptuj: Hum (Pavlovci 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Ponikva pri Celju (Dolga gora 1 dv.), Šmanje pri Jelšah (Senovica 1 dv.). Ljubljana-mesto: (Ilovca 1 dv.). Kuga č e b e 1 n e zalege: Konjice: Oplotnica (Markačica 1 dv.). Ptuj: Breg (Sp. Breg 3 dv.), Drbe-tinci (Drbetinci 1 dv.), Grajena (Grajena 1 dv.), Juršinci (Braclavci 1 dv., Kukava 1 dv.), Markovci (Markovci 1 dv.), Rogoznica (Podvinci 3 dv.), Sv. Urban (Desternik 2 dv., Dolič 1 dv., Levanjci 2 dv., Placar 1 dv., Vintarovci 1 dv.). Kralj, banska uprava Dravske banovine ▼ Ljubljani, dne 25. novembra 1936. I. No. 11385/1. 3640 Razpis. Razpisuje se mesto vodje kirurgične-ga oddelka banovinske bolnice v Slovenjem Gradcu. Prosilci morajo biti specialisti iz kirurgije ter imeti večletno bolnično prakso v tej stroki. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 7. decembra 1936. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. novembra 1936. ❖ V. No. 1385/17. 3591 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgrad- bo železobetonskega mostu preko Save v Mokrem logu v Soteski v tiru banovinske ceste 1/2 Radovljica—Bohinjsko jezero II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. decembra 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/III. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v Gledališki ul. št. 8 soba št. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 959.838'94. Upoštevale se bodo samo ponudbe, ki bodo nižje od din 938.530'52. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. novembra 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Ad 3609 Uradni popravek. V razglasu tega sodišča z dne 21. novembra 1936, Og 29/36—3, nanašajočem se na uvedbo postopanja za proglasitev mrtvim Ramšaka Ivana (gl. prilogo k 96. kosu »Službenega lista« z dne 28, novembra 1936), se mora glasiti krstno ime pogrešanca pravilno: Franc. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 30. novembra 1936. I 601/36-7. 3646 Sklep. Ker se izvršilno dovolilo tega sodišča z dne 2. nov. 1936, opr. št. I 601/36—4, zavezani stranki Džamonji Djuru, pos. v Mariboru, zbog neznanega bivališča ni moglo dostaviti, se imenovanemu v smislu §§ 310. in 311. cpp. v zvezi s § 78. i. r. postavlja skrbnik v osebi Žagerja Ivana, sodnega oficiala v Rogatcu, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne javi sodišču ali ne prijavi svojega bivališča. Sresko sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 17. novembra 1936. I 792/36-9. 3383 Dražbeni oklic. Dne 7. januarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 78, zidana, z opeko krita (v mestu), zidana, z opeko krita garaža, delavnica-drvarnica, zidana, z opeko krita, svinjaki, leseni, z opeko kriti, 2 vrta, travnik, zemljiška knjiga d. o. Brežice vi. št. 102. Cenilna vrednost: din 198.544'—. Najmanjši ponudek: din 99.272'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 26. oktobra 1936. * I 863/36-11. 3466 Dražbeni oklic. Dne 7. januarja 1937 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 16 zidana z opeko krita, leseni z opeko kriti svinjaki, gospodarsko poslopje, zidano, z opeko krito, vrt pare. 948/1, njiva 1090/1, 1097, 1098, 1107, 2105/31, 2100/83, 2105/97, pašniki 2106/12, 2111/21, gozd 684, travniki 2105/32, 2105/81, vinograd 1223, travnik pare. 1264/2): zemljiška knjiga Stari grad 'A vi. št. 111, zemljiška knjiga Ko-stanjek 'A vi. št. 261. Cenilna vrednost: din 31.291'08. Vrednost pritikline: ('A) din 298'50, ki je všteta v gorenji cenilni vrednosti/. Najmanjši ponudek: din 20.86072. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 4. novembra 1936. $ I 830/36-14. 