POROČILO 2021 O IZVAJANJU LETNEGA PROGRAMA DELA JAVNIH SLUŽB V OLJKARSTVU POROČILO O IZVAJANJU LETNEGA PROGRAMA DELA JAVNIH SLUŽB V OLJKARSTVU ZA LETO 2021 Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 1000 Ljubljana Št. pogodbe: 2 3 3 0 – 21 – 0 0 0 0 57 Izvajalec: Inštitut za oljkarstvo Znanstveno‐raziskovalno središče Koper Garibaldijeva 1 6000 Koper Podizvajalca:  Poskusni center za oljkarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica,  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška ulica 8, 6000 Koper. Koper, 28. 3. 2022 Dr. Maja Podgornik, koordinatorica javne službe IZO ZRS Koper Prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper Stran 1 od 301 POROČILO O IZVAJANJU LETNEGA PROGRAMA DELA JAVNIH SLUŽB V OLJKARSTVU Avtorji besedila in vsebin: Maja Podgornik, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Elizabeta Bonin, Janko Brajnik, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasja Juretič, Matjaž Prinčič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Milena Bučar‐Miklavčič Tehnični urednici: Maja Podgornik, Alenka Obid Založnik: Znanstveno‐raziskovalno središče Koper, ANNALES ZRS Za založnika: Rado Pišot Spletna izdaja, dostopna na: https://www.zrs‐kp.si/index.php/research‐2/zalozba/monografije/ Publikacija je nastala v okviru Javne službe izvajanja strokovnih nalog s področja oljkarstva, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Koper, 2022 ___________________________________________________________________________ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI‐ID 118993923 ISBN 978‐961‐7058‐94‐9 (PDF) ___________________________________________________________________________ Stran 2 od 301 Kazalo vsebine 1 SELEKCIJA LOKALNIH SORT ........................................................................................................... 5 1.1 PREGLED DOSEDANJEGA DELA PO SORTAH IN DRUGIH GENSKIH VIRIH OLJKE ........................ 5 1.2 IZVAJANJE SELEKCIJE .............................................................................................................. 6 1.2.1 Genotipizacija sort .................................................................................................... 7 1.2.2 Morfološko vrednotenje sorte 'Mata' ...................................................................... 9 1.2.3 Agronomsko vrednotenje sorte 'Mata' ................................................................... 13 1.2.4 Kemijska karakterizacija oljčnega olja iz sort 'Mata', 'Buga' in 'Štorta' ................... 16 2 INTRODUKCIJA ........................................................................................................................... 43 2.1 PREGLED DOSEDANJEGA DELA PO SORTAH OLJK .................................................................. 43 2.2 INTRODUKCIJA ..................................................................................................................... 47 2.2.1 Protokol upravljanja kolekcijskih in introdukcijskih nasadov .................................. 47 2.2.2 Protokol spremljanja zasajenih sort oljk v kolekcijskih in introdukcijskih nasadi .... 54 2.2.3 Register akcesij v kolekcijskem in introdukcijskem nasadu Purissima ................... 54 2.2.4 Register akcesij v kolekcijskem in introdukcijskem nasadu Šempeter‐2007 .......... 55 2.2.5 Genotipizacija sort ‘Grignan’ 'Picholine', 'Frantoio', 'Pendolino' ............................ 56 2.2.6 Morfološko in agronomsko vrednotenje sort ......................................................... 58 3 ZAGOTAVLJANJE MATIČNEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE..................................................... 76 3.1 ZAGOTAVLJANJE MATIČNEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE .............................................. 76 3.2 ZAGOTAVLJANJE ZEMLJIŠČ ZA VZPOSTAVITEV MATIČNIH NASADOV V SLOVENSKI ISTRI ...... 79 4 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE OLJK .................................................................................................. 81 4.1 UGOTAVLJANJE USTREZNE TEHNOLOGIJE ZA PRIDELAVO ˈISTRSKE BELICEˈ .......................... 81 4.1.1 Opazovanja na terenu ............................................................................................ 81 4.1.2 Spremljanje prehranjenosti oljčnih nasadov .......................................................... 81 4.1.3 Spremljanje oljčnega molja .................................................................................... 90 4.2 UGOTAVLJANJE USTREZNE TEHNOLOGIJE ZA PRIDELAVO DRUGIH SORT ............................ 106 4.2.1 Morfološko in agronomsko vrednotenje sort 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino', 'Picholine' in 'Grignan' na terenu ............................................................... 106 4.2.2 Kemijska karakterizacija oljčnega olja iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica ........ 115 5 UGOTAVLJANJE VREDNOSTI OLJK ZA PREDELAVO ..................................................................... 129 5.1 SPREMLJANJE DOZOREVANJA ............................................................................................ 129 5.1.1 Spremljanje dozorevanja na terenu in oljevitosti v laboratorijski oljarni .............. 129 5.1.2 Vpliv dozorevanja na kakovost oljčnega olja ........................................................ 142 5.2 SPREMLJANJE LETNIKA ....................................................................................................... 149 5.2.1 Določanje maščobnokislinske sestave letnika 2021 ............................................. 149 Stran 3 od 301 5.2.3 Analiza 27 vzorcev, prinesenih v laboratorij za ugotavljanje skladnosti s parametri kakovosti oljčnega olja, določenimi v uredbi št. 2568/91 .............................................. 152 5.2.4 Vsebnost biofenolov in mineralov v oljčnih listih letnika 2021 ............................. 159 5.2.5 Senzorična ocena 69 vzorcev za Zlato oljčno vejico .............................................. 159 5.3 UGOTAVLJANJE VPLIVA SHRANJEVANJA, FILTRACIJE IN NOVIH TEHNOLOGIJ NA KAKOVOST OLJA ........................................................................................................................................ 160 5.3.1 Spremljanje odvisnosti kakovosti oljčnega olja od časa shranjevanja – Poskus 1 . 160 5.3.2 Spremljanje vpliva načina mletja pri predelavi oljk iz sorte 'Istrska belica' na kakovost oljčnega olja po 18 mesecih skladiščenja – Poskus 5 ...................................... 161 5.3.3 Ugotavljanje vpliva dveh različnih filtrov na kakovost olj po 6, 12 in 18 mesecih skladiščenja – Poskus 7 ................................................................................................. 161 5.3.4 Ugotavljanje vpliva shranjevanja in mešanja oljčnega olja različnih letnikov – Poskus 8 ........................................................................................................................ 162 5.3.4 Spremljanje sortnega olja po 6 in 15 mesecih skladiščenja – Poskus 9 ................. 162 5.3.5 Vpliv poškodovanosti plodov na kemijsko sestavo oljčnega olja (začetno stanje in po 12 mesecih) – Poskus 10 .......................................................................................... 163 5.3.6 Vpliv uporabe talka pri predelavi oljk v laboratorijski oljarni Abencor na vsebnost biofenolov, biofenolno in maščobnokislinsko sestavo olja – Poskus 11 ........................ 163 5.3.7 Spremljanje vpliva zgodnjega in poznega termina obiranja in predelave oljk sorte 'Istrska belica' na kakovost olja v oljarni Babič – Poskus 14 .......................................... 164 6 INFORMIRANJE IN PRENOS ZNANJA ......................................................................................... 166 7 PRILOGE ................................................................................................................................... 170 Priloga 23: Spremljanje sortnega olja po 6 in 15 mesecih skladiščenja – Poskus 9 ........................ 270 Priloga 25: Vpliv uporabe talka in vode pri predelavi oljk v laboratorijski oljarni Abencor na vsebnost biofenolov, biofenolno in maščobnokislinsko sestavo olja – Poskus 11 ......................... 273 Določevanje vsebnosti biofenolov ............................................................................................... 274 Priloga 26: Spremljanje vpliva zgodnjega in poznega termina obiranja in predelave oljk sorte 'Istrska belica' na kakovost olja v oljarni Babič – Poskus 14 .......................................................... 290 Stran 4 od 301 1 SELEKCIJA LOKALNIH SORT 1.1 PREGLED DOSEDANJEGA DELA PO SORTAH IN DRUGIH GENSKIH VIRIH OLJKE Vegetativno razmnoževanje oljke je v preteklosti omogočilo intenzivno izmenjavo rastlinskega materiala v sredozemskih državah, kar pa je povzročilo nejasnosti glede imenovanja sort in klonov. Številne in zelo različne sorte so nastale kot rezultat naravne selekcije ter selekcije sort in klonov na regionalni ravni (Bandelj in sod., 2002). V okviru strokovnih nalog in raznovrstnih projektov je bilo v obdobju 1998–2017 zbranih veliko podatkov o posamezni domači ali udomačeni sorti/akcesiji. Na podlagi izvedene genotipizacije genskih virov so bile leta 2021 na novo poimenovane akcesije in dopolnjen delni seznam sort, opazovanih v obdobju 1998–2017. S tega seznama so bili v brošurah (slika 1) posebej obdelani in zbrani morfološki, genetski in kemijski podatki za sorte: ‐ ˈŠtortaˈ in ˈIstrska belicaˈ v letu 2018, ‐ ˈČrnicaˈ (Slika 1) in ˈBugaˈ v letu 2019, ‐ ˈMataˈ in ˈDrobnicaˈ v letu 2020. V letu 2021 smo v že objavljenih brošurah posodobili in nadgradili morfološke in agronomske opise sorte ''Buga', 'Črnica' in 'Drobnica' s podatki, ki so bili pridobljeni v triletnem opazovanem obdobju v obdobju 2018–2020. Brošure so dostopne na spletni strani https://www.zrs‐kp.si/index.php/research-2/javna‐sluzba/#1523593181792‐676ceddd‐7da4 Nadgrajena in posodobljena je bila tudi baza podatkov za sorti ˈMataˈ in ˈBugaˈ, ki so bili pridobljeni in bodo predstavljeni v nalogi 1.2. Zbrani podatki o posamezni domači ali udomačeni sorti/akcesiji bodo služili kot osnova za nadaljnje sistematično delo na področju selekcije. Doseženi kazalniki v letu 2021 1. Nadgrajeno gradivo za uporabnike za sorte ''Buga', 'Črnica' in 'Drobnica' 2. nadgrajena baza podatkov za sorto ˈMataˈ in ˈBugaˈ; Slika 1: Naslovnice objavljenih brošur Stran 5 od 301 1.2 IZVAJANJE SELEKCIJE Na celotnem slovenskem oljkarskem območju (Slovenska Istra, Goriška brda, Vipavska dolina, Kras) je še veliko neraziskanih akcesij, ki bi jih bilo treba raziskati in zanje ugotoviti primernost za pridelavo na našem območju ter izbrati zanimive genotipe med potencialno različnimi domačimi sortami. Za odkrivanje klonske raznolikosti so bile v obdobju 2018–2020 opravljene genetske analize za sorte 'Istrska belica', 'Buga', 'Črnica', 'Drobnica', 'Mata' in 'Štorta'. Genotipizacija sort je bila opravljena na 15 mikrosatelitskih lokusih (DCA3, DCA5, DCA7, DCA9, DCA11, DCA15, DCA16, DCA18, GAPU101, GAPU103A, GAPU71B, EMO3, EMO90, UDO99‐19, OeUP‐16) (preglednica 1). Preglednica 1: Izvedeno vzorčenje za genotipizacijo sort 'Istrska belica', 'Štorta', 'Buga', 'Črnica', 'Drobnica' in 'Mata' na izbranih lokacijah 'Istrska Sorta 'Štorta' 'Buga' 'Črnica' 'Drobnica' 'Mata' belica' 'Briška Sinonimi 'Komuna' črnica' 2018, 2019, Leto vzorčenja 2018 2018 2018, 2019 2018, 2019 2020 2020 Št. vzorcev 78 dreves 58 dreves 67 dreves 30 dreves Arze, Brda, Arze, Brda – Kozana, Brda, Strunjan, Brda – Arze, Jagodje, Purissima, Sečovlje, Barbana, Purissima, Strunjan, Padna, Purissima, Šempeter, Sveti Peter, Purissima, Šempeter, Lokacija odvzema Strunjan Strunjan Strunjan, Valeta, Šempeter, Strunjan, Sečovlje, Mala Seva, Valeta, Sečovlje, Bivje, Valeta, Sečovlje in Sveti Peter, Beneša, Baredi, Boršt Šempeter Forma viva Padna, Mala – Portorož Seva, Bivje, Seča nadgrajena nadgrajena Genotipizirani genotipizcija genotipizcija 15 lokusov 15 lokusov 15 lokusov 15 lokusov lokusi 8 lokusov 8 lokusov Št. genotipov 1 1 8 4 4 2 V letih 2018, 2019 in 2020 smo pri sortah 'Črnica', 'Buga' in 'Drobnica' na treh lokacijah (Parecag, Purissima in Šempeter) spremljali agronomske in morfološke parametre sorte ter kemijske značilnosti oljčnega olja. V letu 2021 smo pridobljene podatke obdelali in nadgrajena gradiva za uporabnike za sorte 'Črnica', 'Buga', 'Drobnica'. Hkrati smo v letu 2021 spremljali morfološke, agronomske in kemijske parametre za karakterizacijo sorte 'Mata' v 3 terminih na 3 lokacijah. Za določitev kemijskih parametrov v oljčnem olju sorte 'Mata' je bil poleg vzorcev olja iz laboratorijske oljarne analizirani tudi vzorec oljčnega olja sorte 'Mata' iz komercialne oljarne. Stran 6 od 301 V letu 2021 je bilo na območju Slovenske Istre in Goriških brd izvedeno tudi vzorčenje rastlinskega materiala za ugotavljanje znotrajsortne variabilnosti sort 'Buga', 'Žižula', ' Žižolera', ' Štorta', ' Zmartel', 'Rošulja', 'Negrolina', 'Lastovka', 'Rošinjola' matično drevo 'Briške črnice' (Brda) in 'Briške Drobnice' (Brda). Sledila je primerjava z genotipi ('Žižolera', 'Buža', 'Buža tarda', 'Rosinjola', 'Istarska bjelica', 'Buža puntoža', 'Buža' (ženska)', 'Moražola', 'Crnica', 'Belica', 'Bjankera', 'Porečka rosulja', 'Črna', in 'Buža muška'), pridobljenimi z območja hrvaške Istre. V analizo je bilo vključenih 53 vzorcev. V letu 2021 smo na pobudo nekaterih pridelovalcev oljk iz Brd, da se naredi medlaboratorijska primerjava analiz domačega laboratorija za genetiko na UP FAMNIT s tujim laboratorijem, 4 vzorce poslali v tuj laboratorij Macrogen. Opravljena je bila medlaboratorijska primerjava genetskih profilov na vseh 15 lokusih za: ‐ matično drevo 'Briške črnice' z lokacije Gradno, ‐ drevo sorte 'Briška črnica' (BO22) z lokacije Brda, ‐ drevo sorte 'Briška črnica' (BO23) z lokacije Brda , ‐ drevo sorte 'Buga' iz kolekcijskega nasada Strunjan. 1.2.1 Genotipizacija sort Z namenom odkrivanja potencialne raznolikosti znotraj sorte 'Buga', 'Zmartel', 'Žižula' smo v letu 2021 opravili genetske analize na 53 vzorcih, ki so bili vzorčeni in pridobljeni z območja: ‐ Slovenske Istre ('Buga', 'Žižula', ' Žižolera', ' Štorta', ' Zmartel', 'Rošulja', 'Negrolina', 'Lastovka', 'Rošinjola'), ‐ Goriških brd (matično drevo 'Briške črnice' in 'Briške drobnice'), ‐ hrvaške Istre ('Žižolera', 'Buža', 'Buža tarda', 'Rosinjola', 'Istarska bjelica', 'Buža puntoža', 'Buža' (ženska)', 'Moražola', 'Crnica', 'Belica', 'Bjankera', 'Porečka rosulja', 'Črna', in 'Buža'). 'Štorta': Genetska analiza treh dreves sorte 'Štorta' je pokazala identičnost materiala. 'Briška drobnica': Genetska analiza genotipov sorte 'Briška drobnica' je pokazala identičnost materiala med: ‐ matičnim drevesom sorte 'Briška drobnica' iz Brd, ‐ drevesom sorte 'Briška drobnica' iz Brd s terena, ‐ drevesom sorte 'Drobnica' iz Slovenske Istre, ‐ drevesom sorte 'Belica'20 iz hrvaške Istre, ‐ drevesom sorte 'Bjankera' 21 iz hrvaške Istre. 'Zmartel': Genetska analiza dreves, poimenovanih 'Zmartel' in 'Rosulja', ki smo ju vzorčili v Slovenski Istri pri istem pridelovalcu, je pokazala identičnost genetskih profilov obeh dreves. Predvidevamo, da je v navedenem primeru različno poimenovane genetsko enakega rastlinskega materiala posledica napačnega tolmačenja identitete dreves pri sajenju in zato ni moč potrditi, da gre za sinonimno poimenovanje. Stran 7 od 301 'Rosinjola': Genetska analiza sorte 'Rosinjola' (1 vzorec – 1 drevo), vzorčene v Slovenski Istri, in sorte 'Rosinjola' (2 vzorca – 2 drevesi), vzorčene v hrvaški Istri, je pokazala, da imajo vzorci sorte 'Rosinjola' iz Slovenske in hrvaške Istre identičen genetski profil. 'Žižolera': Genetska analiza sorte 'Žižolera' (1 vzorec – 1 drevo), vzorčene v Slovenski Istri, in sorte 'Žižolera' (2 vzorca – 2 drevesi), vzorčene v hrvaški Istri, je pokazala, da imajo vzorci sorte 'Žižolera' iz Slovenske in hrvaške Istre identičen genetski profil. 'Buga': Genetska analiza sorte 'Buga' je pokazala heterogenost analiziranega materiala. Majhne genetske razlike smo večinoma odkrili na dveh lokusih (DCA9 in DCA11), za katera so že raziskovalci poročali, da gre za regiji, ki sta najverjetneje pod selekcijskih pritiskom in pri katerih je možno odkriti manjša odstopanja. Zakaj do teh odstopanj pride, pa še ni znanstveno dokazano. Na osnovi naših izkušenj ne gre za zdrs polimeraze pri pomnoževanju v PCR oziroma kompeticijo alelov, saj se polimorfizem ohranja tudi po številnih ponovitvah reakcije PCR. Dejstvo pa je, da s takimi regijami, kot sta lokusa DCA9 in DCA11, lahko odkrivamo molekularne varietete znotraj sort oziroma polimorfizem pripisujemo somatskim mutacijam, ki pa se pri starem rastlinskem materialu spontano razvijajo skozi čas in to ni nič neobičajnega. Če se dokaže, da obstajajo fenotipske razlike, bi se lahko razmišljalo o raziskavah klonov, vendar je tu ključno, da bi ta genetski material uspeval v istem nasadu, saj so sicer rezultati kakršnegakoli vrednotenja neprimerljivi ter strokovno in znanstveno nepodprti. Analiza 1. skupine vzorcev oziroma genetska analiza sorte 'Žižula' je pokazala, da imajo vzorci: ‐ drevesa sorte 'Žižula' z lokacije Bočaji (Truške), ‐ drevesa sorte 'Žižula' z lokacije Marezige, ‐ drevesa sorte 'Žižula' z lokacije Mala Seva, ‐ drevesa sorte 'Buga' z lokacije Strunjan identičen genetski profil. Iz tega izhaja, da so drevesa, ki jih pridelovalci vodijo pod imenom 'Žižula', popolnoma identična z referenčno sorto 'Buga' iz lokacije Strunjan, zato je 'Žižula' napačno poimenovanje za sorto 'Buga'. Analiza 2. skupine vzorcev oziroma genetska analiza sorte 'Buza' je pokazala, da imajo vzorci dreves: ‐ z oznako 'Buza Muska 4' iz hrvaške Istre, ‐ z oznako 'Buza Muska 8' iz hrvaške Istre, ‐ z oznako 'Porečka rosulja 1' iz hrvaške Istre, ‐ z oznako 'Crna 17' iz hrvaške Istre, ‐ z oznako 'Briška črnica BO22' z lokacije Brd – teren identičen genetski profil. Iz tega izhaja, da imajo drevesa poimenovana 'Buza Muska', 'Porečka rosulja', 'Crna' iz hrvaške Istre in 'Briška črnica' z delovnim imenom 'Briška črnica BO22' z lokacije Brda popolnoma identičen profil. Stran 8 od 301 Analiza 3. skupine vzorcev oziroma genetska analiza sorte 'Briška črnica' je pokazala, da imajo vzorci: ‐ matično drevo 'Briške črnice' z lokacije Gradno in ‐ drevo sorte 'Briška črnica' (BO23) z lokacije Brda – teren identičen genetski profil. Razlike med zgoraj navedenimi skupinami vzorcev so minimalne in odkrite samo na lokusih DCA9 in DCA11, in sicer v enem od para alelov. Skupini 1. in 2. imata na DCA 9 kombinacijo 193:205, skupina 3. pa 189:205. Kar zadeva lokus DCA11, pa ima 1. skupina kombinacijo 146:182, skupini 2. in 3. pa 146:184. Torej se sorta 'Briška črnica' z lokacije Brda, ki se jo uporablja kot matično drevo za pridobivanje potaknjencev z namenom nadaljnega razmnoževanja, od sort z oznakami oznakami 'Briška črnica BO22' z Brd, 'Buza Muska', 'Porečka rosulja' in 'Crna' iz hrvaške Istre razlikuje samo v enem alelu na DCA9 (189 vs. 193), od referenčne 'Buge' iz Slovenske Istre (Strunjan) pa v dveh alelih (DCA9: 189 vs. 193; DCA 11: 184 vs. 182). Na osnovi teh podatkov in minimalne razlike lahko zaključimo, da gre za somatske mutacije. Z genetsko analizo vzorcev sorte 'Buga' iz Slovenije je bil med vzorci na lokusu DCA 9 detektiran tudi polimorfizem drugega alela. Večina vzorcev je imela alel dolžine 205, medtem ko so nekateri vzorci imeli dolžino 193 ('Buga' 5MH), 207 ('Buga' oziroma 'Briška črnica' – BrdaHRU1, 'Buga' – Križ), drugi pa 209 ('Buga' – Purissima). 'Buga' – Križ pa je pokazala še en polimorfizem in sicer na lokusu DCA16, kjer smo zaznali alel 178, medtem ko so vsi ostali vzorci imeli alel dožine 174. Bistveno več razlik v dolžini alelov pa je bilo opaziti v skupini dreves sorte 'Buža' ('Buža' ženska', 'Buža puntoža' in 'Buža tarda'). Za tolmačenje izvora in interpretacije teh rezultatov, pa bi bile potrebne dodatne analize. V letu 2021smo izvedli tudi laboratorijsko primerjavo genotipizacije za sorto 'Buga'. Medlaboratorijska primerjava genetskih profilov na vseh 15 lokusih je bila opravljena za: ‐ matično drevo 'Briške črnice' z lokacije Gradno, ‐ drevo sorte 'Briška črnica' (BO22) z lokacije Brda, ‐ drevo sorte 'Briška črnica' (BO23) z lokacije Brda , ‐ drevo sorte 'Buga' iz kolekcijskega nasada Strunjan. Ugotovili smo, da so rezultati, dobljeni v domačem laboratoriju za genetiko na UP FAMNIT, identični z rezultati tujega laboratorija Macrogen (priloga 1). 1.2.2 Morfološko vrednotenje sorte 'Mata' V letu 2021 je potekalo sistematično zbiranje morfoloških lastnosti za sorto 'Mata'. Vzorčenje za morfološko vrednotenje je potekalo v Purissimi, Sečovljah in Šempetru. Opisano je bilo 55 vzorcev listov, 18 socvetij, 45 plodov in koščic ter meritve internodijev pri 4 akcesijah. V preglednici 2 so opisane morfološke lastnosti in agronomska karakterizacija sorte 'Mata'. Stran 9 od 301 Preglednica 2: Morfološki opisi in agronomska karakterizacija sorte 'Mata' Sorta 'Mata' 'Mata' 'Mata' Lokacija Purissima Sečovlje Šempeter Drevo bujnost bujna bujna bujna rast razširjena razširjena razširjena zbitost krošnje redka do srednje zbita redka do srednje zbita redka do srednje zbita internodij (cm) srednji (1–3) srednji (1–3) srednji (1–3) List dolžina (cm) srednje dolg (5–7) 5,3 srednje dolg (5–7) 6,0 srednje dolg (5–7) 5,6 širina (cm) srednje širok (1,25–1,50) 1,33 srednje širok (1,25–1,50) 1,39 srednje širok (1,25–1,50) 1,5 oblika (razmerje D/Š) eliptično suličast (4–6) 4,0 eliptično suličast (4–6) 4,3 eliptičen (<4) 3,7 ukrivljenost glede na podolžno os raven raven raven zvijanje okoli osi odsotno ali rahlo odsotno ali rahlo odsotno ali rahlo vihanje listnih robov navzdol odsotno ali rahlo odsotno ali rahlo odsotno ali rahlo intenzivnost barve zgornje strani srednja srednja srednja Socvetje dolžina (mm) srednje dolgo (25–35) 30,9 dolgo (> 35) 38,2 dolgo (> 35) 37,4 pecelj (mm) dolg (>11) 12,5 dolg (>11) 13,5 dolg (>11) 11,9 širina (mm) srednje široko (12–16) 13,0 široko (16–20) 16,7 srednje široko (12–16) 14,9 število brstov malo (11–18) 15,8 srednje (18–25) 18,5 srednje (18–25) 20,1 struktura (brst/dolžino (cm)) srednje zbito (5,0–6,5) 5,1 redko (<5) 4,8 srednje zbito (5,0–6,5) 5,4 razvejanost srednje srednje srednje zalistniki (% socvetij z zalistniki) malo ali niso (< 10) 1,5 malo ali niso (< 10) 1,3 malo ali niso (< 10) 1,3 aksilarni brsti (% socvetij z aksilarnimi brsti) malo ali niso (<5) 0,0 malo ali niso (<5) 2,0 malo ali niso (<5) 1,0 Plod masa (g) velik (4–6) 4,7 Velik (4–6) 4,3 velik (4–6) 4,2 dolžina (cm) dolg (21–24) 23,3 dolg (21–24) 22,7 dolg (21–24) 22,1 širina (cm) širok (17–19) 18,0 širok (17–19) 17,1 širok (17–19) 17,2 oblika – v položaju A (razmerje D/Š) eliptičen (1,25–1,45) 1,29 eliptičen (1,25–1,45) 1,33 eliptičen (1,25–1,45) 1,3 oblika opisno podolgovata podolgovata podolgovata položaj največjega premera centralno centralno centralno simetrija – v položaju A rahlo asimetričen rahlo asimetričen rahlo asimetričen oblika vrha – v položaju A zaokrožena zaokrožena rahlo ošiljena bradavica na vrhu odsotna odsotna odsotna oblika baze – v položaju A ravna ravna ravna prisotnost lenticel srednje srednje srednje velikost lenticel majhne majhne majhne intenzivnost zelene barve nezrelega plodu srednja srednja temna način barvanja z baze z baze z baze barva v popolni zrelosti črna črna črna poprh na povrhnjici srednje izražen srednje srednje Stran 10 od 301 Sorta 'Mata' 'Mata' 'Mata' Lokacija Purissima Sečovlje Šempeter Koščica masa (g) visoka (0,45–0,70) 0,7 visoka (0,45–0,70) 0,7 visoka (0,45–0,70) 0,61 dolžina (cm) dolga (>15) 1,2 dolga (>15) 15,1 srednje dolga (12–15) 13,9 širina (cm) srednja (6–8) 8,0 srednja (6–8) 8,0 srednja (6–8) 7,5 oblika na podlagi razmerja dolžina/širina podaljšana (1,8–2,2) 1,9 podaljšana (1,8–2,2) 1,9 podaljšana (1,8–2,2) 1,8 oblika v položaju B obrnjeno jajčasta eliptična eliptična položaj največjega premera v položaju B pri vrhu centralen centralen simetrija – v položaju A rahlo asimetrična rahlo asimetrična rahlo asimetrična simetrija – v položaju B rahlo asimetrična simetrična simetrična oblika vrha – v položaju A ravna ravna ravna konica – zaključek vrha prisotna prisotna prisotna oblika baze – v položaju A zaokrožena ošiljena zaokrožena število brazd na bazalnem delu visoko (>10) srednje (7–10) srednje (7–10) razporeditev brazd enakomerno enakomerno rahlo grupirane okoli šiva površina – razbrazdanost razbrazdana razbrazdana razbrazdana Razmerje plod/koščica srednje visoko (5,0–7,5) 6,8 srednje visoko (5,0–7,5) 5,9 srednje visoko (5,0–7,5) 6,9 Razmerje meso/koščica srednje visoko (4,0–6,0) 5,8 srednje visoko (4,0–6,0) 4,9 srednje visoko (4,0–6,0) 5,9 Vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9–12) 9,3 zelo nizka (<9) 8,1 zelo nizka (<9) 7,9 Vsebnost olja – Soxhlet (%) nizka (30–40) 31,0 zelo nizka (<30) 25,3 nizka (30–40) 32,0 Stran 11 od 301 Preglednica 2a: Morfološki opisi in agronomska karakterizacija sorte 'Mata' – povprečje treh lokacij Cvetenje čas cvetenja (leccino = 0) srednje (0–2) 0,7 trajanje cvetenja (dni) srednje (8,5–10,5) 8,7 Oploditev stopnja oploditve srednja (1,5–3,5) 2,0 stopnja samooploditve slaba (< 0,5) 0,3 Občutljivost na nizke temperature občutljiva na sušo neznano na oljčno muho malo občutljiva na oljčnega molja malo občutljiva na pavje oko malo občutljiva na oljkovo sivo pegavost neznano Rodnost in termin dozorevanja zelo zgodaj uporabnost vstop v polno rodnost (kg v 5 letih) srednje (10–25) 15,1 rodnost (kg) srednje (9–18) 11,4 izmeničnost (indeks – do 1) srednja (0,4–0,6) 0,48 razmerje plod/koščica visoko (7,5–10,0) 6,5 razmerje meso/koščica visoko (6,0–8,0) 5,5 vsebnost olja – Abencor (%) zelo nizka (< 9) 8,4 vsebnost olja – Soxhlet (%) zelo nizka (< 30) 29,4 Stran 12 od 301 1.2.3 Agronomsko vrednotenje sorte 'Mata' V letu 2021 je potekalo agronomsko vrednotenje za sorto 'Mata'. Agronomsko vrednotenje je za izbrano sorto potekalo na Purissimi, v Sečovljah in Šempetru. V vseh opazovanih nasadih smo na več drevesih (5–10) ocenili:  volumen krošnje,  kondicijo drevesa,  intenzivnost cvetenja,  rodnost. Za vsa ocenjevanja smo uporabili metodo projekta RESGEN Mednarodnega sveta za oljke za sekundarno karakterizacijo sort z ocenami med 1 in 6 (1 – nič, 2 – zelo slabo, nizko, 3 – slabo, nizko, 4 – srednje, 5 – visoko, 6 – zelo visoko, zelo dobro). Vzorce plodov iz omenjenih nasadov smo načeloma vzorčili na tri datume (20. 9., 4. 10. in 19. 10. 2021). Na lokaciji Purissima smo opravili dve dodatni vzorčenji, in sicer 28. 9. in 20. 10. 2021. V zadnjih dveh letih so bila vzorčenja opravljena na dva tedna, v predhodnih letih pa na vsake tri tedne. Do spremembe je prišlo zaradi močnega napada oljčne muhe in hitrega dozorevanja oljk. Skupno je bilo vzorčenih 11 vzorcev sorte 'Mata'. V tehnološkem laboratoriju so bila opravljena spodnja opazovanja in meritve (preglednica 3):  zgubanost oziroma posušenost plodov zaradi suše,  napadenost z oljčnim moljem, oljčno muho in marmorirano smrdljivko,  razvitost semena (prazne koščice – brez semena ali semenske zasnove),  masa ploda,  trdota,  indeks zrelosti. Stran 13 od 301 Preglednica 3: Agronomsko vrednotenje za sorto 'Mata' z lokacij Purissima, Šempeter in Sečovlje e (%) (%) (%) (%) a) a) (%) olja) (%) ne ja a) ) a) a) n 2 i (%) e (%) z semensk ) seme t (% (oc (ocen n je čen (%) e e (% a (g) snovi (oc vi – molj vi – muha d xhl Lokacija čen oljke o o bre snov (oc (ocen vzor d vi – smrdljivka d ove zorno zrelosti plo (g/mm vode revesa je st oko o – Abencor d čice ks v suhi krošnje d Vzor plo plo pro suhe ež – So ja ni dno ni zasn zu Inde ež veten Datum plo Masa Del ol Pavje Zgubane Trdota it olja men ni – koš re C Ro Del it olja ež ndicija Dob Del Volu Ko Napade pre Napade V Dob Prazne Napade 'Mata' Purissima 1 20. 9. 21 1,6 34 6 7 3 36 8 3,69 371 0,95 5,9 35,3 64,7 8,7 24,6 4,3 4,8 4,7 3,4 Purissima 1 a 28. 9. 21 1,6 0 6 16 1 34 2 4,13 354 0,96 6,6 4,3 4,8 4,7 3,4 Purissima 2 4. 10. 21 1,6 0 2 27 1 52 0 4,32 286 1,04 9,3 36,5 63,5 11,3 31,0 4,3 4,8 4,7 3,4 Purissima 3 18. 10. 21 1,6 1 4 19 6 46 0 4,24 151 2,68 11,7 39,9 60,1 13,9 34,8 4,3 4,8 4,7 3,4 Purissima 3 a 20. 10. 21 1,6 0 0 28 5 42 0 4,66 138 3,00 10,6% 4,3 4,8 4,7 3,4 Sečovlje 1 21. 9. 21 1,5 0 0 9 0 30 4 3,58 354 0,90 6,4% 39,4 60,6 8,5 21,6 2,5 4,5 5,5 3,5 Sečovlje 2 4. 10. 21 1,5 0 2 9 1 22 0 3,72 254 1,25 8,1% 39,6 60,4 10,0 25,3 2,5 4,5 5,5 3,5 Sečovlje 3 19. 10. 21 1,5 1 0 8 0 18 2 4,00 198 2,89 10,4% 41,1 58,9 12,9 31,4 2,5 4,5 5,5 3,5 Šempeter 1 20. 9. 21 5,3 0 2 17 2 58 8 3,96 366 0,96 5,7% 35,3 64,7 9,3 26,3 3,5 4,75 5,0 2,3 Šempeter 2 4. 10. 21 5,3 0 0 18 1 90 4 3,95 341 1,09 7,9% 33,8 66,2 10,8 32,0 3,5 4,75 5,0 2,3 Šempeter 3 19. 10. 21 5,3 3 0 18 2 72 2 3,96 191 2,79 9,0% 36,3 63,7 13,6 37,5 3,5 4,75 5,0 2,3 Stran 14 od 301 V laboratorijski oljarni Abencor (11 vzorcev) smo preverili dobit olja. V 9 vzorcih (tri datumi; tri termini) je bil določen tudi delež vsebnosti vode ter z metodo Soxhlet odstotni delež olja (preglednica 3). Dobit olja v laboratorijski oljarni (Abencor) in vsebnosti olja na suho snov (po Soxhletu) sorte 'Mata' je bila na vseh treh lokacijah in v vseh treh terminih zelo nizka ali nizka. S slike 2 in 3 je razvidno, da je bila v prvem terminu vzorčenja (20. 9. 2021) na vseh lokacijah oljevitost zelo nizka, pri zadnjem pa nizka (19. 10. 2021) (slika 2, 3). Slika 2: Oljevitost sorte 'Mata' v laboratorijski oljarni (Abencor) v treh terminih vzorčenja v 2021 Olje na suho snov (%) po Soxhletu v 2021 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Purissima Sečovlje Šempeter 20.09.21 04.10.21 19.10.21 Slika 3: Vsebnost olja na suho snov po Soxhletu pri sorti 'Mata' v treh terminih vzorčenja v 2021 Stran 15 od 301 9 vzorcev (tri lokacije; trije termini) oljčnega olja sorte 'Mata' je bilo vključenih v nadaljnjo kemijsko karakterizacijo olja. 1.2.4 Kemijska karakterizacija oljčnega olja iz sort 'Mata', 'Buga' in 'Štorta' Kemijska karakterizacija oljčnega olja je zelo pomembna zaradi ugotavljanja potvorb ter tudi z vidika ugotavljanja kakovosti, nutricionističnega vrednotenja in možnosti uporabe zdravstvenih trditev. Velik pomen ima tudi z vidika ugotavljanja vpliva skladiščenja oljčnega olja in vidika tehnoloških sprememb. Oljčno olje vsebuje 98–99 % triacilglicerolov (maščob) in le 1–2 % zelo pomembnih minornih spojin, ki so »dodana vrednost« oljčnega olja. Zastopanost minornih sestavin v oljčnem olju je odvisna od številnih biosintetskih reakcij, ki so povezane s podnebjem, sorto, padavinami, tlemi, agrotehničnimi ukrepi, zrelostjo plodov, načinom predelave in skladiščenjem. Minorne sestavine so lahko v biosintetskem pogledu vezane izključno na triacilglicerole (maščobe) ali pa so od njih biosintetsko neodvisne. Med minornimi spojinami imajo zelo pomembno vlogo biofenoli. Biofenoli so antioksidanti, ki olja ščitijo pred oksidativnim kvarjenjem – olja bogata z biofenoli dalj časa (tudi po letu dni) ohranijo svežino in so stabilna, zato so tudi z vidika kakovosti zelo cenjena. Pomembnejše sestavine so tudi tokoferoli, ki imajo z biofenoli sinergističen učinek antioksidativnega delovanja, in steroli (fitosteroli), katerih količina in delež sta pomembna parametra pri določanju pristnosti in tudi izvora oljčnega olja. Triacilgliceroli so estri maščobnih kislin in glicerola (na glicerol so vezane tri maščobne kisline). Značilnost oljčnega olja je, da se na srednji ogljikov atom v glicerolu vežejo izključno nenasičene maščobne kisline. To dejstvo izrabimo pri določanju pristnosti oljčnega olja tako, da analiziramo vsebnost nasičenih maščobnih kislin na položaju 2. Triacilgliceroli oljčnega olja imajo velik delež zelo stabilne (enkrat nenasičene) oleinske kisline. Velik delež te omogoča uporabo zdravstvene trditve »Nadomestitev nasičenih maščob z nenasičenimi maščobami (oleinska) v prehrani prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi«. V letu 2021 so bile izvedene analize parametrov za kemijsko karakterizacijo oljčnega olja izbranih sort ('Mata', obrana v treh različnih obdobjih (20. 9., 3.–4. 10. in 18.–19. 10. 2021) na treh lokacijah (Purissima, Šempeter, Sečovlje) ter 'Buga' in 'Štorta', obrani v enem obdobju, 'Buga' 13. 10. 2021 na lokaciji Krog, 'Štorta' pa 5. 10. 2021 na lokaciji Krkavče. Vzorci sorte 'Mata' so bili predelani v laboratorijski oljarni, vzorci sort 'Buga' in 'Štorta' pa v komercialni oljarni. Določili smo:  maščobnokislinsko sestavo (na osnovi plinskokromatografske določitve metilnih estrov maščobnih kislin),  vsebnost skupnih biofenolov in biofenolno sestavo z metodo HPLC,  vsebnost tokoferolov,  sterolno sestavo, vsebnost sterolov in triterpenskih dialkoholov. 1.2.4.1 Določanje maščobnokislinske sestave v letu 2021 Povprečna vsebnost oleinske kisline v analiziranih oljih sorte 'Mata' je bila 72,34 ut. %, minimalna 70,33 ut. %, maksimalna pa 74,82 ut. %. Na lokaciji Šempeter smo opazili nekoliko nižjo vsebnost oleinske kisline (cca. 70 ut. %) v primerjavi z lokacijama Purissima in Sečovlje. Vsebnost oleinske kisline v sorti 'Mata' na lokaciji Šempeter (slika 4) ni dosegla minimalne vsebnosti (≥ 72 ut. %) za oljčna olja z zaščiteno označbo porekla po specifikaciji Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla (Uradni list Evropske unije Stran 16 od 301 C 182/23 z dne 14. 6. 2014, v nadaljevanju EDOOSI ZOP). Med različnimi obdobji v splošnem ni opaziti značilnega trenda zniževanja ali zviševanja vsebnosti oleinske kisline. Neobičajne rezultate lahko pripisujemo vplivu vzorčenja oziroma odvisnosti od naloženosti dreves, kar vpliva na dozorevanje plodov glede na naloženost dreves (ponekod so bila drevesa zelo malo naložena, zato so plodovi hitreje dozorevali). Slika 4: Vsebnost oleinske kisline v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Povprečna vsebnost linolne kisline v oljih sorte 'Mata' je bila 9,46 ut. %, minimalna 7,51 ut. %, maksimalna pa 11,68 ut. % (slika 5). Povprečne vrednosti linolne kisline analiziranih vzorcev sorte 'Mata' so presegale vrednost ≤ 8 ut. %, ki je zgornja mejna vrednost za EDOOSI ZOP. Ugotovili smo še, da je bila vsebnost linolne kisline na vseh treh lokacijah najnižja v prvem obdobju vzorčenja. Slika 5: Vsebnost linolne kisline v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Stran 17 od 301 Povprečna vsebnost palmitinske kisline v oljih sorte 'Mata' je bila 13,37 ut. %, minimalna 12,00 ut. %, maksimalna pa 14,81 ut. % (slika 6). Na vseh treh lokacijah smo z dozorevanjem opazili trend zniževanja vsebnosti palmitinske kisline. Slika 6: Vsebnost palmitinske kisline v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter V sklopu naloge 1.2/5.2, katere cilj je okarakterizirati sortna olja iz oljarn, smo prejeli dva vzorca iz sort 'Buga' in 'Štorta' (slika 7). Glede na specifikacijo EDOOSI ZOP sorta 'Buga', vzorčena 13. 10. 2021, ni dosegla spodnje mejne vrednosti za oleinsko kislino (≥ 72 ut. %), vsebnost linolne kisline pa je bila pri obeh vzorcih manjša od zgornje mejne vrednosti za EDOOSI ZOP (≤ 8 ut. %). Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 2. Stran 18 od 301 Slika 7: Vsebnost oleinske, linolne in palmitinske kisline v oljčnem olju iz sort 'Štorta' in 'Buga' iz oljarne 1.2.4.2 Določitev vsebnosti skupnih biofenolov in biofenolne sestave v letu 2021 Fenolne spojine (biofenole ali polifenole) uvrščamo med polarne minorne spojine oljčnega olja. Nekatere vrste fenolnih spojin so značilne samo za deviško oljčno olje. Treba je poudariti, da druge maščobe rastlinskega izvora, tj. druga rastlinska olja ter tudi hladno stiskana in nerafinirana rastlinska olja, ne vsebujejo fenolnih spojin v taki obliki niti količini. Biofenoli so pretvorbeni produkti kompleksnejših spojin, ki jih oljka tvori med svojo rastjo in dozorevanjem plodov. V oljčnih oljih zastopajo biofenole sekoiridoidi, flavonoidi in lignani. Medtem ko so lignani in flavonoidi pogosti tudi v drugih živilih, so sekoiridoidi značilni samo za oljčno olje. Najpomembnejši sekoiridoidni spojini sta olevropein in ligstrozid, ki ju vsebujejo sveži plodovi. Ti spojini lahko zaradi poškodb ali pri predelavi vstopita v encimske ali kemijske pretvorbeno‐reakcijske poti. Iz olevropeina nastane prevladujoča dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona DMO‐Agl‐dA (oziroma oleacein), iz ligstrozida pa DML‐Agl‐dA (oleokantal). Pretvorbene oblike teh dveh spojin dajejo oljčnim oljem značilno aromo in okus. Vse dokler sekoiridoidi ne reagirajo do svojih končnih oblik tirozola (razgradna pot ligstrozida) in hidroksitirozola (razgradna pot olevropeina), so olja lahko senzorično bogata in skladna. Ko se pretvorbena pot približa koncu, je lahko vsebnost skupnih biofenolov še vedno relativno visoka, vendar je olje že pusto in po navadi tudi antioksidativno šibko, saj v njem prevladujejo spojine, kot je tirozol, ki nimajo antioksidativne značilnosti. Prav zato so za razvrščanje oljčnega olja glede na kakovost pomembne vsebnosti posameznih kompleksnih biofenolov in ne samo vsebnosti skupnih biofenolov. Povprečna vsebnost skupnih biofenolov v oljih sorte 'Mata' je bila 816 mg/kg, minimalna 735 mg/kg, maksimalna pa 883 mg/kg. Visoko vsebnost skupnih biofenolov pri sorti 'Mata' lahko pripisujemo sušnemu stresu. Trenda zmanjševanja vsebnosti skupnih biofenolov, skupnih olevropeinskih in skupnih ligstrozidnih biofenolov z dozorevanjem oljk, kot je to sicer običajno, ni opaziti, kar lahko pripisujemo vplivu klimatskih značilnosti v letu 2021. Vsebnost lignana se v prvih dveh terminih ni bistveno spremenila, v tretjem terminu vzorčenja pa se je zmanjšala. Opazili smo, da se je količina dialdehid ligstrozid aglikona (L‐Agl‐dA) z dozorevanjem zmanjševala. Stran 19 od 301 Ugotovili smo, da je bila vsebnost skupnih biofenolov pri sorti 'Mata' najnižja na lokaciji Sečovlje (povprečno 772 mg/kg) (slika 8 in 9). Z dozorevanjem ni opaziti značilnega trenda večanja ali zmanjševanja vsebnosti skupnih biofenolov, manjše razlike med obdobji lahko pripišemo merilni negotovosti metode in vplivu vzorčenja oziroma naloženosti dreves s plodovi. Vsebnost oleaceina in oleokantala se je na vseh treh lokacijah z dozorevanjem višala, vendar so razlike med obdobji majhne in jih lahko pripišemo merilni negotovosti metode in vzorčenja. Analizirali smo tudi vzorca sorte 'Mata', od katerih je bi eden predelan z dodatkom talka in vode, drugi pa brez dodatka talka in vode. Ugotovili smo, da način predelave vpliva na vsebnost biofenolov. V primeru predelave vzorca z dodatkom talka in vode smo ugotovili, da je bila vsebnost skupnih biofenolov precej nižja (538 mg/kg) v primerjavi z vzorcem, predelanim brez talka in vode (832 mg/kg). Poleg znižanja vsebnosti skupnih biofenolov je pri predelavi z dodatkom talka in vode zanimiva večja vsebnost hidroksitirozola v primerjavi s predelavo brez talka in vode. Vzorec sorte 'Buga' iz oljarne, ki je bil vzorčen 13. 10. 2021, je imel visoko vsebnost biofenolov (777 mg/kg), vzorec sorte 'Štorta', ki je bil vzorčen 5. 10. 2021, pa je imel v primerjavi z obema sortama precej manjšo vsebnost (339 mg/kg), kar se odraža tudi v manjši vsebnosti oleaceina (115mg/kg) in oleokantala (76 mg/kg) (slika 10 in 11). Vsi rezultati opravljenih analiz so zbrani v prilogi 3. Slika 8: Vsebnost skupnih biofenolov (Skupni BP), biofenolov olevropeinskega (Skupni OLE BP) in ligostrozidnega izvora (Skupni LIG BP) ter lignanov v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Stran 20 od 301 Slika 9: Vsebnost oleaceina in oleokantala v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih terminih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Slika 10: Vsebnost skupnih biofenolov (Skupni BP), biofenolov olevropeinskega (Skupni OLE BP) in ligostrozidnega izvora (Skupni LIG BP) ter lignanov v oljčnem olju sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne Stran 21 od 301 Slika 11: Vsebnost oleaceina in oleokantala v oljčnem olju sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne 1.2.4.3 Določitev vsebnosti tokoferolov v letu 2021 Povprečna vsebnost α‐tokoferola v oljih sorte 'Mata' je bila 340 mg/kg, minimalna 279 mg/kg, maksimalna pa 416 mg/kg (slika 12). Povprečna vsebnost γ‐tokoferola v oljih sorte 'Mata' v letu 2021 je bila 32 mg/kg, minimalna 27 mg/kg, maksimalna pa 36 mg/kg. Na vseh treh lokacijah smo z dozorevanjem opazili trend zmanjševanja vsebnosti α‐tokoferola. Vsebnost γ‐tokoferola se z zrelostjo plodov ni bistveno ne spreminjala. Analizirali smo tudi vzorca sorte 'Mata', od katerih je bi eden predelan z dodatkom talka in vode, drugi pa brez talka in vode. V vzorcu, predelanem z dodatkom talka in vode, je bila vsebnost α‐tokoferola 220 mg/kg, vsebnost γ‐tokoferola pa 28 mg/kg, medtem ko je bila v vzorcu, predelanem brez talka in vode, vsebnost α‐tokoferola 296 mg/kg in vsebnost γ‐tokoferola 28 mg/kg. Na podlagi teh podatkov bi lahko sklepali, da način predelave vpliva na vsebnost tokoferolov. Vendar pa je po izvedbi drugih preskusov ostala zelo majhna, komaj še zadostna količina vzorca, pridobljenega z dodatkom talka in vode, zato morda lahko vzrok za manjšo vsebnost tokoferolov ni uporaba talka in vode, ampak nereprezentativnost vzorca. Vzorca sorte 'Buga' iz oljarne, vzorčen 13. 10. 2021, in sorte 'Štorta', vzorčen 5. 10. 2021, imata nižjo vsebnost γ‐tokoferola (25 mg/kg) v primerjavi s sorto 'Mata' (32 mg/kg). Vzorec sorte 'Štorta' iz oljarne ima primerljivo vsebnost α‐tokoferola (344 mg/kg)kot sorta 'Mata', vzorec sorte 'Buga' pa nižjo (247 mg/kg) (slika 12 in 13). Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 4. Stran 22 od 301 Slika 12: Vsebnost tokoferolov v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Slika 13: Vsebnost tokoferolov (mg/kg) v oljčnem olju sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne 1.2.4.4. Določitev vsebnosti skupnih sterolov in sterolne sestave Steroli so pomembne neumiljive sestavine rastlinskih maščob. Kemijska struktura je podobna strukturi holesterola, ki je najbolj zastopan sterol v celičnih membranah živalskega izvora, medtem ko rastlinske celične membrane lahko vsebujejo le zelo majhne koncentracije holesterola, vsebujejo pa različne druge rastlinske sterole, ki jih v splošnem poimenujemo fitosteroli. Ti so v oljih pomembni, ker številne raziskave navajajo ugodne vplive fitosterolov na zdravje ljudi, in sicer na raven plazemskega holesterola. Vplivajo tudi preventivno na nekatere oblike raka, zato se pogosto uporabljajo v funkcionalnih prehranskih izdelkih. V rastlinskih oljih določamo 20 sterolnih spojin, med njimi so nekatere značilne za posamezne vrste olja, zato sta sestava in vsebnost skupnih sterolov pomembna parametra pri ugotavljanju pristnosti oljčnega olja, saj lahko odstopanje od meja, navedenih v Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 (v nadaljevanju: uredba št. 2568/91), nakazuje, da je vzorcu oljčnega olja primešano drugo rastlinsko olje. Za oljčno olje so značilne visoke vsebnosti β‐sitosterola, kampesterola in stigmasterola. Vendar pa se vsebnost skupnih sterolov in sterolna sestava razlikujeta tudi glede na sorto, agronomske in podnebne pogoje ter ekstrakcijske postopke pridobivanja oljčnega olja. Stran 23 od 301 Iz rezultatov letnika 2014, ko smo beležili močen napad oljčne muhe in posledično velik delež poškodovanih plodov, smo ugotovili, da se v vzorcih iz poškodovanih oljk spremeni sterolna sestava, in sicer se poveča vsebnost stigmasterola, zmanjša pa se vsebnost kampesterola. Olja, pridelana iz poškodovanih plodov, niso ustrezala zahtevam za parametre, ki jih določa uredba št. 2568/91. Prav zato je zelo pomembno, da se z letnim spremljanjem sterolne sestave pridobijo relevantni podatki o značilnostih predelanega olja iz posameznih sort in da se proučijo učinki na spremembo sestave, ki lahko vplivajo na to, da nekatera slovenska olja niso v skladu s predpisanimi mejnimi vrednosti zakonodaje EU. Ker smo tudi v letu 2020 beležili veliko poškodovanost plodov zaradi napada oljčne muhe, smo z zbranimi olji letnika 2020 zasnovali nov poskus spremljanja vpliva oljčne muhe na kakovost olja. Poskus smo izvedli v letu 2021. Iz dosedanjih raziskav smo ugotovili tudi zelo velike razlike v vsebnosti ‐5‐avenasterola med olji sorte 'Istrska belica' in drugimi sortami. Ti podatki so lahko koristni pri ugotavljanju predpisanega deleža sorte 'Istrska belica' v oljih z zaščiteno označbo porekla. Povprečna vsebnost skupnih sterolov v oljih sorte 'Mata' v letu 2021 je bila 1969 mg/kg, minimalna 1597 mg/kg, maksimalna pa 2253 mg/kg. (slika 14 , 15 in 16). Z dozorevanjem se je vsebnost skupnih sterolov precej zmanjšala. Največjo vsebnost skupnih sterolov je bilo opaziti v začetnem obdobju vzorčenja (povprečna vsebnost 2226 mg/kg), ko so celične membrane v plodu še debele. Z dozorevanjem se celične membrane tanjšajo, posledično se zmanjšuje tudi vsebnost skupnih sterolov. Posebnost sorte 'Mata' v primerjavi z drugimi sortami je visoka vsebnost skupnih sterolov (povprečno približno 2000 mg/kg) in nizka vsebnost Δ5‐avenasterola (povprečna vsebnost 4,55 %). Sorta 'Istrska belica' običajno vsebuje okoli 20 %, 'Leccino' 12 % in 'Maurino' 15 % Δ5‐avenasterola. Slika 14: Vsebnost skupnih sterolov v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Stran 24 od 301 Slika 15: Vsebnost Δ5‐avenasterola v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Slika 16: Vsebnost β‐sitosterola v oljčnem olju sorte 'Mata'; oljke so bile obrane v treh različnih obdobjih, na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter Vzorca iz oljarne, sorte 'Buga', ki je bil vzorčen 13. 10. 2021, in sorte 'Štorta', ki je bil vzorčen 5. 10. 2021, sta imela primerljivo vsebnost skupnih sterolov ('Buga' 1810 mg/kg, 'Štorta' pa 1651 mg/kg) kot sorta 'Mata' v podobnem obdobju vzorčenja, večjo vsebnost Δ5‐avenasterola ('Buga' 11,99 % in 'Štorta' 10,70 %) ter posledično manjšo vsebnost β‐sitosterola (obe sorti približno 79,80 %) (slika 17). Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 5. Stran 25 od 301 Slika 17: Vsebnost skupnih sterolov (mg/kg) v oljčnem olju sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne 1.2.4.5. Primerjava hlapnega profila s senzoričnim profilom Določili smo senzorični in hlapni profil za 2 vzorca sort 'Buga' in 'Štorta' (slika 18, 19 in 20). Sadežno Agrumi 5 Grenko Eksotično sadje 4 Pikantno 3 Gozdni sadeži Trava 2 1 Zrelo sadje Oljčni list 0 Vanilija Artičoka Pinjola Paradižnik Mandelj Začimbe Jabolko Zelenjava Slika 18: Senzorični profil olja sorte 'Buga', predelanega v oljarni Stran 26 od 301 Sadežno Agrumi 5 Grenko Eksotično sadje 4 Pikantno 3 Gozdni sadeži Trava 2 1 Zrelo sadje Oljčni list 0 Vanilija Artičoka Pinjola Paradižnik Mandelj Začimbe Jabolko Zelenjava Slika 19: Senzorični profil olja sorte 'Štorta', predelanega v oljarni 50 40 30 kg mg/ 20 10 0 'Buga' iz oljarne 'Štorta' iz oljarne Slika 20: Vsebnost hlapnih komponent v vzorcih oljčnega olja sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 6. Senzorične značilnosti sadežnosti oljčnega olja 'Buga' in vrednosti (E)‐2‐heksanala, ki je značilen za cenjena dišeča olja, dokazujejo zelo dobro korelacijo med senzorično analizo in vsebnostjo hlapnih komponent. Rezultati senzorične analize so zbrani v prilogi 6. Stran 27 od 301 1.2.4.6. Določitev parametrov kakovosti s spektrometrom NIR Opravili smo NIR‐analizo olja za vzorca sorte 'Buga' in 'Štorta' (Preglednica 4). Preglednica 4: Primerjava rezultatov kislosti in maščobnokislinske sestave z akreditirano in NIR-metodo sorta 'Buga' 'Štorta' akreditirana akreditirana metoda NIR NIR metoda metoda C 18:1 (ut. %) 70,8 72,5 72,9 73,8 C 18:2 (ut. %) 7,6 6,3 7,9 6,5 C 16:0 (ut. %) 15,5 14,4 13,7 12,5 kislost (ut. %) 0,24 0,23 0,12 0,11 Iz preglednice lahko vidimo zelo dobro ujemanje rezultatov kislosti z NIR‐metodo, medtem ko bo potrebno ustvariti bazo podatkov za maščobnokislinko sestavo in rekalibrirati NIR‐spektrometer z novimi podatki. Rezultati opravljenih NIR‐analiz so v celoti podani v prilogi 7. 1.2.4.6. Obdelava podatkov obdobja 2018, 2019, 2020 za sorte 'Črnica', 'Buga', 'Drobnica' V letih 2018, 2019 in 2020 smo pri sortah 'Črnica', 'Buga' in 'Drobnica' na treh lokacijah (Parecag, Purissima in Šempeter) spremljali agronomske in morfološke parametre sorte ter kemijske značilnosti oljčnega olja. V letu 2021 smo podatke tudi statistično obdelali. Agronomski in morfološki opisi sort 'Črnica', 'Buga', 'Drobnica' V preglednicah 5, 6 in 7 so navedeni rezultati morfološkega in agronomskega vrednotenja sort 'Buga', 'Črnica' in 'Drobnica', ki so bili pridobljeni v triletnem opazovanem obdobju 2018–2020. Stran 28 od 301 Preglednica 5: Opisi sorte 'Buga' v obdobju od 2018 do 2021 na treh lokacijah Purissima, Šempeter, Sečovlje Parameter Opis Povprečje Min. Maks. Drevo bujnost šibka rast razširjena zbitost krošnje srednje zbita internodij (cm) kratki (< 1) 0,96 8,81 10,28 List dolžina (cm) srednje dolg (5–7) 5,8 5,1 6,5 širina (cm) ozek (1,00–1,25) 1,14 1,03 1,27 oblika (razmerje D/Š) eliptično suličast (4–6) 5,1 4,5 5,8 ukrivljenost glede na podolžno os raven zvijanje okoli osi odsotno ali rahlo vihanje listnih robov navzdol odsotno ali rahlo intenzivnost barve zgornje strani srednja Socvetje dolžina (mm) srednje dolgo (25–35) 29,5 25,3 33,7 pecelj (mm) srednje dolg (6–11) 8,2 5,9 9,9 širina (mm) srednje široko (12–16) 15,0 12,2 18,0 število brstov srednje veliko (18–25) 19,8 15,4 23,9 struktura (brst /dolžino (cm)) zbito (>6,5) 6,7 6,0 7,8 razvejanost srednje zalistniki (% socvetij z zalistniki) malo ali niso (< 10) 7,9 0,0 20,0 aksilarni brsti (% socvetij z aksilarnimi brsti) malo ali niso (< 5) 3,1 0,0 14,0 Plod masa (g) srednje velik (2–4) 3,8 3,0 4,5 dolžina (cm) srednje dolg (18–21) 19,4 17,3 21,6 širina (cm) srednje širok (15–17) 16,5 14,8 19,0 oblika – v položaju A (razmerje D/Š) okroglast–sferičen (<1,25) 1,17 1,10 1,21 oblika opisno okrogel položaj največjega premera centralno simetrija – v položaju A rahlo asimetrična oblika vrha – v položaju A rahlo ošiljen bradavica na vrhu neizrazita, ni redno prisotna oblika baze – v položaju A ravna do zaokrožena prisotnost lenticel veliko velikost lenticel srednje intenzivnost zelene barve nezrelega plodu srednja način barvanja enakomerno po celi povrhnjici barva v popolni zrelosti črna poprh na povrhnjici močno izražen Koščica masa (g) visoka (0,45–0,70) 0,52 0,43 0,66 dolžina (cm) srednje dolga (12–15) 12,1 11,0 13,7 širina (cm) srednje široka (6–8) 7,3 5,7 8,3 oblika na podlagi razmerja dolžina/širina rahlo podaljšana (1,4–1,8) 1,7 1,5 1,9 oblika v položaju B eliptična položaj največjega premera v položaju B centralno simetrija – v položaju A rahlo asimetrična simetrija – v položaju B simetrična oblika vrha – v položaju A zaokroženo konica – zaključek vrha prisotna oblika baze – v položaju A zaokrožena število brazd na bazalnem delu srednje razporeditev brazd rahlo grupirane okoli šiva površina – razbrazdanost srednje razbrazdana Razmerje plod/koščica visoko (7,5–10,0) 7,2 6,2 8,7 Razmerje meso/koščica visoko (6,0–8,0) 6,2 5,2 7,7 Vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9–12) 9,6 8,1 14,1 Vsebnost olja – Soxhlet (%) nizka (30–40) 33,7 32,2 35,0 Stran 29 od 301 Preglednica 5a: Morfološki opisi sorte 'Buga' v obdobju od 2018 do 2021 na treh lokacijah Purissima, Šempeter, Sečovlje in agronomske značilnosti sorte iz introdukcijsko‐kolekcijskega nasada Purissima (v daljšem časovnem obdobju) Parameter Opis Povprečje Min. Maks. Cvetenje čas cvetenja (leccino = 0) zgodaj (< 0) –1,9 0,0 –5,0 trajanje cvetenja (dni) srednje (8,5–10,5) 10,1 7,0 13,0 Oploditev stopnja oploditve srednja (1,5–3,5) 2,0 1,6 2,9 stopnja samooploditve slaba (< 0,5) 0,3 Občutljivost na nizke temperature malo občutljiva na sušo neznano na oljčno muho malo občutljiva na oljčnega molja občutljiva na pavje oko malo občutljiva na oljkovo sivo pegavost neznano Rodnost in termin dozorevanja zelo zgodaj uporabnost vstop v polno rodnost (kg v 5 letih) pozno (< 10) 1,1 rodnost (kg) slaba (< 9) 2,1 izmeničnost (indeks – do 1) srednja (0,4–0,6) 0,50 razmerje plod/koščica visoko (7,5–10,0) 7,2 6,2 8,7 razmerje meso/koščica visoko (6,0–8,0) 6,2 5,2 7,7 vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9–12) 9,6 8,1 14,1 vsebnost olja – Soxhlet (%) nizka (30–40) 33,7 32,2 35,0 Stran 30 od 301 Preglednica 6: Opisi sorte 'Črnica' v obdobju od 2018 do 2021 na treh lokacijah Purissima, Šempeter, Sečovlje Parameter Opis Povprečje Min. Maks. Drevo bujnost bujna rast razširjena zbitost krošnje redka do srednje zbita internodij (cm) srednji (1–3) 1,17 1,04 1,48 List dolžina (cm) srednje dolg (5–7) 6,5 6,1 7,2 širina (cm) srednje širok (1,25–1,50) 1,34 1,24 1,45 oblika (razmerje D/Š) eliptično suličast (4–6) 4,8 4,5 5,1 ukrivljenost glede na podolžno os raven zvijanje okoli osi odsotno ali rahlo vihanje listnih robov navzdol odsotno ali rahlo intenzivnost barve zgornje strani temna Socvetje dolžina (mm) dolgo (> 35) 35,0 29,3 41,3 pecelj (mm) srednje dolg (6–11) 9,2 5,1 11,3 širina (mm) široko (16–20) 18,5 13,9 22,3 število brstov malo (11–18) 16,9 14,3 20,7 struktura (brst /dolžino (cm)) redko (< 5) 4,8 3,7 5,4 razvejanost srednje zalistniki (% socvetij z zalistniki) malo ali niso (< 10) 3,6 0,0 18,0 aksilarni brsti (% socvetij z aksilarnimi brsti) močno prisotni (>10) 8,3 0,0 30,0 Plod masa (g) srednja (2–4) 2,8 2,2 3,6 dolžina (cm) srednje dolg (18–21) 18,5 16,2 20,2 širina (cm) ozek (13–15) 14,2 11,9 15,4 oblika – v položaju A (razmerje D/Š) eliptičen (1,25–1,45) 1,29 1,23 1,38 oblika opisno eliptičen položaj največjega premera osrednje 2,0 2,0 2,0 simetrija – v položaju A rahlo asimetričen oblika vrha – v položaju A zaokrožen 2,0 2,0 2,0 bradavica na vrhu ni prisotna 2,0 2,0 2,0 oblika baze – v položaju A ravna 1,0 1,0 1,0 prisotnost lenticel veliko velikost lenticel srednje velike intenzivnost zelene barve nezrelega plodu temna način barvanja z vrha barva v popolni zrelosti črna poprh na povrhnjici srednje izražen Koščica masa (g) visoka (0,45–0,70) 0,57 0,47 0,68 dolžina (cm) srednje dolga (12–15) 12,9 11,3 14,6 širina (cm) srednje široka (6–8) 7,2 5,9 8,1 oblika na podlagi razmerja dolžina/širina rahlo podaljšana (1,4–1,8) 1,8 1,6 2,0 oblika v položaju B narobe jajčasta položaj največjega premera v položaju B pri vrhu simetrija – v položaju A rahlo asimetrična simetrija – v položaju B simetrična oblika vrha – v položaju A zaokrožena konica – zaključek vrha prisotna oblika baze – v položaju A ošiljena število brazd na bazalnem delu srednje razporeditev brazd rahlo grupirane okoli šiva površina – razbrazdanost srednje razbrazdana Razmerje plod/koščica nizko (< 5,0) 4,9 4,2 5,8 Razmerje meso/koščica nizko (2,0–4,0) 3,9 3,2 4,8 Vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9–12) 9,2 7,1 10,7 Vsebnost olja – Soxhlet (%) nizka (30–40) 33,9 28,3 39,0 Stran 31 od 301 Preglednica 6a: Opisi sorte 'Črnica' obdobju od 2018 do 2021 na treh lokacijah Purissima, Šempeter, Sečovlje Parameter Opis Povprečje Min. Maks. Cvetenje čas cvetenja (leccino = 0) srednje (0–2) 1,4 –1,0 4,0 trajanje cvetenja (dni) kratko (< 7) 7,7 4,0 12,0 Oploditev stopnja oploditve srednja (1,5–3,5) 1,9 1,1 2,8 stopnja samooploditve slaba (< 0,5) 0,0 Občutljivost na nizke temperature občutljiva na sušo neznano na oljčno muho malo občutljiva na oljčnega molja malo občutljiva na pavje oko občutljiva na oljkovo sivo pegavost neznano Rodnost in termin dozorevanja srednje uporabnost vstop v polno rodnost (kg v 5 letih) zgodaj (> 25) 34,1 rodnost (kg) srednja (10–25) 10,9 izmeničnost (indeks – do 1) močna (> 0,6) 0,67 razmerje plod/koščica nizko (< 5,0) 4,9 4,2 5,8 razmerje meso/koščica nizko (2,0–4,0) 3,9 3,2 4,8 vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9–12) 9,2 7,1 10,7 vsebnost olja – Soxhlet (%) nizka (30–40) 33,9 28,3 39,0 Stran 32 od 301 Preglednica 7: Opisi sorte 'Drobnica' v obdobju od 2018 do 2021 na treh lokacijah Purissima, Šempeter, Sečovlje Parameter Opis Povprečje Min. Maks. Drevo bujnost srednje bujna rast razširjena do pokončna zbitost krošnje srednje zbita do redka internodij (cm) kratki (< 1) 10,40 8,70 11,79 List dolžina (cm) srednje (5–7) 5,3 4,6 6,2 širina (cm) ozek (1,00–1,25) 1,22 1,07 1,37 oblika (razmerje D/Š) eliptično suličast (4–6) 4,4 3,9 4,9 ukrivljenost glede na podolžno os raven zvijanje okoli osi srednje vihanje listnih robov navzdol odsotno ali rahlo intenzivnost barve zgornje strani srednja Socvetje dolžina (mm) srednje dolgo (25–35) 32,8 29,7 37,6 pecelj (mm) srednje dolg (6–11) 8,6 6,4 10,4 širina (mm) srednje široko (12–16) 15,7 12,3 21,4 število brstov malo (11–18) 16,6 13,3 23,4 struktura (brst /dolžino (cm)) srednje zbito (5,0–6,5) 5,0 4,2 6,2 razvejanost srednje zalistniki (% socvetij z zalistniki) močno prisotni (> 15) 21,1 2,0 50,0 aksilarni brsti (% socvetij z aksilarnimi brsti) malo ali niso (< 5) 2,4 0,0 20,0 Plod masa (g) srednja (2–4) 2,4 1,6 3,3 dolžina (cm) srednje dolg (18–21) 18,1 16,1 20,4 širina (cm) ozek (13–15) 13,7 12,0 15,8 oblika – v položaju A (razmerje D/Š) eliptičen (1,25–1,45) 1,32 1,27 1,40 oblika opisno eliptičen položaj največjega premera osrednje simetrija – v položaju A rahlo asimetričen oblika vrha – v položaju A rahlo ošiljen bradavica na vrhu neizrazita, ni redno oblika baze – v položaju A od ravne do zaokrožene prisotnost lenticel srednje velikost lenticel srednje intenzivnost zelene barve nezrelega plodu srednja način barvanja z vrha neizrazito barva v popolni zrelosti vijolična poprh na povrhnjici močno izražen Koščica masa (g) srednja (0,3–0,45) 0,38 0,31 0,50 dolžina (cm) kratka (<12) 11,5 9,9 12,8 širina (cm) srednja (6–8) 6,1 4,6 7,1 oblika na podlagi razmerja dolžina/širina podaljšana (1,8–2,2) 1,9 1,7 2,3 oblika v položaju B eliptična položaj največjega premera v položaju B osrednje simetrija – v položaju A rahlo asimetrična simetrija – v položaju B simetrična oblika vrha – v položaju A ravna konica – zaključek vrha izrazita oblika baze – v položaju A okrogla število brazd na bazalnem delu srednje razporeditev brazd enakomerno površina – razbrazdanost malo razbrazdana Razmerje plod/koščica srednje visoko (5,0–7,5) 6,3 5,0 7,8 Razmerje meso/koščica srednje visoko (4,0–6,0) 5,3 4,0 6,8 Vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9–12) 10,7 6,1 12,8 Vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9‐12) 10.7 6.1 12.8 Stran 33 od 301 Preglednica 7a: Opisi sorte 'Drobnica' v obdobju od 2018 do 2021 na treh lokacijah Purissima, Šempeter, Sečovlje Parameter Opis Povprečje Min. Maks. Cvetenje čas cvetenja (leccino = 0) srednje (0–2) 1,8 0,0 3,0 trajanje cvetenja (dni) srednje (8,5–10,5) 9,3 7,0 14,0 Oploditev stopnja oploditve srednja (1,5–3,5) 1,7 0,4 3,8 stopnja samooploditve slaba (< 0,5) 0,2 Občutljivost na nizke temperature malo občutljiva na sušo neznano na oljčno muho malo občutljiva na oljčnega molja občutljiva na pavje oko občutljiva na oljkovo sivo pegavost neznano Rodnost in termin dozorevanja zgodaj uporabnost vstop v polno rodnost (kg v 5 letih) srednje (10–25) 22,7 rodnost (kg) slaba (< 9) 8,2 izmeničnost (indeks – do 1) srednja (0,4–0,6) 0,48 razmerje plod/koščica srednje visoko (5,0–7,5) 6,3 5,0 7,8 razmerje meso/koščica srednje visoko (4,0–6,0) 5,3 4,0 6,8 vsebnost olja – Abencor (%) nizka (9–12) 10,7 6,1 12,8 vsebnost olja – Soxhlet (%) nizka (30–40) 38,5 35,7 41,0 Kemijska karakterizacija oljčnih olj iz sort 'Črnica', 'Buga', 'Drobnica' Maščobnokislinska sestava Maščobnokislinska sestava je pomembna za karakterizacijo in ugotavljanje prehranske vrednosti sortnih ekstra deviških oljčnih olj. Oleinska kislina (C 18:1) je enkrat nenasičena maščobna kislina in je zelo pomembna za stabilnost oljčnega olja. Vsebnosti oleinske in linolne (C 18:2) kisline sta zelo pomembni za pridelovalce Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre (EDOOSI), saj specifikacija EDOOSI predpisuje, da mora biti vsebnost oleinske kisline v oljih EDOOSI najmanj 72 ut. % , linolne kisline pa je lahko največ 8 ut. %. S statistično analizo smo želeli ugotoviti vpliv sorte, lokacije, letnika in termina obiranja na maščobnokislinsko sestavo. S testom večkratnih primerjav smo ugotovili, da se sorte 'Buga', 'Črnica' in 'Drobnica' med seboj razlikujejo v vsebnosti oleinske kisline (C18:1), sorte 'Buga' in 'Črnica' ter 'Črnica' in 'Drobnica' se med seboj razlikujejo tudi po vsebnosti linolne kisline (C18:2), medtem ko ni razlik v vsebnosti linolne kisline med sortama 'Buga' in 'Drobnica'. Za oleinsko in linolno kislino smo ugotovili tudi razlike med letniki: statistična obdelava podatkov je pokazala razlike med letnikoma 2018 in 2019 ter med letnikoma 2018 in 2020, medtem ko ni bilo statistično značilnih razlik med letnikoma 2019 in 2020. Med lokacijami in termini ni statistično značilnih razlik v vsebnosti oleinske in linolne kisline. Stran 34 od 301 Preglednica 8 prikazuje vse ugotovljene statistično značilne razlike med posameznimi primerjavami v maščobnokislinski sestavi med sortami, lokacijami, letniki in termini. Preglednica 8: Statistično značilne razlike v maščobnokislinski sestavi med sortami, lokacijami, letniki in termini obiranja Parameter Sorta Lokacija Letnik Termin obiranja C 14:0 Ni razlik Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Buga' in 'Črnica' C 16:0 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' C 16:1 Ni razlik 2018 in 2020 Ni razlik 'Buga' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' C 17:0 Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Buga' in 'Drobnica' Sečovlje in C 17:1 'Buga' in 'Črnica' Ni razlik sept. in nov. Šempeter 'Buga' in 'Črnica' C 18:0 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 C 18:1 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik 2018 in 2020 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 C 18:2 Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' 2018 in 2020 Purissima in sept. in okt. 'Buga' in 'Črnica' Sečovlje C 18:3 2019 in 2020 sept. in nov. 'Buga' in 'Drobnica' Sečovlje in okt. in nov. Šempeter 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2020 sept. in okt. C 20:0 Ni razlik 'Buga' in 'Drobnica' 2019 in 2020 sept. in nov. Purissima in 'Buga' in 'Drobnica' Sečovlje 2018 in 2020 C 20:1 sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' Sečovlje in 2019 in 2020 Šempeter Purissima in 'Buga' in 'Črnica' Sečovlje 2018 in 2020 C 22:0 'Buga' in 'Drobnica' sept. in nov. Sečovlje in 2019 in 2020 'Črnica' in 'Drobnica' Šempeter Purissima in Sečovlje 2018 in 2020 sept. in nov. C 24:0 Ni razlik Sečovlje in 2019 in 2020 okt. in nov. Šempeter Stran 35 od 301 Biofenoli S statistično analizo smo želeli ugotoviti vpliv sorte, lokacije, letnika in termina obiranja na biofenolno sestavo in vsebnost skupnih biofenolov. Rezultati večkratnih primerjav kažejo statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih olevropeinskih biofenolov, skupnih biofenolov, oleaceina (DMO‐Agl‐dA), dialdehidne oblike olevropein aglikona (OAgl‐dA) in aldehidne oblike olevropein aglikona (O‐Agl‐A) med sortama 'Buga' in 'Črnica' ter med sortama 'Črnica' in 'Drobnica', med sortama 'Buga' in 'Drobnica' pa ni statistično značilnih razlik v vsebnosti predhodno omenjenih parametrov. Vse tri sorte se med seboj statistično značilno razlikujejo v vsebnosti skupnih ligstrozidnih biofenolov in lignanov. Pri proučevanju razlik med lokacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih olevropeinskih biofenolov, skupnih biofenolov in dialdehidne oblike olevropein aglikona (O‐Agl‐dA) med lokacijami Purissima in Šempeter ter Sečovlje in Šempeter, medtem ko med Purissimo in Sečovljami ni statističnih razlik. Med Sečovljami in Šempetrom pa smo ugotovili statistično značilne razlike v vsebnosti aldehidne oblike ligstrozid aglikona (L‐Agl‐A). Vsi trije letniki (2018, 2019 in 2020) se medseboj razlikujejo v vsebnosti skupnih ligstrozidnih biofenolov in skupnih biofenolov. Razlike med septembrom in novembrom pa smo potrdili v vsebnosti skupnih olevropeinskih biofenolov, skupnih biofenolov, dialdehidne oblike olevropein aglikona (O‐Agl‐dA), aldehidne oblike olevropein aglikona (O‐Agl‐A), dialdehidne oblike ligstrozid aglikona (L‐Agl‐dA) in aldehidne oblike ligstrozid aglikona (L‐Agl‐A), med septembrom in oktobrom pa smo ugotovili statistično značilne razlike v vsebnosti dialdehidne oblike olevropein aglikona (O‐Agl‐dA) in dialdehidne oblike ligstrozid aglikona (L‐Agl‐dA). Preglednica 9 prikazuje vse ugotovljene statistično značilne razlike med posameznimi primerjavami v vsebnosti in sestavi biofenolov med sortami, lokacijami, letniki in termini obiranja. Stran 36 od 301 Preglednica 9: Statistično značilne razlike v vsebnosti in sestavi biofenolov med sortami, lokacijami, letniki in termini obiranja Parameter Sorta Lokacija Letnik Termin obiranja Purissima in 'Buga' in 'Črnica' Skupni OLE BP Šempeter 2018 in 2019 sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' Sečovlje in Šempeter 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 Skupni LIG BP 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik 2018 in 2020 Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' 2019 in 2020 Purissima in 2018 in 2019 Skupni 'Buga' in 'Črnica' Šempeter 2018 in 2020 sept. in nov. biofenoli 'Črnica' in 'Drobnica' Sečovlje in Šempeter 2019 in 2020 'Buga' in 'Črnica' Lignana 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' Oleacein 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 Ni razlik Ni razlik (DMO‐Agl‐dA) 'Črnica' in 'Drobnica' 2019 in 2020 Oleokantal 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik Ni razlik (DML‐Agl‐dA) 'Črnica' in 'Drobnica' Purissima in 'Buga' in 'Črnica' sept. in okt. O‐Agl‐dA Šempeter Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' sept. in nov. Sečovlje in Šempeter 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 sept. in okt. L‐Agl‐dA Sečovlje in Šempeter 'Buga' in 'Drobnica' 2019 in 2020 sept. in nov. 'Buga' in 'Črnica' O‐Agl‐A Ni razlik Ni razlik sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' L‐Agl‐A 'Buga' in 'Črnica' Ni razlik Ni razlik sept. in nov. Legenda: Skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora Skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Lignana vsota pinorezinola in 1‐acetoksi‐pinorezinola DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona L‐Agl‐A aldehidna oblika ligstrozid aglikona. Tokoferoli S statistično analizo smo želeli ugotoviti vpliv sorte, lokacije, letnika in termina obiranja na vsebnost tokoferolov. Rezultati večkratnih primerjav kažejo, da se vse tri sorte med seboj statistično značilno razlikujejo v vsebnosti α‐tokoferola, pri proučevanju vsebnosti γ‐tokoferola pa smo ugotovili, da ni statistično značilno razlik med sortama 'Buga' in 'Drobnica'. Za oba parametra smo potrdili statistično značilne razlike tudi med letniki 2018 in 2019 ter 2018 in 2020, medem ko med letnikoma 2019 in 2020 ni bilo Stran 37 od 301 statistično značilnih razlik v vsebnosti α‐ in γ‐tokoferola. Statistično značilne razlike v vsebnosti α‐ tokoferola smo potrdili tudi med septembrom in novembrom. Preglednica 10 prikazuje vse ugotovljene statistično značilne razlike med posameznimi primerjavami v vsebnosti tokoferolov med sortami, lokacijami, letniki in termini. Preglednica 10: Statistično značilne razlike v vsebnosti tokoferolov med sortami, lokacijami, letniki in termini obiranja Parameter Sorta Lokacija Letnik Termin obiranja 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 α‐tokoferol 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik sept. in nov. 2018 in 2020 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 γ‐tokoferol Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' 2018 in 2020 Steroli S statistično analizo smo želeli ugotoviti vpliv sorte, lokacije, letnika in termina obiranja na vsebnost in sestavo sterolov ter triterpenskih dialkoholov (vsota eritrodiola in uvaola). Rezultati večkratnih primerjav kažejo, da se sorte 'Buga' in 'Črnica' ter 'Črnica' in 'Drobnica' statistično značilno razlikujejo v vsebnosti holesterola, 24‐metilenholesterola, kampesterola, kampestanola, Δ7-stigmastenola, navideznega β‐sitosterola in skupnih sterolov, medtem ko se sorti 'Buga' in 'Drobnica' statistično značilno ne razlikujeta v vsebnosti omenjenih parametrov. Potrdili smo statistično značilne razlike v vsebnosti klerosterola in β‐sitosterola med sorto 'Buga' in 'Drobnica' ter 'Črnica' in 'Drobnica', vse tri sorte pa se med seboj statistično značilno razlikujejo v vsebnosti sitostanola, Δ5‐avenasterola in Δ5,24‐stigmastadienola. Vse tri sorte se med seboj statistično značilno ne razlikujejo v vsebnosti stigmasterola in triterpenskih dialkoholov (vsote eritrodiola in uvaola). Pri proučevanju vpliva lokacije smo ugotovili le statistično značilne razlike v vsebnosti Δ7‐stigmastenola med Sečovljami in Šempetrom, v splošnem pa se lokacije statistično značilno ne razlikujejo glede na vsebnost in sestavo sterolov. Večjih razlik med letniki tudi ni zaznati, v posameznih primerih, navedenih v preglednici 11, pa so opazne razlike v vsebnosti holesterola, klerosterola in vsote eritrodiola in uvaola. Vsebnost in sestavo sterolov smo proučevali v dveh terminih obiranja: razliko med septembrskim in novembrskim terminom smo dokazali v vsebnosti holesterola, 24‐metilenholesterola, stigmasterola, klerosterola, β‐sitosterola, sitostanola, Δ5‐avenasterola in skupnih sterolov. Preglednica 11 prikazuje vse ugotovljene statistično značilne razlike med posameznimi primerjavami v vsebnosti in sestavi sterolov ter triterpenskih dialkoholov (vsota eritrodiola in uvaola) med sortami, lokacijami, letniki in termini. Stran 38 od 301 Preglednica 11: Statistično značilne razlike v vsebnosti in sestavi sterolov ter triterpenskih dialkoholov (vsota eritrodiola in uvaola) med sortami, lokacijami, letniki in termini obiranja Parameter Sorta Lokacija Letnik Termin 'Buga' in 'Črnica' 2018 in 2019 Holesterol Ni razlik sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' 2019 in 2020 24‐ 'Buga' in 'Črnica' Ni razlik Ni razlik sept. in nov. metilenholesterol 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' Kampesterol Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' Kampestanol Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' Stigmasterol Ni razlik Ni razlik Ni razlik sept. in nov. 