Lov na klokane. Klokane lovi zdaj Miha, toda vsak mu jo popiha, da samo za njim gleda, Ikar mu-po v.lji ni, seveda! Miha spet zvijačo ve, 'klokavno kožo kupit gre. Zdaj na lov se z njo poda, upa, da sreča se mu nasmehlja. Klokan tam po polju hodi: -samica je, mladi.a vodi. Ta v materino torbo zgine, iko Milia ga za noge prime. Starka Miho po nosu šine, da ga lovska želja raine. Od udarca. tu zdihuje, klokan se mu posmehuje. StraSno glava ga boli, zato v vodi jo hladi. Kljunač zagleda Mihov nos in rad bi si dobil ikak kos. Hap! Povsem bi ga odgriznil, da ni Miha brž se dvignil. Osel tu mu zdravi rano, pa je spet vse poravnano. ¦*•<¦• ,__-*. ty ^-V«i «^u m?$Ł