3467 Dražbeni oklic. Dne 7. januarja 1937 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 16, zidana, z opeko krita, leseni, z opeko kriti svinjaki, gospodarsko poslopje, zidano, z opeko krito, vrt, 7 njiv, 2 pašnika, gozd, 2 travnika, vinograd ter travnik): zemljiška knjiga d. o. Stari grad Y< vi. št. 111 in zemljiška knjiga d. o. Kostanjek K> vi. št. 261. Cenilna vrednost: din 31.291'OR. Vrednost pritikline: din 298’50, katera je že všteta v zgoraj navedeni cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: din 20.86072. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 4. novembra 1936, R 716/36. 3567 Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more v smislu § ‘34. o. d. z. smatrati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance sapie pa pozivlje sodišče, da se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to na kak drug način na znanje. Inie, rojstni dan. stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogre-šancem Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče Mohorič Jožef. rojen 23; februarja 1879, kočar v Slovenji vasi. Prišel med vojno s 87. pešpolkom na italijansko bojišče, tam bil leta 1918. ranjen in prišel v bolnico v Trientu. Odtlej pogrešan. Žena Mohorič Marija Vuk Franc, višji sodni oficial v Ptuju 7. XI. 1936 Og 22/36-5 1. XII. 1937 Novak Štefan, rojen 22. decembra 1890, kočar v Dežnem. Odšel julija 1916 k 47. pešpolku v Maribor, odtod pa na rusko bojišče. Poslednjič pisal avgusta 1916. Od takrat pogrešan. Sorodniki: Mesarič Franc, Babšek Anton in Marija, Klanjšek Rozalija in Babšek Franc Fišinger Jožef, posestnik v Va-rožu 7. XI. 1936 Og 24/36-4 » Fajs Nikolaj, rojen 31. julija 1883, posestnik v Brezovcih. Prišel leta 1914. z 18. pešpolkom na rusko-gališko bojišče, tam baje še istega leta v nekem boju v vodi utonil. Žena Fajs Ana Korošak Franc, višji sodni oficial v Mariboru * 7. XI. 1986 Og 26/36-5 »» Marič Ivan, rojen 14. junija 1893, poljedelec v Odrancih. Prišel leta 1916. 7. 48. pešpolkom na italijansko bojišče, kjer se od meseca septembra 1918 pogreša. Sorodnik: Zver Ivan Kopič Franc, višji sodni oficial v Mariboru 7. XI. 1936 Og 28/36-5 »> Gajšek .lurij. rojen 28. marca 1887, posestnika sin v Devini št. 7. Odšel 15. jauuarja 1915 k 26. dom. pešpolku v Maribor, potem s 35. strelskim polkom na rusko bojišče. Tam baje 27. avgusta 1915 pri Jaroslavu padel. Brat Gajšek Florijan Potočnik Franc, posest.lik v Devini 7. XI. 1936 Og 29/36-5 *» šantavec Ludvik, rojen 16. februarja 1891, poljedelec v Pečarovcih. Odšel leta 1914. k 83. pešpolku na Dunaj, prišel potem ria rusko bojišče, od tam pa v rusko ujetništvo, odkoder leta 1916. zadnjikrat pisal. Odtlej pogrešan. Brat Santovcc Franc Kopič Franc, višji sodni oficial v Mariboru 7. XI. 1936 Og 32/36-4 M Kukovec Franc, rojen 31. avgusta 1888, posestnik v Tr-govišču. Odrinil meseca avgusta 1914 s 87. pešpolkom na rusko bojišče. Udeležil se bitke pri Grodeku. Zadnjič pisal 27. avgusta 1914. Žena Kukovec Ivana 7. Xr. 1936 Og 33/36-3 ?* Grašič Fran, rojen 20. oktobra 1888, posestnik v Savčah. Odrinil ob začetku vojske 1914 s 26. domobranskim polkom na rusko bojišče, odkoder 13. septembra 1914 zadnjič pisal. Zena Grašič Ivanka Kocjan Josip, sod. pis. uradnik v Mariboru 7. XI. 1936 Og 35/36-6 M Frangeš Štefan, rojen 29. novembra 1888, posestnik v Poljskavi. Odrinil leta 1914. k 47. pešpolku, prišel potem najprej na rusko in potem na italijansko bojišče, kjer se od 10. marca 1917 pogreša. Zena Frangeš Marija Kppič Franc, višji sodn. oficial v Mariboru 7. XI. 1936 Og 37/36-4 »♦ Klemenčič Ivan, roj. 16. maja 1878, posestnik v Jelšovcu. Odšel ob začetku vojne 1914 k topniškemu polku v Veliko Kanižo, prišel potem na rusko bojišče v Przemyel in tam še istega leta