'Buga' in 'Drobnica' 2018 in 2020 Klerosterol Ni razlik sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' 2019 in 2020 'Buga' in 'Drobnica' β‐sitosterol Ni razlik Ni razlik sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' Sitostanol 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' Δ5‐avenasterol 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' Δ5,24‐ 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik Ni razlik stigmastadienol 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' Sečovlje in Δ7‐stigmastenol Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' Šempeter 'Buga' in 'Črnica' Δ7‐avenasterol 'Buga' in 'Drobnica' Ni razlik Ni razlik Ni razlik 'Črnica' in 'Drobnica' Navidezni β‐ 'Buga' in 'Črnica' Ni razlik Ni razlik Ni razlik sitosterol 'Črnica' in 'Drobnica' 'Buga' in 'Črnica' Skupni steroli Ni razlik Ni razlik sept. in nov. 'Črnica' in 'Drobnica' 2018 in 2019 Eritrodiol in uvaol Ni razlik Ni razlik Ni razlik 2018 in 2020 Stran 39 od 301 Doseženi kazalniki 1. V letu 2021 je bilo na območju Slovenske Istre in Goriških brd izvedeno vzorčenje rastlinskega materiala za ugotavljanje znotrajsortne variabilnosti sort 'Buga', 'Žižula', 'Žižolera', ' Štorta', ' Zmartel', 'Rošulja', 'Negrolina', 'Lastovka', 'Rošinjola' matično drevo 'Briške črnice' (Brda) in 'Briške Drobnice' (Brda). Sledila je primerjava z genotipi, pridobljenimi z območja hrvaške Istre ('Žižolera', 'Buža', 'Buža tarda', 'Rosinjola', 'Istarska bjelica', 'Buža puntoža', 'Buža' (ženska)', 'Moražola', 'Crnica', 'Belica', 'Bjankera', 'Porečka rosulja', 'Črna', in 'Buža muška'). V analizo je bilo vključenih 53 vzorcev. 2. V letu 2021 je potekalo sistematično zbiranje morfoloških lastnosti za sorto 'Mata'. Vzorčenje za morfološko vrednotenje je potekalo v Purissimi, Sečovljah in Šempetru. Opisali smo 55 vzorcev listov, 18 socvetij, 45 plodov in koščic ter izvedli meritve internodijev pri 4 akcesijah. 3. V letu 2021 je potekalo tudi agronomsko vrednotenje za sorto 'Mata'. Agronomsko vrednotenje je za izbrano sorto potekalo na Purissimi, v Sečovljah in Šempetru na tri datume (20. 9., 4. 10. in 19. 10. 2021). Na lokaciji Purissima smo izvedli dve dodatni vzorčenji in sicer 28. 9. in 20. 10. 2021. V vseh opazovanih nasadih smo na več drevesih (5–10) ocenili: volumen krošnje, kondicijo drevesa, intenzivnost cvetenja in rodnost. Skupno je bilo vzorčenih 11 vzorcev sorte 'Mata'. V tehnološkem laboratoriju so bila opravljena slednja opazovanja in meritve: zgubanost oziroma posušenost plodov zaradi suše, občutljivost na pavje oko, napadenost z oljčnim moljem, oljčno muho in marmorirano smrdljivko, razvitost semena (prazne – koščice brez semena ali semenske zasnove), masa ploda, trdota in indeks zrelosti. 4. V laboratorijski oljarni Abencor (11 vzorcev) smo preverili dobit olja. V 9 vzorcih (tri lokacije; trije termini) je bil določen tudi delež vsebnosti vode ter z metodo Soxhlet odstotni delež olja. 5. Opravljena je bila genotipizacija na 53 vzorcih sort 'Buga', 'Žižula', ' Žižolera', ' Štorta', 'Zmartel', 'Rošulja', 'Negrolina', 'Lastovka', 'Rošinjola' matično drevo 'Briške črnice' (Brda) in 'Briške Drobnice' (Brda) in genotipov sorte ('Žižolera', 'Buža', 'Buža tarda', 'Rosinjola', 'Istarska bjelica', 'Buža puntoža', 'Buža' (ženska)', 'Moražola', 'Crnica', 'Belica', 'Bjankera', 'Porečka rosulja', 'Črna', in 'Buža muška'). 6. Določili smo maščobnokislinsko sestavo v 10 vzorcih oljčnih olj iz sorte 'Mata' na treh lokacijah (Purissima, Sečovlje in Šempeter) za tri termine obiranja (20. 9., 3.– 4. 10. in 18.– 19. 10. 2021) ter v vzorcih sorte 'Buga' na lokaciji Krog (13. 10. 2021) in 'Štorta' na lokaciji Krkavče (5. 10. 2021) iz oljarne. 7. Določili smo vsebnost skupnih biofenolov in biofenolno sestavo v 10 vzorcih oljčnih olj iz sorte 'Mata' na treh lokacijah (Purissima, Sečovlje in Šempeter) za tri termine obiranja (20. 9., 3.– 4. 10. in 18.–19. 10. 2021) ter v vzorcih sorte 'Buga' na lokaciji Krog (13. 10. 2021) in 'Štorta' na lokaciji Krkavče (5. 10. 2021) iz oljarne. 8. Določili smo vsebnost tokoferolov in tokoferolno sestavo v 10 vzorcih oljčnih olj iz sorte 'Mata' na treh lokacijah (Purissima, Sečovlje in Šempeter) za tri termine obiranja (20. 9., 3.– 4. 10. in 18.–19. 10. 2021) ter v vzorcih sorte 'Buga' na lokaciji Krog (13. 10. 2021) in 'Štorta' na lokaciji Krkavče (5. 10. 2021) iz oljarne. 9. Določili smo sestavo in vsebnost sterolov in triterpenskih dialkoholov v 10 vzorcih oljčnih olj iz sorte 'Mata' na treh lokacijah (Purissima, Sečovlje in Šempeter) za tri termine obiranja (20. Stran 40 od 301 9., 3.– 4. 10. in 18.–19. 10. 2021) ter v vzorcih sorte 'Buga' na lokaciji Krog (13. 10. 2021) in 'Štorta' na lokaciji Krkavče (5. 10. 2021) iz oljarne. 10. Določili smo senzorični profil za 2 vzorca sort 'Buga' in 'Štorta'. 11. Določili smo hlapni profil za 2 vzorca sort 'Buga' in 'Štorta'. 12. Opravili smo NIR‐analizo olja za 2 vzorca sort 'Buga' in 'Štorta'. Sprejeli smo 23 vzorcev, od tega so bile 3 zmlete mase za preverjanje oljevitosti na NIR‐u, 9 vzorcev oljčnega olja, predelanih z dodano vodo in talkom (za primerjavo parov vzorcev z dodano vodo in talkom in brez dodane vode in talka), ter 11 vzorcev oljčnega olja, predelanih brez dodane vode in talka. Oljevitosti na NIR‐spektrometru in klorofila nismo določali zaradi velikega števila dodatnih vzorcev, ki smo jih analizirali v okviru poskusov v oljarni. Dodatno smo v okviru naloge 1.2/5.2 izvedli senzorično ocenjevanje (sorti 'Buga' in 'Štorta'), določili kislost in parametre kakovosti z NIR‐spektrometrom. Sklepi V letu 2021 so genetske analize pokazale: ‐ da je sorta 'Žižula' sinonimno poimenovanje za sorto 'Buga'. ‐ da ima sorta 'Buza' identičen genetski profil kot drevo sorte 'Buza Muska' (4) iz hrvaške Istre, drevo sorte 'Buza Muska' (8) iz hrvaške Istre, drevo sorte 'Porečka rosulja' (1) iz hrvaške Istre, drevo sorte 'Crna' (17) iz hrvaške Istre in drevo sorte 'Briška črnica' (BO22) z lokacije Brda – teren. ‐ da ima sorta 'Briška črnica' identičen genetski profil kot matično drevo 'Briške črnice' z lokacije Gradno in drevo sorte 'Briška črnica' (BO23) z lokacije Brda. V letu 2021 smo pričeli s sistematičnim zbiranjem morfoloških in agronomskih lastnosti za sorto 'Mata'. Vzorčenje za morfološko in agronomsko vrednotenje je potekalo v Purissimi, Sečovljah in Šempetru v treh terminih (20. 9., 4. 10. in 19. 10. 2021). V preglednici 2 in 3 so zbrane morfološke in agronomske lastnosti in značilnosti sort 'Mata'. Dobit olja v laboratorijski oljarni (Abencor) in vsebnosti olja na suho snov (po Soxhletu) sorte 'Mata' je bila na vseh treh lokacijah in v vseh treh terminih zelo nizka ali nizka. Iz analiziranih podatkov je razvidno, da ima olje iz sorte 'Mata' visoke vsebnosti linolne kisline, ki presegajo mejne vrednosti za olje z zaščiteno označbo porekla, zato se za tovrstna sortna olja ne morejo pridobiti označbe, pri mešanicah pa moramo paziti, da se mešanica pripravi s sortami z nižjo vsebnostjo linolne kisline. Povprečna vsebnost skupnih biofenolov v oljih sorte 'Mata' v letu 2021 je bila 816 mg/kg, minimalna 735 mg/kg, maksimalna pa 883 mg/kg. Visoko vsebnost skupnih biofenolov pri sorti 'Mata' lahko pripisujemo sušnemu stresu. Trenda zmanjševanja vsebnosti skupnih biofenolov, skupnih olevropeinskih in skupnih ligstrozidnih biofenolov z dozorevanjem oljk, kot je to običajno, ni bilo opaziti, kar lahko pripisujemo stresnim vplivom podnebnih sprememb. Vsebnost lignana v prvih dveh terminih ni bila bistveno različna, v tretjem terminu vzorčenja pa je bila nižja. Opazili smo, da se je količina dialdehid ligstrozid aglikona (L‐Agl‐dA) z dozorevanjem zniževala. Glavne razlike med lokacijami so se pojavile pri vsebnosti oleaceina in oleokantala. Vsebnost α‐tokoferola se je z dozorevanjem zmanjševala, na vsebnost γ‐tokoferola pa dozorevanje nima večjega vpliva. Vsebnost skupnih sterolov je visoka (vrednosti okoli 2000 mg/kg) in se z dozorevanjem zmanjšuje. Stran 41 od 301 Uporaba talka in vode pri predelavi nima vpliva na maščobnokislinsko sestavo oljčnega olja, opazili pa smo velik vpliv na biofenolno sestavo. Rezultati vpliva uporabe talka in vode pri predelavi so opisani v prilogi 25 (poskus 11). V preglednici 4 lahko vidimo zelo dobro ujemanje rezultatov kislosti, določenih s standardno titracijsko in NIR‐metodo, medtem ko bo potrebno za maščobnokislinko sestavo ustvariti bazo podatkov in rekalibrirati NIR‐spektrometer z novimi podatki. Stran 42 od 301 2 INTRODUKCIJA 2.1 PREGLED DOSEDANJEGA DELA PO SORTAH OLJK Prvi kolekcijsko‐introdukcijski nasad je bil postavljen pri zasebniku leta 1995, pozneje pa je bil vključen v opazovanje, ki se je končalo leta 2015. V okviru javne službe je bil leta 2004 postavljen kolekcijsko‐introdukcijski nasad Purissima, leta 2007 pa nasad v Šempetru pri Gorici pod okriljem Biotehniške šole Šempeter. V okviru mednarodnega projekta UELIJE II sta leta 2014 nastala še dva kolekcijsko‐introdukcijska nasada – Šempeter 2014 (Biotehniška šola) in Višnjevik (zasebni nasad). Kolekcijsko‐introdukcijski nasadi oljk so postavljeni, da bi proučili gensko raznolikost oljk in odkrili najprimernejše genotipe, ki bodo poleg dobre prilagojenosti okolju in tehnologijam zagotovili še kakovosten pridelek. V kolekcijskih nasadih poteka sistematično vrednotenje morfološko‐agronomskih lastnosti, iz njih pa dobimo tudi vzorce za določanje parametrov za karakterizacijo oljčnega olja posameznih sort. V Sloveniji sta v sistematično vrednotenje vključena samo nasada Purissima in Šempeter. V Purissimi je po zdaj zbranih podatkih 47 različnih genotipov, med temi pa 25 različnih sort, v Šempetru pa 29 različnih genotipov, med temi 20 različnih sort. Zbranih je bilo veliko podatkov, ki jih je bilo treba sistematično urediti. V okviru strokovnih nalog in raznovrstnih projektov je bilo v obdobju od 1998 do 2021 zbranih veliko podatkov o posameznih tujih sortah/akcesijah. Na podlagi izvedene genotipizacije genskih virov so bile leta 2021 na novo poimenovane akcesije in dopolnjen delni seznam sort, opazovanih v obdobju 1998– 2017. S tega seznama so bili posebej obdelani in zbrani morfološki, genetski in kemijski podatki za sorte:  ˈLeccinoˈ in ˈMaurinoˈ v letu 2018  ˈArbequinaˈ in ˈLeccioneˈ v letu 2019  ˈItranaˈ in ˈLeccio del cornoˈ v letu 2020  ‘Frantoio’, ‘Pendolino’, ‘Grignan’ in ‘Picholine’ v letu 2021 Vsi podatki o sortah ‘Frantoio’, ‘Pendolino’, ‘Grignan’ in ‘Picholine’ so predstavljeni v ločenih brošurah. Za ostale sorte, katerih podatki so bili objavljeni v knjigi Oljka in niso močno zastopane v slovenskem prostoru (‘Athena’, ‘Ascolana tenera’, ‘Cipressino’, ‘Coratina’, ‘Moraiolo’, ‘Nocellara del Belice’, ‘Oblica’, ‘Santa Caterina’), so bili povzetki pripravljeni po Vesel V., Vrhovnik I., Jančar M., Bandelj D., Devetak M., Baruca Arbeiter A. 2020. Oljka. Ljubljana, Kmečki glas: 216 str. Zbrani podatki o posamezni domači ali udomačeni sorti/akcesiji bodo služili kot osnova za nadaljnje sistematično delo na področju introdukcije. ‘Athena’ Sinonimi: ni znanih O sorti je zelo malo znanega, saj je tudi v literaturi nismo zasledili. Podatki so iz introdukcijskega nasada Strunjan. Drevo je bujne in razširjene rasti s širokimi listi. Podatkov o samooploditvi in opraševalnih sortah ni. Njena posebnost je zelo zgodnje barvanje plodov, saj je med v Sloveniji znanimi sortami prva, ki se obarva. Črni plodovi so srednje veliki in nekoliko podaljšani, vsebujejo pa zelo malo olja. Glede Stran 43 od 301 na zgodnje dozorevanje se velikokrat zgodi, da začnejo plodovi odpadati, preden začnemo obirati druge sorte, zato je nujno obiranje precej pred vsemi ostalimi sortami. Plodovi imajo srednje visoko razmerje med mesom in koščico (4–6). Rodnost je srednje dobra in dokaj konstantna, olje pa ima visoko vsebnost tokoferolov (>350 mg/kg), srednje visoko vrednost biofenolov (200–450 mg/kg) ter visok delež oleinske maščobne kisline (70–75 ut. %). Pri sorti ni večjih težav zaradi oljčne muhe, molja in pavjega očesa. ‘Ascolana tenera’ Sinonimi: 'Oliva dolce' 'Ascolana tenera' je stara italijanska samoneoplodna sorta, namenjena vlaganju. Njeni kompatibilni opraševalni sorti sta med drugim tudi 'Santa Caterina' in 'Itrana'. Rastlina je dokaj bujna, pokončne zbite rasti in zelo preprosta za oblikovanje. Sorta je zahtevna glede ekoloških razmer. Dobro se obnese v odcednih tleh, bogatih s kalcijem. Ob primerni agrotehniki zgodaj zarodi, v polni rodnosti pa rodi dobro in redno. Dozorevanje je zgodnje in neenakomerno – obiramo jo, ko je zelenkaste do rumenkaste barve do začetka spreminjanja v rdečkasto prižasto (lisasto) barvo. Prezreli plodovi imajo slabo konsistenco. Plodovi so lahko zelo veliki, odvisno od naloženosti in agrotehničnih ukrepov, poleg tega ima zelo visoko razmerje med mesnatim delom in koščico (>8). Mesnati del plodu je mehek in zelo občutljiv na odtise. Plodovi ne vsebujejo veliko olja (sorta z nizko oljevitostjo v oljarni). Olje z visokim deležem oleinske maščobne kisline (70_75 ut. %) ima srednje vsebnosti tokoferolov (200–350 mg/kg) in visoke vrednosti biofenolov (200–450 mg/kg). Prilagojena je na okolje z nizkimi temperaturami. Odporna je proti pavjemu očesu (kozavost), zelo občutljiva pa za napad oljčne muhe. ‘Cipressino’ Sinonimi: 'Frangivento', 'Olivo cipressino', 'Olivo di Pietrafitta', 'Olivo frangivento' 'Cipressino' je italijanska sorta, ki jo zaradi svoje izrazito pokončne rasti največkrat uporabljajo za vetrozaščitne pasove v bližini oljčnikov. Ravno zaradi zbite rasti se lahko pojavijo težave pri varstvu. Sorta je samoneoplodna, njene potencialne opraševalne sorte pa so 'Frantoio', 'Leccino', 'Moraiolo' in 'Pendolino'. Plodovi so bolj okrogli, na daljših pecljih in neenakomerno dozorevajo, bolj zreli plodovi pa običajno že zelo zgodaj odpadajo, zato priporočamo zgodnejše obiranje. Plodovi imajo srednje (4– 6) do visoko (6–8) razmerje med mesom in koščico. Zaradi hitrega gnitja posameznih zrelih plodov moramo plodove takoj predelati. V svoji domovini naj bi imela dobro, vendar izmenično rodnost, medtem ko se v slovenskem kolekcijskem nasadu ni izkazala z dobro rodnostjo, saj ta iz leta v leto precej niha. Vsebnost olja v plodovih je srednja, olje pa ima visoko vsebnost biofenolov (>450 mg/kg) in tokoferolov (>350 mg/kg) ter visok delež oleinske maščobne kisline (70–75 ut. %). Sorta je občutljiva na napad oljčne muhe, malo občutljiva pa na pavje oko (kozavost). ‘Coratina’ Sinonimi: 'Cima di Corato', 'Coratese', 'La Valente', 'Olivo a grappoli', 'Olivo a racemi', 'Olivo a racimolo', 'Olivo a raciuoppe', 'Olivo confetti', 'Racema', 'Racemo', 'Racemo di Corato', 'Racioppa', 'Racioppa di Corato' Sorta je razširjena v Apuliji (Italija) in je namenjena predelavi v olje, zlahka pa se prilagaja na različne rastne pogoje. Zanjo je značilno dobro ukoreninjenje in zgodnji začetek polne rodnosti, ki je običajno visoka in redna. V naših razmerah se z rodnostjo, ki je nekoliko izmenična, ni izkazala. Pogosto pride do močne obremenjenosti posameznih vej, medtem ko na drugem delu krošnje ni pridelka. Za dobro oploditev potrebuje opraševalne sorte – v njenem rastnem okolju je to sorta 'Cellina di Nardò'. Plodovi, Stran 44 od 301 ki se zelo pozno intenzivno barvajo z baze proti vrhu (značilno je pozno dozorevanje), so zelo različnih velikosti in imajo srednje visoko razmerje med mesom in koščico (4–6). Včasih jih tudi vlagajo, kljub temu, da imajo plodovi visoko vsebnost olja, ki vsebuje veliko biofenolov (>450 mg/kg), srednje veliko tokoferolov (200–350 mg/kg) in ima zelo visok delež oleinske kisline (>75 ut. %). Olje je sadežno, grenko in pikantno. Sorta je bolj občutljiva na nizke temperature, občutljiva pa na pavje oko (kozavost) in sajavost. ‘Moraiolo’ Sinonimi: 'Anerina', 'Assisano', 'Bucino', 'Carboncella', 'Cimignolo', 'Corniolo', 'Fosco', 'Migno', 'Morella', 'Morellino, 'Morello', 'Morichiello', 'Morina', 'Morinello', 'Muragliolo', 'Neraiola', 'Nerella', 'Nerina', 'Neriolo, 'Nostrale', 'Ogliolo', 'Oliva nera', 'Oliva tonda', 'Oriolo', 'Petrosello', 'Ruzzolino', 'Tondello', 'Tondolina', 'Tondorina' Sorta je najbolj razširjena v srednji Italiji, pa tudi po preostalih območjih Italije in drugih sredozemskih deželah, saj sodi med odporne sorte, s srednje šibko do šibko rastjo. Dobro je prilagojena na gričevnata območja. Drobni plodovi, ki so pogosto nameščeno v obliki grozdičev in postopno dozorevajo, so namenjeni predelavi v olje. Zanjo je značilno dobro ukoreninjenje, težave pri celjenju ran po rezi in zgodnja začetna rodnost. Kljub veliki količini pelodnih zrn potrebuje za oploditev opraševalne sorte ('Maurino', 'Pendolino', 'Morchiaio', 'Lazzero', 'Razzaio', 'Maremmano', 'Americano', 'Rosino', 'Mignolo'). Med razlogi za njeno široko razširjenost se navaja dobra rodnost in visoka dobit olja v plodovih. V slovenskem kolekcijskem nasadu se z rodnostjo ni najbolj izkazala, vsebnost olja v plodovih pa je srednja do visoka. Olje z visokim deležem oleinske maščobne kisline (70–75 ut. %). je cenjeno zaradi sadežnosti in visoke vsebnosti biofenolov, v naših razmerah pa je imelo srednje vsebnosti tokoferolov (200–350 mg/kg) in biofenolov (200–450 mg/kg). Sorta je občutljiva na pavje oko (kozavost), sajavost, srednje občutljiva na oljčnega raka in nizke temperature, tolerantna pa na sušo in plitva tla ter vetrove, ki so lahko tudi slani morski vetrovi. Identificirani so številni ekotipi te sorte. ‘Nocellara del Belice’ Sinonimi: 'Aliva da salari', 'Aliva di Castelvetrano', 'Aliva tonda', 'Aliva tunna', 'Anerba', 'Bianculida', 'Giarraffa', 'Mazara', 'Nebba', 'Nerba', 'Niccidalora', 'Nocciolara', 'Nocellaia', 'Nocellara del Castelvetrano',' Nociara', 'Nociddara', 'Nocillara', 'Oliva da salari', 'Oliva di Castelvetrano', 'Oliva di Mazaro', 'Oliva tonda', 'Oliva tunna', 'Trapanese' 'Nocellara del Belice' je italijanska sorta, ki je najbolj razširjena na Siciliji, kjer jo uporabljajo za vlaganje in pridobivanje olja. Drevo je srednje bujno, razširjeno in srednje zbito, listi pa dolgi. Za dobro oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki so v njenem okolju ('Giarraffa' in 'Pidicuddara'). V slovenskih kolekcijah teh opraševalnih sort nimamo, rodnost pa je podpovprečna, čeprav naj bi po podatkih iz tuje literature zgodaj stopila v rodnost, v obdobju zrelosti pa naj bi se izkazala kot sorta s konstantno in visoko rodnostjo. Okroglasti plodovi, ki zaradi svoje oblike spominjajo na oreh (sestavljen iz dveh jasno vidnih polovic), dozorevajo neenakomerno, vsebujejo srednje veliko olja in biofenolov (200–450 mg/kg), malo tokoferolov (<200 mg/kg) in visok delež oleinske kisline (70–75 ut. %). Plodovi imajo srednje visoko razmerje med mesom in koščico (4–6). Nizke temperature dobro prenese, zelo občutljiva pa je na pavje oko. Na oljčno muho ni občutljiva, čeprav ima razmeroma velike plodove. Stran 45 od 301 ‘Oblica’ Sinonimi: 'Balunjača', 'Bračka', 'Debela', 'Debela maslina', 'Debeljuša', 'Grumača', 'Krupnica', 'Krupnica trka', 'Lumbardeška', 'Lušinjk'a, 'Maslina', 'Maslina domaća', 'Maslina obična', 'Mekura', 'Naša', 'Naša domaća', 'Našinka', 'Orbula', 'Orbulača', 'Orgula', 'Orkis', 'Orkula', 'Pitoma', 'Puljiška', 'Puljka', 'Saldunica', 'Sorbulača', 'Srkulača', 'Torkuljica', 'Torkula debela', 'Trgonja', 'Trgulja', 'Velika' Sorta izhaja iz Hrvaške in je razširjena na celotnem pridelovalnem območju Hrvaške, predvsem v Dalmaciji, sicer pa naj bi bila grškega porekla s sinonimi 'Orchi's, 'Orchitis', 'Orchites', 'Orcas'. Prilagojena je na slabša tla in dobro prenaša nižje temperature, sušo in vetrove. Dobro se prilagaja raznolikim ekološkim pogojem. Je delno samooplodna sorta, vendar za boljšo oploditev potrebuje opraševalno sorto. Primerne opraševalne sorte so 'Ascolana tenera', 'Drobnica', 'Lastovka', 'Levantinka' in 'Picholine'. Plodovi so bolj okrogli in nekoliko večji. Uporabna je za predelavo v olje in za vlaganje. Rodnost je srednja in izrazito izmenična. Dozoreva zgodaj in izrazito neenakomerno, tako da so na drevesu istočasno popolnoma dozoreli in še zeleni plodovi. Obarvani plodovi hitro začnejo gniti, zato jih moramo takoj po obiranju predelati. Vsebnost olja v plodovih je srednja, olje z visokim deležem oleinske maščobne kisline (70–75 %). pa ima srednjo vsebnost biofenolov (200–450 mg/kg) in nizko vsebnost tokoferolov (<200 mg/kg). Sorta je manj odporna na napad oljčne muhe in srednje odporna na napad oljčnega molja in pavje oko (kozavost). Študije glede občutljivosti na bolezni in škodljivce niso skladne, saj različni avtorji navajajo različne rezultate. V naših razmerah se je izkazala kot občutljiva na napad oljčne muhe in pavje oko. ‘Santa Caterina’ Sinonimi: 'Oliva di S. Biagio', 'Oliva di San Giacomo', 'Oliva Lucchese', 'Olivo da indolcire' Izhaja iz Toskane (Italija), kjer je tudi najbolj razširjena in najpomembnejša sorta za vlaganje. Najdemo jo tudi v drugih predelih Italije in drugod po svetu. Drevo je močnejše pokončne rasti. V novih nasadih pozno stopi v rodnost, v polni rodnosti pa naj bi bila rodnost redna in visoka. V naših razmerah je prisotna nekoliko neenakomerna oziroma slabša rodnost. Zaradi delne samonekompatibilnosti se bolje obnese v mešanih nasadih. Plodovi so veliki in v času obiranja zelene barve. Vsebujejo nizek odstotek olja, olje pa ima visok delež oleinske kisline (70–75 ut. %) ter nizko vsebnost biofenolov (<200 mg/kg) in nizko (<200 mg/kg) do srednjo vsebnost tokoferolov (200–350 mg/kg). Meso se težje loči od koščice. Sorta je sorazmerno dobro odporna proti nizkim temperaturam, v naših razmerah pa se je izkazala kot zelo občutljiva za pavje oko (kozavost). Doseženi kazalniki: 1. Delno pripravljena baza podatkov; 2. kratki opisi sorte Athena’, ‘Ascolana tenera’, ‘Cipressino’, ‘Coratina’, ‘Moraiolo’, ‘Nocellara del Belice’, ‘Oblica’, ‘Santa Caterina’ 3. opisane sorte ‘Frantoio’, ‘Pendolino’, ‘Grignan’ in ‘Picholine’ 4. izdelano gradivo za uporabnike za sorte ‘Frantoio’, ‘Pendolino’, ‘Grignan’ in ‘Picholine’ Stran 46 od 301 2.2 INTRODUKCIJA 2.2.1 Protokol upravljanja kolekcijskih in introdukcijskih nasadov 2.2.1.1 Delo v kolekcijsko introdukcijskem nasadu – koledar opravil Kolekcijski in introdukcijski nasadi zahtevajo, tako kot rodni proizvodnji nasadi, vzdrževanje in izvajanje agrotehničnih ukrepov (več v knjigi Oljka (Vesel in sod., 2020)). V preglednici 12 je naveden okvirni koledar opravil, ki je seveda odvisen od trenutnih okoljskih razmer in Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto, objavljenih na spletni strani https://www.gov.si/teme/integrirana‐pridelava/. Navedeni podatki so pripravljeni na podlagi upravljanja kolekcijskega in introdukcijskega nasada Purissima. Stran 47 od 301 Preglednica 12: Koledar opravil v kolekcijsko‐introdukcijskem nasadu Mesec Opravilo Opis opravila februar gnojenje 1. gnojenje – v drugi polovici februarja (P, K in ½ do 2/3 celotne količine N) marec rez sredina marca – kotlasta gojitvena oblika oziroma polikono marec varstvo – pavje oko … takoj po rezi tretiranje s aktivno snovjo bakrov oksiklorid (fitofarmacevtsko sredstvo Cuprablau Z 35 WP v odmerku 1,6– 2 kg/ha) april gnojenje 2. gnojenje – pred cvetenjem oziroma v drugi polovici aprila (pred dežjem) dušična gnojila (in ½ do 2/3 celotne količine N) maj (april) mulčenje po potrebi, vendar 20 dni pred cvetenjem junij košnja pred nastopom sušnega obdobja junij varstvo – pavje oko … po cvetenju tretiranje s aktivno snovjo bakrov oksiklorid (fitofarmacevtsko sredstvo Cuprablau Z 35 WP v odmerku 1,6– 2 kg/ha), če je potrebno (daljše obdobje s padavinami) junij – od takrat dalje spremljanje muhe postavitev vabe najkasneje 15. junija/tedensko spremljanje leta junij mulčenje po potrebi, vendar pred začetkom sušnega obdobja julij ‐ od takrat dalje varstvo – oljčna muha tretiranje s aktivno snovjo spinosad (fitofarmacevtsko sredstvo GF 120 v odmerku 1–1,2 l/ha) glede na ulovljene muhe na vabi in priporočila službe za varstvo rastlin v poletnem času po potrebi druga sredstva po potrebi (škropilni koledar Integrirane pridelave) avgust varstvo – pavje oko… konec avgusta tretiranje z aktivno snovjo bakrov oksiklorid (fitofarmacevtsko sredstvo Cuprablau Z 35 WP v odmerku 1,6 – 2 kg/ha) – tudi odvračalno za muho avgust mulčenje od konca avgusta dalje po potrebi (pred obiranjem) oktober/november obiranje po dogovoru (po zaključenem spremljanju sort) oktober/november varstvo – pavje oko… po obiranju tretiranje z aktivno snovjo dodin (fitofarmacevtsko sredstvo Syllit 400 SC) ali z drugim nebakrenim sredstvom varstvo – drugo po potrebi drugo po potrebi (npr. čiščenje bršljana z dreves …) Stran 48 od 301 2.2.1.2 Vodenje evidence opravil v kolekcijsko‐introdukcijskem nasadu Kolekcijski in introdukcijski nasadi zahtevajo, tako kot rodni proizvodni nasadi, da vsa opravljena opravila ustrezno zabeležimo in evidentiramo. V preglednici 13 so navedeni podatki, ki jih moramo ažurno evidentirati in spremljati od začetka vzpostavitve nasada pa skozi celo življenjsko dobo nasada. Navedeni podatki so pripravljeni na podlagi upravljanja kolekcijsko‐introdukcijskega nasada Purissima. Preglednica 13: Evidenca opravil v kolekcijsko‐introdukcijskem nasadu Opo mbe / Mulčenj drug LETO Gnojenje (kg) Varstvo ‐ pavje oko Varstvo ‐ muha Rez e Košnja o Površina Naziv Naziv Naziv sredstv Koli Datum sredstv Koli Datum sredstv Koli Datum Datum Datum Datum a čina izvedbe a čina izvedbe a čina izvedbe izvedbe izvedbe izvedbe 2.2.1.2 Varstvo v kolekcijsko‐introdukcijskem nasadu Kolekcijski in introdukcijski nasadi zahtevajo, tako kot rodni proizvodni nasadi, da ohranjamo ustrezno zdravstveno stanje oljk. V ta namen je tudi v kolekcijsko‐introdukcijskih nasadih potrebno izvajati ustrezne ukrepe zdravstvenega varstva rastlin. V preglednici 14 so navedeni osnovni ukrepi zdravstvenega varstva rastlin v kolekcijsko‐introdukcijskem nasadu. Osnova za varstvo je škropilni koledar, naveden v Tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto, objavljenih na spletni strani https://www.gov.si/teme/integrirana‐pridelava/. Navedeni podatki so pripravljeni na podlagi upravljanja kolekcijsko‐introdukcijskega nasada Purissima. Stran 49 od 301 Preglednica 14: Osnovni ukrepi zdravstvenega varstva rastlin v kolekcijsko‐introdukcijskem nasadu Prosti pavjemu očesu in sivi oljkovi pegavosti 4 (3) x letno: Aktivna snov Čas ukrepanja Odmerek bakrov oksiklorid (fitofarmacevtsko 1. ukrepanje marca 2 kg/ha sredstvo Cuprablau Z 35 WP) bakrov oksiklorid (fitofarmacevtsko 2. ukrepanje junija (odvisno od okuženosti, padavin) 2 kg/ha sredstvo Cuprablau Z 35 WP) bakrov oksiklorid (fitofarmacevtsko 3. ukrepanje konec avgusta oz. začetek septembra 2 kg/ha sredstvo Cuprablau Z 35 WP) dodin (fitofarmacevtsko sredstvo Syllit 4. ukrepanje po obiranju 2,25 L/ha 400 SC) Proti oljčni muhi – na podlagi napovedi in spremljanja v nasadu (vaba): Aktivna snov Ukrepanje Odmerek mešanje 1l gf 120 + 5 l vode 1–1,2 L/ha spinosad (fitofarmacevtsko sredstvo ukrepanje obvezno po obodu in vsako 3.–4. drevo (lahko izbrane sorte) GF 120) velike kapljice maksimalno 4  Druga sredstva po potrebi. Škropilni koledar naveden v Tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo sadja. Stran 50 od 301 2.2.1.2 Gnojenje v kolekcijsko‐introdukcijskem nasadu. Kolekcijski in introdukcijski nasadi zahtevajo, tako kot rodni proizvodnji nasadi, da ohranjamo ustrezno rodovitnost tal in dobro oskrbo oljk s hranili. V ta namen je tudi v kolekcijsko introdukcijskih nasadih potrebno izvajati ustrezne ukrepe za zagotavljanje rodovitnosti tal. Količina posameznih hranil za izbrani nasad v polni rodnosti je odvisne od pridelka ‐ odvzema hranil in založenosti tal. S 100 kg plodov odnesemo iz nasada približno 0,9 kg dušika, 0,2 kg fosforja in 1,0 kg kalija. Če upoštevamo še hranila, ki smo jih iz nasada odnesli z rezjo, porabo hranil travne ruše, izpiranje hranil in vezavo hranil v tla (P, K), moramo omenjene količine pomnožiti s faktorjem 3. Glede na to, da večina oljkarjev v nasadu pusti del ostankov rezi, lahko faktor množenja zmanjšamo na 2. Podatki o odvzemu s pridelkom so potem naslednji: na 100 kg oljk naj bi dodali 1,8 kg dušika, 0,4 kg P2O5 in 2 kg K2O. Glede na odvzem hranil bi pri povprečnem pridelku 20 kg/drevo in pri 300 drevesih na hektar morali dodati 108 kg dušika, 24 kg fosforja (P2O5) in 120 kg kalija (K2O). Ob pomanjkanju fosforja in kalija v tleh je potrebno količino teh zvišati. V večini naših nasadov so tla slabše založena z vodotopnim fosforjem, zato bi bilo potrebno odvzemu dodati še 20 do 30 kg. V tem primeru pognojimo v razmerju 100:50:120 (N:P:K) v kg hranil na hektar. Pri gnojenju z dušičnimi gnojili moramo biti pozorni na smernice dobre prakse in maksimalne količine dušika pri integrirani pridelavi (90 kg/ha), gnojenje pa razdelimo na vsaj dva obroka (pred začetkom vegetativne rasti, pred cvetenjem). Vse to so samo informativni izračuni, s katerimi si lahko vsak oljkar na podlagi pridelka, zalog v tleh in opazovanja dreves v rastni dobi sam izračuna potrebne količine gnojila. Poleg tega pa se moramo zavedati, da na odvzem vplivajo številni dejavniki, ki jih je težko opredeliti in upoštevati, zato so opazovanja nasadu zelo pomembna. Včasih kljub primerni založenosti hranila niso dostopna zaradi pomanjkanja organskih snovi, mikroorganizmov in encimov, ki sodelujejo pri razgradnji le‐teh ali zaradi neprimernega pH tal. Dostopnost lahko poveča dodajanje bioaktivatorjev (encimi, mikroorganizmi). V preglednici 15 so navedene vsebnost hranil v izbrani vrsti gnojila. V preglednici 16 so navedena stanja preskrbljenosti tal s kalijem in fosforjem. Stran 51 od 301 Preglednica 15: Vsebnost hranil v posamezni vrsti gnojila Vrsta gnojila Velikost Org. snov N (%) P2O5(%) K2O CaO MgO Cena gnojila Ekološko pakiranja (%) (%) (%) Stallatico 25 43 3,8 2,3 3,5 €/t DA Azocor 105 25 55 10,5 1,5 1,5 0.3 €/t DA Superguanoxy (Dung) 25 26 4 10 5 8 2 €/t DA Tiger 3‐6‐12+Mg+B+Fe (Dung) 25 17 3 6 12 2 €/t DA Filfert‐2 5‐11‐0+16Ca+4S+Zn0,01, 25 40 5 11 0 16 €/t DA Filfert‐attivo mikorize+bakterije+Trichoderma, 25 40 1 1 1 €/t DA Filfert 5‐3‐8+Mg+ 34 5 3 8 2 €/t DA Hlevski gnoj 52 1,19 0,54 0,50 €/m3 DA Fertil 10 70 10 8 3 €/t DA Bioaktiv (Fe,B,Mg) 68 1,97 2,30 2,20 €/m3 NE NPK 15 15 15 KUTINA 25 . 15 15 15 €/t NE NPK 15 15 15 KAPPA 25 . 15 15 15 €/t NE NPK 0‐ 14‐ 28 KAPPA 25 . 0 14 28 2 €/t NE NPK 8‐24‐24 KAPPA 25 . 8 24 24 €/t NE NPK 7‐20‐30 Kutina . 7 20 30 €/t NE NPK 15‐5‐6 25KG OLIVETOSCAM . 15 5 6 €/t NE Ekophos 26 P2O5+7SO3 KAPPA 25 . 0 26 0 €/t NE Amonsulfat 20,6‐0‐0+58SO3 KAPPA 25 . 20,6 0 0 €/t NE AMONSULFAT 20‐0‐0+24SO4, KUTINA 25 . 20 0 0 €/t NE UREA 46% Kutina 25 . 46 0 0 €/t NE KAN 27% KUTINA 25 . 27 0 0 €/t NE BELFRUTTO MBS SCAM 25 . 6 10 15 4 €/t NE VIGNAFRUT MB 10‐5‐14.5+ MgO+SO3+B+Fe+Zn 25 SCAM . 10 5 14,5 3 €/t NE Novatec 12‐8‐16+Mg+ . 12 8 16 3 €/t NE Stran 52 od 301 Preglednica 16: Stanja preskrbljenosti tal s kalijem K2O (mg/100g tal) in foforjem P2O5 (mg/100g) po AL‐metodi Stopnja preskrbljenosti po AL‐metodi Gnojilna norma Oznaka Stanje preskrbljenosti P2O5 (mg/100g) K2O (mg/100g tal) (kg/ha) lahka, srednje težka težka tla tla A siromašno <6 <10 <12 odvzem + 30–50 kg/ha B srednje 6–12 10–19 12–22 odvzem + 20–30 kg/ha C dobro 13–25 20–30 23–33 odvzem D čezmerno 26–40 31–40 34–45 1/2 odvzema E ekstremno >40 >40 >45 nič do naslednje analize Stran 53 od 301 2.2.2 Protokol spremljanja zasajenih sort oljk v kolekcijskih in introdukcijskih nasadi V kolekcijskih in introdukcijskih nasadih se sorte oljk spremlja v skladu s postopki in kriteriji, opisanimi v publikaciji »OHRANJANJE, VREDNOTENJE, KARAKTERIZACIJA IN ZBIRANJE GENSKIH VIROV OLJK : Metodologija« (Vesel in sod., 2019), ki je dostopna na spletni strani Javne službe s področja oljkarstva https://www.zrs‐kp.si/index.php/research‐2/javna‐sluzba/#1523593181792‐676ceddd‐7da4 in je bila izoblikovana na podlagi metodologija projekta RESGEN (Project on conservation, characterisation, collection and utilisation of genetic resources in olive) za primarno karakterizacijo sort oljk (Methodology for primary characterisation of olive varieties – metodologija za primarno karakterizacijo sort oljk), ki zajema opisovanje drevesa, vej, listov, socvetij, plodov in koščic. Za agronomsko, fenološko in pomološko opisovanje je bila uporabljena metodologija projekta RESGEN za sekundarno karakterizacijo sort (Methodology for the secondary characterisation (agronomic, phenological, pomological and oil quality) of olive varieties held in collections – Metodologija za sekundarno karakterizacijo (agronomska, fenološka, pomološka in kakovost olja) za sorte oljk v kolekcijah). Sekundarno opisovanje vsebuje spremljanje intenzivnosti in kakovosti cvetenja, začetek in oceno rodnosti, oceno občutljivosti na bolezni, škodljivce in nizke temperature, karakterizacijo olja in spremljanje fenofaz s poudarkom na cvetenju in dozorevanju. 2.2.3 Register akcesij v kolekcijskem in introdukcijskem nasadu Purissima V kolekcijskemu in introdukcijskemu nasadu Purissima, ki je bil zasnovan in vzpostavljen v letu 2005, je po zdaj zbranih podatkih 47 različnih genotipov, med temi pa 25 različnih sort. Seznam zbranih sort in akcesiji je naveden v preglednici 17. Preglednica 17: Register akcesij v kolekcijskem in introdukcijskem nasadu Purissima REGISTER SORT STANJE JE JE ESI ESI C OGIJA SINONIM ETEK AKC Č AK SSR* ZA REFERENCA SORTA ‐ R KODA SPREMLJANJA IME VI MORFOL 'Arbequina' DA DA 'Arbequina' 'Ascolana tenera' DA DA 'Ascolana tenera' 'Ascolana tenera‐ 'Ascolana tenera‐ DA DA 01' 01' 'Athena' DA 'Athena' 'Boga', 'Bugi', 'Burla', 'Bugla', 'Buso di SLOC00 'Buga' DA DA 'Buga' Pirano', 'Buža', 'Piranska Buga', 'Briška 6 Črnica' 'Buga' ‐ 05 DA neznano 'Buga' ‐ BČ DA 'Buga' 'Cipressino' DA DA 'Cipressino' 'Coratina' DA DA 'Coratina' 'Carbania', 'Carbonera', 'Carbogno di SLOC00 'Črnica' DA DA 'Črnica' Pirano', 'Istrska Črnica', 'Mora', 'Nera', 9 'Priranska črnica' 'Črnica‐01' DA DA 'Črnica' SLOC04 'Komuna', 'Comuna', 'Pikola', 'Briška 'Drobnica' DA DA 'Drobnica' 4 Drobnica' 'Drobnica‐04' DA DA neznano 'Drobnica‐05' DA neznano 'Frantoio' DA DA 'Frantoio' 'Ghiacciolo' DA 'Ghiacciolo' 'Ghiacciolo ‐01' DA 'Ghiacciolo' 'Grignan' DA 'Grignan' Stran 54 od 301 'Belica', 'Bianchera', 'Bianca Istriana', SLOC01 'Istrska belica' DA DA 'Istrska belica' 'Cepljena belica', 'Plemenita belica', 2 'Žlahtna belica' 'Leccino' DA DA 'Leccino' 'Leccino‐02' DA DA 'Leccino' 'Leccio del corno' DA DA 'Leccio del corno' 'Leccione' DA DA 'Leccione' SLOC07 Mata' DA DA Mata' 'Matto di Pirano', 'Piranska Mata' 0 'Maurino' DA DA 'Maurino' 'Moraiolo‐01' DA DA 'Moraiolo' 'Nocellara del 'Nocellara del DA DA belice' belice' Nostrana di 'Nostrana di DA brisighella' brisighella' 'Oblica' DA DA 'Oblica' 'Pendolino' DA DA 'Pendolino' 'Picholine' DA DA 'Picholine' 'Santa Caterina' DA DA 'Santa Caterina' SLOC02 'Ukrivljena', 'Fažolina', 'Piranska ukrivljena', 'Štorta' DA DA 'Štorta' 6 'Storta di Pirano' ZX‐AO‐01 DA neznano ZX‐BK DA neznano ZX‐Bz‐01 DA neznano ZX‐CD DA neznano ZX‐CF DA neznano ZX‐CG DA neznano ZX‐CJ DA neznano ZX‐Dekuko DA DA neznano ZX‐Ds‐05 DA DA neznano ZX‐Latri DA DA neznano ZX‐Planjave DA DA neznano ZX‐Planjave ‐01 DA neznano ZX‐Sejbel DA DA neznano ZX‐Zelvis DA DA neznano SSR* ‐ opravljena je bilo genetsko profiliranje DNA. V analizo je vključenih 15 mikrosatelitskih lokusov: DCA3, DCA5, DCA7, DCA9, DCA11, DCA15, DCA16, DCA18, UDO99‐019, EMO3, EMO90, GAPU101, GAPU103A, GAPU71B in OeUP16. 2.2.4 Register akcesij v kolekcijskem in introdukcijskem nasadu Šempeter‐2007 V kolekcijskemu in introdukcijskem nasadu Šempeter, ki je bil zasnovan in vzpostavljen v letu 2007, je po zdaj zbranih podatkih 29 različnih genotipov, med temi pa 20 različnih sort. Seznam zbranih sort in akcesiji je naveden v preglednici 18. Stran 55 od 301 Preglednica 18: Register akcesij v kolekcijskem in introdukcijskem nasadu Šempeter REGISTER SORT STANJE IJ ‐ LOG SINONIM ETEKČ A A KODA AKCESIJE VIR SSR* AKCESIJE ZA SORTA SPREMLJANJ IME REFERENCA MORFO ''Ascolana tenera‐ 01' DA 'Ascolana tenera‐01' 'Athena' DA 'Athena' 'Bella di Spagna' DA 'Bella di Spagna' 'Boga', 'Bug'i, 'Burla', 'Bugla', 'Buso SLOC00 'Buga' DA DA 'Buga' di Pirano', 'Buža', 'Piranska Buga', 6 'Briška črnica' 'Carbania', 'Carbonera', 'Carbogno SLOC00 'Črnica' DA DA 'Črnica' di Pirano', 'Istrska Črnica', 'Mora', 9 'Nera', 'Piranska črnica', SLOC04 'Komuna',' Comuna', 'Pikola', 'Briška 'Drobnica' DA DA 'Drobnica' 4 Drobnica' 'Frantoio' DA 'Frantoio' ‘Grignan’ DA ‘Grignan’ ‘Grignan’ 01 DA ‘Grignan’ ‘Grignan’ 02 DA ‘Grignan’ 'Belica', 'Bianchera', 'Bianca 'Istrska belica' DA 'Istrska belica' Istriana', 'Cepljena belica', 'Plemenita belica', 'Žlahtna belica' 'Leccino' DA 'Leccino' 'Leccio del corno' DA 'Leccio del corno' 'Leccione' DA 'Leccione' SLOC07 'Mata' DA DA 'Mata' 'Matto di Pirano', 'Piranska Mata' 0 'Maurino' DA 'Maurino' 'Moraiolo‐01' DA 'Moraiolo' 'Moraiolo‐03' DA 'Moraiolo' 'Moraiolo‐04' DA 'Moraiolo' 'Nocellara del DA 'Nocellara del Belice' Belice' 'Pendolino' DA 'Pendolino' 'Picholine' DA 'Picholine' 'Santa Augustina' DA 'Santa Augustina' SLOC02 'Ukrivljena', 'Fažolina', 'Piranska 'Štorta' DA 'Štorta' 6 ukrivljena', 'Storta di Pirano' ZX‐CC DA neznana ZX‐CF DA neznana ZX‐CK DA neznana ZX‐Planjave DA neznana ZX‐Zelvis DA neznana SSR* ‐ opravljena je bilo genetsko profiliranje DNA. V analizo je vključenih 15 mikrosatelitskih lokusov DCA3, DCA5, DCA7, DCA9, DCA11, DCA15, DCA16, DCA18, UDO99‐019, EMO3, EMO90, GAPU101, GAPU103A, GAPU71B in OeUP16. 2.2.5 Genotipizacija sort ‘Grignan’ 'Picholine', 'Frantoio', 'Pendolino' V okviru naloge 2.2 Introdukcija je bila leta 2021 opravljena genotipizacija sort 'Grignan', 'Picholine', 'Frantoio' in 'Pendolino' na 8 dodatnih lokusih. Rezultati so predstavljeni v preglednici 19 in Poročilu o genotipizaciji tujih sort oljk. Med vzorci sort 'Grignan' 'Picholine', 'Frantoio' in 'Pendolino' niso bile ugotovljene razlike v dolžini alelov znotraj posamezne sorte, kar pomeni, da je genetski material znotraj teh 4 sort izenačen. Stran 56 od 301 Preglednica 19: Genotipizacija sort ‘Grignan’ 'Picholine', 'Frantoio' in 'Pendolino' na 15 mikrosatelitskih lokusih; predstavljeni so aleli, izraženi v baznih parih ‐19 ‐19 3A 3A ‐16 ‐16 Sorta DCA9 DCA9 DCA16 DCA16 DCA11 DCA11 EMO3 EMO3 DCA3 DCA3 DCA05 DCA05 DCA07 DCA07 DCA15 DCA15 DCA18 DCA18 GAPU101 GAPU101 EMO90 EMO90 UDO99 UDO99 GAPU71B GAPU71B GAPU10 GAPU10 OeUP OeUP ‘Grignan’ 193 209 125 154 192 201 146 166 131 145 206 213 236 246 204 206 149 166 243 263 173 177 120 130 160 187 186 188 234 242 'Frantoio' 181 205 150 156 186 199 136 184 131 168 215 215 234 240 196 204 143 149 243 263 177 179 124 144 163 175 186 192 242 246 'Pendolino' 162 205 150 172 199 201 146 180 99 168 211 215 240 250 204 204 143 149 254 263 177 179 124 144 175 187 186 192 234 246 'Picholine' 193 193 147 174 201 207 136 184 131 131 213 215 228 250 200 204 151 166 243 263 171 181 124 144 151 191 186 192 234 256 Stran 57 od 301 2.2.6 Morfološko in agronomsko vrednotenje sort V letu 2021 je v okviru naloge 2.2 Introdukcija v introdukcijsko‐kolekcijskih nasadih Šempeter in Purissima potekalo tudi spremljanje fenofaz s poudarkom na cvetenju in dozorevanju. 2.2.6.1 Cvetenje V letu 2021 je bilo cvetenje v nasadu Purissima (preglednica 20) deset dni kasnejše od večletnega povprečja in 19 dni kasnejše kot v letu 2020. Vrh cvetenja je bil nasadu Purissima le dan pred vrhom cvetenja v nasadu Šempeter (preglednica 21). V letih 2018 in 2020 se je na lokaciji Purissima vrh cvetenja pojavil v času druge dekade maja, medtem ko je bil v letu 2019 in 2021 vrh cvetenja zabeležen v prvi dekadi junija. Najzgodnejši vrh cvetenja je imela na Purissimi sorta 'Štorta', v Šempetru pa 'Buga' in 'Maurino'. Na lokaciji Purissima je bil najpoznejši vrh cvetenja zabeležen za sorto 'Leccio del corno'. Leta 2021 je bilo na lokaciji Purissima (preglednica 20):  povprečno število dni cvetenja: 10,6 dneva;  povprečno število dni polnega cvetenja: 4,8 dneva;  povprečen vrh cvetenja: 10. junij;  povprečen začetek cvetenja: 5. junij;  povprečen konec cvetenja: 15. junij. V letu 2021 je bilo na lokaciji Šempeter (preglednica 21): – povprečno število dni cvetenja: 11,3 dneva; – povprečno število dni polnega cvetenja: 4,5 dneva; – povprečen vrh cvetenja: 11. junij; – povprečen začetek cvetenja: 5. junij; – povprečen konec cvetenja: 16. junij. Stran 58 od 301 Preglednica 20: Cvetenje posameznih sort v nasadu Purissima v letu 2021 junij a enjetv tenja Sorta/akcesija a a a ga cve ivnost c etenj lne v nja tenj po a cvetenj a Intenz ek c in in čet lžo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Za Vrh cvete Konec cve Dolž D 'Arbequina' 4,9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 5 11 17 13 7 'Ascolana tenera' 6,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 3 9 17 15 10 'Ascolana tenera'-01 5,7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 12 18 15 7 'Buga' 5,5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 3 8 13 11 5 'Cipressino' 5,6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 5 8 12 8 4 'Coratina' 3,9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 11 16 11 5 'Črnica' 2,9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 8 12 17 10 4 'Črnica'-01 3,1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 5 10 15 11 5 'Drobnica' 3,1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 8 11 15 8 5 'Drobnica'-04 3,2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 8 11 15 8 3 'Frantoio' 4,7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 3 8 13 11 5 'Istrska belica'/p 4,6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 5 10 15 11 4 'Istrska belica'/Č 5,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 1 7 11 11 3 'Istrska belica'/s 4,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 7 11 8 3 'Leccino' 4,8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 9 14 9 3 'Leccino'-02 5,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 7 11 8 3 'Leccio del corno' 6,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 8 14 18 11 3 'Leccione' 2,9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 8 11 15 8 3 'Mata' 4,7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 10 15 10 4 'Maurino' 3,4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 1 8 13 13 6 'Moraiol'o-01 2,5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 12 17 12 5 'Nocellara del Belice' 3,3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 12 18 12 6 'Oblica' 5,2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 16 10 5 'Pendolino' 5,5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 10 16 13 6 'Picholine' 5,5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2 8 14 13 5 'Santa Caterina' 5,4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 3 7 12 10 5 'Štorta' 4,6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 6 9 6 3 ZX-Dekuko 2,7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 12 17 9 5 ZX-Ds-05 6,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ZX-Latri 5,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 1 7 11 11 3 ZX-Planjave 5,4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 5 9 14 10 5 ZX-Sejbel 2,8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 10 15 10 4 ZX-Zelvis 4,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 12 18 13 8 POVPREČJE 4,5 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 5 10 15 10.6 4.8 Legenda: vrh cvetenja dolžina polnega cvetenja dolžina cvetenja Preglednica 21: Cvetenje posameznih sort v nasadu Šempeter v letu 2021 Stran 59 od 301 junij a enj a a a tenja et ja v cve etenj n tenj v ga Sorta/akcesija ek c a cvetenj lne ivnost c in čet Vrh cvete a po Za Konec cve Dolž in Intenz lžoD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 'Ascolana tenera'- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 11 18 15 8 01 5.8 'Athena' 5.8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 13 18 10 4 'Buga' 4.8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 0 7 14 15 8 'Črnica' 5.5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 12 18 15 4 'Drobnica'-02 5.5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 11 14 11 3 'Frantoio' 4.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 13 18 10 4 ‘Grignan’ 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 8 14 11 5 'Grignian'-01 6.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 8 14 11 5 'Grignian'-02 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 8 14 11 5 'Istrska belica'/s 4.5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 14 8 3 'Istrska belica' 4.1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 14 8 3 'Istrska belica'/Č 4.3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 12 18 12 4 'Leccino' 2.3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 15 9 3 'Leccio del corno' 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 13 18 10 4 'Leccione' 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 14 8 3 'Mata'-01 S 4.8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 9 14 11 4 'Maurino' 5.3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 0 7 14 15 8 'Moraiolo'-01 5.5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 10 13 18 9 3 'Moraiolo'-03 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 13 18 10 4 'Moraiolo'-04 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 13 18 12 4 'Nocellara del 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 9 14 11 4 Belice' 6.0 'Pendolino' 6.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 13 18 10 4 'Picholine' 5.3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 9 14 11 5 'Santa Augustina' 4.4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 11 18 15 8 'Štorta' 5.1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 11 14 11 3 ZX-CA – Bella di 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Spagna 1.0 ZX-CC 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 9 14 11 5 ZX-CF 6.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 0 9 14 15 5 ZX-CK 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 13 18 12 4 ZX-Planjave 4.3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 11 14 11 3 ZX-Zelvis 4.8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 12 18 12 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 5,4 11 16 11 4,5 POVPREČJE Legenda: vrh cvetenja dolžina polnega cvetenja dolžina cvetenja V preglednici 22 je prikazana primerjava podatkov o začetku cvetenja, začetku polnega cvetenja, vrhu cvetenja, koncu polnega cvetenja in koncu cvetenja, pridobljenih v Slovenski Istri v obdobju 2003– 2021. V preglednici 22 so prikazane tudi maksimalne temperature, ki so bile zabeležene v času cvetenja in pred njim. Stran 60 od 301 Preglednica 22: Povprečni datumi cvetenja v Slovenski Istri (začetek cvetenja, začetek polnega cvetenja, vrh cvetenja, konec polnega cvetenja, konec cvetenja) z maksimalnimi temperaturami (temperature nad 30 °C so zapisane z rdečo) od leta 2003 do 2021 to le 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2020 mesec 10. maj 26,1 17,9 15,9 21,4 26,0 25,0 23,8 18,4 26,0 26,1 23,9 23,8 24,7 21,8 17,7 22,8 19,9 24,0 24,3 11. maj 26,0 20,0 19,0 21,5 25,0 24,0 24,0 20,7 26,4 26,3 21,5 22,0 24,5 19,6 20,3 26,6 22,1 22,7 23,0 12. maj 26,8 20,5 20,7 22,5 25,0 23,8 25,4 21,0 27,0 27,8 22,6 21,3 23,8 21,5 23,0 24,9 16,2 21,3 19,1 13. maj 26,4 19,8 21,9 23,1 26,9 24,2 25,7 19,0 27,4 20,0 19,6 17,3 23,6 18,2 23,5 25,3 15,9 24,0 18,9 14. maj 23,9 22,0 20,7 19,1 28,6 24,4 25,0 20,2 26,5 18,5 21,4 21,0 26,0 21,4 24,3 19,6 15,1 24,2 20,0 15. maj 20,7 19,7 19,1 22,6 23,3 24,2 23,9 15,3 20,7 18,7 23,8 20,4 20,8 20,4 25,5 19,7 15,9 23,2 18,9 16. maj 20,5 23,5 22,9 24,1 20,4 22,7 23,7 17,1 18,9 12,4 19,5 20,5 26,3 18,8 27,6 20,2 18,4 22,2 20,1 17. maj 22,1 20,2 22,0 24,6 21,9 23,5 26,9 20,0 21,1 17,6 20,5 19,6 28,9 20,4 27,1 21,7 18,4 27,1 21,2 18. maj 23,6 21,0 20,4 24,9 24,3 21,8 26,5 21,9 25,7 18,1 21,6 21,2 26,4 21,2 25,1 21,9 18,2 27,6 22,0 19. maj 26,1 23,4 21,1 26,1 22,0 21,9 29,3 20,1 25,4 20,9 20,3 20,5 27,1 20,5 26,2 24,8 17,2 26,3 18,1 20. maj 21,5 23,9 20,2 24,2 28,8 18,6 29,4 22,0 25,8 21,0 20,3 22,1 24,7 24,9 19,3 27,5 18,3 23,6 21,0 21. maj 19,1 24,6 22,6 24,2 26,4 22,4 28,5 20,6 26,4 20,3 19,9 23,9 22,1 24,7 24,5 27,8 18,1 25,8 22,4 22. maj 22,0 21,9 24,8 27,0 29,8 21,5 28,8 24,7 27,1 17,7 20,7 25,8 17,2 25,9 25,3 23,7 20,8 23,7 19,7 23. maj 24,5 20,2 24,5 27,5 30,4 22,2 30,4 23,9 29,9 20,0 20,9 25,5 17,4 24,5 26,6 22,3 21,9 25,6 24,3 24. maj 27,1 18,9 27,0 21,1 30,7 23,1 30,4 25,8 29,8 27,4 16,0 24,4 22,9 18,8 27,7 27,7 23,9 25,1 17,8 25. maj 27,1 19,9 27,0 22,3 30,3 24,6 30,8 26,6 30,9 26,5 16,4 26,3 22,4 22,0 22,6 28,3 24,1 23,9 22,0 26. maj 27,2 21,2 27,5 23,8 30,0 25,1 32,3 25,4 27,2 24,3 17,9 22,9 21,8 25,9 24,0 27,2 23,9 23,3 21,2 27. maj 29,0 22,4 28,0 25,1 27,0 28,2 26,9 25,5 29,5 24,2 20,4 22,4 22,7 25,9 25,9 28,7 18,2 23,1 23,5 28. maj 32,8 21,4 29,5 24,9 24,3 26,6 25,2 24,5 23,5 24,0 19,7 22,1 20,2 26,4 27,1 29,1 20,8 24,0 22,5 29. maj 30,3 21,4 30,6 21,0 19,4 33,2 21,4 24,6 24,2 23,5 20,5 21,9 22,4 26,2 26,8 29,0 18,0 23,1 23,2 30. maj 28,9 24,0 29,8 15,9 22,1 27,2 20,5 22,0 26,5 25,2 17,2 24,0 24,1 24,4 27,4 28,5 19,9 23,6 23,2 31. maj 28,9 24,3 26,5 18,3 23,0 24,2 19,4 21,2 25,3 26,1 16,4 21,5 25,1 24,1 28,4 28,7 22,8 21,8 21,3 1. jun 25,8 22,0 26,3 22,6 22,8 26,1 21,6 23,4 25,9 24,5 20,7 23,9 26,5 22,6 29,2 27,9 26,7 24,5 22,4 2. jun 25,4 21,7 25,4 19,6 22,6 28,6 25,7 22,5 28,0 24,6 20,4 23,7 27,1 22,2 28,9 27,9 26,6 26,2 23,8 3. jun 26,9 22,8 26,1 20,8 27,0 26,3 26,6 24,2 26,6 25,9 22,5 23,7 29,1 23,6 29,1 28,8 28,0 26,0 25,2 4. jun 28,0 23,4 27,4 22,7 27,2 22,4 25,0 23,6 27,7 23,8 21,8 24,4 29,1 24,6 28,8 29,3 28,4 22,8 27,3 5. jun 29,1 23,6 21,3 22,8 28,8 22,5 24,7 25,9 26,8 23,6 23,7 24,5 31,6 24,5 28,5 27,2 26,1 24,3 27,8 6. jun 28,5 24,5 25,2 23,3 26,1 22,2 25,6 26,9 25,2 23,8 24,5 26,1 30,2 26,0 27,9 28,9 26,4 24,8 25,1 7. jun 30,0 25,4 24,3 21,6 25,6 23,5 23,7 26,4 23,3 25,3 24,5 28,0 35,0 27,3 26,5 27,6 25,8 26,4 25,2 8. jun 30,9 26,7 21,0 23,8 27,9 26,7 25,6 26,8 24,3 28,0 26,8 30,6 32,8 26,4 24,3 26,4 27,4 22,8 28,3 9. jun 32,6 28,5 21,0 23,1 27,3 26,6 26,8 28,2 23,6 24,3 27,3 31,1 30,0 20,7 26,8 28,8 31,5 24,4 29,1 10. jun 33,7 31,0 22,2 24,7 28,6 26,9 26,5 27,7 24,1 24,3 22,7 31,9 29,3 24,8 27,7 29,2 33,9 20,9 28,9 11. jun 33,7 30,3 22,0 24,6 25,2 26,6 26,9 29,0 24,7 25,3 24,8 32,6 31,3 24,3 28,1 30,4 33,0 23,0 28,5 12. jun 35,0 29,0 23,0 26,2 24,3 24,0 27,2 29,5 26,4 24,3 25,8 33,6 30,6 23,8 28,6 30,3 32,2 23,9 28,9 13. jun 34,7 24,0 24,5 27,3 26,3 21,7 27,6 29,1 24,8 24,3 27,0 30,3 30,6 25,2 29,8 27,2 28,9 26,3 29,2 14. jun 34,9 24,5 24,3 27,7 26,9 17,5 28,9 26,6 27,7 24,7 28,2 27,1 28,5 23,5 29,7 26,9 30,9 23,3 26,3 15. jun 31,7 25,6 25,2 29,2 29,5 21,5 31,5 29,3 27,8 26,1 28,8 26,3 27,8 25,1 29,4 26,9 31,1 21,5 26,3 16. jun 32.2 26,1 30,5 29,4 28,1 22,6 31,2 26,0 28,5 27.5 29.3 24,3 26,9 27,6 29,4 30,4 30,9 25,3 29,3 17. jun 31.1 26,7 30,2 29,2 28,6 25,8 27,5 26,9 28,0 29.4 30.9 26,3 25,4 25,5 30,1 30,5 31,5 26,1 29,7 18. jun 28.5 26,6 29,0 28,8 29,1 23,9 28,3 24,4 28,5 32.6 32,0 27,6 23,9 25,5 27,7 30,4 29,4 25,9 28,7 19. jun 29.6 28,0 29,2 31,2 29,8 27,1 31,3 23,5 24,5 32.2 32.4 27,5 25,8 25,7 28,5 30,3 30,4 26,1 29,5 20. jun 30.2 24,9 27,6 30,8 31,5 29,0 24,0 20,6 25,5 32.6 32.3 26,3 24,0 23,2 30,2 31,4 31,1 26,5 31,2 21. jun 31.6 24,2 29,0 31,3 32,2 30,6 25,0 18,0 27,9 33,0 30.9 25,5 24,2 25,9 30,5 30,3 31,0 24,8 31,7 22. jun 31.1 25,8 30,4 33,1 29,9 31,3 22,6 24,1 29,2 32.7 28.8 26,8 25,8 32,6 32,3 24,0 29,8 29,0 31,5 23. jun 32.1 25,8 31,7 32,9 29,0 30,8 17,3 24,0 30,3 32.1 29.1 27,4 26,1 34,3 32,5 24,1 27,9 29,0 31,5 24. jun 31.9 26,9 31,1 32,9 29,8 31,9 23,5 23,9 26,4 30.4 24.8 29,0 25,7 32,6 33,1 24,6 30,8 26,9 31,7 25. jun 31.7 27,1 31,7 33,3 30,4 32,8 24,9 26,0 26,4 31.3 25.5 23,2 24,5 32,8 30,7 24,2 33,8 26,9 28,8 26. jun 32.6 27,4 31,9 33,7 29,0 33,5 25,8 26,6 26,3 29.2 24.8 27,2 26,7 33,1 29,7 27,2 35,6 27,6 30,9 27. jun 30.5 28,3 33,2 33,2 27,2 33,0 25,0 27,5 29,1 29.4 24,0 26,5 27,6 28,4 30,6 27,0 35,0 29,4 30,9 28. jun 31.9 29,8 33,1 34,0 25,8 31,0 25,9 27,4 29,1 30.2 22.2 27,2 27,7 27,0 31,4 24,3 34,7 30,2 32,4 29. jun 25.2 29,7 32,8 34,0 28,0 31,0 26,9 29,0 29,2 31,0 24.3 28,6 27,3 28,4 28,3 27,4 32,8 30,7 33,4 30. jun 28.6 29,1 29,0 33,9 29,5 30,3 28,7 30,4 27,1 32.5 25.9 25,1 28,9 30,7 26,0 31,1 31,6 29,7 29,7 Stran 61 od 301 2.2.6.2 Dozorevanje Za spremljanje dozorevanja smo uporabili metodo RESGEN, s katero smo tedensko preverjali obarvanost plodov v nasadu (zeleni (0), rumenkasto zeleni (1), začetek barvanja plodov – plodovi, obarvani do polovice (2), konec barvanja – več kot polovico obarvani plodovi (3), v celoti obarvani plodovi (4)). Za vsako drevo smo zabeležili tri številke: najmanj obarvani plodovi, obarvanost, ki je najbolj zastopana na drevesu, in najbolj obarvani plodovi na drevesu (X‐X‐X). Na podlagi kombinacij teh številk smo določili začetek dozorevanja, barvanja, obdobje vijoličnega dozorevanja in obdobje črnega dozorevanja. Na dozorevanje in barvanje plodov vplivajo okoljske razmere in naloženost dreves, zato so lahko v različnih nasadih tudi pri isti sorti zelo velike razlike v času dozorevanja. Podatki o dozorevanju različnih sort oljk v introdukcijsko‐kolekcijskih nasadih Šempeter in Purissima služijo kot pomoč pri informiranju pridelovalcev o začetku obiranja (Preglednici 23 in 24). Legenda: začetek barvanja (prvič, ko je X‐X‐2, do prvič, ko je X‐3‐X) vijolično dozorevanje (prvič, ko je X‐3‐X, do zadnjič, ko je X‐3‐X) črno dozorevanje (prvič, ko je X‐4‐X, do zadnjič, ko je X‐4‐X) Stran 62 od 301 Preglednica 23: Dozorevanje posameznih sort v nasadu Purissima v letu 2021 Sorta September Oktober November 'Athena' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Leccino' ‐ 02 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Leccino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Frantoio'* 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Cipressino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Pendolino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Maurino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Frantoio' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Buga BČ' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ZX‐Zelvis 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Moraiolo'‐01 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Leccione' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Arbequina' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ZX‐Planjave 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Buga' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Coratina' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Črnica'‐01 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Drobnica'‐04 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Ghiacciolo'* 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Štorta' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Drobnica' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Mata' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ZX‐Latri 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Picholine' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ZX‐Dekuko 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Črnica' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Oblica' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Leccio del corno' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Nostrrana di Brisighella' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Santa Caterina' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ZX‐Sejbel 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Ascolana tenera' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Ascolana tenera'‐01 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Istrska belica' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Nocellara del Belice' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Istrska belica'/s 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Istrska belica'/Č 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 *mlado drevo Stran 63 od 301 Preglednica 24: Dozorevanje posameznih sort v nasadu Šempeter v letu 2021 Sorta/akcesija September Oktober 'Pendolino' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Maurino' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Frantoio' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Athena' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ‘Grignan’ 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Grignian ‐ 01' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Grignian ‐ 02' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Leccio del corno' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Moraiolo‐01' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Moraiolo‐03' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Moraiolo‐04' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Buga' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Mata' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Santa Augustina' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ZX‐CK 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Štorta' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Leccione' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Drobnica' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Istrska belica/Č' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Picholine' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ZX‐CF 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ZX‐Planjave 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Črnica' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Istrska belica' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Istrska belica/s' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ZX‐CC 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 'Ascolana tenera‐01' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Stran 64 od 301 2.2.6.3 Drugo agronomsko vrednotenje V letu 2021 je bil v okviru naloge 2.2 Introdukcija pripravljen tudi prikaz dozorevanja izbranih sort v zadnjih štirih letih v introdukcijsko‐kolekcijskem nasadu Purissima in v zadnjih treh letih v introdukcijsko‐kolekcijskem nasadu Šempeter (Preglednici 25 in 26). V letu 2021 se je začelo barvanje v nasadu Purissima pet dni prej kot v letu 2020 in tri dni prej kot v letu 2019, v nasadu pri Šempetru pa v istem terminu kot v letu 2020. Preglednica 25: Podatki o začetku barvanja plodov v štirih letih v introdukcijsko‐kolekcijskem nasadu Purissima Povprečje Povprečen SORTA 2018 2019 2020 2021 2018–2021 datum 'Arbequina' 29 26 34 26 29 29. 09. 'Ascolana tenera' 33 31 51 46 40 10. 10. 'Ascolana tenera‐01' 35 36 50 48 42 12. 10. 'Buga' 22 20 25 30 24 24. 09. 'Cipressino' 13 4 12 10 10 10. 09. 'Coratina' 34 29 34 30 32 2. 10. 'Črnica' 29 22 33 42 32 2. 10. 'Črnica‐01' 29 18 35 31 28 28. 09. 'Drobnica' 17 17 34 34 26 26. 09. 'Drobnica‐04' 20 20 32 31 26 26. 09. 'Frantoio' 13 14 27 17 18 18. 09. 'Istrska belica' 45 32 32 52 40 10. 10. 'Istrska belica/Č' 50 41 41 68 50 20. 10. 'Istrska belica/s' 46 31 31 59 42 12. 10. 'Leccino' 10 6 12 10 10 10. 09. 'Leccino‐02' 10 6 7 7 8 8. 09. 'Leccio del corno' 57 52 32 45 47 17. 10. 'Leccione' 23 19 40 25 27 27. 09. 'Mata' 22 20 34 8 21 21. 09. 'Maurino' 12 6 21 47 22 22. 09. 'Moraiolo‐01' 19 18 32 24 23 23. 09. 'Nocellara del belice' 40 32 39 52 41 11. 10. 'Oblica' 29 20 43 43 34 4. 10. 'Pendolino' 10 16 12 10 12 12. 09. 'Picholine' 31 28 28 39 32 2. 10. 'Santa Caterina' 27 24 37 45 33 13. 10. 'Štorta' 16 11 29 31 22 22. 09. ZX‐Dekuko 26 15 38 41 30 30. 09. ZX‐Latri 29 37 46 38 38 18. 10. ZX‐Sanovada 23 8 32 28 23 23. 09. ZX‐Sejbel 43 37 46 45 43 13. 10. ZX‐Zelvis 16 18 27 19 20 20. 09. Povprečje v posameznem 27 22 32 34 29 letu 27. 9. 22. 9. 02. 10. 04. 10. 29. 9. Opomba: Števila označujejo število dni od 1. septembra dalje (primer: 10 = 10. 9., 32 = 2. 10.). Stran 65 od 301 Preglednica 26: Podatki o začetku barvanja plodov v treh letih v introdukcijsko‐kolekcijskem nasadu Šempeter Povprečje Povprečen SORTA 2019 2020 2021 2020‐2021 datum 'Ascolana tenera‐01' 17 41 41 11. 10. 'Athena' 11 24 18 18. 09. 'Buga' 13 20 24 22 22. 09. 'Črnica' 39 38 39 19. 10. 'Drobnica' 26 32 31 32 2. 10. 'Frantoio' 20 25 20 23 23. 9. ‘Grignan’ 17 25 24 25 25. 9. ‘Grignan’ 01 17 25 24 25 25. 9. ‘Grignan’ 02 17 25 24 25 25. 9. 'Istrska belica' 17 41 38 40 10. 10. 'Istrska belica/Č' 26 32 31 32 2. 10. 'Istrska belica/s' 17 38 38 8. 10. 'Leccino' 18 18 18. 9. 'Leccio del corno' 6 25 24 25 25. 9. 'Leccione' 25 31 28 28. 9. 'Mata' ‐1 25 24 25 25. 9. 'Maurino' ‐1 18 20 19 19. 9. 'Moraiolo‐01' 6 25 24 25 25. 9. 'Moraiolo‐03' 25 24 25 25. 9. 'Moraiolo‐04' 25 24 25 25. 9. 'Nocellara del belice' 46 46 16. 10. 'Pendolino' 6 18 20 19 19. 9. 'Picholine' 20 46 31 39 9. 10. 'Santa Augustina' 26 15 24 20 20. 9. 'Štorta' 17 25 27 26 26. 9. ZX‐CC 20 46 38 42 12. 10. ZX‐CF 31 31 1. 10. ZX‐CK 18 27 23 23. 09. ZX‐Planjave 39 38 39 9. 10. ZX‐Zelvis 6 25 25 25. 9. Povprečje v posameznem 15 27 28 28 letu 15. 9. 27. 9. 28. 9. 28. 9. Opomba: Števila označujejo število dni od 1. septembra dalje (primer: 10 = 10. 9., 32 = 2. 10.). V 2019 so bila nekatera drevesa prazna, druga pa slabše naložena. Zaradi izjemno nizkih pridelkov v 2019 v povprečju to leto ni upoštevano. V 2020 je bil močen napad oljčne muhe, zato je bilo obiranje zgodnejše. V 2021 so bila nekatera drevesa prazna, druga pa slabše naložena. Stran 66 od 301 V agronomsko vrednotenje sta bila vključena nasada Purissima in Šempeter (Preglednice 27, 27a in 28). V nasadu Purissima (preglednici 27 in 27 a) smo poleg sort:  'Mata' (trije termini) – vrednotena v nalogi 1.2,  'Coratina', Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino' in 'Picholine' (15 vzorcev – 5 sort v 3 terminih) – vrednotene v nalogi 4.2, ter  'Istrska belica' (9 vzorcev), 'Leccino' (9 vzorcev), 'Maurino' (15 vzorcev) – vsi vrednoteni v nalogi 5.1 (33 vzorcev), vrednotili še drugih 55 vzorcev. Skupno je bilo torej agronomsko ovrednoteno 106 vzorcev. Pri sortah oz. akcesijah smo preverjali:  občutljivost na pavje oko,  občutljivost na oljčnega molja, oljčno muho in marmorirano smrdljivko,  poškodovanost semena,  težo plodov,  trdoto plodov,  indeks zrelosti,  dobit olja,  volumen krošnje,  kondicijo drevesa,  intenzivnost cvetenja in rodnosti in  pridelek oljk in olja na drevo. Za ocenjevanje volumna krošnje, kondicije drevesa, intenzivnosti cvetenja in rodnosti smo uporabili metodo projekta RESGEN Mednarodnega sveta za oljčno olje za sekundarno karakterizacijo sort z ocenami med 1 in 6 (1 – nič, 2 – zelo slabo, nizko, 3 – slabo, nizko, 4 – srednje, 5 – visoko, 6 – zelo visoko, zelo dobro). Isto metodo smo uporabili tudi za ugotavljanje občutljivosti na pavje oko (1 – ni občutljiva, 2 – zelo malo občutljiva, 3 – malo občutljiva, 4 – srednje občutljiva, 5 – močno občutljiva, 6 – zelo močno občutljiva). Stran 67 od 301 Preglednica 27: Zbrane lastnosti sort v letu 2021 v kolekcijskem nasadu Purissima (%) nim ) (%) (%) (%) ljivka (l d a) me a) (kg) škodov se (%) vo ) o – molj – smr – muha cor (ocen e drevo s po rn e a (ocen ) ) dr (%) ovi ovi ovi ) na e d d d 2 ti šnj a ali ozo (g) eves na (ocena (%) os jk oljk an pr i plo i plo i plo da – Aben kro (ocena olja u ol o ja a dr om (g/mm n je t (ocena m oko ne ez zrel den den den pl ta t ol icij n os lek uba z sem ide Sorta/akcesija prer Datu Naloga Pavje Zg Bre semen V Napa Napa Napa Masa Trdo Indeks Dobi Volume Kond Cvete Rodn Pr Pridelek 'Arbequina' 28. 9. 21 2.2 1,6 1 26 2 0 41 0 1,36 316 0,93 10,6 3,8 4,6 4,9 3,9 4,5 0,5 'Arbequina' 27. 10. 21 2.2 1,6 1 72 2 4 36 1 1,53 155 4,25 21,6 3,8 4,6 4,9 3,9 4,5 1,1 'Ascolana tenera‐01' 2. 11. 21 2.2 1,0 0 32 0 2 50 79 6,53 155 2,77 12,3 5,3 5,7 5,7 3,3 17,5 2,3 'Ascolana tenera' 28 .9. 21 2.2 1,3 0 42 4 10 51 13 4,57 283 0,98 11,7 6,0 5,7 6,0 3,2 14,7 1,9 'Ascolana tenera' 2. 11. 21 2.2 1,3 0 36 0 2 40 65 5,85 161 2,62 15,7 6,0 5,7 6,0 3,2 14,7 2,5 Athena'* 28. 9. 21 2.2 1,3 0 60 0 0 13 0 2,77 127 5,06 5,3 4,0 3,3 0,2 0,0 'Buga' 28. 9. 21 2.2 1,3 0 24 2 0 24 0 2,82 339 1,00 9,2 3,8 4,3 5,5 3,3 4,1 0,4 'Buga' 20. 10. 21 2.2 1,3 5 24 0 0 11 0 3,13 134 3,97 14,1 3,8 4,3 5,5 3,3 4,1 0,6 'Buga BČ'* 27. 10. 21 2.2 1,2 25 36 0 0 12 17 2,89 117 4,78 14,6 4,0 4,0 0,2 0,0 'Cipressino' 28. 9. 21 2.2 2,2 0 88 0 4 20 0 1,72 237 1,96 13,4 5,0 4,4 5,6 2,9 2,1 0,3 'Buga' 13. 10. 21 2.2 2,2 12 48 0 16 14 15 2,28 125 3,25 16,1 5,0 4,4 5,6 2,9 2,1 0,4 'Coratina' 20. 9. 21 4.2 1,3 0 42 12 8 33 0 1,87 286 0,99 9,5 4,5 5,0 3,9 2,4 2,5 0,3 'Coratina' 28. 9. 21 2.2 1,3 0 74 6 0 26 0 2,00 299 1,40 12,8 4,5 5,0 3,9 2,4 2,5 0,3 'Coratina' 4. 10. 21 4.2 1,3 0 62 0 4 22 0 2,20 249 1,31 14,5 4,5 5,0 3,9 2,4 2,5 0,4 'Coratina' 18. 10. 21 4.2 1,3 0 44 0 0 29 1 2,23 149 2,50 19,0 4,5 5,0 3,9 2,4 2,5 0,5 'Coratina' 20. 10. 21 2.2 1,3 1 92 0 4 27 1 2,48 119 3,87 18,5 4,5 5,0 3,9 2,4 2,5 0,5 'Črnica' 28. 09. 21 2.2 1,2 0 24 4 0 18 1 2,20 348 0,70 9,0 4,4 5,6 2,9 1,3 0,2 0,0 'Črnica‐01' 20. 10. 21 2.2 1,0 0 28 0 0 34 3 2,75 145 3,53 14,6 4,4 5,5 3,1 1,4 0,4 0,1 'Drobnica' 28.09.21 2.2 1,6 0 60 6 2 45 14 2,52 297 1,11 11,7 3,9 3,7 3,1 2,1 1,3 0,2 'Drobnica' 20.10.21 2.2 1,6 3 52 0 0 25 18 2,56 146 3,25 15,4 3,9 3,7 3,1 2,1 1,3 0,2 'Drobnica‐04' 28.9.21 2.2 2,0 0 56 2 6 55 4 2,10 280 1,07 13,2 5,0 4,5 3,2 1,6 0,8 0,1 'Drobnica‐04' 27.10.21 2.2 2,0 5 40 2 4 48 9 2,45 145 3,80 16,7 5,0 4,5 3,2 1,6 0,8 0,1 'Frantoio' 20. 9. 21 4.2 1,6 0 86 0 2 14 0 1,63 292 1,17 11,3 5,2 4,8 4,7 3,4 6,0 0,7 'Frantoio' 28. 9. 21 2.2 1,6 0 62 8 0 35 7 1,77 283 1,72 14,6 5,2 4,8 4,7 3,4 6,0 1,0 'Frantoio' 4. 10. 21 4.2 1,6 3 76 6 4 25 1 1,76 197 2,18 16,5 5,2 4,8 4,7 3,4 6,0 1,1 'Frantoio' 13. 10. 21 2.2 1,6 2 76 0 0 28 3 2,40 194 3,24 18,5 5,2 4,8 4,7 3,4 6,0 1,2 'Frantoio' 18. 10. 21 4.2 1,6 16 90 2 0 10 5 2,03 177 3,65 19,6 5,2 4,8 4,7 3,4 6,0 1,3 'Istrska belica/Č' 2. 11. 21 2.2 2,0 3 34 0 2 30 31 3,30 117 2,64 23,4 4,0 5,0 5,0 2,8 2,7 0,7 'Istrska belica/s' 2. 11. 21 2.2 1,8 1 44 0 24 21 12 2,83 123 3,36 23,8 4,2 5,2 4,0 2,9 2,2 0,6 'Istrska belica' 6. 9. 21 5.1 1,8 25 24 10 22 30 2 1,63 337 0,45 14,3 5,0 5,6 4,6 3,6 3,0 0,5 'Istrska belica' 13. 9. 21 5.1 1,8 6 20 0 4 29 1 2,06 352 0,80 17,2 5,0 5,6 4,6 3,6 3,0 0,6 'Istrska belica' 20. 9. 21 5.1 1,8 0 22 10 8 31 1 2,08 302 0,80 14,1 5,0 5,6 5,0 3,6 3,0 0,5 'Istrska belica' 27. 9. 21 5.1 1,8 0 40 4 2 27 0 2,43 330 1,00 14,3 5,0 5,6 5,0 3,6 3,0 0,5 'Istrska belica' 3. 10. 21 5.1 1,8 0 16 4 6 37 1 2,70 285 1,00 16,5 5,0 5,6 5,0 3,6 3,0 0,5 'Istrska belica' 11. 10. 21 5.1 1,8 0 24 10 2 45 3 2,72 322 1,00 18,1 5,0 5,6 5,0 3,6 3,0 0,6 'Istrska belica' 17. 10. 21 5.1 1,8 0 74 0 8 33 8 2,78 287 1,04 20,7 5,0 5,6 5,0 3,6 3,0 0,7 'Istrska belica' 25. 10. 21 5.1 1,8 1 46 0 2 37 13 2,75 204 1,32 19,6 5,0 5,6 5,0 3,6 3,0 0,6 'Istrska belica' 2. 11. 21 5.1 1,8 2 38 0 4 30 12 2,79 182 1,76 23,4 5,0 5,6 5,0 3,6 3,0 0,8 'Leccino‐02' 13. 10. 21 2.2 1,0 3 40 12 0 15 8 2,49 223 3,42 15,0 5,0 6,0 5,0 3,0 6,7 1,1 'Leccino' 06. 09. 21 5.1 1,3 43 34 10 20 13 0 1,77 385 0,89 6,95 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,3 'Leccino' 13. 09. 21 5.1 1,3 29 48 8 2 30 3 1,87 361 1,91 10,2 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,5 'Leccino' 20. 09. 21 5.1 1,3 0 36 24 6 16 2 2,18 265 2,01 9,9 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,5 'Leccino' 27. 09. 21 5.1 1,3 0 46 18 0 19 1 2,44 283 2,60 10,6 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,5 'Leccino' 3. 10. 21 5.1 1,3 1 30 4 2 21 1 2,52 192 3,24 13,2 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,6 'Leccino' 11. 10. 21 5.1 1,3 1 40 12 2 23 0 2,54 218 3,63 13,9 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,7 'Leccino' 13. 10. 21 2.2 1,3 2 64 2 0 16 6 2,48 214 3,74 14,3 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,7 'Leccino' 17. 10. 21 5.1 1,3 2 64 6 0 11 0 2,58 197 4,45 14,8 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,7 'Leccino' 25. 10. 21 5.1 1,3 2 78 12 2 24 14 2,54 146 4,20 15,4 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,7 'Leccino' 2. 11. 21 5.1 1,3 2 42 8 4 17 15 2,58 148 5,04 16,7 5,7 5,7 4,8 2,5 4,4 0,8 'Leccio del corno' 28. 09. 21 2.2 2,0 0 50 10 4 12 0 1,50 344 0,60 6,4 5,0 5,0 6,0 4,8 24,1 1,7 'Leccio del corno' 2. 11. 21 2.2 2,0 0 46 8 4 25 3 1,92 130 2,68 17,6 5,0 5,0 6,0 4,8 24,1 4,6 'Leccino' 28. 9. 21 2,2 1,9 0 72 0 0 19 5 2,14 255 1,39 13,0 4,9 5,3 2,9 2,1 1,4 0,2 Opomba: * mlada drevesa Stran 68 od 301 Preglednica 27 a: Zbrane lastnosti sort v letu 2021 v kolekcijskem nasadu Purissima m meno se (%) nim (%) (%) (%) ljivkad a) ) me a) (kg) (l škodov se (%) vo vo ) o – molj – smr – muha cor (ocen e e s po rn e a (ocen ) ) dr dr (%) ovi ovi ovi ) e d d d 2 ti šnj a ali ozo (g) eves na na (ocena os jk ja oljk an pr i plo i plo i plo da – Aben kro (ocena u ol ol o ja a dr (g/mm n je t (ocena m oko ne ez zrel den den den pl ta t ol icij n os lek lek uba z sem ide ide Sorta/akcesija prer Datu Naloga Pavje Zg Bre (%) V Napa Napa Napa Masa Trdo Indeks Dobi Volume Kond Cvete Rodn Pr Pr 'Leccino' 13. 10. 21 2.2 1,9 26 52 0 0 17 9 2,32 155 3,12 18,5 4,9 5,3 2,9 2,1 1,4 0,3 'Mata' 20. 9. 21 1.2 1,6 34 36 8 6 7 3 3,69 371 0,95 5,9 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,3 'Mata' 28. 9. 21 2.2 1,6 0 34 2 6 16 1 4,13 354 0,96 6,6 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,4 'Mata' 4. 10. 21 1.2 1,6 0 52 0 2 27 1 4,32 286 1,04 9,3 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,5 'Mata' 18. 10. 21 1.2 1,6 1 46 0 4 19 6 4,24 151 2,68 11,7 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,6 'Mata' 20. 10. 21 2.2 1,6 0 42 0 0 28 5 4,66 138 3,00 10,6 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,6 'Maurino' 6. 9. 21 5.1 1,2 2 94 0 2 3 0 1,07 265 1,43 6,77 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,2 'Maurino' 13. 9. 21 5.1 1,2 2 92 4 0 43 0 1,17 242 2,18 11,2 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' 20. 9. 21 5.1 1,2 0 82 2 0 26 0 1,03 192 2,26 10,4 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' 27. 9. 21 5.1 1,2 0 92 0 0 20 0 1,27 161 3,11 11,9 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' 3. 10. 21 5.1 1,2 4 88 0 0 25 0 1,14 127 3,38 14,6 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' 11. 10. 21 5.1 1,2 15 90 0 0 25 0 1,44 147 3,89 16,5 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' 17. 10. 21 5.1 1,2 32 96 0 2 25 1 1,45 109 4,45 16,3 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' 25. 10. 21 5.1 1,2 4 90 0 0 17 0 1,25 141 3,19 17,9 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Maurino' 2. 11. 21 5.1 1,2 12 86 0 2 20 5 1,40 119 4,28 18,3 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Maurino' (a) 20. 9. 21 5.1 1,2 0 72 4 4 23 0 1,35 201 1,68 9,9 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' (a) 27. 9.21 5.1 1,2 0 82 4 0 28 1 1,67 186 2,39 12,1 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' (a) 3. 10. 21 5.1 1,2 1 74 2 0 28 1 1,68 143 2,72 14,5 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' (a) 11. 10. 21 5.1 1,2 1 92 0 0 18 0 1,84 185 2,89 14,6 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' (a) 17. 10. 