v rusko ujetništvo. Odtlej pogrešan. Hči Klemenčič Rozalija omož. Kodba 7. XI. 1936 Og 42/36-3 Zmazek Josip, rojen 11. marca 1877, posestnik v Šprincu. Prišel leta 1914. z 20. honvedskim pešpolkom na gališko bojišče in tam v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal začetkom leta 1915. Hči Zmazek Olilija omož. Žuman » 7. XI. 1936 Og 45/36-3 » Šoba Alojz, rojen 20. junija 1899, posestnik v Vrhlogi. Odšel leta 1915. s 47. pešpolkom na rusko bojišče. Odtlej pogrešan. Oče Šoba Blaž Šoba Anton, železničar v Vrhlogi 7. XI. 1936 Og 46/36-3 >» Mlinarič Jožef, rojen 18. marca .1878, v Bratoucih St. 9. Prišel leta 1915. kot vojak 48. pešpolka na rusko bojišče in tam 6. avgusta 1916 v rusko ujetništvo. Odtlej pogrešan. Zena Mlinarič Marjeta Kocjan Josip, sod. pis. uradnik v Mariboru 7. XI. 1936 Og 48/36-4 »> Kavaš Štefan, rojen 15. avgusta 1884, poljedelec v Odrancih. Odšel med vojno kot vojak 20. hon-vedskega pešpolka na italijansko bojišče, kjer se od meseca junija 101 O Sorodnik: Zelko Jožef •i 7. XI. 1936 Og 51/36-3 tf 1916 pogreta. Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogre-šancem Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče Kodrič Janez, rojen 1. decembra 1880, posestnikov sin v Čadru. Prišel ob prevratu leta 1918. kot vojak 20. lovskega bataljona v italijansko ujetništvo. Odtlej pogrešan. Brat Kodrič Anton Polanec Franc, pismonoša v Spod. Poljčanah 7. XI. 1936 Og 54/36-3 1. XII. 1937 Prosič Štefan, rojen 6. junija 1880, posestnik v Boreči štev. 26. Leta 1914. odrinil s 83. pešpolkom na gatiško bojišče. Leta 1916. prišel v rusko ujetništvo, odkoder zadnjič pisal 1916. Sin Prosič Ludvik Korošak Franc, višji sodni oficial v Mariboru 7. XI. 1936 Og 18/36-5 •>y Lipovec Feliks, rojen 8. julija 1884, posestnik v Mekot-njaku. Prišel leta 1914. s 88. pešpolkom na rusko bojišče, odkoder 4. oktobra 1914 zadnjič pisal. Žena Lipovec Marija Kocjan Josip, sod. pis. uradnik v Mariboru 7. XI. 1936 Og 50/36-4 n Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. novembra 1936. I 698/36-20. 3590 Dražbeni oklic. Dne 14. januarja 1937 ob pol 'd e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v soli štev. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 69, lesena, s slamo krita, svinjak, lesen z opeko in deskami krit, stavbišče, njiva, vinograd, vinska klet, lesena, s slamo krita, vinograd, zemljiška knjiga Pišece vi. št. 25 in 28. Cenilna vrednost: din 12.039'35. Vrednost pritikline: din 1.899'60, ki je všteta v zgoraj navedeni cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: din 8.026'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 12. novembra 1936. * 3586 I 16/36-10. Dražbeni oklic. Dne 11. januarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cerknica vi. št. 230. Cenilna vrednost: din 32.900'—. Najmanjši ponudek: din 21.845'—. Vadij: din 3.290'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Cerknici, dne 19. novembra 1936. * I 403/36-9. 3550 Dražbeni oklic. Dne 11. januarja 1937 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Grahovo vi. štev. 219, 498, 817; zemljiška knjiga Otok vi. št. 276. Cenilna vrednost: din 41.340'—. Vrednost pritiklin: din 11.560'—. Najmanjši ponudek: din 27.590'—. Varščina: din 4.134*—. Pravice, ki bi ne pripuščalo dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 11. novembra 1936. I 942/36-5. 3538 Dražbeni oklic. Dne 7. januarja 1937 d o p. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Petešovci vi. št. 286 pod B 53/b, 289 pod B 3/c, 319 pod B 16/c. Cenilna vrednost: din 4875'—. Najmanjši ponudek: din 3250'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 5. novembra 1936. •j* I 834/36—6. 