21 5.1 1,2 25 94 0 2 13 1 1,87 119 3,51 17,8 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Maurino' (a) 25. 10. 21 5.1 1,2 2 96 0 0 0 1 1,78 132 4,14 17,8 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Moraiolo‐01' 28. 9. 21 2.2 2,0 0 74 4 0 33 0 1,83 340 1,02 11,3 5,0 5,0 2,5 2,0 2,4 0,3 'Moraiolo‐01' 20. 10. 21 2.2 2,0 0 48 0 2 45 0 2,13 165 3,81 19,9 5,0 5,0 2,5 2,0 2,4 0,5 'Nocellara del Belice' 28. 9. 21 2.2 2,0 0 26 4 0 40 3 4,12 384 0,88 13,4 5,0 4,3 3,3 1,3 0,3 0,0 'Nostrana di 28. 9. 21 2.2 1,4 0 38 4 0 28 2 2,91 337 1,02 11,0 3,0 3,4 0,1 0,0 Brisighella'* 'Nostrana di 02. 11. 21 2.2 1,4 1 44 4 4 40 51 3,26 167 3,21 17,0 3,0 3,4 0,1 0,0 Brisighella'* 'Oblica' 20. 9. 21 4.2 2,3 0 26 10 32 47 0 3,33 326 0,60 13,4 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,6 'Oblica' 28. 9. 21 2.2 2,3 0 26 2 6 41 0 3,40 264 1,00 13,2 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,6 'Oblica' 4. 10. 21 4.2 2,3 0 40 6 6 35 0 3,27 256 1,05 16,1 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,7 'Oblica' 18. 10. 21 4.2 2,3 0 64 4 2 47 0 3,66 184 1,80 19,6 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,9 'Oblica' 2. 11. 21 2.2 2,3 0 43 11 4,18 123 3,00 17,4 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,8 'Pendolino' 20. 9. 21 4.2 1,8 0 76 6 0 20 0 1,47 330 0,69 6,2 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 0,8 'Pendolino' 28. 9. 21 2.2 1,8 0 80 6 0 24 0 1,70 304 1,28 6,8 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 0,9 'Pendolino' 4. 10. 21 4.2 1,8 0 48 8 2 23 0 1,60 230 2,21 8,8 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 1,2 'Pendolino' 13. 10. 21 2.2 1,8 3 x x x 28 0 1,79 199 3,40 14,3 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 1,9 'Pendolino' 18. 10. 21 4.2 1,8 1 68 2 2 29 0 1,65 182 3,57 10,8 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 1,4 'Picholine' 20. 9. 21 4.2 2,0 0 64 12 0 30 1 3,14 362 0,56 8,4 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 1,2 'Picholine' 28. 9. 21 2.2 2,0 0 56 10 8 27 1 3,03 355 0,95 9,7 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 1,4 'Picholine' 4. 10. 21 4.2 2,0 0 48 6 0 22 1 3,16 348 0,80 11,5 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 1,6 'Picholine' 18. 10. 21 4.2 2,0 0 80 2 0 21 3 3,15 268 1,20 16,1 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 2,3 'Picholine' 2. 11. 21 2.2 2,0 1 22 0 2 21 3 4,12 132 4,52 18,3 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 2,6 'Santa Caterina' 28. 9. 21 2.2 2,3 0 54 0 4 36 2 3,84 299 0,85 10,8 4,0 3,3 5,4 2,8 6,2 0,7 'Santa Caterina' 2. 11. 21 2.2 2,3 0 44 0 4 39 21 5,64 144 3,80 14,5 4,0 3,3 5,4 2,8 6,2 1,0 'Štorta' 28. 9. 21 2.2 1,4 0 62 6 0 27 3 3,33 297 1,24 11,5 5,6 5,4 4,6 1,5 0,7 0,1 'Štorta' 20. 10. 21 2.2 1,4 23 62 2 2 5 0 3,20 135 4,28 15,9 5,6 5,4 4,6 1,5 0,7 0,1 ZX‐Ds‐05 2. 11. 21 2.2 1,0 3 34 2 6 37 10 4,83 128 3,41 15,7 5,0 5,0 6,0 3,0 5,2 0,9 ZX‐Ds‐05 28. 9. 21 2.2 1,0 0 12 8 6 35 6 4,64 379 0,90 6,6 5,0 5,0 6,0 3,0 5,2 0,4 ZX‐Latri 28. 9. 21 2.2 2,0 1 34 6 4 16 0 2,60 334 0,97 11,5 4,0 4,0 5,0 4,0 2,8 0,4 ZX‐Latri 27. 10. 21 2.2 2,0 0 46 0 0 19 6 3,53 124 5,16 14,8 4,0 4,0 5,0 4,0 2,8 0,5 ZX‐Planjave 28. 9. 21 2.2 1,4 0 84 0 0 40 1 3,53 243 2,61 7,3 4,4 5,0 5,4 1,7 0,9 0,1 ZX‐Planjave 13. 10. 21 2.2 1,4 6 34 4 4 20 1 3,79 184 3,25 10,4 4,4 5,0 5,4 1,7 0,9 0,1 ZX‐Sejbel 2. 11. 21 2.2 2,0 7 64 4 12 33 51 2,14 122 2,93 20,9 4,0 5,0 2,8 2,8 4,5 1,0 ZX‐Zelvis 28. 9. 21 2.2 1,1 0 54 22 2 43 1 2,43 302 1,03 12,1 5,3 5,8 4,0 2,3 3,7 0,5 ZX‐Zelvis 13. 10. 21 2.2 1,1 1 96 0 2 31 4 2,43 165 3,99 17,0 5,3 5,8 4,0 2,3 3,7 0,7 Stran 69 od 301 m meno se (%) nim (%) (%) (%) ljivkad a) ) me a) (kg) (l škodov (%) se vo vo ) o – molj – smr – muha cor e e rn (ocene a (ocen ) (%) s po ovi ovi ovi ) ) dr dr d d d 2 ti šnj a ali ozo (g) eves na na (ocena os jk ja oljke an pr i plo i plo i plo da – Aben kro (ocena u ol ol o ja a dr (g/mm n je t (ocena m oko ne ez zrel den den den pl ta t ol icij n os lek lek uba z sem ide ide Sorta/akcesija prer Datu Naloga Pavje Zg Bre (%) V Napa Napa Napa Masa Trdo Indeks Dobi Volume Kond Cvete Rodn Pr Pr 'Leccino' 13. 10. 21 2.2 1,9 26 52 0 0 17 9 2,32 155 3,12 18,5 4,9 5,3 2,9 2,1 1,4 0,3 'Mata' 20. 9. 21 1.2 1,6 34 36 8 6 7 3 3,69 371 0,95 5,9 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,3 'Mata' 28. 9. 21 2.2 1,6 0 34 2 6 16 1 4,13 354 0,96 6,6 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,4 'Mata' 4. 10. 21 1.2 1,6 0 52 0 2 27 1 4,32 286 1,04 9,3 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,5 'Mata' 18. 10. 21 1.2 1,6 1 46 0 4 19 6 4,24 151 2,68 11,7 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,6 'Mata' 20. 10. 21 2.2 1,6 0 42 0 0 28 5 4,66 138 3,00 10,6 4,3 4,8 4,7 3,4 5,0 0,6 'Maurino' 6. 9. 21 5.1 1,2 2 94 0 2 3 0 1,07 265 1,43 6,77 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,2 'Maurino' 13. 9. 21 5.1 1,2 2 92 4 0 43 0 1,17 242 2,18 11,2 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' 20. 9. 21 5.1 1,2 0 82 2 0 26 0 1,03 192 2,26 10,4 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' 27. 9. 21 5.1 1,2 0 92 0 0 20 0 1,27 161 3,11 11,9 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' 3. 10. 21 5.1 1,2 4 88 0 0 25 0 1,14 127 3,38 14,6 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' 11. 10. 21 5.1 1,2 15 90 0 0 25 0 1,44 147 3,89 16,5 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' 17. 10. 21 5.1 1,2 32 96 0 2 25 1 1,45 109 4,45 16,3 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' 25. 10. 21 5.1 1,2 4 90 0 0 17 0 1,25 141 3,19 17,9 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Maurino' 2. 11. 21 5.1 1,2 12 86 0 2 20 5 1,40 119 4,28 18,3 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Maurino' (a) 20. 9. 21 5.1 1,2 0 72 4 4 23 0 1,35 201 1,68 9,9 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' (a) 27. 9.21 5.1 1,2 0 82 4 0 28 1 1,67 186 2,39 12,1 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,3 'Maurino' (a) 3. 10. 21 5.1 1,2 1 74 2 0 28 1 1,68 143 2,72 14,5 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' (a) 11. 10. 21 5.1 1,2 1 92 0 0 18 0 1,84 185 2,89 14,6 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,4 'Maurino' (a) 17. 10. 21 5.1 1,2 25 94 0 2 13 1 1,87 119 3,51 17,8 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Maurino' (a) 25. 10. 21 5.1 1,2 2 96 0 0 0 1 1,78 132 4,14 17,8 5,2 5,6 3,4 2,5 2,4 0,5 'Moraiolo‐01' 28. 9. 21 2.2 2,0 0 74 4 0 33 0 1,83 340 1,02 11,3 5,0 5,0 2,5 2,0 2,4 0,3 'Moraiolo‐01' 20. 10. 21 2.2 2,0 0 48 0 2 45 0 2,13 165 3,81 19,9 5,0 5,0 2,5 2,0 2,4 0,5 'Nocellara del Belice' 28. 9. 21 2.2 2,0 0 26 4 0 40 3 4,12 384 0,88 13,4 5,0 4,3 3,3 1,3 0,3 0,0 'Nostrana di 28. 9. 21 2.2 1,4 0 38 4 0 28 2 2,91 337 1,02 11,0 3,0 3,4 0,1 0,0 Brisighella'* 'Nostrana di 2. 11. 21 2.2 1,4 1 44 4 4 40 51 3,26 167 3,21 17,0 3,0 3,4 0,1 0,0 Brisighella'* 'Oblica' 20. 9. 21 4.2 2,3 0 26 10 32 47 0 3,33 326 0,60 13,4 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,6 'Oblica' 28. 9. 21 2.2 2,3 0 26 2 6 41 0 3,40 264 1,00 13,2 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,6 'Oblica' 4. 10. 21 4.2 2,3 0 40 6 6 35 0 3,27 256 1,05 16,1 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,7 'Oblica' 18. 10. 21 4.2 2,3 0 64 4 2 47 0 3,66 184 1,80 19,6 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,9 'Oblica' 2. 11. 21 2.2 2,3 0 43 11 4,18 123 3,00 17,4 4,5 4,7 5,2 3,3 4,2 0,8 'Pendolino' 20. 9. 21 4.2 1,8 0 76 6 0 20 0 1,47 330 0,69 6,2 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 0,8 'Pendolino' 28. 9. 21 2.2 1,8 0 80 6 0 24 0 1,70 304 1,28 6,8 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 0,9 'Pendolino' 4. 10. 21 4.2 1,8 0 48 8 2 23 0 1,60 230 2,21 8,8 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 1,2 'Pendolino' 13. 10. 21 2.2 1,8 3 x x x 28 0 1,79 199 3,40 14,3 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 1,9 'Pendolino' 18. 10. 21 4.2 1,8 1 68 2 2 29 0 1,65 182 3,57 10,8 5,8 5,6 5,5 4,7 12,1 1,4 'Picholine' 20. 9. 21 4.2 2,0 0 64 12 0 30 1 3,14 362 0,56 8,4 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 1,2 'Picholine' 28. 9. 21 2.2 2,0 0 56 10 8 27 1 3,03 355 0,95 9,7 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 1,4 'Picholine' 4. 10. 21 4.2 2,0 0 48 6 0 22 1 3,16 348 0,80 11,5 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 1,6 'Picholine' 18. 10. 21 4.2 2,0 0 80 2 0 21 3 3,15 268 1,20 16,1 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 2,3 'Picholine' 2. 11. 21 2.2 2,0 1 22 0 2 21 3 4,12 132 4,52 18,3 4,5 3,5 5,5 4,8 12,8 2,6 'Santa Caterina' 28. 9. 21 2.2 2,3 0 54 0 4 36 2 3,84 299 0,85 10,8 4,0 3,3 5,4 2,8 6,2 0,7 'Santa Caterina' 2. 11. 21 2.2 2,3 0 44 0 4 39 21 5,64 144 3,80 14,5 4,0 3,3 5,4 2,8 6,2 1,0 'Štorta' 28. 9. 21 2.2 1,4 0 62 6 0 27 3 3,33 297 1,24 11,5 5,6 5,4 4,6 1,5 0,7 0,1 'Štorta' 20. 10. 21 2.2 1,4 23 62 2 2 5 0 3,20 135 4,28 15,9 5,6 5,4 4,6 1,5 0,7 0,1 ZX‐Ds‐05 2. 11. 21 2.2 1,0 3 34 2 6 37 10 4,83 128 3,41 15,7 5,0 5,0 6,0 3,0 5,2 0,9 ZX‐Ds‐05 28. 9. 21 2.2 1,0 0 12 8 6 35 6 4,64 379 0,90 6,6 5,0 5,0 6,0 3,0 5,2 0,4 ZX‐Latri 28. 9. 21 2.2 2,0 1 34 6 4 16 0 2,60 334 0,97 11,5 4,0 4,0 5,0 4,0 2,8 0,4 ZX‐Latri 27. 10. 21 2.2 2,0 0 46 0 0 19 6 3,53 124 5,16 14,8 4,0 4,0 5,0 4,0 2,8 0,5 ZX‐Planjave 28. 9. 21 2.2 1,4 0 84 0 0 40 1 3,53 243 2,61 7,3 4,4 5,0 5,4 1,7 0,9 0,1 ZX‐Planjave 13. 10. 21 2.2 1,4 6 34 4 4 20 1 3,79 184 3,25 10,4 4,4 5,0 5,4 1,7 0,9 0,1 ZX‐Sejbel 2. 11. 21 2.2 2,0 7 64 4 12 33 51 2,14 122 2,93 20,9 4,0 5,0 2,8 2,8 4,5 1,0 ZX‐Zelvis 28. 9. 21 2.2 1,1 0 54 22 2 43 1 2,43 302 1,03 12,1 5,3 5,8 4,0 2,3 3,7 0,5 ZX‐Zelvis 13. 10. 21 2.2 1,1 1 96 0 2 31 4 2,43 165 3,99 17,0 5,3 5,8 4,0 2,3 3,7 0,7 Opomba: * mlada drevesa Stran 70 od 301 Preglednica 28: Zbrane lastnosti sort v letu 2021 v kolekcijskem nasadu Šempeter a) a) sa a) je a) st a) oko Sorta/akcesija men ve reves ndicija dno Naloga Število d veten Pavje (ocen Volu krošnje (ocen Ko dre (ocen C (ocen Ro (ocen 'Ascolana tenera'‐01 2.2 4 1,0 5,3 5,0 5,8 2,3 'Athena' 2.2 4 1,0 5,5 5,5 5,8 2,0 'Buga' 2.2 4 4,0 3,5 5,0 4,8 2,5 'Črnica' 2.2 4 2,0 5,8 6,0 5,5 1,8 'Drobnica' 2.2 4 5,0 5,5 6,0 5,5 2,3 'Frantoio' 2.2 15 4,7 5,3 5,0 4,0 1,5 ‘Grignan’ 2.2 2 1,0 3,3 5,0 5,0 2,0 'Grignan'‐01 2.2 1 1,0 4,0 5,0 6,0 4,0 'Grignan'‐02 2.2 1 1,0 4,0 5,0 5,0 4,0 'Istrska belica'/s 2.2 4 5,0 6,0 6,0 4,5 2,0 'Istrska belica' 2.2 9 4,4 4,0 5,2 4,1 1,7 'Istrska belica'/Č 2.2 3 3,0 4,0 6,0 4,3 2,8 'Leccino' 2.2 4 1,0 3,5 4,5 2,3 1,0 'Leccio del corno' 2.2 3 1,0 4,7 6,0 5,0 2,7 'Leccione' 2.2 3 2,0 3,0 5,0 5,0 1,3 'Mata' 2.2 4 4,3 3,5 4,8 5,0 2,3 'Maurino' 2.2 4 1,0 4,9 6,0 5,3 4,3 'Moraiolo'‐01 2.2 2 1,0 2,5 4,5 5,5 2,0 'Moraiolo'‐03 2.2 1 1,0 3,0 5,0 5,0 2,0 'Moraiolo'‐04 2.2 1 1,0 2,0 4,0 5,0 3,0 'Nocellara del Belice' 2.2 1 5,0 5,0 6,0 6,0 1,0 'Pendolino' 2.2 2 1,0 5,0 5,5 6,0 1,5 'Picholine' 2.2 4 3,3 5,0 5,0 5,3 2,1 'Santa Augustina' 2.2 5 1,0 4,0 5,4 4,4 3,1 'Štorta' 2.2 9 2,6 4,4 5,3 5,1 1,2 ZX‐Planjave 2.2 4 5,3 5,0 6,0 4,3 2,0 ZX‐Zelvis 2.2 2 1,0 5,0 5,5 4,8 1,0 ZX‐CA‐'Bella di Spagna' 2.2 1 1,0 4,0 4,0 1,0 1,0 ZX‐CC 2.2 2 4,5 3,0 5,0 5,0 1,8 ZX‐CF 2.2 1 1,0 6,0 6,0 6,0 5,0 ZX‐CK 2.2 1 1,0 3,0 5,0 5,0 2,0 Pri primerjavi podatkov treh let nasada Šempeter smo ugotovili, da je bila intenzivnost cvetenja in rodnost primerna le v letu 2021 (preglednica 29). Stran 71 od 301 Preglednica 29: Zbrane lastnosti sort ter izračun povprečja v letih 2019, 2020 in 2021 v kolekcijskem nasadu Šempeter Število Pavje oko (ocena) Volumen (ocena) Kondicija (ocena) Cvetenje (ocena) Rodnost (ocena) Sorta/akcesija dreves 2019 2020 2021 Povpr. 2019 2020 2021 Povpr. 2019 2020 2021 Povpr. 2019 2020 2021 Povpr. 2019 2020 2021 Povpr. 'Ascolana tenera'‐ 4 2,0 1,0 1,0 1,3 3,0 4,5 5,0 5,0 5,0 5,0 4,0 6,0 5,8 5,3 1,6 3,5 2,3 2,5 01 5,3 5,3 'Athena' 4 1,0 1,0 1,0 1,0 5,0 5,5 5,5 5,3 6,0 5,5 5,5 5,7 3,0 6,0 5,8 4,9 1,0 4,8 2,0 2,6 'Buga' 4 1,0 2,0 4,0 2,3 4,0 3,5 3,5 3,7 5,0 4,8 5,0 4,9 5,0 6,0 4,8 5,3 1,3 2,0 2,5 1,9 'Črnica' 4 1,0 1,0 2,0 1,3 6,0 5,8 5,8 5,8 6,0 6,0 6,0 6,0 2,0 6,0 5,5 4,5 1,0 3,3 1,8 2,0 'Drobnica' 4 1,0 1,8 5,0 2,6 5,0 5,4 5,5 5,3 6,0 6,0 6,0 6,0 2,0 6,0 5,5 4,5 2,0 5,1 2,3 3,1 'Frantoio' 15 1,0 1,0 4,7 2,2 6,0 5,2 5,3 5,5 6,0 5,0 5,0 5,3 4,0 6,0 4,0 4,7 1,2 3,4 1,5 2,1 ‘Grignan’ 2 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 3,5 3,3 3,6 5,0 5,0 5,0 5,0 2,0 6,0 5,0 4,3 2,0 4,3 2,0 2,8 'Grignian'‐01 1 1,0 1,5 1,0 1,2 3,0 3,5 4,0 3,5 5,0 5,0 5,0 5,0 2,0 6,0 6,0 4,7 2,0 5,0 4,0 3,7 'Grignian'‐02 1 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 4,0 4,0 4,0 5,0 5,0 5,0 5,0 3,0 6,0 5,0 4,7 2,0 5,0 4,0 3,7 'Istrska belica'/s 4 2,0 2,0 5,0 3,0 5,0 5,5 6,0 5,5 6,0 5,5 6,0 5,8 5,0 6,0 4,5 5,2 2,0 4,8 2,0 2,9 'Istrska belica' 9 2,0 2,0 4,4 2,8 4,0 3,6 4,0 3,9 6,0 4,9 5,2 5,4 5,0 6,0 4,1 5,0 1,6 2,9 1,7 2,0 'Istrska belica'/Č 3 1,0 1,0 3,0 1,7 6,0 4,7 4,0 4,9 6,0 5,0 6,0 5,7 3,0 6,0 4,3 4,4 3,0 3,0 2,8 2,9 'Leccino' 4 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 3,0 3,5 3,5 5,0 4,0 4,5 4,5 4,0 6,0 2,3 4,1 1,0 2,6 1,0 1,5 'Leccio del corno' 3 1,0 1,0 1,0 1,0 5,0 4,0 4,7 4,6 6,0 5,3 6,0 5,8 5,0 6,0 5,0 5,3 2,0 5,3 2,7 3,3 'Leccione' 3 1,0 1,0 2,0 1,3 4,0 2,7 3,0 3,2 5,0 4,3 5,0 4,8 4,0 6,0 5,0 5,0 1,0 4,7 1,3 2,3 'Mata' 4 1,0 1,0 4,3 2,1 3,0 3,3 3,5 3,3 5,0 5,0 4,8 4,9 3,0 6,0 5,0 4,7 1,8 3,0 2,3 2,4 'Maurino' 4 1,0 1,0 1,0 1,0 5,0 4,8 4,9 4,9 6,0 5,0 6,0 5,7 6,0 6,0 5,3 5,8 2,5 5,3 4,3 4,0 'Moraiolo'‐01 2 1,0 1,0 1,0 1,0 3,0 2,0 2,5 2,5 5,0 4,0 4,5 4,5 2,0 6,0 5,5 4,5 1,5 4,0 2,0 2,5 'Moraiolo'‐03 1 1,0 1,0 1,0 1,0 3,0 3,0 3,0 3,0 5,0 4,0 5,0 4,7 1,0 6,0 5,0 4,0 1,0 4,0 2,0 2,3 'Moraiolo'‐04 1 1,0 1,0 1,0 1,0 3,0 2,0 2,0 2,3 4,0 4,0 4,0 4,0 1,0 6,0 5,0 4,0 1,0 5,0 3,0 3,0 'Nocellara del 1 1,0 3,0 5,0 3,0 4,0 4,3 5,0 6,0 5,7 3,0 6,0 5,0 1,3 4,0 2,1 Belice' 4,0 5,0 6,0 6,0 1,0 'Pendolino' 2 1,0 1,0 1,0 1,0 5,0 5,0 5,0 5,0 6,0 5,0 5,5 5,5 6,0 6,0 6,0 6,0 2,0 4,0 1,5 2,5 'Picholine' 4 1,0 1,0 3,3 1,8 4,0 4,5 5,0 4,5 4,0 5,0 5,0 4,7 2,0 6,0 5,3 4,4 1,3 4,5 2,1 2,6 'Santa Augustina' 5 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 3,6 4,0 3,9 5,0 5,0 5,4 5,1 6,0 6,0 4,4 5,5 1,6 2,8 3,1 2,5 'Štorta' 9 2,0 1,3 2,6 2,0 4,0 4,1 4,4 4,2 6,0 4,9 5,3 5,4 6,0 6,0 5,1 5,7 1,1 2,3 1,2 1,5 ZX‐Planjave 4 1,0 1,5 5,3 2,6 4,0 4,8 5,0 4,6 6,0 5,8 6,0 5,9 1,0 6,0 4,3 3,8 1,0 4,5 2,0 2,5 ZX‐Zelvis 2 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 4,5 5,0 4,5 6,0 5,5 5,5 5,7 2,0 6,0 4,8 4,3 1,5 3,3 1,0 1,9 ZX‐CA‐'Bella di 1 1,0 1,0 1,0 1,0 3,0 3,7 4,0 5,0 4,0 4,3 1,0 6,0 1,0 2,7 1,0 4,0 1,0 2,0 Spagna' 4,0 4,0 ZX‐CC 2 1,0 1,0 4,5 2,2 4,0 2,5 3,0 3,2 5,0 5,0 5,0 5,0 3,0 6,0 5,0 4,7 1,5 2,3 1,8 1,8 ZX‐CF 1 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 6,0 6,0 5,3 5,0 5,0 6,0 5,3 4,0 6,0 6,0 5,3 2,0 4,5 5,0 3,8 ZX‐CK 1 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 4,0 3,0 3,7 5,0 5,0 5,0 5,0 4,0 6,0 5,0 5,0 2,0 5,0 2,0 3,0 Stran 72 od 301 Legenda: Občutljivost na pavje oko: Volumen, kondicija, cvetenje: Rodnost: neobčutljivo zelo dobro zelo visoka zelo malo občutljivo dobro visoka občutljivo srednje srednja srednje občutljivo slabo nizka zelo slabo zelo nizka Natančnejše dolgoletno opazovanje in spremljanje sort v introdukcijsko‐kolekcijskem nasadu Purissima veliko pripomore pri ugotavljanju razlik med leti vključno z nihanjem pridelka, ki je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer, saj je to edini nasad, kjer poleg ostalega že daljše obdobje spremljamo fenofaze in pridelke. Tako lahko ugotavljamo velika nihanja v času cvetenja, dozorevanja in razlike med pridelki tekom let, ki jih poskušamo razložiti z vremenskimi razmerami. Na podlagi rezultatov iz kolekcije smo pripravili tudi izhodišča za metodologijo pri vrednotenju agronomskih značilnosti, kot so intenzivnost, čas in trajanje cvetenja, stopnje oploditve, občutljivosti na vremenske razmere ter bolezni in škodljivce. Pri agronomskih značilnostih ugotavljamo tudi termin dozorevanja, vstop v polno rodnost, rodnost in izmeničnost ter seveda tudi pomološke značilnosti, kot so razmerje med mesom in koščico ter vsebnost olja. Zavedati se moramo, da so to podatki samo iz enega nasada, kjer so sorte zastopane načeloma s petimi drevesi. Vsekakor bi bilo primerno, če bi imeli tudi kakšen drug nasad, morda tudi z drugo tehnologijo, da bi lahko z večjo gotovostjo lahko dorekli posamezne lastnosti sort. Vstopa v polno rodnost smo izračunali na podlagi pridelka v prvih sedmih letih in sorte razvrstili v tri kategorije – zgodnji, srednje zgodnji in pozni vstop v rodnost. Med sortami z zgodnjim začetkom rodnosti so se znašle sorte 'Leccio del corno', 'Maurino', 'Črnica' in 'Pendolino'. Najbolj izstopata prvi dve. Pri sorti 'Črnica' so bila že v začetku zelo velika nihanja pridelka med leti. Med sortami s srednje zgodnjim vstopom v rodnost je med drugim tudi sorta 'Frantoio', 'Drobnica', 'Arbequina', 'Leccino', Picholine', 'Mata' in 'Leccione', med tistimi s poznim vstopom v rodnost pa so 'Istrska belica', 'Štorta', 'Oblica' in 'Buga'. Na podlagi večletnih podatkov smo izračunali indeks izmenične rodnosti, ki ga lahko izračunamo na podlagi desetih rodnih let. Indeks izmenične rodnosti z vrednostjo pod 0,4 je nizek, indeks z vrednostjo od 0,4 do 0,6 je srednje nizek, indeks izmeničnosti nad 0,6 pa je visok. Pri vrednosti indeksa nič bi imela sorta vsako leto isto količino pridelka, pri vrednosti ena pa vsako drugo leto pridelka sploh ne bi bilo. Seveda si moramo tudi informacijo o tem indeksu kritično razlagati. Pri sortah, ki imajo večje pridelke, je indeks običajno višji, ker gre za večja nihanja. Nizek indeks izmenične rodnosti (pod 0,4) so tako imele 'Coratina', 'Oblica' in 'Buga', ki so imele zelo majhne pridelke. Med sortami z velikim pridelkom in nizkim indeksom izmenične rodnosti so sorte 'Pendolino', 'Leccino', 'Maurino' in 'Frantoio'. Visok indeks izmenične rodnosti (nad 0,6) ima sorta 'Črnica'. Za preverjanje pridelkov posameznih sort smo izračunali kumulativne pridelke v zadnjih petih letih za izbrane sorte in jih razvrstili glede na vsoto pridelka. Zelo velike pridelke sta imeli sorti (razvrščeni glede na pridelek) 'Pendolino' in 'Leccio del corno', nekoliko manjše, vendar še zmeraj velike, sorte 'Maurino', 'Picholine' in 'Leccino', manjše pridelke pa sorte 'Istrska belica', 'Drobnica', 'Oblica' in najmanjši sorta 'Buga'. V laboratorijski oljarni smo preverjali oljevitost in na podlagi tega izračunali kumulativne pridelke olja po posamezni sorti. Na podlagi teh rezultatov se je vrstni red nekoliko spremenil. Najbolj Stran 73 od 301 je izstopala sorta 'Leccio del corno' z izrazito velikim pridelkom olja, velike pridelke olja so imele tudi sorte 'Picholine', 'Pendolino', 'Leccino', 'Maurino' in 'Frantoio'. Sorta 'Istrska belica' se je zaradi visoke vsebnosti olja pomaknila med sorte s srednjim pridelkom olja. Majhne pridelke olja so imele sorte 'Drobnica', 'Črnica', 'Mata' in 'Buga'. Doseženi kazalniki 1. Ovrednotili smo volumen krošnje in kondicijo dreves za sorte in akcesije v introdukcijsko‐kolekcijskih nasadih Purissima (25 sort oz. akcesij in 'Istrska belica' še na dveh podlagah) in Šempeter (20 sort oziroma 29 akcesij in 'Istrska belica' še na dveh podlagah). 2. Določili smo fenofaze v introdukcijsko‐kolekcijskih nasadih Purissima (fenofaze cvetenja pri 30 akcesijah in sorti 'Istrska belica' še na dveh podlagah, v dozorevanju pa pri 37 akcesijah in sorti 'Istrska belica' še na dveh podlagah) in Šempeter (fenofaze cvetenja pri 29 akcesijah in sorti 'Istrska belica' še na dveh podlagah, v dozorevanju pa pri 28 akcesijah in sorti 'Istrska belica' še na dveh podlagah). 3. Ovrednotili smo meteorološke parametre za nasada Purissima in Šempeter. 4. Ocenili smo cvetenje in rodnost v dveh introdukcijsko‐kolekcijskih nasadih (Purissima – 30 akcesij in sorta 'Istrska belica' še na dveh podlagah, Šempeter – 29 akcesij in sorta 'Istrska belica' še na dveh podlagah). V nasadu Purissima smo stehtali tudi pridelek (kg/drevo) in izračunali pridelek olja na drevo. 5. Ocenili smo občutljivost sort po metodologiji RESGEN na pavje oko (Purissima – 30 sort akcesij in sorta 'Istrska belica' še na dveh podlagah, Šempeter – 29 akcesij in sorta 'Istrska belica' še na dveh podlagah) ter na lokaciji Purissima preverili napadenost z oljčno muho in oljčnim moljem pri 55 vzorcih (25 sort oz. akcesij in sorta 'Istrska belica' še na dveh podlagah). 6. Določili smo maso plodov, indeks zrelosti plodov, trdoto plodov in dobit olja za izbrane sorte v introdukcijsko‐kolekcijskem nasadu Purissima pri 55 vzorcih (25 sort oz. akcesij in sorta 'Istrska belica' še na dveh podlagah). 7. Pripravili smo » Protokol upravljanja kolekcijskih in introdukcijskih nasadov«, »Protokol spremljanja zasajenih sort v kolekcijskih in introdukcijskih nasadih«, »Register akcesij Purissima« in »Register akcesij Šempeter«. 8. Pripravili smo morfološki in agronomski opis sort 'Frantoio', 'Grignan', 'Pendolino' in 'Picholine' za brošuro. 9. Obdelali smo podatke iz introdukcijsko‐kolekcijskega nasada Purissima (vstop v rodnost, indeks izmenične rodnosti, kumulativni pridelek oljk in olja v zadnjih petih letih. Sklepi V letu 2021 je bilo cvetenje v nasadu Purissima deset dni kasnejše od večletnega povprečja in 19 dni kasnejše kot v letu 2020. Vrh cvetenja je bil nasadu Purissima le dan pred vrhom cvetenja v nasadu Šempeter. V letih 2018 in 2020 se je na lokaciji Purissima vrh cvetenja pojavil v času druge dekade maja, medtem ko je bil v letu 2019 in 2021 vrh cvetenja zabeležen v prvi dekadi junija. Rodnost je bila v letu 2021 bistveno slabša kot leto prej. Razlike so bile med obema lokacijama (Purissima, Šempeter), v kolekciji Šempeter so bili pridelki bistveno slabši. Med sortami so bile velike razlike v pridelku. V kolekciji Purissima so v pridelku pozitivno izstopale sorte 'Leccio del corno', 'Ascolana tenera', 'Picholine' in 'Pendolino', v Šempetru pa 'Maurino' in 'Grignan'. Stran 74 od 301 Zaradi oljčne muhe je bilo kljub drugačnemu načinu varstva (prvič brez uporabe Perfekthiona) manj kot običajno. Več okuženih plodov je bilo pri sortah 'Ascolana tenera', 'Nostrana di Brisighella' in sejancu 'Istrske belice' ZX‐Sejbel, najmanj pa pri sortah 'Maurino,' 'Pendolino', 'Leccio del corno' in 'Arbequina'. Oljčnega molja je bilo manj kot običajno (najslabše sorta 'Oblica'), težave pa so bile zaradi poškodb semena, ki so bile najverjetneje posledica nihanja temperatur v spomladanskem času. Zelo veliko poškodovanih semen je imela sorta 'Maurino' (72 %–96 %, povprečno 87%) in 'Frantoio' (70 %– 90 %), sorta 'Leccino' je imela v povprečju 47 % poškodovanih semen, 'Istrska belica' pa 35 %. Na podlagi obdelanih rezultatov smo ugotovili, da med sortami, ki jih podrobneje spremljamo v kolekciji Purissima, pozitivno izstopajo (pridelek, vstop v rodnost, občutljivost na oljčno muho) sorte 'Leccio del corno', 'Picholine', 'Pendolino', 'Leccino' in 'Maurino'. Med domačimi sortami sta po pridelku olja od ostalih domačih sort boljši sort 'Istrska belica' in 'Štorta', za obe pa je značilen pozen vstop v rodnost, nekoliko izmenična rodnost in občutljivost na oljčno muho. Ostale domače sorte ('Drobnica', 'Črnica', 'Mata', 'Buga') so imele zelo majhne pridelke. Stran 75 od 301 3 ZAGOTAVLJANJE MATIČNEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE V Sloveniji nimamo svojega sadilnega materiala, zato prihaja do nenadzorovanega vnosa mladih sadik oljk, ki pomenijo večje tveganje za pojav bolezni oljk. Trenutno največje tveganje predstavlja bakterijski ožig oljk (lat. Xylella fastidiosa), ki se na večje razdalje lahko širi prav z okuženimi rastlinami, z okuženih na zdrave rastline pa bakterijo prenašajo žuželčji prenašalci. Bakterijski ožig oljk je karantenska bolezen, ki je ena izmed najhujših bolezni lesnatih rastlin, okužene rastline hirajo in v nekaterih primerih tudi propadajo. 3.1 ZAGOTAVLJANJE MATIČNEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE Za zmanjševanje tveganja vnosa bolezni in škodljivcev ter zagotavljanje zdravja rastlin mora vsako rastlino za saditev spremljati rastlinski potni list, ki zagotavlja sledljivost od pridelovalca teh rastlin do maloprodajne trgovine oz. kmeta (oljkarja). Za zagotavljanje materiala za razmnoževanje je bil v letu 2001 postavljen matični nasad sorte 'Istrska belica' (slika 21) v velikosti 0,7 ha v lasti Dorjane Hlaj. Matični nasad je postavljen iz najboljših dreves (drevesa, ki so v vseh letih opazovanja dosegla najboljšo oceno), odbranih v obstoječih nasadih. Za druge domače sorte ('Buga', 'Črnica', 'Mata', 'Štorta') so bila v preteklem obdobju potrjena tudi matična drevesa, za katera je bila urejena dokumentacija v FITO‐registru in SEME‐registru (podizvajalci: Vinakoper, d.d.o., Dorjana Hlaj in Danilo Markočič). Slika 21: Matični nasad sorte 'Istrska belica' v Dekanih V okviru javne službe v oljkarstvu se že od leta 2018 preizkuša ukoreninjanje avtohtonih sort ('Buga', 'Buga‐BČ', 'Črnica', 'Drobnica', 'Mata', 'Štorta' in 'Istrska belica'). V letu 2021 se je v dveh terminih preizkušalo ukoreninjenje različnih genotipov lokalnih sort ('Buga'‐ 01, 'Buga' (5), 'Buga'‐BČ‐01, 'Buga'‐BČ‐03, 'Buga'‐BČ, 'Črnica' (2), 'Drobnica', 'Štorta'), da bi vzgojili sadike za nov kolekcijski nasad, kjer bi lahko posamezne genotipe med seboj primerjali v istem okolju. Poleg lokalnih sort smo preverjali tudi ukoreninjenje nekaterih tujih sort ('Leccino', 'Leccio del corno', 'Maurino', 'Pendolino'). V poskusih, ki so bili izvedeni v devetdesetih letih, je bilo najmanj nihanja v ukoreninjanju v poletnem času, kar se je izkazalo tudi v letu 2021. V letu 2018 je bilo ukoreninjenje Stran 76 od 301 zelo slabo, zato smo izboljšali sistem za ukoreninjenje, kar se je v 2019, 2020 in 2021 odražalo v boljših rezultatih. V spomladanskem času leta 2021 je bilo ukoreninjenje bistveno slabše (povprečje vseh sort 7,8 %) kot v poletnem terminu (povprečje vseh sort 17,1 %). Med sortami so bile velike razlike v ukoreninjenju. Najboljšo primerjavo med ukoreninjenjem sort in njihovih genotipov bi lahko imeli, če bi bile vse sorte v istem nasadu z enako oskrbo. Pri nekaterih genotipih, ki smo jih odkrili samo na enem drevesu, je ukoreninjenje slabo tudi zaradi slabšega razmnoževalnega materiala. Glede na to, da smo v letošnjem letu želeli razmnožiti predvsem vse različne genotipe naših lokalnih sort, smo reznike pobirali v različnih nasadih (različna tehnologija, pogoji), zato lahko samo približno ocenimo njihovo sposobnost ukoreninjenja (preglednica 30). Preglednica 30: Pregled ukoreninjenja potaknjencev v letu 2020 Število Število Delež Skupno število Število potaknjencev z potaknjencev z ukoreninjenih vloženih ukoreninjenih Sorta/akcesija zdravimi gnilimi potaknjencev potaknjencev potaknjencev koreninami koreninami (%) maj jul. maj jul. maj jul. maj jul. maj jul. 'Buga' (5) 256 105 5 24 5 17 0 7 2,0 22,9 'Buga'‐01 364 402 20 30 15 30 5 0 5,5 7,5 'Črnica' (2) 191 238 54 130 53 128 1 2 28,3 54,6 'Buga'‐BČ‐03 297 78 77 1 26,3 'Buga'‐BČ‐01 263 5 5 0 1,9 'Buga'‐BČ 517 65 63 2 12,6 'Drobnica'‐(Br) 232 146 142 4 62,9 'Leccino' 412 120 113 7 29,1 'Leccio del corno' 455 7 6 1 1,5 'Maurino' 377 77 75 2 20,4 'Pendolino' 360 3 3 0 0,8 ZX‐Zelvis 220 59 58 1 26,8 'Štorta' 1.611 1.091 28 38 24 38 4 0 1,7 3,5 SKUPAJ 4.026 3.365 314 575 294 558 20 17 7,8 17,1 Legenda: Razvrščanje v kategorije glede na ukoreninjenje po metodologiji RESGEN: zelo nizko 1–20 % nizko 20–40 % srednje 40–60 % visoko 60–80 % Najboljše rezultate pri ukoreninjenju sta dosegli sorta 'Drobnica' in sicer v juliju 62,9 % – po metodologiji RESGEN visoka sposobnost ukoreninjenja (60–80%) in 'Črnica' (2) v juliju 54,6 % srednja sposobnost ukoreninjenja (40–60 %). V spomladanskem času so bili rezultati slabši, saj se je ukoreninilo le 28,3 % potaknjencev sorte 'Črnica' (2). Približno enako so se ukoreninili potaknjenci sorte 'Leccino'. Razlik med genotipi ne moremo ugotavljati, saj je prevelik vpliv drugih okoljskih dejavnikov. Na podlagi dvoletnih do triletnih rezultatov ukoreninjenja potaknjencev (preglednica 31) se je najbolje obnesla sorta 'Drobnica', saj je imela v povprečju največji odstotek ukoreninjenja – 46,5 % (od 21,7 % do 74,3 %), precej manjšega sta imeli sorta 'Buga' – 23,5 % (od 2,0 % do 43,0 %) in 'Črnica' – 21,8 % (od 2,6 % do 54,6 %). Ostale sorte so imele še slabše rezultate. Stran 77 od 301 Preglednica 31: Primerjava ukoreninjenja potaknjencev šestih lokalnih sort v sedmih terminih vzorčenja Ukoreninjenje (%) Sorta/ Maj Maj April Povprečje Julij Julij Julij Povprečje September Povprečje akcesija 2021 2020 2019 maj/april 2021 2020 2019 julij 2019 (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 'Drobnica' 21,7 25,7 23,7 62,9 74,3 47,5 61,6 46,8 46,5 'Buga' 2,0 3,5 45,1 16,8 22,9 21,3 43,0 29,1 27,0 23,5 'Mata' 1,3 7,2 4,3 20,1 44,4 32,2 20,6 18,7 'Istrska belica' 0,4 4,8 2,6 14,2 34,6 24,4 19,5 14,7 'Črnica' 28,3 2,6 8,0 13,0 54,6 17,0 19,5 30,4 22,3 21,8 'Štorta' 1,7 1,4 2,2 1,8 3,5 5,2 15,9 8,2 9,5 5,6 Legenda: Razvrščanje v kategorije glede na ukoreninjenje po metodologiji RESGEN: zelo nizko 0–20 % 00 nizko 20–40 % 00 srednje 40–60 % 00 visoko 60–80 % 00 Razlike v ukoreninjenju so poleg ostalih dejavnikov lahko posledica uporabe različnih matičnih dreves za razmnoževanje. V letu 2021 smo odbrali najboljše sadike 16 genotipov in jih presadili v večje lončke, namenjene novi kolekciji. Kjer je bilo možno, smo pripravili več sadik, da jih lahko imamo za nadomeščanje v primeru težav pri sajenju ali pozebe. Pri dveh genotipih ('Buga'‐BČ‐01, 'Buga'(5)) zaenkrat še nismo uspeli pripraviti dovolj sadik za sajenje v kolekcijo (preglednica 32). Preglednica 32: Število sadik, primernih za sajenje v 2022, z rezervo Akcesija Označba vzorca 2019 2020 ∑ sadike 'Istrska belica' B‐Pur 40 40 'Buga' Bu‐Pur 40 40 'Buga'‐01 Bu‐Ben 21 21 'Buga' (5) Bu(5)‐Seč(Mh) 18 18 'Buga'‐BČ BuBČ‐Br 40 40 'Buga'‐BČ‐01 BuBČ‐01‐Br 8 8 'Buga'‐BČ‐02 BuBČ‐02‐Br 40 40 'Črnica' Č‐Pur 40 40 'Črnica' ‐ 01 Č‐01‐Pur 42 22 64 'Črnica' (2) Č(2)‐Seč(Mh) 29 29 'Drobnica' Dr‐Pur 40 40 'Drobnica'‐01 Dr‐Ben 40 40 'Drobnica'‐04 Dr‐04‐Pur 40 40 'Drobnica'‐05 Dr‐05‐Da 2/43 40 40 'Mata' Ma‐Seč(Mh) 40 40 Stran 78 od 301 'Štorta' Š‐Pur 23 6 29 SKUPAJ 345 224 569 3.2 ZAGOTAVLJANJE ZEMLJIŠČ ZA VZPOSTAVITEV MATIČNIH NASADOV V SLOVENSKI ISTRI V okviru Javne službe v oljkarstvu si že od leta 2018 pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije prizadevamo pridobiti zemljišča v izključno rabo za izvajanje programa javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin na področju oljkarstva, a žal neuspešno. Razlogi za neuspeh pri pridobivanju kmetijskih zemljišč za potrebe Javne službe v oljkarstvu so bili in so: neustrezna zakonodaja, samodejno podaljševanje zakupnih pogodb, neažurirani seznami z realnim stanjem, veliki pritiski urbanizacije in visoke cena odkupa zemljišč. Zaradi evidentiranih težav in problematike pridobivanja kmetijskega zemljišča za potrebe Inštituta za oljkarstvo, ZRS Koper je MKGP dne 23. 7. 2019 z dokumentom 3320‐2/2018/19 tudi pisno izrazilo podporo, v kateri ugotavlja, da je pridobitev kmetijskih zemljišč nujno potrebna tako za izvajalca javnih služb (Inštituta za oljkarstvo, ZRS Koper)), kot tudi za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Kljub izraženi podpori s strani MKGP pa Inštitut za oljkarstvo, ZRS Koper do sedaj ni uspel pridobiti ustreznega kmetijskega zemljišča. Skladno z Zakonom o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva (ZZIRDKG) smo aprilu 2021 na MIZŠ in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije posredovali dokumentacijo za Izkaz interesa za upravljanje kmetijskih zemljišč oz. določitev kvot. Hkrati smo na družbo Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG) oddali prošnjo za najem oz. upravljanje zemljišč na območju K.O. Marezige. V skladu s podanimi prošnjami smo dne 10. 9. 2021 organizirai sestanek, na katerem ZRS Koper drugim udeležencem (MKGP, SiDG, MIZŠ, Zavod za gozdove in Sklad kmetijskih zemljišč predstavili potrebo Javne službe v oljkarstvu po kmetijskih zemljiščih. Na podlagi sklepa tega sestanka ter priporočil MKGP in MIZŠ je ZRS Koper dne 11. 10. 2021 na MIZŠ in MKGP podal Vlogo za določitve kvot v skladu z merili iz zakona ZZIRDKG. V skladu s priporočili SiDG smo s pomočjo Poslovne enote Postojna (SiDG) in naknadnega ogleda terena skušali poiskati alternativno gozdno zemljišče za vzpostavitev nasada izven območja K.O Marezige, a žal zaradi izjemnih zahtev (bližina priključka za odvzem vode iz javnega vodovodnega omrežja, neposredna bližina ceste, neposredna bližina oljarne, bližina večjega kmetijskega kompleksa, ustrezna ekspozicija ter lega za gojenje oljk (topla zavetrna lega (za oljko je idealna južna lega), ne v dolini), pravi naklon (terasirano zemljišče ni primerno), dostopno tudi za večje skupine (saj je na zemljišču predviden demonstracijski nasad, namenjen izobraževalnim in učnim namenom)) za vzpostavitev nasada nismo dobili ustreznega alternativnega zemljišča. V mesecu decembru 2021 smo o izvedenih aktivnostih in pereči problematiki pisno obvestili tako državnega sekretarja mag. Antona Hareja kot tudi ministra dr. Jožeta Podgorška. Kljub vsem dolgotrajnim in zapletenim postopkom za pridobitev zemljišč je bila skladno s planom dela nabavljena oprema za potrebe delovanja in vzdrževanja nasada, ki ga bomo vzpostavili v letu 2022. nabavili smo električnega pastirja, lesene stebre za ograjo in namestitev električnega pastirja okoli vzpostavljenega nasada, kapljični podzemni namakalni sistem za namakanje nasada, samodejna brezžična telemetrijska postaja – avtomatska agrometeorološka postaje tipa Adcon GPRS/UMT z razširjenim naborom senzorjev za monitoring evapotranspiracije, potrebna za vrednotenje parametrov Stran 79 od 301 spremljanja v vzpostavljenem nasadu, sonda za vzorčenje tal in stereolupa za natančno vrednotenje in spremljanje parametrov ter pregledovanje rastlinskega materiala. Poleg tega smo v letu 2021 pristojnim na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) posredovali tudi prošnjo oziroma pobudo, da se meteorološka postaja vključi v agrometeorološki portal Slovenije – AGROMET. Poleg problematike pomanjkanja zemljišč za vzpostavitev matičnih nasadov v Slovenski Istri je tako kot v letih 2018, 2019 in 2020 še vedno pereča problematika pomanjkanja nacionalne vizije zasajevanja novih nasadov oljk, ki zahteva skupno razpravo strokovnjakov oljkarske panoge, pridelovalcev oljk ter odločevalcev v kmetijstvu in gospodarstvu. Doseženi kazalniki 1. vzdrževan nasad 'Istrske belice' na lokaciji Dekani nad Lamo, ki je v zasebni lasti Dorjane Hlaj; 2. vzdrževanje matičnih dreves 'Buga', 'Črnica', 'Drobnica', 'Štorta' in 'Mata' (nasad Purissima); 3. ugotavljanje primernosti tehnologij razmnoževanja pri različnih genotipih lokalnih sort ('Buga'‐ 01, 'Buga' (5), 'Buga'‐BČ‐01, 'Buga'‐BČ‐03, 'Buga'‐BČ, 'Črnica' (2), 'Drobnica' in 'Štorta'). Poleg lokalnih sort smo preverjali tudi ukoreninjenje nekaterih tujih sort ('Leccino', 'Leccio del corno', 'Maurino' in 'Pendolino'). Delno dosežen kazalnik Izvedene so bile številne dejavnosti za pridobitev zemljišča za postavitev matičnega nasada, vendar zaradi pomanjkanja zemljišč, primernih za vzpostavitev matičnega nasada v Slovenski Istri, in dolgotrajnih postopkov pridobivanja zemljišče za razvojno raziskovalne inštitucije še ni bilo pridobljeno. Stran 80 od 301 4 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE OLJK 4.1 UGOTAVLJANJE USTREZNE TEHNOLOGIJE ZA PRIDELAVO ˈISTRSKE BELICEˈ Da bi se izognili opuščanju gojenja potaknjencev sorte 'Istrska belica', je bilo v obdobju od 2018 do 2019 izdelano elektronsko gradivo »TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA ZA PRIDELAVO SORTE 'ISTRSKA BELICA'«. Gradivo je dostopno na spletni strani https://www.zrs‐kp.si/index.php/research‐2/javna-sluzba/#1523593162108‐9fa67f4a‐f3ba. 4.1.1 Opazovanja na terenu V letu 2021 so bile aktivnosti v sklopu nalog 4.1 (Ugotavljanje ustrezne tehnologije za pridelavo ˈIstrske beliceˈ) posvečene preučevanju različnih sadilnih materialov ˈIstrske beliceˈ(cepljene sadike, potaknjenci), saj vpliv podlage na rodnost in občutljivost na nizke temperature in obnovo po pozebah v Slovenski Istri ni raziskan. Žal v nobenem razpoložljivem nasadu ni primernega števila ponovitev dreves z različnim sadilnim materialom, zato je ugotavljanje razlik med različnim sadilnim materialom (potaknjenec, cepljeno na sejanec in na potaknjenec sorte 'Črnica') potekalo v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Purissima. Pri cepljenju sorte 'Istrska belica' na sorto 'Črnica' so se pojavile velike težave, saj se je dve leti zapored pri cepljenju petih dreves sorte 'Črnica' prijelo le eno, medtem ko pri cepljenju sorte 'Istrska belica' na sejanec iste sorte ni bilo težav. 4.1.2 Spremljanje prehranjenosti oljčnih nasadov V letu 2020 smo z analizami tal nadgradili spremljanje prehranjenosti sorte 'Istrska belica' z makro‐ in mikroelementi (N, P, K, Ca, Mg, B, Mn, Zn, Fe in Cu), ki se od leta 2007 ugotavlja s pomočjo foliarnih analiz. Rezultati ugotavljanja stanja prehranjenosti sorte 'Istrska belica' s foliarnimi analizami so pokazali, da so drevesa sorte 'Istrska belica' v nekaterih nasadih podhranjena, še posebno v tistih nasadih, ki so prešli na ekološko pridelavo. Hkrati bi želeli razjasniti vzroke za manjše pridelke v oljčnikih in postaviti podlago za gnojenje v bodoče, zato smo nalogo razširili na večje število oljčnikov. V naslednjih letih naj bi se število oljčnikov, vključenih v preverjanje prehranjenosti rastlin, povečalo na 40. Običajno služi kot podlaga za gnojenje analiza tal, zato smo v prvem obdobju vključili tudi preverjanje založenosti tal in preverjanje tipa tal, saj tudi ta vpliva na dostopnost in odvzem hranil. V letu 2021 poletnem času smo skupno v 37 nasadih opravili vzorčenje in analize listov. V opazovanje smo vključili nasade iz Slovenske Istre, Brd in Goriške, kjer so različni načini pridelave. Na posameznih lokacijah so vključeni nasadi z različno pridelavo (gnojenje, namakanje, obdelava …) in različnimi podlagami (potaknjenci, sejanec, 'Črnica'). V nasadih smo ocenili rodnost po metodi RESGEN. V zimskem času smo vzorčili tla na sedmih lokacijah in opravili mehansko in kemijsko analizo tal. Podatke o analizah tal dveh let smo zbrali v preglednici (preglednica 33), na podlagi teksture tal pa smo razdelili tla v opazovanih oljčnikih na teksturne razrede, označili naziv in tip tal (slika 23). Stran 81 od 301 Preglednica 33: Kemijske in mehanske analize tal z označbo preskrbljenosti in drugimi značilnostmi (pH, tip tal) v letu 2020 in 2021 Lokacija in oznaka pH P2O5 K2O Mg N‐∑K Aktivno Organska B Zn Mn Cu Fe Skelet Grobi Fini p. Melj Glina Naziv tal Tip tal Leto apno snov p. mg/100g % mg/kg % % % Baredi DM 7,4 5 17 9 0,17 12,0 2,2 0,80 61 511 39 1,9 13,01 7,00 18,32 49,57 25,11 I/MI srednje 2020 Baredi MA 7,2 3 20 9 0,21 11,0 2,6 2,04 92 649 35 1,9 35,89 3,71 15,50 49,78 31,01 MGI/GI težka 2020 Beneša FB 7,5 9 25 9 0,17 8,5 1,7 0,98 68 530 39 1,9 22,62 9,25 27,77 40,02 22,96 I srednje 2020 Beneša JA 7,3 18 27 9 0,26 7,5 2,3 0,96 78 538 41 2,0 14,13 6,21 29,54 39,49 24,76 I srednje 2020 Beneša JB 7,4 8 18 9 0,14 10,0 2,3 0,59 68 484 41 1,9 14,17 6,39 25,46 44,00 24,15 I srednje 2020 Beneša ZP 7,5 5 20 9 0,21 9,0 2,6 0,83 71 530 47 1,9 16,21 6,90 30,35 38,92 23,83 I srednje 2020 Bezovica ‐UK 7,1 3 32 13 0,35 7,0 2,8 1,39 121 722 56 3,6 11,27 9,86 16,86 39,03 34,25 GI težka 2021 Bivje ‐ AK 7,3 7 17 9 0,18 3,0 1,8 0,72 53 566 26 2,0 17,71 7,33 40,87 28,73 23,08 I/PGI srednje 2020 Bivje ‐ PP 7,3 2 14 10 0,36 6,0 2,1 0,70 55 439 36 2,0 13,04 10,39 34,50 35,31 19,80 I srednje 2020 Bonini 7,1 3 33 9 0,21 7,5 2,4 0,86 70 635 33 2,5 27,05 4,11 15,05 48,14 32,70 MGI/GI težka 2020 Gažon‐MJ 7,2 2 16 9 0,18 9,0 1,5 1,41 69 436 34 2,0 10,57 4,84 16,84 50,82 27,50 GI srednje 2021 Gradno 7,2 47 33 11 0,46 4,0 6,7 1,25 102 679 98 3,4 16,43 16,06 24,51 36,26 23,17 I srednje 2020 Kozana 7,2 17 26 11 0,29 3,0 4,5 1,94 93 839 64 3,4 19,59 16,85 23,28 36,00 23,86 I srednje 2020 Kromberk 7,0 12 30 11 0,24 4,0 3,5 1,24 93 897 66 3,3 27,75 7,73 15,13 36,91 40,23 G/GI težka 2020 Liminjan 7,3 1 14 10 0,13 9,5 1,7 1,24 5 386 27 1,6 16,11 5,23 26,92 45,68 22,18 I srednje 2020 Mala Seva VD‐0 7,2 10 25 9 0,26 3,5 3,5 1,41 67 637 44 2,2 14,62 4,86 24,07 40,53 30,54 GI težka 2021 Mala Seva VD‐N 7,3 3 14 9 0,21 9,5 2,7 1,08 67 500 34 2,1 22,27 5,16 26,18 42,77 25,89 I srednje 2020 Morgani 7,2 1 22 8 0,14 4,0 1,6 0,92 69 610 39 2,2 20,53 4,46 23,50 41,84 30,19 GI težka 2020 Osp‐DB 7,2 18 29 12 0,13 2,8 1,6 1,14 95 629 85 2,9 16,29 6,64 32,02 34,82 26,51 I/GI srednje 2021 Padna 7,3 1 26 8 0,25 10,0 3,1 1,18 64 488 29 1,9 16,45 3,64 20,43 46,73 29,20 GI srednje 2020 Purissima 7,4 3 19 9 0,13 6,5 1,3 0,69 58 603 30 2,2 18,11 7,61 32,61 33,81 25,96 I srednje 2020 Ronk 7,3 6 17 9 0,19 9,5 2,4 1,19 61 607 37 1,9 17,72 3,87 24,90 45,09 26,15 I/GI srednje 2020 Seča 7,4 6 22 10 0,22 10,5 3,6 0,90 68 537 53 1,8 12,32 5,58 21,62 46,36 26,44 I/GI srednje 2020 Semedela 7,2 1 24 9 0,17 16,0 2,3 1,04 60 497 31 1,8 28,85 3,13 12,50 55,22 29,16 MGI srednje 2021 Sermin BJ‐N 7,3 1 31 8 0,23 16,5 2,6 1,14 63 491 33 1,8 22,96 3,77 12,80 52,44 30,98 MGI težka 2020 Sermin BJ‐0 7,2 8 40 10 0,23 8,0 2,7 1,35 76 779 42 2,4 23,09 4,08 16,02 48,34 31,56 GI/MGI težka 2020 Strunjan 7,3 7 27 11 0,24 11,5 4,2 1,23 70 702 47 1,9 20,20 5,75 17,34 46,84 30,06 GI težka 2020 Sveti Peter EF 7,3 5 14 8 0,17 9,5 1,8 0,80 58 537 36 1,8 24,03 4,72 24,20 45,54 25,53 I/GI srednje 2020 Sveti Peter JF 7,5 6 16 8 0,23 10,0 1,7 0,85 63 515 43 1,8 16,05 5,49 25,33 46,12 23,06 I srednje 2020 Šempas 7,2 3 18 8 0,14 8,5 1,9 0,74 63 557 32 1,9 18,60 3,29 20,21 47,29 29,20 GI srednje 2020 Šempeter 7,0 7 14 13 0,14 1,5 1,7 0,67 72 998 57 2,7 24,66 14,49 29,59 33,78 22,15 I srednje 2020 Purissima 4,3 3 29 12 0,16 1,5 1,8 0,61 45 441 34 3,2 18,02 28,10 30,77 19,34 21,79 PGI srednje 2020 Škocjan‐FK‐P 7,1 1 16 11 0,16 10,4 0,8 1,75 81 651 45 3,1 10,36 2,43 11,22 53,30 34,05 MGI težka 2021 Škocjan‐FK‐S 7,2 1 18 11 0,13 12,3 1,0 1,09 79 595 41 2,8 8,46 4,20 12,17 48,57 35,06 MGI težka 2021 Šmarje 7,0 8 22 17 0,16 2,5 2,3 1,11 74 895 52 3,0 1,60 4,24 15,42 42,71 37,64 MGI/GI težka 2020 Stran 82 od 301 Legenda: I ilovnata tla G glinasta tla M meljasta tla GI glinasto ilovnata tla MI meljasto ilovnata tla MGI meljasto glinasto ilovnata tla PGI peščeno glinasto ilovnata tla  pH – glede na pH‐vrednost se tla razvrstijo v različne kategorije tal (po Stepančiču): zmerno alkalna tla 7,3–8,0 nevtralna tla 6,6–7,2 zmerno kisla tla 5,6–6,5 kisla tla 4,6–5,5 močno kisla tla < 4,5  Fosfor (P2O5) – glede na vsebnost fosforja (mg P2O5/100 g tal) ločimo stanje preskrbljenosti tal (Leskovšek, 1993): stanje preskrbljenosti tal mg P2O5/100g tal siromašna < 6 srednje preskrbljena 6–12 dobro preskrbljena (cilj dosežen) 13–25 čezmerno 26–40 ekstremno > 40  Kalij (P2O5) – glede na vsebnost kalija (mg K2O/100 g tal) ločimo stanje preskrbljenosti tal (Leskovšek, 1993): Lahka do srednje težka tla Težka tla stanje preskrbljenosti tal mg K2O/100 g tal siromašna < 10 < 12 srednje preskrbljena 10–19 12–22 dobro preskrbljena (cilj dosežen) 20–30 23–33 čezmerno 31–40 34–45 ekstremno > 40 > 45  Magnezij (Mg) – glede na vsebnost magnezija (mg/100 g tal) ločimo stanje preskrbljenosti (Mihelič s sodelavci, 2010): Lahka tla Srednje težka do težka tla stanje preskrbljenosti tal mg Mg/100 g tal siromašna < 3 < 5 srednje preskrbljena 3–6 5–9 dobro preskrbljena (cilj dosežen) 7–10 10–20 čezmerno 11–19 21–39 ekstremno > 20 > 40  Organska snov – glede na vsebnost organske snovi v % ločimo več kategorij tal (Blume, 1992): zelo slabo humozna tla < 1 slabo humozna 1–2 humozna 2–4 močno humozna 4–8 zelo močno humozna 8–15 Stran 83 od 301  Organska snov – glede na vsebnost organske snovi (5) v trajnih nasadih ločimo kategorije (Mihelič s sodelavci, 2010): Lahka tla Srednje težka tla Težka tla vsebnost gline < 10 % 10–30 % > 30 % nezadostno < 1,1 1,1–2,5 > 2,5 zadostno < 1,5 1,5–3,5 > 3,5 povečana vsebnost < 2,3 2,3–4,0 > 4,0  Bor (B) – ciljna vsebnost bora v tleh (mg/kg tal) glede na pH in teksturo (Mihelič s sodelavci, 2010): stanje preskrbljenosti tal Lahka tla Srednje težka tla Težka tla pH < 6,0 siromašna < 0,10 < 0,15 < 0,20 dobro preskrbljena (cilj dosežen) 0,10–0,30 0,15–0,50 0,20–0,60 ekstremno > 0,30 > 0,50 > 0,60 pH > 6,0 siromašna < 0,15 < 0,25 < 0,35 dobro preskrbljena (cilj dosežen) 0,15–0,40 0,25–0,80 0,35–1,00 ekstremno > 0,40 > 0,80 > 1,00  Skelet – glede na vsebnost skeleta ločimo več kategorij tal (po Zaharovu): slabo skeletna tla < 10 % skeleta srednje skeletna tla 10–50 % skeleta močno skeletna tla > 50 % skeleta Lastnosti tal opazovanih nasadov so zbrane v preglednici 33. Ovrednoteni so bili naslednji parametri:  Tip tal: Na podlagi analize teksture tal so bili določeni teksturni razredi (slika 22), ki so tla posameznega oljčnika uvrstili v srednje težka ali težka tla. Z mehanskimi analizami smo ugotovili, da so tla večinoma srednje skeletna (94,3 %), samo v dveh primerih so slabo skeletna. Primerno količino peska vsebuje 60 % opazovanih nasadov, pri ostalih gre v glavnem za pomanjkanje peščenih delcev. 85,7 % nasadov vsebuje idealno količino melja. Primerne količina gline je v 37,1 % nasadov, v ostalih pa je je preveč. Na podlagi vsebnosti peska, melja in gline smo ugotovili, da je nekoliko slabši teksturni razred v devetih nasadih, kjer je preveč gline. V devetih nasadih je preveč gline in premalo peska, v štirih preveč gline in melja ter premalo peska, v enem nasadu pa tla vsebujejo preveč peska in premalo melja. V dvanajstih nasadih gre za zelo dobro razmerje med posameznimi teksturnimi delci. V večini nasadov so tla srednje težka (23), v ostalih dvanajstih pa so tla težka. Stran 84 od 301 Slika 22: Teksturni trikotnik ameriške teksturne klasifikacije (B. Vrščaj)  pH TAL: Vsaka rastlinska vrsta najbolje uspeva v določenem pH‐območju. Oljka najbolje uspeva v nevtralnih do zmerno alkalnih tleh (bazičnih tleh) v območju pH‐vrednosti od 6,5 do 8,5. Od 35 analiziranih vzorcev tal je 17 alkalnih tal, 17 nevtralnih tal, ena pa močno kisla tla.  ORGANSKA SNOV: Običajno so vsebnosti organske snovi v mediteranskih tleh nizke (1–2 %). Optimalna priporočena vsebnost organske snovi za trajne nasade je povezana s tipom tal. Za srednje težka tla, ki so v naših nasadih najbolj običajna, je priporočena vsebnost humusa v območju 1,5–3,5 %, za težka tla pa 2,3–4,0 %. V opazovanih tleh je bilo ugotovljeno, da so premajhne količine organske snovi samo v treh nasadih, v štirih nasadih pa je povečana količina organske snovi.  FOSFOR: V več kot polovici nasadov (54,3 %) je založenost tal z vodotopnim fosforjem siromašna (< 6 mg K2O/100 g tal), v 34,3 % pa je založenost srednja (6–12 mg K2O/100 g tal), kar pomeni, da mora biti dodatek fosforja z gnojili večji, kakor je odvzem. Samo trije nasadi imajo dobro založenost (13–25 mg K2O/100 g tal) s fosforjem, v enem nasadu pa je založenost celo ekstremna (47 mg K2O/100 g tal).  KALIJ: V primerjavi s fosforjem je založenost s kalijem veliko boljša, saj ima 42,8 % srednjo založenost in 42,8 % dobro – optimalno založenost. V petih nasadih je založenost tal s kalijem čezmerna.  MAGNEZIJ: Založenost z magnezijem je večinoma srednja (57,1 %), v drugih nasadih (42,9 %) pa optimalna.  BOR: Čeprav so foliarne analize v večini nasadov pokazale pomanjkanje bora v listih, je založenost tal z borom v večni nasadov ekstremna (68,6 %), v ostalih primerih pa dobra. Stran 85 od 301 Tekstura tal Krombe… Šmarje škofije… Bez ‐UK škofije… Bonini Sermin… Baredi… Semede… Mala… Morgani Sermin… Sveti… Padna Semede… Gažon Osp Seča Ronk Purissima Mala… Strunja… Baredi… Beneša… Beneša… Kozana Beneša… Gradno Bivje ‐ AK Sveti… Beneša… Liminjan Šempas Šempeter Bivje ‐PP 0% 20% 40% 60% 80% 100% glina melj pesek Slika 23: Prikaz teksture tal v oljčnikih na območju Slovenske Istre, Vipavske doline in Goriških brd v letu 2021 – razdelitev v teksturne razrede Stran 86 od 301 Podatke o foliarnih analizah in globalni prehrani, izračun razmerij med hranili ter oceno rodnosti smo vnesli v preglednici (preglednici 34 in 34a) ter označili pomanjkanje in presežke. Pomanjkanje dušika in kalcija je bilo prisotno v 40 % oljčnikov, pomanjkanje fosforja in kalija pa samo v enem nasadu. Pomanjkanje magnezija je bilo v sedmih nasadih, pomanjkanje bora pa v petih nasadih. V štirih nasadih spremljamo prehranjenost na različnih podlagah. V nasadu Purissima in Šempeter so smo opazovali sadike, pripravljene s potaknjenci, cepljene na sejanec in cepljene na sorto 'Črnica', v Šmarjah sadike pripravljene s potaknjenci in cepljene na sorto 'Črnica', v Škocjanu pa sadike pripravljene s potaknjenci in cepljene na sejanec. Pričakovali smo, da bodo razlike glede na podlago večje, vendar očitno gre tudi za druge vplive. Pri vsebnosti dušika in fosforja nismo odkrili nobene povezave glede na način razmnoževanja sadik. V obeh nasadih (Šempeter, Purissima), kjer spremljamo podlago vegetativno razmnožene sorte 'Črnica' in sorto cepljeno na sejanec, je bila vsebnost kalija nižja pri sadikah cepljenih na Črnico. V dveh nasadih (Šempeter, Škocjan) je bila tudi pri potaknjencih vsebnost kalija nižja v primerjavi s sejanci, v enem nasadu pa enaka (Purissima). Pri primerjavi med namakanimi in nenamakanimi nasadi na treh lokacijah smo pri dveh (Mala Seva, Sermin) ugotovili višjo vsebnost dušika namakanega nasada, medtem ko v nasadu v Semedeli razlike v vsebnosti ni bilo. Pri vsebnosti fosforja je bilo ravno obrnjeno, razlik pa prav tako ni bilo v nasadu Semedela. Vsebnost kalija je bila v dveh nasadih (Mala Seva, Sermin) višja pri nenamakanem, v nasadu Semedela pa pri namakanem nasadu. Ne glede na splošno znano prepričanje, da je v naših tleh premalo fosforja, smo kljub srednji založenosti v tleh v nasadu Šempas ugotovili pomanjkanje fosforja v listih. Ko smo preverjali fiziološko ravnovesje in globalno prehrano smo ugotovili, da je ne glede na dobro globalno prehrano (94,6%) večinoma slabo fiziološko ravnovesje zaradi nizkih vrednosti dušika in fosforja v primerjavi s kalijem. V vseh nasadih je bilo v razmerju premalo fosforja, preveč kalija v vseh razen v enem (Šempas), v 73% oljčnikov pa tudi pomanjkanje dušika v ravnovesju. Fiziološko razmerje je razmerje med posameznimi hranili naj bilo 60% dušika, 10% fosforja in 30% kalija (pri izračunih smo upoštevali 10% odstopanje navzgor in navzdol). Stran 87 od 301 Preglednica 34: Foliarne analize sorte 'Istrska belica' z označbo pomanjkanja hranil po mejnih vrednostih IOC, izračunom razmerij med hranili in globalne prehrane ter oceno cvetenja in rodnosti v letu 2020 Lokacija in N P K Ca Mg B Mn Cu Fe Zn N/K K/Mg K/Ca K/ P/Fe Globalna Rodnost oznaka Ca+Mg prehrana Ocena % mg/kg Baredi DM 1,21 0,13 1,11 0,98 0,09 14,7 19 13 31 24 1,09 12,33 1,13 1,04 41,94 2,45 2,50 Baredi MA 1,58 0,13 1,22 1,13 0,13 35,5 16 16 31 23 1,29 9,38 1,08 0,97 41,94 2,93 Beneša FB 1,72 0,17 1,48 0,96 0,09 14,5 12 10 31 20 1,17 16,44 1,54 1,41 54,84 3,37 3,40 Beneša JA 1,76 0,19 1,53 0,83 0,09 23,3 13 10 39 22 1,15 17,00 1,84 1,66 48,72 3,48 3,60 Beneša JB 1,51 0,17 1,22 1,10 0,10 18,8 13 25 38 23 1,24 12,20 1,11 1,02 44,74 2,90 3,10 Beneša ZP 1,61 0,17 1,38 0,98 0,11 19,3 11 14 51 23 1,16 12,55 1,41 1,27 33,33 3,16 4,00 Bivje ‐ AK 1,54 0,14 1,10 1,41 0,12 22,6 19 26 45 30 1,40 9,17 0,78 0,72 31,11 2,78 2,70 Bivje ‐ PP 1,76 0,13 1,48 0,91 0,08 17,6 13 9 40 26 1,19 18,50 1,63 1,49 32,50 3,37 3,60 Bonini 1,68 0,14 1,27 0,97 0,11 16,1 14 8 33 22 1,32 11,55 1,31 1,18 42,42 3,09 Gradno 1,91 0,16 1,60 0,97 0,11 15,4 15 9 33 23 1,19 14,55 1,65 1,48 48,48 3,67 1,20 Kozana 1,27 0,10 1,13 1,50 0,15 27,5 25 22 33 32 1,12 7,53 0,75 0,68 30,30 2,50 1,00 Kromberk 1,11 0,14 0,90 1,41 0,12 13,0 26 172 47 27 1,23 7,50 0,64 0,59 29,79 2,15 4,00 Liminjan 1,23 0,11 1,24 1,20 0,14 18,3 18 8 37 30 0,99 8,86 1,03 0,93 29,73 2,58 Mala Seva VD‐0 1,92 0,11 1,08 1,09 0,12 21,4 18 22 42 23 1,77 9,00 0,99 0,89 26,19 3,11 Mala Seva VD‐N 1,84 0,12 1,16 1,05 0,11 18,9 13 8 38 28 1,59 10,55 1,10 1,00 31,58 3,12 Morgani 1,46 0,12 1,20 1,06 0,10 14,9 15 18 38 32 1,21 12,00 1,13 1,03 31,58 2,78 Padna 1,49 0,22 1,09 1,20 0,11 14,9 19 9 31 20 1,37 9,91 0,91 0,83 70,97 2,80 Purissima ‐ C 1,80 0,14 1,23 1,47 0,08 20,8 15 7 37 20 1,46 15,38 0,84 0,79 37,84 3,17 2,80 Purissima – P 1,41 0,15 1,33 1,27 0,11 21,4 14 7 34 18 1,06 12,09 1,05 0,96 44,12 2,89 2,90 Purissima ‐ S 1,48 0,16 1,33 1,27 0,10 19,6 16 8 37 20 1,12 13,30 1,05 0,97 43,24 2,97 3,60 Ronk 1,52 0,16 1,36 0,98 0,09 20,3 17 13 44 22 1,12 15,11 1,39 1,27 36,36 3,04 3,40 Seča 1,86 0,20 1,57 0,98 0,11 15,5 16 8 46 22 1,19 14,27 1,60 1,44 43,48 3,63 4,00 Semedela ‐FM‐N 1,71 0,12 1,49 0,84 0,10 18,0 13 12 29 20 1,14 14,90 1,77 1,59 41,38 3,32 Semedela ‐FM‐O 1,71 0,12 1,32 1,05 0,12 20,2 16 13 46 28 1,29 11,00 1,26 1,13 26,09 3,15 Sermin BJ‐N 1,84 0,17 1,17 1,09 0,12 25,7 13 6 28 18 1,57 9,75 1,07 0,97 60,71 3,18 Sermin BJ‐0 1,61 0,19 1,45 0,88 0,10 21,9 15 17 38 25 1,11 14,50 1,65 1,48 50,00 3,25 Strunjan 1,45 0,17 1,36 0,90 0,10 16,0 14 12 34 22 1,07 13,60 1,51 1,36 50,00 2,98 3,60 Stran 88 od 301 Preglednica 34a: Foliarne analize sorte 'Istrska belica' z označbo pomanjkanja hranil po mejnih vrednostih IOC, izračunom razmerij med hranili in globalne prehrane ter oceno cvetenja in rodnosti v letu 2020 Lokacija in N P K Ca Mg B Mn Cu Fe Zn N/K K/Mg K/Ca K/ P/Fe Globalna Rodn. oznaka Ca+Mg prehrana Ocena % mg/kg Sveti Peter EF 1,44 0,15 1,10 1,76 0,12 13,3 15 16 44 28 1,31 9,17 0,63 0,59 34,09 2,69 4,30 Sveti Peter JF 1,31 0,14 1,45 0,91 0,10 17,1 17 32 52 31 0,90 14,50 1,59 1,44 26,92 2,90 Šempas ‐BT‐Č 1,60 0,18 1,33 1,60 0,13 12,6 65 86 83 36 1,20 10,23 0,83 0,77 21,69 3,11 2,80 Šempas ‐BT‐P 1,61 0,18 1,45 1,60 0,11 12,9 25 86 43 31 1,11 13,18 0,91 0,85 41,86 3,24 1,70 Šempas ‐BT‐S 1,55 0,16 1,65 1,01 0,13 14,5 41 66 48 30 0,94 12,69 1,63 1,45 33,33 3,36 2,00 Škocjan‐FK‐C 1,26 0,15 1,39 0,91 0,09 21,8 24 20 38 21 0,90 15,44 1,53 1,39 39,47 2,80 3,60 Škocjan‐FK‐P 1,36 0,13 1,16 1,47 0,11 14,7 27 44 40 28 1,17 10,55 0,79 0,73 32,50 2,65 3,60 Šmarje ‐ GC 1,50 0,12 0,65 1,86 0,16 14,1 18 11 58 26 2,31 4,06 0,35 0,32 20,69 2,27 5,20 Šmarje ‐ GP 1,53 0,13 0,86 1,49 0,16 17,8 15 11 45 23 1,78 5,38 0,58 0,52 28,89 2,52 5,20 Šempas ‐EK 1,69 0,09 0,91 2,27 0,16 11,0 23 38 74 27 1,86 5,69 0,40 0,37 12,16 2,69 Meje ‐ IOC > 1,5 > 0,1 > 0,8 > 1 > 0,10 > 19 > 10 > 4 > 1,69 > 7,2 > 0,72 > 0,65 > 2,4 > 14 > 20 < 2,06 < 8,8 < 0,88 < 0,80 > 3 Legenda: siromašna označen primanjkljaj glede na mejne vrednosti za dobro prehranjenost oljk Mednarodnega sveta za oljke (COI) siromašna dobro čezmerno označen presežek glede na mejne vrednosti za dobro prehranjenost oljk Mednarodnega sveta za oljke (COI) Opombe: *izračunano na podlagi mejnih vrednosti IOC (Mednarodnega sveta za oljke) z upoštevanjem ± 10 % odstopanja **seštevek spodnjih mejnih vrednosti NPK ***seštevek zgornjih mejnih vrednosti NPK JB – potaknjenci sorte 'Istrska belica' – Beneša PuC – cepljene sadike sorte 'Istrska belica' na sorti 'Črnica' – Purissima PuP – potaknjenci sorte 'Istrska belica' – Purissima PuS – cepljene sadike sorte 'Istrska belica' na sejancu – Purissima AK – potaknjenci sorte 'Istrska belica' na namakanih tleh – Bivje PP – cepljene sadike sorte 'Istrska belica' na sejancu – brez namakanja – Bivje GP – potaknjenci sorte 'Istrska belica' – Šmarje GC – cepljene sadike sorte 'Istrska belica' na sorti 'Črnica' – Šmarje MA – potaknjenci sorte 'Istrska belica' – Strunjan Stran 89 od 301 Glede na to, da si oljkarji pri določanju gnojilnih norm pomagajo z analizami tal, smo želeli preveriti, ali obstaja povezava med vsebnostjo hranil v tleh in stanjem prehranjenosti rastline. S pomočjo grafov in izračunov korelacije smo iskali povezavo med stanjem v tleh in v rastlini. Kot je bilo že prej omenjeno pri fosforju, smo ugotovili, da korelacije med hranili v tleh in v rastlini ni. Izjema je bila vsebnost magnezija (r = 0,68) in bora (r = 0,60), kjer je bilo zaznati srednje močno povezavo (0,50–0,80), vendar bi potrebovali večje število vzorcev, da bi to potrdili ali zavrgli. Na podlagi predvidevanj in literaturnih podatkov smo preverjali tudi povezavo med vsebnostjo dušika v tleh in vsebnostjo organske snovi in potrdili, da med njima obstaja povezava (r = 0,77), vendar bi bilo potrebno to preveriti še na večjem številu vzorcev. Pri podatkih foliarnih analiz smo glede na podatke iz literature o antagonizmu preverjali povezavo med posameznimi hranili in ugotovili samo negativno korelacijo med kalijem in kalcijem ter kalijem in magnezijem (r = – 0,59), ki delujeta kot antagonista. 4.1.3 Spremljanje oljčnega molja Na osemnajstih lokacijah smo tedensko (od 16. avgusta do 4. oktobra) spremljali napadenost plodov sorte 'Istrska belica' z oljčnim moljem (preglednice 35, 35a in 35b), marmorirano smrdljivko in poškodovanost semen zaradi drugih vzrokov. Preverjanja smo opravili večinoma v osmih terminih za skupno 143 vzorcev in 7.174 plodov. Po poškodovanosti je izstopal nasad s Sermina, kjer je bilo napadenih 16,8 % vseh opazovanih plodov, nekoliko manj pa v Seči (12,3 %) in v Grbcih (12,1 %). Tudi v letu 2019 in 2020 je po napadenosti izstopal nasad na Serminu (2019: 12,7 %, 2020: 25,8 %). Najmanj poškodovanih plodov z oljčnim moljem je bilo v nasadu v Kavaličih (1,8 %), Dekanih (3,5 %) ter v Baredih in Liminjanu (4,8 %). Ugotovili smo, da je bilo v letu 2020 največ poškodovanosti zaradi oljčnega molja. Kljub relativno velikemu številu poškodb zaradi marmorirane smrdljivke moramo poudariti, da so poškodbe zanemarljive in niso imele posledic na pridelek. Stran 90 od 301 Preglednica 35: Poškodovanost semena pri sorti 'Istrska belica' zaradi napada oljčnega molja na različnih lokacijah v letu 2021 čenja či če in Seva ča m vzor Grbci Osp Pivol Se Lokacija Baredi Beneša Bonini Dekani Kavali Krkav Liminjan Padna Ser Šmarje Truške Skupaj Mala Strunjan Sv.Peter Datum zdrave 27 10 23 3 13 34 25 25 10 37 38 12 13 22 23 17 28 332 smrdljivka* 2 12 8 8 6 17 12 4 9 5 16 5 13 7 3 8 12 147 oljk molj 4 1 3 1 2 0 4 1 0 4 4 2 5 5 3 2 0 41 prazne** 021 9 41 20 45 30 9 21 20 36 5 13 28 28 19 18 28 9 379 2 število prozorne*** 8. 5 0 4 0 5 7 0 2 4 4 3 3 4 5 7 3 12 68 16. skupaj 45 52 50 49 50 50 50 48 50 50 58 45 50 51 51 50 49 848 masa vseh plodov (g) 59,1 94,7 81,1 71,5 60,6 91,3 91,2 73,5 55,2 94,6 92,2 66,6 70,7 74,7 88,7 87,2 74,6 1327,7 masa ploda (g) 1,3 1,8 1,6 1,5 1,2 1,8 1,8 1,5 1,1 1,9 1,6 1,5 1,4 1,5 1,7 1,7 1,5 1,6 molj (%) 8,9 1,9 6,0 2,0 4,0 0,0 8,0 2,1 0,0 8,0 6,9 4,4 10,0 9,8 5,9 4,0 0,0 4,8 zdrave 27 5 27 0 13 39 29 13 8 13 39 24 14 5 27 23 22 33 328 smrdljivka* 4 18 7 7 6 18 11 2 8 9 6 14 4 9 14 29 8 9 183 oljk molj 5 7 3 5 4 1 3 2 8 4 6 5 9 7 5 7 6 0 87 prazne** 021 17 40 14 44 32 9 18 35 31 31 4 17 27 36 18 18 20 11 422 2 število prozorne*** 8. 1 1 7 1 3 2 1 1 3 2 1 4 0 2 0 1 1 5 36 23. skupaj 50 53 51 50 52 51 51 51 50 50 50 50 50 50 50 49 49 49 906 masa vseh plodov (g) 77,3 111 86,6 78,5 75,3 103 100 70,5 73,6 81,8 92,6 80,4 76,6 68,7 78,3 91,6 87,5 80,6 1513,8 masa ploda (g) 1,5 2,1 1,7 1,6 1,4 2,0 2,0 1,4 1,5 1,6 1,9 1,6 1,5 1,4 1,6 1,9 1,8 1,6 1,7 molj (%) 10,0 13,2 5,9 10,0 7,7 2,0 5,9 3,9 16,0 8,0 12,0 10,0 18,0 14,0 10,0 14,3 12,2 0,0 9,6 zdrave 32 4 27 0 3 36 31 34 11 16 44 34 12 13 29 19 22 41 367 smrdljivka* 7 9 8 12 5 8 8 21 8 7 5 10 9 7 10 9 4 5 152 oljk molj 5 7 11 1 8 0 4 4 8 3 1 3 12 7 3 7 4 2 90 prazne** 021 13 37 11 49 37 12 13 12 31 27 2 12 26 28 16 22 24 5 377 2 število prozorne*** 8. 0 2 1 0 2 2 2 0 1 4 3 2 0 2 2 2 0 2 27 30. skupaj 50 50 50 50 50 50 50 50 51 50 50 51 50 50 50 50 50 50 902 masa vseh plodov (g) 81,2 99,2 84,3 74,8 99,2 99,3 116,7 88,2 78,5 81,2 110,5 100,1 81,2 71,1 83,3 102,6 88,9 88,9 1629,2 masa ploda (g) 1,6 2,0 1,7 1,5 2,0 2,0 2,3 1,8 1,5 1,6 2,2 2,0 1,6 1,4 1,7 2,1 1,8 1,8 1,8 molj (%) 10,0 14,0 22,0 2,0 16,0 0,0 8,0 8,0 15,7 6,0 2,0 5,9 24,0 14,0 6,0 14,0 8,0 4,0 10,0 zdrave 36 14 29 5 18 42 35 18 14 14 42 29 ‐2 6 23 25 26 36 374 smrdljivka* 9 5 12 4 3 7 11 5 7 7 16 7 8 2 9 10 6 17 145 oljk molj 1 1 3 2 2 2 8 4 8 2 6 5 7 6 5 3 5 3 73 21 prazne** 13 34 15 43 30 6 9 25 27 33 2 14 46 37 19 22 18 11 404 število 20 prozorne*** 0 2 3 0 0 0 0 3 1 1 0 3 0 0 4 0 1 0 18 9.6. skupaj 50 51 50 50 50 50 52 50 50 50 50 51 51 49 51 50 50 50 905 masa vseh plodov (g) 77,8 79,9 76,1 82,6 69,1 96,2 117 78,8 80,2 73,9 113 94,4 94,3 61,8 80,6 109 89,7 87,1 1561,9 masa ploda (g) 1,6 1,6 1,5 1,7 1,4 1,9 2,3 1,6 1,6 1,5 2,3 1,9 1,8 1,3 1,6 2,2 1,8 1,7 1,7 molj (%) 2,0 2,0 6,0 4,0 4,0 4,0 15,4 8,0 16,0 4,0 12,0 9,8 13,7 12,2 9,8 6,0 10,0 8,0 8,1 Stran 91 od 301 Preglednica 35a: Poškodovanost semena pri sorti 'Istrska belica' zaradi napada oljčnega molja na različnih lokacijah v letu 2021 čenja či če in Seva ča m vzor Grbci Osp Pivol Se Lokacija Baredi Beneša Bonini Dekani Kavali Krkav Liminjan Padna Ser Šmarje Truške Skupaj Mala Strunjan Sv.Peter Datum zdrave 36 7 11 12 15 31 43 24 23 26 45 28 27 8 27 15 19 38 397 smrdljivka* 11 12 9 10 8 17 16 5 5 4 5 8 8 4 14 6 9 20 171 oljk molj 2 3 10 0 8 1 2 1 7 0 2 4 2 8 1 2 7 6 66 prazne** 10 39 32 38 28 16 4 22 20 21 0 14 21 34 23 33 24 12 391 021 število 2 prozorne*** 3 0 1 0 0 1 1 3 0 1 1 4 0 0 0 0 0 0 15 9. 13. skupaj 51 49 54 50 51 49 50 50 50 48 48 50 50 50 51 50 50 56 907 masa vseh plodov 98 96,4 86,2 90,7 65,1 94 113 75,9 73,1 76,4 106 92,8 81,7 55,1 80,7 116 82,8 93,3 1577,1 (g) masa ploda (g) 1,9 2,0 1,6 1,8 1,3 1,9 2,3 1,5 1,5 1,6 2,2 1,9 1,6 1,1 1,6 2,3 1,7 1,7 1,7 molj (%) 3,9 6,1 18,5 0,0 15,7 2,0 4,0 2,0 14,0 0,0 4,2 8,0 4,0 16,0 2,0 4,0 14,0 10,7 7,3 zdrave 41 10 27 6 15 30 31 15 15 10 48 19 19 2 23 25 24 32 360 smrdljivka* 9 10 15 5 5 5 6 7 16 6 15 11 14 18 8 8 6 12 176 oljk molj 1 3 11 1 8 3 2 0 2 15 1 1 5 15 4 0 5 7 84 prazne** 8 36 17 42 27 10 17 35 33 23 1 30 25 30 24 25 19 11 413 število 021 2 prozorne*** 0 1 1 1 0 3 0 1 1 1 0 0 1 3 0 0 0 0 13 9. skupaj 50 50 56 50 50 46 50 51 51 49 50 50 50 50 51 50 48 50 902 20. masa vseh plodov 94,5 105 100 104 87,8 108 126 94,8 94,5 97,5 119 101 103 85 93,7 120 94,8 91,6 1819,9 (g) masa ploda (g) 1,9 2,1 1,8 2,1 1,8 2,4 2,5 1,9 1,9 2,0 2,4 2,0 2,1 1,7 1,8 2,4 2,0 1,8 2,0 molj (%) 2,0 6,0 19,6 2,0 16,0 6,5 4,0 0,0 3,9 30,6 2,0 2,0 10,0 30,0 7,8 0,0 10,4 14,0 9,3 zdrave 31 4 24 6 9 33 38 18 20 15 44 24 17 5 28 29 28 21 373 smrdljivka* 2 10 10 8 6 3 11 7 11 10 11 10 12 13 15 2 9 10 160 oljk molj 0 7 4 0 7 0 2 4 4 2 2 6 6 11 3 0 2 1 61 prazne** 19 39 25 40 35 16 10 28 26 30 4 23 23 34 18 18 20 18 426 število 021 2 prozorne*** 0 0 3 4 0 1 0 0 1 2 0 0 4 0 2 2 0 1 20 9. skupaj 50 50 56 50 51 50 50 50 51 49 50 53 50 50 51 49 50 41 901 27. masa vseh plodov 103 118 115 131 104 118 153 132 106 110 130 121 116 110 109 133 120 95 2122,9 (g) masa ploda (g) 2,1 2,4 2,1 2,6 2,0 2,4 3,1 2,6 2,1 2,2 2,6 2,3 2,3 2,2 2,1 2,7 2,4 2,3 2,4 molj (%) 0,0 14,0 7,1 0,0 13,7 0,0 4,0 8,0 7,8 4,1 4,0 11,3 12,0 22,0 5,9 0,0 4,0 2,4 6,8 zdrave 35 9 9 3 15 26 36 26 25 38 40 30 10 5 19 21 17 12 364 smrdljivka* 15 10 11 8 5 12 5 5 12 11 12 13 4 18 10 3 3 4 161 oljk molj 1 4 2 4 10 0 5 3 1 0 3 1 6 8 4 0 3 1 56 prazne** 13 38 40 43 26 16 8 21 26 9 7 18 35 36 27 29 30 37 459 021 število . 2 prozorne*** 2 0 1 0 0 0 1 0 1 3 0 3 0 1 0 0 0 0 12 10 skupaj 51 51 52 50 51 42 50 50 53 50 50 52 51 50 50 50 50 50 903 4. masa vseh plodov 115 127 110 117 106 114 162 105 125 115 138 126 128 111 122 151 127 119 2219,5 (g) masa ploda (g) 2,3 2,5 2,1 2,1 2,1 2,7 3,2 2,1 2,4 2,3 2,8 2,4 2,5 2,2 2,4 3,0 2,5 2,4 2,5 molj (%) 2,0 7,8 3,8 8,0 19,6 0,0 10,0 6,0 1,9 0,0 6,0 1,9 11,8 16,0 8,0 0,0 6,0 2,0 6,2 Stran 92 od 301 Preglednica 35b: Poškodovanost semena pri sorti 'Istrska belica' zaradi napada oljčnega molja na različnih lokacijah v letu 2021 či če in Seva ča m Grbci Osp Pivol Se Datum Lokacija Baredi Beneša Bonini Dekani Kavali Krkav Liminjan Padna Ser Šmarje Truške Skupaj Mala Strunjan Sv.Peter skupno število 397 406 419 399 405 388 403 400 406 346 398 415 397 399 405 399 397 395 7.174 vseh plodov oljk smrdljivka* 59 86 80 62 44 87 80 56 76 54 75 89 64 84 87 70 53 89 1.295 število molj 19 33 47 14 49 7 30 19 38 26 25 29 49 67 30 22 34 20 558 prazne** 102 304 174 344 245 94 100 198 230 174 25 141 231 263 164 185 183 114 3,271 Prozorne*** 11 6 21 6 10 16 5 10 12 14 9 19 8 12 13 12 5 20 209 SKUPAJ masa ploda (g) 1,8 2,0 1,8 1,8 1,6 2,1 2,4 1,8 1,7 1,6 2,3 1,9 1,9 1,6 1,8 2,3 2,0 1,9 1,9 smrdljivka* (%) 14,9 21,2 19,1 15,5 10,9 22,4 19,9 14,0 18,7 15,6 18,8 21,4 16,1 21,1 21,5 17,5 13,4 22,5 18,1 molj (%) 4,8 8,1 11,2 3,5 12,1 1,8 7,4 4,8 9,4 7,5 6,3 7,0 12,3 16,8 7,4 5,5 8,6 5,1 7,8 Prazne** (%) 25,7 74,9 41,5 86,2 60,5 24,2 24,8 49,5 56,7 50,3 6,3 34,0 58,2 65,9 40,5 46,4 46,1 28,9 45,6 poškodovane (%) 33,2 84,5 57,8 91,2 75,1 30,2 33,5 56,8 69,0 61,8 14,8 45,5 72,5 85,7 51,1 54,9 55,9 39,0 56,3 Opombe: *Kot poškodbe zaradi smrdljivke so upoštevane že rahlo izražene vdolbinice, dejansko so bile vse poškodbe zanemarljive – pri hitrem pregledovanju skoraj neopazno **Koščica brez semenske osnove ali gnila ***Seme je v prerezu prozorno. naraščajoč delež poškodovanih plodov V letu 2021 smo ugotovili izjemno veliko število plodov s poškodovanimi semeni, na kar je najverjetneje vplivalo nihanje temperatur v času razvoja cvetnih organov. V nasadu Dekani je bilo kar 86,2 % praznih oziroma gnilih semen, v nasadu na Beneši pa 74,9 %, v nasadu v Padni pa le 6,3 %. Pri opazovanih sortah (‘Grignan’, 'Frantoio', 'Pendolino' in 'Picholine') v nasadu Šempeter smo ugotovili zelo veliko praznih oziroma gnilih semen, najslabše je bil ostanje pri sorti 'Pendolino', kjer je bilo 96,2 % plodov s praznimi oziroma gnilimi semeni (preglednica 36). Stran 93 od 301 Preglednica 36: Poškodovanost plodov in semena in pri sortah ‘Grignan’, 'Frantoio', 'Pendolino' in'Picholine' v introdukcijsko‐kolekcijskem nasadu Šempeter v letu 2021 čenja 01 02 an’ vzor gn an’ an’ holine' gn gn ic Skupaj 'Gri 'Frantoio' 'Pendolino' 'P 'Gri 'Gri Datum število vseh plodov 105 100 100 109 103 110 627 masa vseh plodov (g) 237,2 271,4 298,0 165,9 112,2 230,1 1314,66 masa ploda (g) 2,3 2,7 3,0 1,5 1,1 2,1 2,1 smrdljivka 12 13 12 21 37 23 118 21 smrdljivka (%) 11,4 13,0 12,0 19,3 35,9 20,9 18,8 20 število rezanih plodov 55 50 50 59 53 60 327 9. primerno seme 5 11 22 11 0 12 61 20. primerno seme (%) 9,1 22,0 44,0 18,6 0,0 20,0 18,7 prazne* 50 37 24 48 53 48 260 prozorna** 0 0 4 0 0 0 4 molj 0 2 0 0 0 0 2 molj ( %) 0,0 4,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 število vseh plodov 108 102 104 115 111 137 677 masa vseh plodov (g) 252,0 301,4 333,6 203,9 128,2 285,3 1504,4 masa ploda (g) 2,3 3,0 3,2 1,8 1,2 2,1 2,2 smrdljivka 12 22 13 12 55 26 140 21 smrdljivka (%) 11,1 21,6 12,5 10,4 49,5 19,0 20,7 20 število rezanih plodov 58 52 54 65 56 87 372 9. primerno seme 7 14 21 5 1 1 49 27. primerno seme (%) 12,1 26,9 38,9 7,7 1,8 1,1 13,2 prazne* 51 30 27 60 54 84 306 prozorna** 0 6 5 0 0 0 11 molj 0 2 1 0 1 2 6 molj ( %) 0,0 3,8 1,9 0,0 1,8 2,3 1,6 Opomba: *prazne – koščice brez semenske osnove ali gnila ** prozorna – seme je v prerezu prozorno Stran 94 od 301 Preglednica 36a: Poškodovanost plodov in semena in pri sorti Istrska belica v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Šempeter v letu 2021 čenja 01 02 an’ vzor gn an’ an’ holine' gn gn ic Skupaj 'Gri 'Frantoio' 'Pendolino' 'P 'Gri 'Gri Datum število vseh plodov 52 50 52 50 52 63 319 masa vseh plodov (g) 120,4 143,9 155,1 89,7 58,4 150,3 717,8 masa ploda (g) 2,3 2,9 3,0 1,8 1,1 2,4 2,3 smrdljivka 9 7 9 5 24 29 83 smrdljivka (%) 17,3 14,0 17,3 10,0 46,2 46,0 26,0 1.2 število rezanih plodov 52 50 52 50 52 63 319 10 primerno seme 15 15 21 6 0 7 64 4. primerno seme (%) 28,8 30,0 40,4 12,0 0,0 11,1 20,1 prazne* 35 34 28 44 50 53 244 prozorna** 0 0 0 0 0 1 1 molj 2 1 3 0 2 2 10 molj ( %) 3,8 2,0 5,8 0,0 3,8 3,2 3,1 število vseh plodov 52 50 50 50 50 51 303 masa vseh plodov (g) 125,4 162,6 176,6 96,8 64,8 116,0 742,1 masa ploda (g) 2,4 3,3 3,5 1,9 1,3 2,3 2,4 smrdljivka 20 5 16 14 0 11 66 smrdljivka (%) 38,5 10,0 32,0 28,0 0,0 21,6 21,8 21 število rezanih plodov 52 50 50 50 50 51 303 10. primerno seme 10 12 16 3 1 2 44 11. primerno seme (%) 19,2 24,0 32,0 6,0 2,0 3,9 14,5 prazne* 42 38 34 45 46 48 253 prozorna** 0 0 0 0 0 0 0 molj 0 0 0 2 3 1 6 molj ( %) 0,0 0,0 0,0 4,0 6,0 2,0 2,0 Preglednica 36b: Poškodovanost plodov in semena in pri sorti Istrska belica v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Šempeter v letu 2021 ‐01 ‐02 ' o ian' oi čenja gn ian' ian' holine' Datum gn gn ic Skupaj vzor 'Gri 'Frant 'P 'Gri 'Gri 'Pendolino' število vseh plodov 317 302 306 324 316 361 1926 masa vseh plodov (g) 735,0 879,2 963,2 556,2 363,6 781,7 4278,9 masa ploda (g) 2,3 2,9 3,1 1,7 1,2 2,2 2,2 smrdljivka 53 47 50 52 116 89 407 smrdljivka (%) 16,7 15,6 16,3 16,0 36,7 24,7 21,1 J število rezanih plodov 217 202 206 224 211 261 1321 primerno seme 37 52 80 25 2 22 218 SKUPA primerno seme (%) 17,1 25,7 38,8 11,2 0,9 8,4 16,5 prazne* 178 139 113 197 203 233 1063 prozorna** 82,0 68,8 54,9 87,9 96,2 89,3 80,5 molj 0 6 9 0 0 1 16 molj ( %) 2 5 4 2 6 5 24 število vseh plodov 0,9 2,5 1,9 0,9 2,8 1,9 1,8 Opomba: *prazne – koščice brez semenske osnove ali gnila **prozorna – seme je v prerezu prozorno Stran 95 od 301 4.1.3.1 Tehnološki poskus preverjana učinkovitosti fitofarmacevstkih sredstev pri zatiranju oljčnega molja pri sorti 'Istrska belica' (2019–2021) Tako kot v prejšnjem letu smo tudi leta 2021 na lokaciji Sermin v nasadu 'Istrske belice' nadaljevali s tehnološkim poskusom, s katerim smo preverjali učinkovitost sredstev Lepinox Plus in Delegate 250 WG. Lepinox Plus je selektiven insekticid na podlagi mikroorganizmov za zatiranje gosenic iz rodu Lepidoptera. Za uspešno delovanje sredstva morajo gosenice zaužiti sredstvo na rastlini: priporočljivo je tretiranje v zgodnjih razvojnih fazah ličink (I ali II). Po zaužitju letalnega odmerka sredstva se ličinke prenehajo prehranjevati, vendar so lahko še nekaj dni po tretiranju žive. Takoj po zaužitju letalnega odmerka se gosenice premikajo počasneje, postanejo razbarvane, tik pred smrtjo se skrčijo in počrnijo. Delegate 250 WG je insekticid s širokim spektrom delovanja na škodljive žuželke. Uporablja se kot želodčni in dotikalni (kontaktni) insekticid za zatiranje mladih ličink žuželk, takoj ko se izležejo in se aktivno hranijo. Nima sistemičnih lastnosti in ga rastlina ne vsrka. Aktivna snov – spinetoram nastaja biološko pri fermentaciji bakterije Saccharopolyspora spinosa. Tehnološki poskus je zajemal 4 vrste v nasadu oz. 36 dreves, ki so vključevala tri različne naključno razporejene obravnave. Poskusno enoto znotraj vrste so predstavljala tri zaporedna drevesa v vrsti. Obravnave so bile:  1. obravnavanje – Kontrola – škropljenje proti oljčnemu molju ni bilo opravljeno;  2. obravnavanje – Lepinox Plus – škropljenje je bilo opravljeno pred odpiranjem socvetij;  3. obravnavanje – Lepinox Plus + Delegate 250 WG – škropljenje je bilo opravljeno pred opiranjem socvetij z Lepinox Plus in z Delegatom 250 WG v času, ko so bili plodiči v velikosti poprovega zrna. Škropljenje s sredstvom Lepinox Plus je bilo opravljeno 4. 