3561 Dražbeni oklic. Dne 7. januarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Radmožauci vi. št. 46 pod B 22/a in 28,'a. Cenilna vrednost: din 5160'—. Najmanjši ponudek: din 3440'11. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beilem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 5. novembra 1936. I 937/36-6. 3539 Dražbeni oklic. Dne 7. j a n u a r j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Turnišče vi. št. 168 B 22 in 23/b, 926 B 12/b, 168 B 22 in 23/b, 026 B 12 d, 219 B 20, 21/b, 220 B 23, 24/b, 577 B 9/b, 1057 B 5/b, 926 B 12/b, 1196 B 8, 10, 12/b. Cenilna vrednost: din 12.700'—. Najmanjši ponudek: dig 8466'75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 5. novembra 1936. I 426/36-11. * 3589 Dražbeni oklic. Dne 12. januarja 1937 d o p o 1 • dne ob d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podčetrtek vložna štev. 48, zemljiška knjiga Imeno vložna štev. 65, zemljiška knjiga Virštanj vlož' na štev. 260. Cenilna vrednost: din 10.040'—. Vrednost pritikline: din 280’— in din 344'-. Najmanjši ponudek: din 6700'—. Varščina: din 1004'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glede ueprehiičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Kozjem, dne 18. novembra 1936. Sfs I 692/36-18. 3638 Dražbeni oklic. Dne 8. januarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin polovica zemljiške knjige Sv. Marko vi. št. 3. Cenilna vrednost: din 51.072'—. Vrednost pritikline; din 4.250'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: din 34.048-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-bettem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Laškem, dne 17. novembra 1936. H* 1 941/36-7. 3231 Dražbeni oklic. Due 7. januarja 1937 ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 465. Cenilna vrednost: din 70.000’—. Najmanjši ponudek: din 35.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Litiji, odd. II., dne 12. oktobra 1936. •j. I 1074/36—7. # 3450 Dražbeni oklic. Dne 12. januarja 1937 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Moravče vi. št. 479 do 1/5. Cenilna vrednost: din 1488'—. Najmanjši ponudek: din 992*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni okljc, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Litiji, odd. II., dne 26. oktobra 1936. •g« 1 184/36-13. 3261 Dražbeni oklic. Dne 14. januarja 1937 dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Jablanica vi. št. 45. Cenilna vrednost: din 34.870'—. Vrednost pritikline: din 500'—. Najmanjši ponudek: din 23.247'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Litiji, odd. II., dne 17. oktobra 1936. I 840/36-6. 3260 Dražbeni oklic. Dne 14. januarja 1937 dopoldne ob d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Moravče vi. št. 315 in 844. Cenilna vrednost: din 13.315'—. Najmanjši ponudek: din 9.010-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Litiji, odd. II., dne 17. oktobra 1936. -j. I 3849/36-7. 3576 Dražbeni oklic. Dne 8. j a uuarja 1937 d o p. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 1118 (hiša št. 70 v Vnanjih goricah v cen. vrednosti din 2500'—, zemljišče, t. j. stavbena pare. z dvoriščem in travnik v cen. vreduosti din 906'—) skupna cenilna vrednost din 3406'—; zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 1816 (njiva v cenilni vrednosti din 2387'25). Cenilna vrednost obeh vložkov: dinarjev 5793'25. Najmanjši ponudek: din 4000'—. Varščina: din 580'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Srcsko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 11. novembra 1936. I 2707/36—8. 3577 Dražbeni oklic. Dne 8. januarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stranska vas vi. št. 259 (hiša v Stranski vasi, še nedodelana, brez hišne številke, in njiva). Cenilna vrednost: din 18.910'30. Najmanjši ponudek: din 9455'25. Varščina: din 1891'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 13. novembra 1936. * 13864/36. 3578 Dražbeni oklic. Dne 8. januarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stepanja vas vi. št. 351 (hiša št. 72 v Stepanji vasi z drvarnico, stavbena parcela in vrt). Cenilna vrednost: din 56.544'—. Najmanjši ponudek: din 28.272'—. Varščina: din 5655'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 10. novembra 1936. * 1 3401/36-10. 3599 Dražbeni oklic. Dne 11. ij a nu a r j a 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Selnica vi. št. 10 (polovica). Cenilna vrednost: din 27.686'—. Vrednost pritiklin: (polovica) dinarjev 2.895'—, že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 18.457'30. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Mariboru, dne 7. novembra 1936. H? I 3144/36-7. 3528 Dražbeni oklic. Dne 11. j a n u a r j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Radvanje vi. št. 142. Cenilna vrednost: din 41.044'—. Vrednost pritiklin: din 20'—, ki je že prišteta k cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 27.362'66. Sl ra ii 576. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 6. novembra 1936. * I 298/36-6. 3680 Dražbeni oklic. Dne 31. decembra 1936 ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču soba štev. 3 prisilna dražba hiše St. 89 v Borovnici z gospodarskimi poslopji in 6 zemljiških parcel, zemljiška knjiga Borovnica vlož. št. 913 in 1332. Cenilna vrednost: din 7.189'—. Najmanjši ponudek: din 4.794'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 27. novembra 1936. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 1054. Sedež: Ljutomer. Dan vpisa: ‘29. oktobra 1936. Besedilo: Zaščita Ljutomerčana v Ljutomeru, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je: 1. da pridobi priznanje o zaščitnem imenu izvora našega vina v Jugoslaviji in v državah, ki kupujejo naše vino. Zaščita se nanaša le na pristna bela vina iz grozdja priznanih žlahtnih sort, predvsem onih iz trsnega izbora. Vino mora biti iz zaščitenega okoliša in odgovarjati pogojem čl. 23. in 24. pravilnika zakona o vinu. Zaščitijo se lahko vina onih vinogradnikov, ki jih odobri po strokovni presoji kraljevska banska uprava Dravske banovine; 2. da uporablja zakonito dovoljena sredstva proti vsaki zlorabi glede zaščitenega vina, ter da nadzoruje in varuje promet z našim zaščitenim vinom. V ta namen izdaja svojim članom spričevalo o izvoru vina, varstvene znamke ali etikete. Za vse te dokumente in druge tiskovine se bo uporabil poseben znak ali zaščitna znamka; 3. da sprejme od članov grozdje, mošt ali vino radi delne ali skupne predelave, šolanja ali prodaje; istotam da predeluje grozdne ali vinske odpadke, kakor tudi .da proizvaja brezalkoholne pijače; 4. da prodaja sveže grozdje, vino in druge svoje proizvode jz grozdja ali pri prodaji posreduje; 5. da skupno zgradi zadružno klet in ostale potrebne zgradbe za predelavo grozdja in vinskih odpadkov, jih vzdržuje v dobrem stanju in po potrebi povečava; 6. da pospešuje proizvodnje in prodajo zaščitenega vina, da varuje in dviga njegov sloves, da razširja strokovno znanje o vinogradništvu, kletarstvu in vinski trgovini s poučnimi gospodarskimi shodi, razstavami, izleti, izdajanjem knjig in tiskovin, da skrbi za obnavljanje vinogradov, za zatiranje škodljivcev itd.; 7. da postopoma nabavlja vse potrebne vinarske potrebščine in jih posoja ali proti odškodnini oddaja zadružnikom. Zadružna pogodba (statut) z dne 11. oktobra 1936. Opravilni delež znaša 100 din in se mora plačati takoj ob pristopu ali pa v obrokih, določenih od upravnega odbora. Vsak zadružnik jamči s svojim opra- vilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z nabitjem v zadružnih prostorih, ali s pismenim obvestilom, ali pa tudi v zadružnem glasilu. Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov, člani upravnega odbora so: 1. Zemljič Fric, posestnik v Ljutomeru, 2. Magdič Ferdo, posestnik na Cvenu, 3. Lipovec Ignac, posestnik na Pod-gradju, 4. Bratuša Jože, posestnik v Ljutomeru, 5. Fistrovič Franjo, oskrbnik v Str. vasi, 6. Mursa Josip, veleposestnik, Spod. Krap je, 7. Fišer Franjo, oskrbnik, Železne dveri. Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno predsednik in še en član p p ra v n ega odbora na ta način, da se podpišeta pod zadružno štampiljko. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. oktobra 1936. Fi 31/36 — Zadr. V 93/1. Vpisale so se I z p r e m e m h e in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1055. Sedež: Črnomelj. Dan vpisa: 10. avgusta 1936. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Črnomlju, r. z. z n. z. Izbrisala sta se umrla načelstvena člana Levstik Josip in Muc Marko, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Zupančič Anton, posestnik na Otoveu št. 8, in Gašperič Jožef, posestnik v Vojni vasi št. 5. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. avgusta 1936. Zadr. H 156/12. * 1056. Sedež: Gor. Obrež. Dan vpisa: 3. novembra 1936. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga, Gor. Obrež, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 16. avgusta 1936 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: člani načelstva. Likvidacijska firma: Pašniška in gozdna zadruga Gor. Obrež, registrova-na zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 3. novembra 1936. Zadr. III 296/5. * 1057. Sedež: Hinje. Dan vpisa: 23. septembra 1936. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Hinjah, r. z. z n. z. Izbrisala sta se izstopivša načelstvena člana Jakob Babič in Franc Perko, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva I 111/36—28. 3683 Dražbeni oklic. Dne 31. decembra 1936 ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin (srednje kmetsko posestvo s hišo št. 21 v Vidošičih, gospodarskimi poslopji in raznimi zemljiškimi parcelami) zemljiška knjiga k. o. Drašiči vi. št. 305, 318, 388, 957, 1002 in 1460. Cenilna vrednost: din 76.400-—. Vrednost pritikline: din 7.200'—. Najmanjši ponudek: din 43.512'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Metliki, odd. II., dne 3. novembra 1936. H- I 721/36. 3568 Dražbeni oklic. Dne 8. januarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selce vi. št. 101. Cenilna vrednost: din 82.410'20. Vrednost pritikline: din 1000'—. Najmanjši ponudek: din 55.511'—. Dražili se bosta domačija in viniča-rija vsaka zase. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 7. novembra 1936. Blatnik Franc iz Hinj št. 26 in Mirtič Miha, posestnik v Prevolu št. 9. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. septembra 1936. Zadr. II 16/25. * 1058. Sedež: Horjul. Dan vpisa: 26, oktobra 1936. Besedilo: Mlekarska zadruga v Horjulu. registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 28. aprila 1935 se ije zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Vrhovec Anton, zasebnik v Horjulu št. 15. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 24. oktobra 1936. Zadr. III 84/61. 1059. * Sedež; Hotavlje. Dan vpisa: 12. oktobra 1936. Besedilo: Mlekarska zadruga v Hotavljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. ' Izbriše se član načelstva Demšar Janez, vpiše pa se član načelstva Kokalj Anton, posestnik, Trebija. Okrožno kot tr