6. 2021 (v letu 2020: 18. 5. 2020; v letu 2019: 3. 6. 2019), škropljenje s sredstvom Delegate 250 WG pa je bilo opravljeno 23. 6. 2021 (v letu 2020: 12. 6. 2020; v letu 2019: 26. 6. 2019) v skladu z navodili na deklaraciji. V času izvajanja poskusa smo dinamiko leta oljčnega molja tedensko spremljali s feromonsko vabo (Supertrack ala, Serbios srl), ki je bila nameščena 19. 4. 2021 (slika 24). Spremljane oljčnega molja je potekalo do dne 28. 6. 2021. S spremljanjem oljčnega molja in izvedbo poskusa smo v letu 2021 predčasno zaključili zaradi intenzivnega trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov, ki je popolnoma zdesetkalo pridelek. Zaradi navedenega in zagotavljanja primernega števila podatkov za nadaljnjo statistično verodostojnost bomo s poskusom nadaljevali tudi v letu 2022. Stran 96 od 301 Maksimalna temperatura (°C), količina padavin (mm) in ulov oljčnega molja v letu 2021 35,0 250,0 30,0 200,0 moljev 25,0 čnih (°C) 150,0 20,0 (mm) olj 15,0 100,0 padavin odraslih Temperatura 10,0 50,0 čina 5,0 Koli ulovljenih 0,0 0,0 Število 29.12.2020 12.01.2021 26.01.2021 09.02.2021 23.02.2021 09.03.2021 23.03.2021 06.04.2021 20.04.2021 04.05.2021 18.05.2021 01.06.2021 15.06.2021 29.06.2021 13.07.2021 27.07.2021 10.08.2021 24.08.2021 07.09.2021 21.09.2021 05.10.2021 19.10.2021 Datum Količina padavin (mm) Max T (°C) Let oljčnega molja Slika 24: Maksimalna temperatura (°C), količina padavin (mm) in ulov odraslih osebkov oljčnega molja v letu 2020 na lokaciji Sermin V preglednici 37 so zbrani podatki za leto 2021, ki pa so zaradi intenzivnega trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov zelo pomanjkljivi. Več podatkov je navedenih v Prilogi 8. Stran 97 od 301 Preglednica 37: Spremljanje prisotnosti oljčnega molja na plodovih izbranih dreves ) ) so Delež odpadlih plodov glede na ih (kg Delež odpadlih plodov glede na pridelek v (% a (%) lih skupno maso odpadlih plodov je (kg) ovan sto katerih čec ov evesa br elek na lod d dr avan jaj n škod ost p odpad ) ) o tna (%) pri rav p socvetij čev, (% (%) j (%) (%) (% (%) ovan di so (%) o masa lj ha lj ha Oznaka Ob Prerez pl pri na Mo Mo Število ila Mu Drugo Ocenjen Skupa Mu Drugo Poškod b Delež Skup 2 Lepinox Plus 15 33,11 48 / / / / / / / / / / 14 Lepinox Plus 4 17,53 60 / / / / / / / / / / 26 Lepinox Plus 5 15,65 46 / / / / / / / / / / 35 Lepinox Plus 8 32,98 64 / / / / / / / / / / 5 Lepinox Plus + Delegate 250 WG 5 14,88 24 / / / / / / / / / / 17 Lepinox Plus + Delegate 250 WG 9 26,07 40 / / / / / / / / / / 20 Lepinox Plus + Delegate 250 WG 4 15,1 26 / / / / / / / / / / 32 Lepinox Plus + Delegate 250 WG 2 11,36 62 / / / / / / / / / / 8 Kontrola 5 40,85 48 / / / / / / / / / / 11 Kontrola 9 46,71 48 / / / / / / / / / / 23 Kontrola 8 39,68 46 / / / / / / / / / / 29 Kontrola 4 16,67 72 / / / / / / / / / / Stran 98 od 301 4.1.3.2 Preučevanje pojava sušenja in odpadanja plodov sorte 'Istrske belice' v letu 2021 na območju Slovenske Istre V letu 2021 je zaradi spomladansko‐poletnega temperaturnega stresa, ki ga je oljka doživela v času razvoja brstov, poganjkov, cvetov in oplodnje, prišlo do neobičajnega intenzivnega trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov. V ta namen je bila narejena obsežna analiza meteoroloških parametrov in sušenja in odpadanja plodov sorte 'Istrske belice' na območju Slovenske Istre. Analiza meteoroloških podatkov Če je letnik 2020 zaznamovala izjemno majhna količina padavin v zimsko‐spomladanskem času (januar–maj 2020: Slovenska Istra – 107 mm; Goriška brda – 254 mm) ter obilna in enakomerna razporejenost padavin v poletnih mesecih (junij–avgust 2020: Slovenska Istra – 349 mm; Goriška brda – 521 mm), pa je letnik 2021 zaznamoval popolnoma drugačen temperaturni in padavinski scenarij (slika 25). Slika 25: Dinamika povprečna dnevne temperature zraka (°C) in količine padavin (mm) v letu 2021 na območju Slovenske Istre V letu 2021 (slika 26) so visoke temperature v februarju in marcu spodbudile zgodnji vstop oljk v vegetacijo. Tako smo že konec marca zabeležili začetek razvoja cvetnih brstov, ki pa je bil zaradi izrazitega mraza v začetku aprila, ko so se 6. in 7. aprila 2021 po celi Evropi temperature občutno znižale, prekinjen. Ponoven temperaturni stres so oljke doživele v po cvetenju pri prehodu iz dalj časa trajajočega hladnega vremena (deževen in hladen maj) v vročinski val. Če oljka v prvih razvojnih fazah doživi stres zaradi okoljskih dejavnikov, lahko pride do intenzivnega trebljenja plodičev. Trebljenje plodičev v prvi fazi razvoja plodov, za katero je značilna hitra delitev celic in pospešena rast embria (semena), je naraven pojav, ki se praviloma zaključi s trdenjem koščice. Z naravnim trebljenjem oljka skuša obdržati najboljše plodove in na ta način zmanjšati tveganje izgube semena zaradi napada škodljivcev ali bolezni oz. nepredvidenih meteoroloških pojavov, hkrati pa uravnotežiti rodnost posameznega drevesa v danih rastnih pogojih. Stran 99 od 301 Slika 26: Primerjava povprečna dnevne temperature zraka (°C) v letu 2021 z dolgoletnim povprečjem dnevne temperature zraka (°C) od 1991 do 2020 na območju Slovenske Istre Stran 100 od 301 Poleg temperaturnega stresa je oljko v letu 2021 obremenil tudi sušni stres. Izjemno visoke temperature v mesecu juniju, juliju in prvi polovici avgusta (povprečna maksimalna temperatura nad 30 °C) so kljub obilnim padavinam v zimsko‐spomladanskih mesecih (januar–maj 2021: Slovenska Istra – 349 mm; Goriška brda – 407 mm) in relativno visoki količini padavin v poletnih mesecih (junij–avgust 2020: Slovenska Istra – 162 mm; Goriška brda – 152 mm) vplivale na povečano evapotranspiracijo in negativno vodno bilanco (slika 27) v času od junija do novembra, ki je oljke vidno in intenzivneje obremenila s sušnim stresom v času sinteze in akumulacije olja (v avgustu in v prvi polovici septembra). Vodna bilanca po mesecih za leto 2021 100,0 50,0 (mm) 0,0 bilanca ‐50,0 dnaoV ‐100,0 ‐150,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Mesec Slika 27: Vodna bilanca (mm) za leto 2021 za območje Slovenske Istre (največji primanjkljaj vode v mesecu juniju) Vpliv vodnega primanjkljaja v avgustu in v prvi polovici septembra je bilo tako moč prepoznati v intenzivnemu odpadanju nepopolno razvitih plodov in posledično manjši količini pridelka na drevo (kg/drevo), ne pa tudi v deležu olja na suho snov v času obiranja pridelka. Zaradi manjšega števila plodov na drevo, ki je bilo tako posledica intenzivnega trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov (posledica napak v razvoju cvetnih organov zaradi izrazitega nihanja temperatur v daljšem času pred cvetenjem) kot tudi sušnega stresa v času sinteze in akumulacije olja, je bilo dozorevanje oljk zgodnejše. Tako smo v letu 2021 zelo zgodaj pridelali majhno količino oljk na drevo z izjemno visokim izplenom olja. Pri tem je potrebno poudariti, da so bile skupne količine pridelanega olja v nekaterih primerih namakanih oljk tudi od 70 do 90 % večje kot pri nenamakanih oljkah in sicer na račun večje količine pridelka oljk na drevo. Na kakovost in končno količino pridelanega oljčnega olja pa je poleg izjemnih vremenskih razmer imela prav gotovo tudi vpliv oljčna muha, katere populacija in aktivnost se je povečala s skokovitim padcem povprečnih dnevnih temperatur zraka in evpotranspiracije konec meseca avgusta. Upad populacije Stran 101 od 301 oljčne muhe smo zaznali šele ob koncu novembra, ko se oljčna muha zaradi padca temperatur pod prag 8°C ni več pojavila. Analiza stanja plodov v obdobju 12. 7.–2. 8. 2021 V letu 2021 smo bili priča nenavadnemu sušenju in odpadanju plodičev oljke, ki je bila posledica neugodnih vremenskih razmer v prvi polovici leta. Z željo, da bi preučili vpliv izrednih vremenskih razmer na stanje oljk, smo v obdobju od 12. 7. do 2. 8. 2021 na 16 lokacijah v Slovenski Istri tedensko vzorčili po 100 plodov sorte 'Istrska belica'. Vzorčeni plodovi so bili na prvi pogled zdravi, vendar smo po 24 urah hranjenja v hladilniku opazili, da so se nekateri izmed njih obarvali rjavo. V preglednici 38 je predstavljen delež rjavih plodov glede na lokacijo in čas vzorčenja. Preglednica 38: Spremljanje prisotnosti oljčnega molja na plodovih izbranih dreves Lokacija Delež rjavih plodov (%) Datum vzorčenja 12. 7. 2021 19. 7. 2021 26. 7. 2021 Lokacija Baredi A 2 5 1 Baredi G 2 14 4 Beneša V 3 18 3 Bonini 6 14 2 Čentur 2 2 1 Dekani 18 12 1 Kolomban 13 26 0 Liminjan 3 2 0 Mala Seva 44 22 2 Markovec 17 8 2 Padna 4 0 0 Pobegi 2 10 1 Semedela 12 6 2 Srgaši 0 4 0 Sv. Peter 19 4 3 Školarice 7 8 9 Povprečje 9,6 9,7 1,9 Standardni odklon 11,2 7,5 2,2 Ob pričetku vzorčenja je bil povprečen delež rjavih plodov v vzorcu 9,35 %. Delež se je z vzorčenji zmanjševal do 2. 8. 2021, ko nismo več opazili rjavih plodov (slika 28). Takrat smo že opazili, da je koščica otrdela in običajno se v tej fenofazi tudi konča trebljenje plodičev. Vse rjave plodove smo prerezali, da bi pregledali stanje semena. Ugotovili smo, da so imeli vsi rjavi plodovi prazno rjavo koščico brez semena, kar nakazuje na nepopolno oploditev oziroma nepopoln razvoj ploda. Stran 102 od 301 Slika 28: Delež rjavih plodov (%) glede na datum vzorčenja v obdobju 12.7. do 2.8.2021 Analiza stanja semena v koščici v obdobju v obdobju 2. 8.–27. 9. 2021 Od 2. 8. 2021 dalje smo vse vzorčene plodove sorte 'Istrska belica' prerezali in preverili stanje semena v koščici. Prerezali smo 100 plodov, ki smo jih tedensko vzorčili na 16 lokacijah v Slovenski Istri. S pregledovanjem plodov smo pričeli 2. 8. in zaključili 27. 9. 2021. Plodove smo glede na stanje koščice oz. semena razdelili v pet kategorij:  Endosperm: v koščici (leseni endokarp) sta vidna semenski ovoj in endosperm.  Prazna koščica: v koščici (leseni endokarp) je opazen zdrav semenski ovoj, vendar endosperm/embrij nista prisotna.  Prisoten embrij: v koščici (leseni endokarp) je zdrava semenska zasnova bele barve z razvitim embrijem.  Rjavo seme: v koščici (leseni endokarp) je prisoten semenski ovoj obarvan rjavo, kar nakazuje na poškodbe semenske zasnove. V koščici ni prisotnega embrija.  Molj: Notranjost koščice (leseni endokarp) je poškodovana zaradi oljčnega molja in zato ni mogoče oceniti stanja semena. Na sliki 29 so predstavljene povprečne vrednosti vseh lokacij spremljanja. V začetku (2. 8. 2021) lahko vidimo, da je bilo nekaj manj kot 44 % plodov z endospermom v koščici (leseni endokarp), tistih s prisotnim embrijem je bilo 10 %, okrog 23 % plodov pa je imelo rjavo seme ali prazno koščico. Vidna korelacija je med štirimi kategorijami (slika 29). Endosperm in prisotnost embrija negativno korelirata: ‐ delež plodov z endospermom se z datumom vzorčenja zmanjšuje s 44 % na 2 %, ‐ delež plodov z zdravim embrijem pa se povečuje z 10 % na 38 %. Prav tako negativno korelirata kategoriji plodov z rjavim semenom in plodov s prazno koščico: ‐ delež plodov s prazno koščico se z datumom vzorčenja najprej povečuje do 41 % in nato pade na 10 %, ‐ delež plodov z rjavim semenom pa sprva pada do 11 % in nato naraste do 39 %. Stran 103 od 301 Prve poškodbe semen zaradi molja smo zasledili 6. 9. 2021, največ pa jih je bilo 13. 9. 2021 (16 %). Slika 29: Ocena stanja semena v koščici v obdobju 2. 8.–27. 9. 2021 Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da se endosperm (hranilno tkivo) v koščici porabi za razvoj embrija. Ta proces se prične takoj po otrditvi koščice. Iz praznih koščic, ki jih opazimo po otrdelosti koščice, se ne razvije embrij, semenski ovoj pa prične rjaveti. Pred otrdelostjo koščice lahko že opazimo razvit semenski ovoj, ki je v zdravih plodovih zelene barve. Znotraj semenskega ovoja je opazen endosperm v obliki prozornega gela oziroma tekočine. Po lignifikaciji koščice se prične pospešen razvoj embrija. Tekoči endosperm otrdi in tvori se bela prevleka znotraj semenskega ovoja, istočasno se zaključi razvoj embrija, ki je sestavljen iz dveh kotiledonov (zametki kličnih listov), hipokotila (steblo) in radikule (zametki korenine). Semena, ki v sebi nimajo endosperma, ne morejo razviti embrija. Doseženi kazalniki: 1 delno izveden tehnološki poskus »Učinkovitost sredstva Lepinox Plus in Delegate 250 WG pri zaščiti oljk pred oljčnim moljem«. 2 ovrednoteni meteorološki parametri (maksimalna in minimalna temperatura, padavine, omočenost lista, evapotranspiracija 3 analiza tal za 7 vzorcev; 4 izvedene foliarne analize za 37 vzorcev; 5 obdelani podatki o rodnosti; 6 obsežna analiza meteoroloških parametrov ter sušenja in odpadanja plodov sorte 'Istrska belica' na območju Slovenske Istre; Stran 104 od 301 7 izvedeno spremljanje napadenosti plodov sorte 'Istrska belica' z oljčnim moljem in marmorirano smrdljivko ter poškodovanosti semen zaradi drugih vzrokov. Preverjanje je bilo izvedeno v osmih terminih na 14 lokacijahi za skupno 143 vzorcev. Sklepi Rezultati analiz listov in tal so pokazali, da vsebnost fosforja v tleh ni povezana z vsebnostjo fosforja v rastlini. Čeprav je bilo ugotovljeno, da so tla slabo založena s fosforjem, v rastlini tega ni primanjkovalo. Tudi vsebnost bora v tleh ni bila povezana z vsebnostjo bora v listih – čeprav je založenost tal z borom v večini nasadov ekstremna, so foliarne analize v večini nasadov pokazale pomanjkanje bora v listih. Leto 2021 so zaznamovale visoke temperature v februarju in marcu, ki so spodbudile zgodnji vstop oljk v vegetacijo. Tako smo že konec marca zabeležili začetek razvoja cvetnih brstov, ki pa je bil zaradi izrazitega mraza v začetku aprila, ko so se 6. in 7. aprila 2021 po celi Evropi temperature občutno znižale, prekinjen. Izrazito nihanje temperatur v daljšem časovnem obdobju pred cvetenjem je v letu 2021 povzročilo napake v razvoju cvetnih organov. Posledica je bila intenzivno odpadanje poškodovanih plodičev in zelo majhni pridelki. Na nekaterih lokacijah in sortah skorajda ni bilo plodov. Zaradi intenzivnega trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov, ki je popolnoma zdesetkalo pridelek, je bil poskus spremljanja oljčnega molja v letu 2021 predčasno zaključen. Zaradi zagotavljanja primernega števila podatkov za nadaljnjo statistično verodostojnost bomo s poskusom nadaljevali tudi v letu 2022. Na podlagi tedenskega spremljanja napadenosti plodov sorte 'Istrska belica' z oljčnim moljem in marmorirano smrdljivko ter poškodovanosti semen zaradi drugih vzrokovsmo ugotovili, da je tudi v letu 2021 po poškodovanosti z oljčnim moljem izstopal nasad iz Sermina. Najmanj poškodovanih plodov z oljčnim moljem je bilo v nasadih v Kavaličih, Dekanih, Baredih in Liminjanu. Na podlagi triletnih rezultatov smo ugotovili, da je bilo največ poškodovanosti zaradi oljčnega molja v letu 2020. Kljub relativno visokim vrednostim poškodb marmorirane smrdljivke moramo poudariti, da so poškodbe zanemarljive in niso imele posledic na pridelek. Stran 105 od 301 4.2 UGOTAVLJANJE USTREZNE TEHNOLOGIJE ZA PRIDELAVO DRUGIH SORT 4.2.1 Morfološko in agronomsko vrednotenje sort 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino', 'Picholine' in 'Grignan' na terenu V obstoječih kolekcijsko‐introdukcijskih nasadih Purissima in Šempeter ter na terenu so zasajene tako domače kot tuje registrirane sorte, za katere se je v okviru dosedanjih strokovnih nalog že ugotavljalo primernost pridelave, vendar v premajhnem obsegu, da bi se lahko na podlagi teh podatkov pripravili končni zaključki o primernosti intenzivnega širjenja v proizvodne nasade. Namen te naloge je preučitev nekaterih zanimivih registriranih sort in ugotovitev primernosti za širjenje v proizvodne nasade ter tehnologije za posamezno sorto. 4.2.1.1 Opazovanje na terenu V letu 2021 smo opazovali sorte 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino' in 'Picholine'. Na podlagi zbranih podatkov smo pripravili zaključke o primernosti intenzivnega širjenja v proizvodne nasade. Opazovanja v introdukcijsko‐kolekcijskih nasadih za izbrane sorte so bila nadgrajena z opazovanji na terenu. 4.2.1.2 Spremljanje fenofaz Fenofaze za sorte 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino' in 'Picholine' smo spremljali v okviru naloge 2.2 v nasadu Purissima, sorte 'Frantoio', ‘Grignan’, 'Pendolino' in 'Picholine' v okviru naloge 2.2 pa v nasadu Šempeter. Na obeh lokacijah smo imeli za primerjavo sorti 'Leccino' in 'Istrska belica'. Glede na to, da je med obema lokacijama med sortami od enega do pet dni razlike, predvidevamo, da ima sorta ‘Grignan’ najzgodnejši vrh cvetenja (preglednica 39), najkasnejši vrh (kar pet dni za sorto ‘Grignan’ pa je imela sorta 'Pendolino'. V 2021 je bil pridelek oljk v Šempetru majhen, nekatere sorte pa so ostale brez pridelka. Barvanje in dozorevanje je bilo na drevesih z malo pridelka hitrejše. V obeh nasadih sta se najprej začeli barvati sorti 'Frantoio' in 'Pendolino', v istem času pa tudi sorta 'Leccino' na Purissimi, medtem ko v Šempetru ta sorta ni obrodila (preglednica 40). V nadaljevanju je začela v Šempetru z barvanjem sorta ‘Grignan’, nato 'Picholine' in nazadnje 'Istrska belica', na Purissimi pa najprej 'Coratina', zatem 'Picholine', 'Oblica' in nazadnje 'Istrska belica'. Stran 106 od 301 Preglednica 39: Termini cvetenja izbranih sort v nasadu Purissima in primerjalno v nasadu Šempeter v letu 2021 junij jan jan svetenja cvetenja cvete ega Sorta/akcesija st cvetenja ega cvetenja ln vno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 cvete nzi četek Vrh a celotn a po Za Konec Inte Dolžin Dolžin Purissima 'Coratina' 3,9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 11 16 11 5 'Frantoio' 4,7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 3 8 13 11 5 'Istrska belica' 4,6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 5 10 15 11 4 'Leccino' 4,8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 6 9 14 9 3 'Oblica' 5,2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 16 10 5 'Pendolino' 5,5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 10 16 13 6 'Picholine' 5,5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2 8 14 13 5 Šempeter 'Frantoio' 4,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 13 18 10 4 ‘Grignan’ 5,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 8 14 11 5 ‘Grignan’ ‐ 01 6,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 8 14 11 5 ‘Grignan’ ‐ 02 5,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 8 14 11 5 'Istrska belica' 4,1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 14 8 3 'Leccino' 2,3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 7 11 15 9 3 'Pendolino' 6,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 9 13 18 10 4 'Picholine' 5,3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 4 9 14 11 5 Legenda: vrh cvetenja dolžina polnega cvetenja dolžina cvetenja Stran 107 od 301 Preglednica 40: Dozorevanje izbranih sort v nasadu Purissima in primerjalno v nasadu Šempeter v letu 2021 Purissima Sorta/akcesija September Oktober November 'Coratina' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Frantoio' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Frantoio' (mlada drevesa) 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Istrska belica' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Leccino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Oblica' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Pendolino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Picholine' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 Šempeter Sorta/akcesija September Oktober November 'Frantoio' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ‘Grignan’ 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ‘Grignan’‐01 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 ‘Grignan’‐02 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Istrska belica' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Leccino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Pendolino' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 'Picholine' 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 Opomba: Sorta 'Leccino' v nasadu Šempeter ni obrodila Legenda: začetek barvanja (prvič, ko je X‐X‐2, do prvič, ko je X‐3‐X) vijolično dozorevanje (prvič, ko je X‐3‐X, do zadnjič, ko je X‐3‐X) črno dozorevanje (prvič, ko je X‐4‐X, do zadnjič, ko je X‐4‐X) Stran 108 od 301 4.2.1.3 Spremljanje oploditve V nasadu Purissima smo spremljali oploditev šestnajstih sort, sorto 'Itrana' pa smo opazovali v nasadu na Ronku, ker je v nasadih Purissima in Šempeter ni. V nasadu Šempeter smo spremljali oploditev treh domačih sort ('Buga', 'Črnica' in 'Drobnica'), sorte 'Grignian', ki je v nasadu na Purissimi ni, ter treh sort s seznama A sadnega izbora ('Istrska belica', 'Leccino' in 'Maurino'). V letu 2021 je bila oploditev slabša (povprečje 1,5 %) kot zadnja tri leta (2020 – 2,8 %, 2019 – 2,6 %, 2018 – 4,0 %) (preglednica 41, slika 30). Najbolje se je oplodila sorta 'Maurino' v nasadu Purissima (4,4 % – dobra oploditev po metodologiji Javne službe v oljkarstvu: »Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk«), za njo sorta 'Arbequina' (3,0 % – srednja) in 'Leccio del corno' (2,9 % – srednja). V nasadu Šempeter je bila oploditev slaba – pri vseh šestih sortah, ki smo jih opazovali v obeh nasadih, je bila oploditev slabša kot v nasadu Purissima. Le pri sorti 'Maurino' je bila oploditev srednja (2,4 %), pri ostalih pa slaba (manj kot 1,5 %). Manj kot 0,5‐odstotno oploditev sta imeli dve sorti iz Purissime ('Črnica' in 'Štorta') in štiri sorte iz Šempetra (‘Grignan’, 'Istrska belica', 'Leccino' in 'Črnica'). Tako kot prejšnja leta je bila boljša oploditev pri sortah 'Maurino', 'Leccio del corno' in 'Arbequina'. Stran 109 od 301 Preglednica 41: Intenzivnost cvetenja in podatki o oploditvi izbranih sort v letu 2021 Sorta Lokacija v . ov lij cvetij cvet (%) m) m) m) (c (c (c socvetje Intenzivnost Št. brstov/ socvetje Št. plodov/ cveenja. (1–6) Skupna dolžina Skupna dolžina Št. plodov/cm Oploditev Skupno št. so Skupno št. brsto poganjkov v poganjkov – ju Št. brstov na dolžino Skupno št. plod 'Maurino' Purissima 3,4 250 2667 10,7 552 4,8 118 694 0,17 0,47 4,42 'Arbequina' Purissima 4,9 253 3324 13,1 393 8,5 101 435 0,23 0,40 3,04 'Leccio del corno' Purissima 2,9 258 3688 14,3 352 10,5 105 393 0,27 0,41 2,85 'Maurino' Šempeter 5,3 289 4202 14,5 571 7,4 100 515 0,19 0,35 2,38 'Picholine' Purissima 5,5 185 2696 14,6 329 8,2 60 394 0,15 0,32 2,23 'Pendolino' Purissima 5,5 270 4283 15,9 332 12,9 93 552 0,17 0,34 2,17 'Leccione' Purissima 6,0 204 3526 17,3 454 7,8 66 547 0,12 0,32 1,87 'Leccino' Purissima 4,8 199 2634 13,2 363 7,3 48 488 0,10 0,24 1,82 'Istrska belica' Purissima 4,6 199 2466 12,4 423 5,8 44 545 0,08 0,22 1,78 'Drobnica' Purissima 3,1 172 2809 16,3 443 6,3 49 547 0,09 0,28 1,74 'Coratina' Purissima 3,9 183 2339 12,8 425 5,5 40 471 0,09 0,22 1,71 'Frantoio' Purissima 4,7 167 3266 19,6 423 7,7 50 551 0,09 0,30 1,53 'Mata' Purissima 4,7 202 4120 20,4 342 12,0 57 385 0,15 0,28 1,38 'Itrana' Ronk 4,6 197 3106 15,8 334 9,3 37 381 0,10 0,19 1,19 'Drobnica' Šempeter 5,5 198 3156 15,9 452 7,0 36 456 0,08 0,18 1,14 'Buga' Purissima 5,5 187 3224 17,2 394 8,2 35 445 0,08 0,19 1,09 'Buga' Šempeter 4,8 212 3126 14,7 508 6,2 30 514 0,06 0,14 0,96 'Oblica' Purissima 4,6 249 4591 18,4 404 11,4 39 442 0,09 0,16 0,85 'Črnica' Purissima 2,9 167 1925 11,5 499 3,9 8 704 0,01 0,05 0,42 'Štorta' Purissima 4,6 169 1706 10,1 369 4,6 7 453 0,02 0,04 0,41 'Grignan' Šempeter 5,0 196 3071 15,7 389 7,9 11 441 0,02 0,06 0,36 'Istrska belica' Šempeter 4,1 250 1525 6,1 547 2,8 4 596 0,01 0,02 0,26 'Leccino' Šempeter 2,3 201 2438 12,1 451 5,4 2 584 0,00 0,01 0,08 'Črnica' Šempeter 5,5 201 3259 16,2 514 6,3 0 512 0,00 0,00 0,00 Stran 110 od 301 Legenda: < 1,5 % slaba stopnja oploditve 1,5–3,5 % srednja stopnja oploditve 3,5–5,5 % dobra stopnja oploditve > 5,5 % zelo dobra stopnja ploditve Slika 30: Odstotek odprte oploditve dvanajstih sort v letih 2018, 2019, 2020, 2021 Legenda: A 'Arbequina' Bu 'Buga' Č 'Črnica' Dr 'Drobnica' B 'Istrska belica' I 'Itrana' L 'Leccino' Lc 'Leccio del corno' Lo 'Leccione' Ma 'Mata' M 'Maurino' Š 'Štorta' 4.2.1.3 Pomološka karakterizacija in poškodovanost plodov V laboratorijski oljarni smo v treh terminih pri sortah 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino' in 'Picholine' iz enega nasada (Purissima) in pri sorti ‘Grignan’ iz drugega nasada (Školarice) preverjali vsebnost olja, težo, obarvanost in trdoto plodov ter poškodovanost semen, okuženost z oljčno muho, Stran 111 od 301 oljčnim moljem in marmorirano smrdljivko. Ocenili smo volumen krošnje, kondicijo dreves, intenzivnost cvetenja in rodnost (preglednica 42). Skupaj smo preverjali 29 vzorcev, 18 od teh pa smo pripravili tudi za analizo oljčnega olja. Stran 112 od 301 Preglednica 42: Agronomsko vrednotenje sort 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino' in 'Picholine' (Purissima) in sorte ‘Grignan’ (na lokaciji Školarice) v letu 2021 ) ) – – – ja s ) ) ) na 2 ) nje (% ali im ovi ovi ovi ) (g) m – na na čen ce rezu (%) (%) (% ) m (%) snovi ) ) ce ce (o na o lod lod lod (% da e v suhi čenje oljke ovn n p (%) o (% kroš na drevesa na (o lj p p – Soxhlet (o (g/ zrelosti olja cor olja) Sorta vzor e v pre ljivka ha pl vode je suh (%) olja ce ce n st Lokacija oko n en cija Vzor sema škod deni mo deni deni mu olja (% snovi men (o (o ez o rozor deks it dno p p Dobit smrd In Ab ndi Datum Masa Delež Pavje Zguba Br Seme apa apa apa Trdota Delež Delež Volu Cvete Ro N N N Ko iDob Purissima 1 20. 9. 21 1,3 0 42 12 8 33 0 1,87 286 0,99 9,5 55,3 44,7 13,1 29,3 4,5 5,0 3,9 2,4 Purissima 28. 9. 21 1,3 0 74 6 0 26 0 2,00 299 1,40 12,8 4,5 5,0 3,9 2,4 Purissima 2 4. 10. 21 1,3 0 62 0 4 22 0 2,20 249 1,31 14,5 53,5 46,5 16,4 35,3 4,5 5,0 3,9 2,4 'Coratina' Purissima 3 18. 10. 21 1,3 0 44 0 0 29 1 2,23 149 2,50 19,0 52,2 47,8 19,7 41,2 4,5 5,0 3,9 2,4 Purissima 20. 10. 21 1,3 1 92 0 4 27 1 2,48 119 3,87 18,5 4,5 5,0 3,9 2,4 Purissima 1 20. 9. 21 1,6 0 86 0 2 14 0 1,63 292 1,17 11,3 54,1 45,9 15,3 33,3 5,2 4,8 4,7 3,4 Purissima 28. 9. 21 1,6 0 62 8 0 35 7 1,77 283 1,72 14,6 5,2 4,8 4,7 3,4 Purissima 2 4. 10. 21 1,6 3 76 6 4 25 1 1,76 197 2,18 16,5 53,3 46,7 17,7 37,9 5,2 4,8 4,7 3,4 'Frantoio' Purissima 13. 10. 21 1,6 2 76 0 0 28 3 2,40 194 3,24 18,5 5,2 4,8 4,7 3,4 Purissima 3 18. 10. 21 1,6 16 90 2 0 10 5 2,03 177 3,65 19,6 52,2 47,8 22,1 46,2 5,2 4,8 4,7 3,4 Školarice 1 20. 9. 21 1,0 1 40 18 4 15 0 2,33 342 1,00 6,0 60,2 39,8 9,1 22,9 5 6 5,6 4,1 an' Školarice 2 4. 10. 21 1,0 0 36 0 10 16 7 2,71 276 1,27 7,0 61 39 10,6 27,2 5 6 5,6 4,1 gn Školarice 3 19. 10. 21 1,0 3 50 8 2 31 1 2,65 221 2,12 10,1 59,7 40,3 12,7 31,5 5 6 5,6 4,1 'Gri Šempeter 28. 9. 21 1,0 0 42 6 2 8 9 3,09 334 1,11 6,4 3,3 5,0 5,0 2,0 Purissima 1 20. 9. 21 2,3 0 26 10 32 47 0 3,33 326 0,60 13,4 57,1 42,9 17,0 39,6 4,5 4,7 5,2 3,3 a' Purissima 28. 9. 21 2,3 0 26 2 6 41 0 3,40 264 1,00 13,2 4,5 4,7 5,2 3,3 blic Purissima 2 4. 10. 21 2,3 0 40 6 6 35 0 3,27 256 1,05 16,1 56,9 43,1 18,7 43,4 4,5 4,7 5,2 3,3 'O Purissima 3 18. 10. 21 2,3 0 64 4 2 47 0 3,66 184 1,80 19,6 55,7 44,3 21,4 48,3 4,5 4,7 5,2 3,3 Purissima 2. 11. 21 2,3 0 43 11 4,18 123 3,00 17,4 4,5 4,7 5,2 3,3 Purissima 1 20. 9. 21 1,8 0 76 6 0 20 0 1,47 330 0,69 6,2 62,9 37,1 10,5 28,3 5,8 5,6 5,5 4,7 Purissima 28. 9. 21 1,8 0 80 6 0 24 0 1,70 304 1,28 6,8 5,8 5,6 5,5 4,7 Purissima 2 4. 10. 21 1,8 0 48 8 2 23 0 1,60 230 2,21 8,8 61,7 38,3 12,2 31,9 5,8 5,6 5,5 4,7 Purissima 13. 10. 21 1,8 3 28 0 1,79 199 3,40 14,3 5,8 5,6 5,5 4,7 'Pendolino' Purissima 3 18. 10. 21 1,8 1 68 2 2 29 0 1,65 182 3,57 10,8 59,7 40,3 14,4 35,7 5,8 5,6 5,5 4,7 Purissima 1 20. 9. 21 2,0 0 64 12 0 30 1 3,14 362 0,56 8,4 60,9 39,1 14,2 36,3 4,5 3,5 5,5 4,8 Purissima 28. 9. 21 2,0 0 56 10 8 27 1 3,03 355 0,95 9,7 4,5 3,5 5,5 4,8 holine' Purissima 2 4. 10. 21 2,0 0 48 6 0 22 1 3,16 348 0,80 11,5 60,8 39,2 15,9 40,6 4,5 3,5 5,5 4,8 ic'P Purissima 3 18. 10. 21 2,0 0 80 2 0 21 3 3,15 268 1,20 16,1 57,2 42,8 20,5 47,9 4,5 3,5 5,5 4,8 Purissima 2. 11. 21 2,0 1 22 0 2 21 3 4,12 132 4,52 18,3 4,5 3,5 5,5 4,8 Stran 113 od 301 Zaradi slabše naloženosti smo začetek obiranja pomaknili v zgodnejše termine in z obiranjem zaključili bolj zgodaj kot v prejšnjih letih. Vsebnosti olja v laboratorijski oljarni so bile višje kot v prejšnjih letih. Višje oljevitosti v oljarni so imele sorte 'Oblica', 'Frantoio' in 'Coratina', zelo nizke pa sorti ‘Grignan’ in 'Pendolino'. Tekom dozorevanja je oljevitost pri vseh opazovanih sortah naraščala tako v oljarni kot pri laboratorijskem preverjanju vsebnosti olja s Soxhletom. Najvišje oljevitosti v oljarni, ki jih po metodologiji Javne službe v oljkarstvu: »Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk« definiramo kot zelo visoka vsebnost olja z več kot 18 %, so imele pri zadnjem vzorčenju (18. 10.) že omenjene sorte 'Oblica' (19,6 %), 'Frantoio' (19,6 %) in 'Coratina' (19,0 %), v prvih dveh vzorčenjih sta imeli sorti Grignan’ (6,0 %, 7,0 %) in 'Pendolino' (6,2 %, 6,8 %) zelo nizke vsebnosti olja (pod 9 %), pri zadnjem vzorčenju pa nizko vsebnost olja (slika 31). Pri laboratorijskem preverjanju in izračunu deleža olja v suhi snovi so razlike med vsebnostjo olja po sortah nekoliko manjše, najnižjo vsebnost pa je imela sorta ‘Grignan’ (slika 32). Slika 31: Oljevitost šestih sort v laboratorijski oljarni Abencor v treh terminih leta 2021 Stran 114 od 301 Slika 32: Vsebnost olja na suho snov (%) po Soxhletu šestih sort v treh terminih 2021 4.2.2 Kemijska karakterizacija oljčnega olja iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica V oljih iz izbranih treh sort ('Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica') smo določili maščobnokislinsko sestavo, vsebnost biofenolov in biofenolno sestavo, vsebnost tokoferolov ter vsebnost skupnih sterolov in sterolno sestavo. Vsebnost teh spojin je odvisna od sorte, stopnje dozorelosti, skladiščenja oljk pred predelavo, tehnologije predelave in ravnanja z oljem po predelavi. 4.2.2.1 Rezultati maščobnokislinske sestave v letu 2021 Maščobnokislinsko sestavo smo določili v vzorcih treh sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica', ki so bile obrane v treh obdobjih vzorčenja (od 20. septembra do 19. oktobra 2021). Povprečna vsebnost oleinske kisline (C 18:1) je bila v vzorcih sorte 'Frantoio' 73,47 ut. %, minimalna 72,98 ut. % in maksimalna 74,14 ut. %. Povprečna vsebnost oleinske kisline (C 18:1) je bila v vzorcih sorte 'Grignan' 75,49 ut. %, minimalna 74,49 ut. % in maksimalna 76,43 ut. %. Povprečna vsebnost oleinske kisline (C 18:1) je bila v vzorcih sorte 'Oblica' 72,93 ut.%, minimalna 72,57 ut. % in maksimalna 73,26 ut. %. Največjo vsebnost oleinske kisline smo določili v vzorcih sorte ‘Grignan’, ta je znašala od 74,49 ut. % do 76,43 ut. %, zato pa je vsebnost linolne kisline v primerjavi z ostalima sortama precej manjša (približno 6 ut. %). Pri sorti 'Frantoio' je bila največja vsebnost oleinske kisline in najmanjša vsebnost linolne kisline v prvem terminu (21. 9. 2021). Ti rezultati kažejo na to, da so bile oljke, obrane v tem terminu, primerno zrele za doseganje vrhunske kakovosti olja. Stran 115 od 301 Z dozorevanjem sorte ‘Grignan’ se je vsebnost oleinske rahlo povečevala, medtem ko se vsebnost linolne ni bistveno spreminjala (5,96 ut. % do 6,12 ut. %), taka maščobnokislinska sestava je zelo ugodna z vidika zagotavljanja oksidacijske stabilnosti olja. Z dozorevanjem sorte 'Oblica' se je vsebnost linolne kisline povečevala, kar ne vpliva ugodno na oksidacijsko stabilnost olja. Vsebnost palmitinske kisline se je pri vseh treh sortah z dozorevanjem rahlo zniževala. Najnižjo vsebnost palmitinske kisline smo opazili pri sorti 'Oblica' (povprečno 12,23 ut. %). Primerjali smo tudi rezultate maščobnokislinske sestave sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' z drugih lokacij in z olji teh sort, predelanimi v oljarni. Ugotovili smo, da so rezultati maščobnokislinske sestave glede na obdobja vzorčenja zelo primerljivi. Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 10. Stran 116 od 301 Slika 33: Vsebnost oleinske kisline v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Grignan' in 'Oblica' in v treh terminih vzorčenja v primerjavi z vzorci enakih sort, predelanih v oljarni Slika 34: Vsebnost linolne kisline v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Grignan' in 'Oblica' v treh terminih vzorčenja v primerjavi z vzorci enakih sort, predelanih v oljarni Stran 117 od 301 Slika 35: Vsebnost palmitinske kisline v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Grignan' in 'Oblica' v treh terminih vzorčenja v letu 2021 v primerjavi z vzorci istih sort predelanih v oljarni 4.2.2.2 Rezultati določanja vsebnosti skupnih biofenolov in biofenolne sestave Običajno se količina skupnih biofenolov v oljčnem olju z dozorevanjem oljk zmanjšuje. Trenda zmanjševanja vsebnosti skupnih biofenolov pa v vzorcih letnika 2021 ni opaziti. Povprečna vsebnost skupnih biofenolov v letu 2021 v vzorcih sorte 'Frantoio' je bila 606 mg/kg, minimalna 539 mg/kg in maksimalna 659 mg/kg. Povprečna vsebnost skupnih biofenolov v letu 2021 v vzorcih sorte ‘Grignan’ je bila 336 mg/kg, minimalna 316 mg/kg in maksiamlna 353 mg/kg. Povprečna vsebnost skupnih biofenolov v letu 2021 v vzorcih sorte 'Oblica' je bila 969 mg/kg, minimalna 884 mg/kg in maksimalna 1070 mg/kg. Vsebnosti določenih biofenolov za posamezno sorto so primerljive med posameznimi obdobji in so znotraj merilne negotovosti analizne metode. Opazne pa so razlike med različnimi sortami oljk. Pri sorti 'Frantoio' smo opazili naraščajoč trend vsebnosti skupnih biofenolov, vendar lahko zaključimo, da so z upoštevanjem merilne negotovosti metode ti rezultati primerljivi. Trenda zmanjševanja ni opaziti, kar ni običajno in lahko nakazuje vplive klimatskih razmer (suše). Primerjali smo tudi rezultate vsebnosti skupnih biofenolov in biofenolne sestave sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' z drugih lokacij in z olji teh sort, predelanimi v oljarni. Ugotovili smo, da ima sorta 'Oblica' z lokacije Pag, predelana v oljarni, precej manjšo vsebnost skupnih biofenolov (267 mg/kg) v primerjavi z vzorci z lokacije Purissima (povprečje 969 mg/kg). Tako velika vsebnost skupnih biofenolov je lahko posledica vpliva vzorčenja, suše, naloženosti dreves. Stran 118 od 301 Olje sorte 'Frantoio' z lokacije Krkavče ima primerljive rezultate z oljem z lokacije Purissima. Vzorec olja sorte ‘Grignan’ z lokacije Školarice, predelan v oljarni Babič, pa ima večjo vsebnost biofenolov kot olje predelano v laboratorijski oljarni, z iste lokaciji v enakem terminu obiranja. Sorta 'Oblica' z lokacije Pag (predelana v oljarni) izstopa tudi po drugačnem razmerju oleaceina in oleokantala v primerjavi z oljem z lokacije Purissima. Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 11. Slika 36: Vsebnost skupnih biofenolov (), biofenolov olevropeinskega () in ligostrozidnega () izvora ter lignanov () v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Grignan' in 'Oblica' v treh terminih vzorčenja v primerjavi z vzorci istih sort, predelanih v oljarni Slika 37: Vsebnost oleaceina () in oleokantala () (vključno z oksidiranimi oblikami) v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Grignan' in 'Oblica' v treh terminih vzorčenja v primerjavi z vzorci istih sort, predelanih v oljarni Stran 119 od 301 Slika 38: Vsebnost aldehidnih () in dialdehidnih () oblik ligstrozid aglikona ter aldehidnih () in dialdehidnih () oblik olevropein aglikona in v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Grignan' in 'Oblica' v treh terminih vzorčenja v primerjavi z vzorci istih sort, predelanih v oljarni 4.2.2.3 Rezultati določanja vsebnosti tokoferolov v letu 2021 V oljih sorte 'Frantoio' je bila povprečna vsebnost analiziranih vzorcev α‐tokoferola 184 mg/kg, minimalna 175 mg/kg in maksimalna 199 mg/kg. V oljih sorte ‘Grignan’ je bila povprečna vsebnost α‐tokoferola 252 mg/kg, minimalna 224 mg/kg in maksimalna 280 mg/kg. V oljih sorte 'Oblica' je bila povprečna vsebnost α‐tokoferola 232 mg/kg, minimalna 206 mg/kg in maksimalna 262 mg/kg. Povprečna vsebnost γ‐tokoferola v oljih sorte 'Frantoio' je bila 17 mg/kg, minimalna 16 mg/kg in maksimalna 17 mg/kg. Povprečna vsebnost γ‐tokoferola v oljih sorte ‘Grignan’ je bila 16 mg/kg, minimalna 16 mg/kg in maksimalna 17 mg/kg. Povprečna vsebnost γ‐tokoferola v oljih sorte 'Oblica' je bila 20 mg/kg, minimalna 19 mg/kg in maksimalna 21 mg/kg. S slike 39 je razvidno, da se vsebnost α‐tokoferola z dozorevanjem zmanjšuje. Pri sorti 'Frantoio' smo v tretjem obdobju vzorčenja določili nekoliko večjo vsebnost α‐tokoferola kot v drugem obdobju, kar je lahko posledica merilne negotovosti metode in/ali variabilnosti zaradi vzorčenja plodov. Vzorec sorte 'Frantoio' iz oljarne na lokaciji Krkavče, vzorčen 25. 9. 2021, je imel v primerjavi z vzorci na lokaciji Purissima višjo vsebnost α‐tokoferola in primerljivo vsebnost γ‐tokoferola. Vzorec sorte ‘Grignan’ iz oljarne na lokaciji Školarice, vzorčen 2. 10. 2021, je imel v primerjavi z vzorci, predelanimi v laboratorijski oljarni, nižjo vsebnost α‐tokoferola in primerljivo vsebnost γ‐tokoferola. Vzorec sorte 'Oblica' iz oljarne na lokaciji Pag, vzorčen 15. 10. 2021, je imel v primerjavi z vzorci na lokaciji Purissima nižjo vsebnost α‐tokoferola in γ‐tokoferola. Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 12. Stran 120 od 301 Slika 39: Vsebnost tokoferolov v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' v treh c vzorčenja v primerjavi z vzorci istih sort, predelanih v oljarni Stran 121 od 301 4.2.2.4 Rezultati določanja vsebnosti sterolov v letu 2021 Povprečna vsebnost sterolov sorte 'Frantoio' je bila 1300 mg/kg, minimalna 1240 mg/kg in maksimalna 1356 mg/kg. Povprečna vsebnost sterolov sorte ‘Grignan’ je bila 1611 mg/kg, minimalna 1560 mg/kg in maksimalna 1695 mg/kg. Povprečna vsebnost sterolov sorte 'Oblica' je bila 1516 mg/kg, minimalna 1493 mg/kg in maksimalna 1561 mg/kg. Po Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 2019/1604 morajo oljčna olja vsebovati najmanj 1000 mg/kg skupnih sterolov. Vzorci sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' so dosegli predpisano minimalno vsebnost skupnih sterolov. S slike 40 je razvidno, da se je pri sorti 'Oblica' vsebnost skupnih sterolov rahlo znižala med prvim in drugim terminom obiranja (20. 9. – 4. 10. 2021), med drugim in tretjim terminom pa ni več opaziti trenda zmanjševanja vsebnosti skupnih sterolov. Podobno kot pri sorti 'Oblica' tudi pri sorti 'Grignan' ni opaziti trenda zmanjševanja skupnih sterolov v tem obdobju. Pri sorti 'Frantoio' smo z dozorevanjem opazili povišanje vsebnosti skupnih sterolov. Vzorca sort 'Frantoio in 'Oblica' iz oljarne sta imela v primerjavi z vzorci na lokaciji Purissima v približno istem obdobju vzorčenja primerljivo vsebnost skupnih sterolov, sorta ‘Grignan’ iz oljarne pa nekoliko nižjo vsebnost v primerjavi z obdobjem vzorčenja. Slika 40: Vsebnost skupnih sterolov v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' v treh terminih vzorčenja v primerjavi z vzorci istih sort predelanih v oljarni Stran 122 od 301 Vsebnost Δ5‐avenasterola z dozorevanjem narašča. Povprečna vsebnost Δ5‐avenasterola sorte 'Frantoio' je bila 11,13 %, minimalna 8,96 % in maksimalna 13,36 %. Povprečna vsebnost Δ5‐avenasterola sorte ‘Grignan’ je bila 7,48 %, minimalna 6,73 % in maksimalna 8,71 %. Povprečna vsebnost Δ5‐avenasterola sorte 'Oblica' je bila 5,23 %, minimalna 4,75 % in maksimalna 5,88 %. Sorta 'Oblica' je imela nižjo vsebnost Δ5‐avenasterola v primerjavi z ostalima sortama. Iz rezultatov je razvidno, da je vsebnost Δ5‐avenasterola zelo dober marker za sortno razlikovanje. Slika 41: Vsebnost Δ5‐avenasterola v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' na treh lokacijah in v treh terminih vzorčenja v primerjavi z vzorci istih sort, predelanih v oljarni Vsebnost β‐sitosterola je v obdobju od prvega do tretjega vzorčenja pri sortah ‘Grignan’ in 'Oblica' ostala približno konstantna, pri sorti 'Frantoio' pa je opaziti zelo rahel trend zniževanja vsebnosti β‐ sitosterola. Stran 123 od 301 Slika 42: Vsebnost β‐sitosterola (%) v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' v treh terminih vzorčenja v letu 2021 v primerjavi z vzorci istih sort predelanih v oljarni S slik 41 in 42 je razvidno, da sta imela vzorca sort ‘Grignan’ in 'Oblica' iz oljarne precej višjo vsebnost Δ5‐avenasterola in nižjo vsebnost β‐sitoterola v primerjavi z isto sorto, predelano v laboratorijski oljarni Abencor, sorta 'Frantoio' pa je imela primerljive rezultate. Iz rezultatov je razvidno, da je vsebnost Δ5‐avenasterola zelo dober marker sortnega razlikovanja. Prvič pa smo opazili velik vpliv predelave na vsebnost Δ5‐avenasterola in β‐sitosterola v oljih sort ‘Grignan’ in 'Oblica'. Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 13. 4.2.2.4 Primerjava hlapnega profila s senzoričnim profilom Določili smo hlapni profil za vzorec sorte 'Frantoio' iz oljarne in ga primerjali z rezultati senzoričnega ocenjevanja. Senzorično smo ocenili tudi olji iz sort 'Oblica' in 'Grignan', predelanih v oljarni. Rezultati opravljenih analiz so v celoti podani v prilogi 14. Stran 124 od 301 35 30 (mg/kg) 25 20 komponent 15 hlapnih 10 5 vsebnost 0 Slika 43: Vsebnost hlapnih komponent v oljčnem olju sorte 'Frantoio' iz oljarne Slika 44: Senzorična analiza olja sorte 'Frantoio' iz oljarne Oljčno olje sorte 'Frantoio' je bilo vzorčeno in predelano 25. 9. 2021. Za olje je značilna visoka sadežnost, ki korelira z visoko vsebnostjo (E)‐2‐heksanala. Senzorični ocenjevalci so poleg visoke Stran 125 od 301 sadežnosti zaznali tudi velike intenzivnosti pikantnosti in grenkosti ter številne arome in okuse, ki spominjajo na travo, oljčno listje, artičoko, paradižnik, začimbe, zelenjavo in vanilijo. Slika 45: Senzorična analiza olja sorte 'Oblica' iz oljarne Oljčno olje sorte 'Oblica' je bilo vzorčeno in predelano 15. 10. 2021. Za olje je značilna srednje visoka zrela sadežnost, nizka intenzivnost grenkosti in srednja intenzivnost pikantnosti. Zaznane so srednje intenzivnosti arom in okusov, ki spominjajo predvsem na vanilijo, zrelo sadje in mandelj. V olju nismo zaznali zelene svežine. Slika 46: Senzorična analiza olja sorte ‘Grignan’ iz oljarne Stran 126 od 301 Oljčno olje sorte ‘Grignan’ je bilo vzorčeno in predelano 2. 10. 2021. Za olje je značilna velika intenzivnost sadežnosti in tudi pikantnosti z nekoliko manj grenkosti. Olje odlikuje raznovrstnost arom in okusov, od zelenih do značilno zrelih not. Rezultati senzoričnih ocen so v celoti podani v prilogi 15. 4.2.2.4 Določitev parametrov kakovosti s spektrometrom NIR Opravili smo NIR‐analizo olja za vzorca sorte 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’. Preglednica 43: Primerjava rezultatov maščobnokislinske sestave in kislosti z akreditirano in NIR-metodo 'Frantoio' 'Oblica' ‘Grignan’ akreditirana akreditirana akreditirana NIR NIR NIR metoda metoda metoda C 18:1 (ut. %) 73,6 74,1 72,6 72,8 74,9 75,3 C 18:2 (ut. %) 7,2 5,9 8,8 7,1 6,1 4,3 C 16:0 (ut. %) 14,0 13,1 13,0 11,3 13,1 11,9 kislost (ut. %) 0,15 0,20 0,23 0,29 0,12 0,15 Doseženi kazalniki 1. Ovrednotena volumen krošnje in kondicija dreves za sorte, ocenjen rodni nastavek in fenofaze za sorte, ovrednotena občutljivost na pavje oko, oljčno muho, oljčnega molja in marmorirano smrdljivko ter določeni dobit olja, indeks zrelosti, trdota in masa plodov za sorte sort 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino' in 'Picholine' (Purissima) in sorte ‘Grignan’ pri 18 vzorcih. 2. Določena maščobnokislinska sestava (plinskokromatografska metoda določanja metilnih estrov maščobnih kislin) v 9 vzorcih oljčnih olj iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' (vsaka sorta na eni lokaciji in na tri datume obiranja) ter 3 vzorcih sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' iz oljarn. 3. Določeni vsebnost biofenolov in biofenolna sestava po metodi HPLC v 9 vzorcih oljčnih olj iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' (vsaka sorta na eni lokaciji in na tri datume obiranja) ter 3 vzorcih sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' iz oljarn. 4. Določeni tokoferoli v 9 vzorcih oljčnih olj iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' (vsaka sorta na eni lokaciji in na tri datume obiranja) ter 3 vzorcih sort 'Frantoio', 'Grignan' in 'Oblica' iz oljarn. 5. Določeni sterolna sestava in vsebnost skupnih sterolov in triterpenskih dialkoholov s kapilarno plinsko kromatografijo v 9 vzorcih oljčnih olj iz sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' (vsaka sorta na eni lokaciji in na tri datume obiranja) ter 3 vzorcih sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica' iz oljarn. 6. Določili smo senzorični profil za 3 vzorce sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica'. 7. Določili smo hlapni profil za 1 vzorec sorte 'Frantoio'. 8. Opravili smo NIR‐analizo olja za 3 vzorce sort 'Frantoio', ‘Grignan’ in 'Oblica'. Sklepi Stran 127 od 301 Oploditev je bila v letu 2021 slabša kot v pretekih letih. V kolekciji Šempeter je bila slabša kot v kolekciji Purissima. Na obeh lokacijah je najvišji odstotek oploditve dosegla sorta 'Maurino' (Purissima – 4,4 %, Šempeter – 2,4 %). V kolekciji Purissima so imele oploditev več kot 2 % še sorte 'Arbequina', 'Leccio del corno', 'Picholine' in 'Pendolino', manj kot 1 % pa sorte 'Oblica', 'Črnica' in 'Štorta', v kolekciji Šempeter pa 'Buga', 'Grignan', 'Istrska belica', 'Leccino' in 'Črnica'. Največje plodove sta imeli sorta 'Oblica' (3,4 g) in 'Picholine' (3,2 g), najmanjše pa sorti 'Pendolino' (1,6 g) in 'Frantoio' (1,8 g). Poškodb z oljčno muho je bilo malo, največ pa jih je imela sorta 'Grignan' (2,7 %), vendar je bila ta vzorčena iz drugega nasada. Sorta 'Oblica' je imela največ plodov poškodovanih z oljčnim moljem (13,3 %), največ poškodovanih semen zaradi nihanja temperatur v spomladanskem času pa sorta 'Frantoio' (84 %). Dobit olja v laboratorijski oljarni je bila višja kot v povprečnem letu, tako so sorte 'Oblica','Frantoio' in 'Coratina' v oljarni dosegle visoko dobit olja, sorti 'Grignan' in 'Pendolino' pa zelo nizko. Soxhletova analiza vsebnosti olja nam je pokazala, da imata sorti 'Grignan' in 'Pendolino' nizek odstotek olja, ostale pa s srednje visokega. Najvišja dobit olja je bila seveda v zadnjem terminu vzorčenja. Največjo vsebnost oleinske kisline smo določili v vzorcih sorte 'Grignan', ta je znašala od 74,49 ut. % do 76,43 ut. %, zato pa je vsebnost linolne kisline v primerjavi z ostalima sortama precej manjša (približno 6 ut. %). Pri biofenolni sestavi nismo opazili trenda zniževanja vsebnosti biofenolov z dozorevanjem, kot je to običajno. Rezultati potrjujejo velike vplive klimatskih razmer (suše in ostalih dejavnikov). Opazne so razlike v vsebnosti skupnih biofenolov med sortami. Najvišjo vsebnost smo določili pri sorti 'Oblica' (969 mg/kg), najnižjo pa pri sorti 'Grignan' (336 mg/kg). Pri sorti 'Oblica' z lokacije Pag, k ije bila predelana v oljarni, smo določili precej nižjo vsebnost skupnih biofenolov v primerjavi z vzorcem, predelanim v laboratorijski oljarni (Pag: 267 mg/kg, Purissima, laboratorijska oljarna: povprečno 969 mg/kg). Vsebnost α‐tokoferola se z dozorevanjem zmanjšuje, na vsebnost γ‐tokoferola pa dozorevanje nima večjega vpliva. Med obravnavanimi sortami ni opaziti večjih razlik v vsebnosti tokoferolov. Vzorcu sorte 'Frantoio' iz oljarne smo določili večjo vsebnost α‐tokoferola v primerjavi z vzorci iste sorte, predelanimi v laboratorijski oljarni. Sorti 'Frantoio' smo največ skupnih sterolov določili v tretjem obdobju vzorčenja (18.–19. 10. 2021), sortama 'Grignan' in 'Oblica' pa smo največjo vsebnost skupnih sterolov določili v prvem obdobju vzorčenja. Pri vseh treh sortah smo ugotovili zviševanje vsebnosti Δ5‐avenasterola z dozorevanjem. Pri oljih, predelanih v oljarnah, smo določili veliko večjo vsebnost Δ5‐ avenasterola (za približno 16 %) v primerjavi z vzorci istih sort, predelanih v laboratorijski oljarni Abencor (4,75–8,71 %). Vzorca sort 'Frantoio in 'Oblica' iz oljarne sta imela v primerjavi z vzorci na lokaciji Purissima v približno istem obdobju vzorčenja primerljivo vsebnost skupnih sterolov, sorta 'Grignan' iz oljarne pa nekoliko nižjo vsebnost v primerjavi z isto lokacijo in obdobjem vzorčenja. Ugotovili smo dobro korelacijo med vsebnostjo hlapnih spojin in senzorično analizo oljčnega olja sorte 'Frantoio'. Iz primerjalne analize je razvidno dobro ujemanje rezultatov kislosti z NIR‐metodo in akreditirano standardno metodo, medtem ko bo za maščobnokislinko sestavo potrebno ustvariti bazo podatkov in rekalibrirati NIR‐spektrometer z novimi podatki. Stran 128 od 301 5 UGOTAVLJANJE VREDNOSTI OLJK ZA PREDELAVO 5.1 SPREMLJANJE DOZOREVANJA 5.1.1 Spremljanje dozorevanja na terenu in oljevitosti v laboratorijski oljarni Vsebnost olja se v plodovih v jesenskem času hitro spreminja. Za doseganje primerno visokega pridelka, hkrati pa tudi dobre kakovosti oljčnega olja, je za določanje primernega časa obiranja zelo pomembno spremljanje obarvanosti plodov in vsebnosti olja v plodovih. Plodove za izvajanje analiz smo za sorto 'Istrska belica' jemali na šestih lokacijah v Slovenski Istri (Ankaran – Beneša, Strunjan – Ronk, Sveti Peter, Baredi, Purissima in Bivje – Lama) in na dveh na Goriškem (Kromberk in Šempeter). Zaradi slabe rodnosti v Brdih sorte 'Istrska belica' in 'Leccino' nismo mogli vzorčiti. Za sorto 'Leccino' smo vzorčili na petih lokacijah v Slovenski Istri (Ankaran – Beneša, Baredi, Strunjan – Ronk, Sveti Peter in Purissima). Sorto 'Maurino' smo vzorčili na treh lokacijah v Slovenski Istri (Baredi, Purissima in Strunjan – Ronk) in v Šempetru. Pred začetkom vzorčenja smo ocenili rodnost. Vzorčili smo tedensko, tako da smo vzorce pobirali enakomerno po krošnji petih do desetih dreves na vsaki lokaciji. V letu 2021 smo 29. avgusta začeli s pobiranjem vzorcev sort 'Leccino' in 'Istrska belica' na dveh lokacijah in sorte 'Maurino' na eni lokaciji. Teden zatem smo začeli z vzorčenjem še na preostalih lokacijah. S pobiranjem vzorcev smo končali ob običajnem času obiranja posameznih pridelovalcev z izjemo dveh lokacij za sorto 'Leccino' in 'Istrska belica'. V Strunjanu so plodove pustili na drevesu tudi kasneje, tako smo v Strunjanu zadnji vzorec sorte 'Leccino' in sorte 'Istrska belica' pobrali 31. oktobra, na Purissimi pa vzorce vseh treh sort 2. novembra. Tako smo na lokacijah Strunjan, Ankaran in Purissima preverjali dozorevanje in oljevitost v laboratorijski oljarni pri 27 vzorcih sorte 'Leccino' in 27 vzorcih sorte 'Istrska belica', na Purissimi in Strunjanu pa še pri 17 vzorcih sorte 'Maurino' (skupaj 71). Poleg tega pa smo preverjali dozorevanje in oljevitost v laboratorijski oljarni še na drugih lokacijah – pri rednem pregledovanju dozorevanja smo opravili preverjanje skupaj pri 41 vzorcih sorte 'Leccino', 63 vzorcih sorte 'Istrska belica' in 30 vzorcih sorte 'Maurino', skupaj torej pri 134 vzorcih. Občasno smo preverjali dozorevanje tudi na drugih lokacijah. Ob vsakem obiranju smo stehtali 100 plodov, da smo ugotovili povprečno težo ploda, določili indeks zrelosti po metodi, ki so jo razvili v Estacion de Olivicultura y Elaiotecnica de Jaen (Španija), kot jo opisuje Piedra (1987) ter izmerili trdoto naključno izbranih 50 plodov . Pri določanju indeksa zrelosti upoštevamo za določanje stopnje zrelosti tako obarvanje povrhnjice kot tudi mesa. Zaradi izkušenj zaradi močnega napada z oljčno muho v letu 2014 smo nadaljevali tudi s spremljanjem vidne okužbe z oljčno muho, zaradi težav z oljčnim moljem v letu 2016 smo začeli s spremljanjem poškodovanosti koščice zaradi napada oljčnega molja, zaradi težav z marmorirano smrdljivko pa smo v letu 2020 začeli še s spremljanjem le‐te. V laboratoriju smo pri vzorcih iz nasada v Ankaranu in Strunjanu s Soxhletovo metodo določili vsebnost olja, vode in suhe snovi v plodovih in izračunali delež olja v suhi snovi. Skupno smo analizirali 20 vzorcev. Pri tolmačenju rezultatov smo si pomagali s hidrometeorološkimi podatki ARSO. Informacije o dozorevanju so bile objavljene na spletni strani KGZS, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Poleg tega smo informacije o dozorevanju pošiljali po elektronski pošti na več kot 230 naslovov, večinoma pridelovalcem. Rezultati za vse lokacije so povzeti v preglednici 44, v preglednici 45 pa so povzeti rezultati za nasad v Strunjanu – Ronku in Ankaranu – Beneši v terminih, ko smo poleg preverjanja izplena olja v laboratorijski oljarni v laboratoriju preverjali še vsebnost vode in olja v Stran 129 od 301 plodovih po Soxhletovi metodi. V letu 2021 je bilo kljub poznemu cvetenju zgodnejše dozorevanje zaradi večinoma slabe rodnosti. Na podlagi primerjav med povprečno oljevitostjo v laboratorijski oljarni za vse lokacije v zadnjih osmih letih smo ugotovili, da je bila oljevitost tako sorte 'Leccino' kot tudi sorte 'Istrska belica' v letu 2021 najvišja doslej (sliki 47 in 48), medtem ko se pri laboratorijski vsebnosti olja (Soxhlet) na suho snov dveh spremljanih lokacij (Ankaran, Strunjan) to ni potrdilo (sliki 49 in 50). Stran 130 od 301 Preglednica 44: Spremljanje dozorevanja sort ˈIstrska belicaˈ, ˈLeccinoˈ in ˈMaurinoˈ v letu 2021 Masa Masa Masa Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v 1 Indeks 1 Indeks 1 Indeks ploda oljarni ploda oljarni ploda oljarni ploda zrelosti ploda zrelosti ploda zrelosti Datum (g/mm²) Abencor (%) Datum (g/mm²) Abencor (%) Datum (g/mm²) Abencor (%) (g) (g) (g) 3,4 ‘ISTRSKA BELICA’ – RONK 2,5 ‘LECCINO’ – RONK 3,0 ‘MAURINO’ – RONK 29. 8. 21 302 1,73 0,27 12,4 29. 8. 21 378 1,70 0,57 5,1 29. 8. 21 249 1,19 2,09 3,1 5. 9. 21 317 1,52 0,65 16,1 5. 9. 21 370 1,56 0,58 7,1 5. 9. 21 216 1,05 2,70 7,5 12. 9. 21 302 1,54 0,80 17,6 12. 9. 21 367 1,50 1,76 8,4 12. 9. 21 234 1,06 2,94 9,3 19. 9. 21 337 2,11 0,80 15,9 19. 9. 21 322 1,94 2,40 9,7 19. 9. 21 195 1,40 3,19 9,2 26. 9. 21 332 2,37 0,93 15,0 26. 9. 21 210 2,05 2,30 11,4 26. 9. 21 122 1,53 3,33 8,1 3. 10. 21 256 2,51 0,97 15,9 3. 10. 21 195 2,15 3,10 13,4 3. 10. 21 104 1,66 3,77 8,6 10. 10. 21 289 2,56 0,97 18,3 10. 10. 21 209 2,39 3,24 14,6 10. 10. 21 137 1,85 4,16 8,6 17. 10. 21 268 2,70 1,00 18,1 17. 10. 21 177 2,23 3,57 14,8 17. 10. 21 124 2,11 3,58 13,9 24. 10. 21 197 2,52 1,38 18,1 24. 10. 21 137 2,00 3,92 14,6 24. 10. 21 / / / / 31. 10. 21 163 2,41 2,06 20,0 31. 10. 21 150 2,15 4,90 14,5 31. 10. 21 / / / / 3,1 ‘ISTRSKA BELICA ‘– BENEŠA 1,5 ‘LECCINO’ – BENEŠA 29. 8. 21 327 1,97 0,20 10,1 29. 8. 21 448 1,56 0,54 1,5 5. 9. 21 304 2,00 0,60 12,4 5. 9. 21 401 1,56 1,63 5,3 12. 9. 21 311 1,89 0,80 13,9 12. 9. 21 371 1,57 2,19 5,7 19. 9. 21 345 2,20 0,70 14,6 19. 9. 21 359 1,68 2,37 7,0 26. 9. 21 329 2,34 0,90 15,2 26. 9. 21 216 2,00 2,85 10,6 3. 10. 21 273 2,45 1,00 16,5 3. 10. 21 189 2,15 3,72 13,0 10. 10. 21 308 2,58 1,00 18,3 10. 10. 21 222 2,21 3,71 13,5 17. 10. 21 233 2,64 1,06 21,4 17. 10. 21 159 2,34 4,36 16,7 2,5 ‘ISTRSKA BELICA’ – BAREDI 2,8 ‘LECCINO’ – BAREDI 4,1 ‘MAURINO’ – BAREDI 6. 9. 21 308 1,69 0,70 15,7 6. 9. 21 394 1,33 1,16 6,0 6. 9. 21 323 1,19 0,77 5,9 13. 9. 21 315 1,92 0,80 17,0 13. 9. 21 407 1,37 2,04 9,2 13. 9. 21 301 1,18 0,97 9,9 20. 9. 21 335 2,12 0,60 14,1 20. 9. 21 305 1,74 2,75 7,7 20. 9. 21 280 1,57 1,00 9,7 27. 9. 21 263 2,48 1,01 16,7 27. 9. 21 213 2,03 3,01 8,6 27. 9. 21 208 1,49 2,00 12,1 3. 10. 21 278 2,57 1,00 16,8 3. 10. 21 202 2,11 3,11 11,5 3. 10. 21 157 1,51 2,26 16,1 11. 10. 21 307 2,39 1,00 18,5 11. 10. 21 218 2,04 3,26 12,6 11. 10. 21 181 1,50 2,85 14,8 Stran 131 od 301 Preglednica 44a: Spremljanje dozorevanja sort ˈIstrska belicaˈ, ˈLeccinoˈ in ˈMaurinoˈ v letu 2021. Masa Masa Masa Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v 1 Indeks 1 Indeks 1 Indeks ploda oljarni ploda oljarni ploda oljarni ploda zrelosti ploda zrelosti ploda zrelosti Datum (g/mm²) Abencor (%) Datum (g/mm²) Abencor (%) Datum (g/mm²) Abencor (%) (g) (g) (g) 4,3 ‘ISTRSKA BELICA’ – PURISSIMA 2,4 ‘LECCINO’ – PURISSIMA 2,9 ‘MAURINO’ – PURISSIMA 6. 9. 21 337 1,63 0,45 14,3 6. 9. 21 385 1,77 0,89 7,0 6. 9. 21 265 1,07 1,43 6,8 13. 9. 21 352 2,06 0,80 17,2 13. 9. 21 361 1,87 1,91 10,3 13. 9. 21 242 1,17 2,18 11,4 20. 9. 21 302 2,08 0,80 14,1 20. 9. 21 265 2,18 2,01 9,9 20. 9. 21 201 1,35 1,68 9,9 27. 9. 21 330 2,43 1,00 14,3 27. 9. 21 283 2,44 2,60 10,6 27. 9. 21 161 1,27 3,11 11,9 3. 10. 21 285 2,70 1,00 16,5 3. 10. 21 192 2,52 3,24 13,2 3. 10. 21 127 1,14 3,38 14,6 11. 10. 21 322 2,72 1,00 18,1 11. 10. 21 218 2,54 3,63 13,9 11. 10. 21 147 1,44 3,89 16,5 18. 10. 21 287 2,78 1,04 20,7 18. 10. 21 197 2,58 4,45 14,8 18. 10. 21 109 1,45 4,45 16,3 25. 10. 21 204 2,75 1,32 19,6 25. 10. 21 146 2,54 4,20 15,4 25. 10. 21 132 1,78 4,14 17,8 2. 11. 21 182 2,79 1,76 23,4 2. 11. 21 148 2,58 5,04 16,7 2. 11. 21 119 1,40 4,28 18,3 2,0 ‘ISTRSKA BELICA’ – ŠEMPETER 1,0 ‘LECCINO’ – ŠEMPETER 4,3 ‘MAURINO’ – ŠEMPETER 6. 9. 21 364 2,28 0,70 11,5 6. 9. 21 6. 9. 21 283 0,92 2,02 6,4 13. 9. 21 343 2,34 0,70 13,7 13. 9. 21 13. 9. 21 225 1,07 2,24 9,9 20. 9. 21 293 2,83 0,80 14,3 20. 9. 21 20. 9. 21 193 1,51 2,27 8,8 27. 9. 21 316 2,73 1,22 14,8 27. 9. 21 ni bilo pridelka 27. 9. 21 185 1,50 2,34 9,2 4. 10. 21 321 3,21 1,12 15,4 4. 10. 21 4. 10. 21 187 1,72 2,25 9,7 11. 10. 21 252 2,91 1,13 18,1 11. 10. 21 11. 10. 21 117 1,49 2,74 10,4 18. 10. 21 227 3,18 1,18 19,2 18. 10. 21 18. 10. 21 130 1,68 2,63 10,6 4,3 ‘ISTRSKA BELICA’ – SV. PETER 3,0 ‘LECCINO’ – Sv. PETER 6. 9. 21 315 1,84 0,70 13,5 6. 9. 21 324 1,96 0,71 6,0 13. 9. 21 334 1,92 0,80 15,4 13. 9. 21 361 1,87 1,17 7,9 20. 9. 21 326 2,43 0,90 14,5 20. 9. 21 350 2,36 1,88 8,2 27. 9. 21 265 2,56 1,02 13,7 27. 9. 21 240 2,40 2,63 11,5 3. 10. 21 279 2,92 1,00 15,9 3. 10. 21 188 2,38 2,59 13,5 11. 10. 21 303 2,70 1,00 15,4 11. 10. 21 222 2,48 3,15 13,4 18. 10. 21 227 2,66 1,01 19,2 18. 10. 21 144 2,41 4,02 16,8 25. 10. 21 184 2,94 1,30 20,3 25. 10. 21 148 2,65 4,42 16,7 2. 11. 21 185 2,83 1,82 20,9 2. 11. 21 / / / / Stran 132 od 301 Preglednica 44b: Spremljanje dozorevanja sort ˈIstrska belicaˈ, ˈLeccinoˈ in ˈMaurinoˈ v letu 2021 Masa Masa Masa Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v Pridelek (kg) Trdota Oljevitost v 1 Indeks 1 Indeks 1 Indeks ploda oljarni ploda oljarni ploda oljarni ploda zrelosti ploda zrelosti ploda zrelosti Datum (g/mm²) Abencor (%) Datum (g/mm²) Abencor (%) Datum (g/mm²) Abencor (%) (g) (g) (g) 4,0 ‘ISTRSKA BELICA’ – KROMBERK 1,0 LECCINO – KROMBERK 6. 9. 21 370 2,34 0,60 11,0 6. 9. 21 13. 9. 21 349 2,34 0,50 14,3 13. 9. 21 20. 9. 21 308 2,71 0,96 15,2 20. 9. 21 27. 9. 21 350 2,96 1,12 15,6 27. 9. 21 ni bilo pridelka 4. 10. 21 326 3,14 1,08 16,5 4. 10. 21 11. 10. 21 251 2,83 1,07 17,9 11. 10. 21 18. 10. 21 240 3,31 1,22 18,3 18. 10. 21 2,7 ‘ISTRSKA BELICA’ – LAMA 6. 9. 21 342 1,67 0,40 13,5 13. 9. 21 383 1,82 0,70 15,0 20. 9. 21 306 2,11 0,75 11,9 27. 9. 21 347 2,58 1,00 14,1 4. 10. 21 288 2,53 0,95 13,4 11. 10. 21 322 2,30 1,01 15,4 1,2 ‘ISTRSKA BELICA’ ‐ GRADNO 6. 9. 21 336 4,65 0,65 13,4 Stran 133 od 301 Preglednica 45: Spremljanje dozorevanja sort 'Istrska belica' in 'Leccino' v 2021 v laboratorijski oljarni z rezultati vsebnosti olja in vode v laboratoriju Delež Delež olja Dobit Dobit olja Masa Trdota Datum Delež vode suhe v suhi Indeks olja – – Soxhlet ploda ploda vzorčenja (%) snovi snovi zrelosti Abencor (%) (g) (g/mm²) (%) (%) (%) ‘ISTRSKA BELICA’ – RONK 12. 9. 21 39,7 60,3 21,9 36,3 1,54 302 0,80 17,6 26. 9. 21 57,4 42,6 18,8 44,1 2,37 332 0,93 15,0 3. 10. 21 55,0 45,0 19,2 42,7 2,51 256 0,97 15,9 11. 10. 21 55,7 44,3 21,5 48,5 2,56 289 0,97 18,3 18. 10. 21 56,5 43,5 21,4 49,2 2,70 268 1,00 18,1 ‘ISTRSKA BELICA’ – BENEŠA 12. 9. 21 49,5 50,5 20,2 40,0 1,89 311 0,80 13,9 26. 9. 21 58,0 42,0 19,2 45,7 2,34 329 0,90 15,2 3. 10. 21 56,5 43,5 20,5 47,1 2,45 273 1,00 16,5 11. 10. 21 56,2 43,8 21,0 47,9 2,58 308 1,00 18,3 18. 10. 21 52,9 47,1 24,4 51,8 2,64 233 1,06 21,4 ‘LECCINO’ – RONK 12. 9. 21 49,3 50,7 12,0 23,7 1,50 367 1,76 8,4 26. 9. 21 56,6 43,4 14,2 32,7 2,05 210 2,30 11,3 3. 10. 21 54,9 45,1 15,5 34,4 2,15 195 3,10 13,4 11. 10. 21 54,7 45,3 16,7 36,9 2,39 209 3,24 14,6 18. 10. 21 54,5 45,5 17,5 38,5 2,23 177 3,57 13,4 ‘LECCINO’ – BENEŠA 12. 9. 21 51,1 48,9 11,8 24,1 1,57 371 2,17 5,7 26. 9. 21 56,8 43,2 13,0 30,1 2,00 216 2,84 10,6 3. 10. 21 54,3 45,7 14,2 31,1 2,15 189 3,72 13,0 11. 10. 21 54,9 45,1 15,8 35,0 2,21 222 3,71 13,5 18. 10. 21 52,4 47,6 18,8 39,5 2,34 159 4,36 16,7 Stran 134 od 301 Slika 47: Povprečen delež olja (v laboratorijski oljarni Abencor) z vseh opazovanih lokacij v času dozorevanja za sorto 'Istrska belica ' od leta 2014 do 2021 Slika 48: Povprečen delež olja (v laboratorijski oljarni Abencor) z vseh opazovanih lokacij v času dozorevanja za sorto 'Leccino' od leta 2014 do 2021 Stran 135 od 301 Slika 49: Delež olja v suhi snovi v času dozorevanja sorte 'Istrska belica' (IB) in 'Leccino' (L) v štirih zaporednih letih (2018–2021) na lokaciji v Strunjanu – Ronk Slika 50: Delež olja v suhi snovi v času dozorevanja sorte 'Istrska belica' (IB) in 'Leccino' (L) v štirih zaporednih letih (2018‐2021) v Ankaranu (Beneša) Poleg vsebnosti olja, ki se spreminja v času dozorevanja, se seveda spreminja tudi vsebnost številnih snovi, ki vplivajo na kakovost oljčnega olja. Priprava olja za spremljanje kakovosti je potekala v petih Stran 136 od 301 terminih. Sorti 'Istrska belica' in 'Leccino' smo vzorčili na dveh lokacijah (Beneša – Ankaran in Ronk – Strunjan), sorto 'Maurino' pa na treh lokacijah (Ronk – Strunjan, Beneša – Ankaran in Šempeter). V poskus je bilo vključenih 10 dreves vsake sorte, na katerih smo v vsakem terminu nabrali približno 3 kg oljk. Ker so predelovalci prej zaključili z obiranjem, so drevesa, vključena v raziskavo, pustili neobrana. S pripravo vzorcev smo zaradi hitrega dozorevanja pričeli prej kot običajno in skrajšali obdobja med obiranji. Predelava je potekala v laboratorijski oljarni v okviru Poskusnega centra za oljkarstvo v začetku na dva tedna (13. in 27. septembra), kasneje pa v razmaku enega tedna (4., 11. in 18. oktobra). Število pripravljenih vzorcev za analizo je bilo enako planu. Pri spremljanju poškodovanosti zaradi oljčnega molja smo ugotavljali tudi poškodovanost semen zaradi drugih vzrokov in ugotovili, da je bilo v letu 2021 izjemno veliko poškodovanih ali gnilih semen, kar je najbrž povezano z razmerami v času pred cvetenjem (nihanje temperatur) in težav pri razvoju cvetnih organov (slike 51, 52 in 53). Opazne so bile razlike med sortami in posameznimi lokacijami. Sorta 'Istrska belica' je bila manj prizadeta, kar je bilo opazno tudi pri odpadanju plodov in rodnosti. V nasadu v Strunjanu je bil odstotek normalno razvitih semen sicer manjši kot v prejšnjih treh letih, vendar je bil odstotek normalno razvitih semen v nasadu Ankaran bistveno manjši (slika 54). Na podlagi ugotovitev o slabo razvitih ali poškodovanih semenih sklepamo, da je bilo tudi odpadanje plodov v poletnem času povezano z napakami v času razvoja cvetnih organov. Slika 51: Odstotek normalno razvitih semen v skupnem številu vzorčenih plodov za spremljanje dozorevanja na različnih lokacijah pri sorti 'Istrska belica' v obdobju od 2018 do 2021 Stran 137 od 301 Slika 52: Odstotek normalno razvitih semen v skupnem številu vzorčenih plodov za spremljanje dozorevanja na različnih lokacijah pri sorti 'Leccino' v obdobju od 2018 do 2021 Slika 53: Odstotek normalno razvitih semen v skupnem številu vzorčenih plodov za spremljanje dozorevanja na različnih lokacijah pri sorti 'Maurino' v obdobju od 2018 do 2021 Stran 138 od 301 Slika 54: Odstotek normalno razvitih semen v obdobju spremljanja dozorevanja pri sortah 'Istrska belica' in 'Leccino' v nasadih Strunjan – Ronk in Ankaran – Beneša v letih 2018 do 2021 Zaradi manjše naloženosti plodov je bilo pričakovati večje število poškodb z oljčno muho, vendar na podlagi rezultatov spremljanja poškodb v letošnjem letu tega nismo mogli potrditi. Pri pregledu poškodovanosti plodov z oljčno muho pri dveh sortah ('Leccino' in 'Istrska belica') v zadnjih štirih letih smo v nasadu Strunjan, ki je se je v preteklosti izkazal kot bolj izpostavljen napadom oljčne muhe, ugotovili, da v letu 2021 ni bilo težav s poškodovanostjo zaradi oljčne muhe (slika 55). Ob tem je potrebno poudariti, da je bila v prejšnjih letih možna uporaba kurativnega insekticida, medtem ko v zadnjem letu to ni bilo mogoče. Tudi v nasadu v Ankaranu, kjer so bila drevesa še slabše naložena, v letu 2021 ni bilo večjih težav s poškodbami z oljčno muho. Tudi opazovanja treh sort ('Istrska belica', 'Leccino' in 'Maurino') v nasadu Purissima so pokazala manjše težave s poškodbami zaradi oljčne muhe v letu 2021 v primerjavi z letoma 2019 in 2020 (slika 56). Stran 139 od 301 Slika 55: Odstotek plodov, poškodovanih z oljčno muho, v obdobju spremljanja dozorevanja pri sortah 'Istrska belica' in' Leccino' v nasadih Strunjan in Ankaran v letih od 2018 do 2021 Stran 140 od 301 Slika 56: Odstotek plodov, poškodovanih z oljčno muho, pri treh sortah ('Istrska belica', 'Leccino' in 'Maurino') v nasadu Purissima v letih 2019, 2020 in 2021 Stran 141 od 301 5.1.2 Vpliv dozorevanja na kakovost oljčnega olja Poleg vsebnosti olja, ki se spreminja s časom dozorevanja, se seveda spreminjajo tudi vsebnost številnih snovi, ki vplivajo na kakovost oljčnega olja, zato smo v okviru naloge 5.1.2 proučevali tudi vpliv dozorevanja na kakovost oljčnega olja. Na dveh lokacijah (Ronk in Beneša) smo za sorti 'Istrska belica' in 'Leccino' na pet datumov obiranja določili vsebnosti biofenolov in maščobnokislinsko sestavo. V letu 2021 smo pod nalogo 5.1 vključili tudi sorto 'Maurino', ki smo jo spremljali na dveh lokacijah (Purissima in Šempeter) na šest datumov obiranja in prav tako določili vsebnost biofenolov in maščobnokislinsko sestavo. Vzorci sorte 'Maurino' so bili predelani izključno s talkom in dodano vodo. 5.1.2.1 Določitev maščobnokislinske sestave sort 'Istrska belica' in 'Leccino' na pet datumov in sorte 'Maurino' na šest datumov Maščobnokislinsko sestavo smo določili v vzorcih sort 'Istrska belica', 'Leccino', obranih od 12. 9. do 17. 10. 2021 (v 5. terminih), in v vzorcih sorte 'Maurino', obranem od 12. 9. do 25. 10. 2021 (v šestih terminih na lokaciji Purissima in v petih terminih na lokaciji Šempeter). Vzorci sorte 'Maurino' so bili predelani samo s talkom in dodano vodo jih glede na primerljive rezultate prejšnjih nalog (vzorci predelani s talkom z dodano vodo in brez talka) lahko primerjamo z drugimi sortami. Povprečna vsebnost oleinske kisline (C 18:1) je bila v vzorcih sorte 'Istrska belica' 74,08 ut. %, minimalna 73,34 ut. %, maksimalna pa 75,02 ut. %. Povprečna vsebnost oleinske kisline (C 18:1) je bila v vzorcih sorte 'Leccino' 73,35 ut. %, minimalna 72,60 ut. % in maksimalna 74,40 ut. %. Povprečna vsebnost oleinske kisline (C 18:1) je bila v vzorcih sorte 'Maurino' 69,30 ut. %, minimalna 66,74 ut. %, maksimalna pa 72,24 ut. %. Povprečne vsebnosti oleinske kisline (C18:1) smo določili tudi v dodatno vzorčenih vzorcih iz drugih lokacij. Rezultati so v prilogi 17. Najvišje vsebnosti oleinske kisline smo določili v vzorcih sorte 'Istrska belica' (od 73,34 do 75,02 ut. %), najnižje pa pri sorti 'Maurino' (od 66,74 ut. % do 72,24 ut. %). Pri sorti 'Istrska belica' (slika 57) na lokaciji Strunjan – Ronk smo opazili nihanje vsebnosti oleinske kisline. Visoko vsebnost smo sprva določili v prvem terminu (74,46 ut. %), a je ta do 5. termina padala in nihala, nato se je v 5. terminu povečala na 74,84 ut. %. Na lokaciji Ankaran – Beneša je bila vsebnost oleinske kisline največja v prvem terminu (75,02 ut. %), nato je nekoliko nihala. Podobno so kazali tudi rezultati letnikov 2018 in 2019, le na lokaciji Beneša se je leta 2018 vsebnost oleinske kisline s časom zniževala. Pri sorti 'Leccino' (slika 57) na lokaciji Strunjan – Ronk se je vsebnost oleinske kisline s stopnjo zrelosti plodov povečala z 72,79 ut. % pri prvem vzorčenju na 74,40 ut.% pri petem vzorčenju. Na lokaciji ankaran – Beneša je vsebnost oleinske kisline naraščala le do 4. termina (z 72,60 ut. % na 73,65 ut. %), v 5. terminu je padla na 72,90 ut. %. Trend naraščanja vsebnosti oleinske kisline v vzorcih sorte 'Leccino' je primerljiv s podatki iz leta 2018 in 2019, le na lokaciji Beneša smo leta 2018 ugotovili nihanje vsebnosti oleinske kisline. Stran 142 od 301 Pri sorti 'Maurino' (slika 58) na lokaciji Purissima se je vsebnost oleinske kisline s stopnjo zrelosti plodov konstantno povečevala (z 66,74 ut. % na 70,82 ut.%), na lokaciji Šempeter pa smo opazili nihanje, največjo vsebnost smo določili v 5. terminu (72,24 ut.%). Rezultati vsebnosti oleinske kisline pri sorti 'Maurino' so primerljivi z rezultati zadnjih štirih let. Pri sorti 'Maurino' je potrebno poudariti, da je vsebnost oleinske kisline v vzorcih vseh treh letnikov konstantno majhna (povprečje zadnjih štirih let je 70,46 ut. %). Zato je potrebno paziti, kakšne mešanice sort pripravljamo, predvsem, če želimo certificirati olja z zaščiteno označbo porekla, za katera se zahteva, da je vsebnost oleinske kisline najmanj 72 ut. %. Iz letošnjih določitev je opaziti, da ima sorta 'Maurino' najmanjšo vsebnost oleinske kisline v začetnem obdobju obiranja (20. 9. 2021), največjo pa v zadnjem obdobju obiranja (18. 10.– 25. 10. 2021). Več podatkov o maščobnokislinski sestavi letnika 2021 je zbranih v prilogah 17 in 17a. Slika 57: Vsebnost oleinske kisline v oljčnih oljih sort 'Istrska belica' in 'Leccino' na lokacijah Ronk in Beneša v petih terminih vzorčenja Stran 143 od 301 Slika 58: Vsebnost oleinske kisline v oljčnih oljih sorte 'Maurino' na lokacijah Purissima in Šempeter v petih terminih vzorčenja 5.1.2.2 Določitev vsebnosti biofenolov v oljih sort 'Istrska belica' in 'Leccino' na dveh lokacijah in na pet datumov ter 'Maurino' na eni lokaciji in na šest datumov Rezultati določanja vsebnosti biofenolov so pokazali, da so tudi v letu 2021 vidne razlike v vsebnosti biofenolov v oljčnih oljih iz sort 'Istrska belica' in 'Leccino' (slika 59). 'Istrska belica' ima večjo vsebnost skupnih biofenolov ter biofenolov olevropeinskega in ligstrozidnega izvora. Povprečna vsebnost skupnih biofenolov za sorto 'Istrska belica' v letu 2021 je bila 1002 mg/kg, minimalna 885 mg/kg, maksimalna pa 1095 mg/kg. Povprečna vsebnost skupnih biofenolov za sorto 'Leccino' v letu 2021 je bila 554 mg/kg, minimalna 237 mg/kg, maksimalna pa 753 mg/kg. V začetnem obdobju obiranja sorte 'Leccino' smo opazili, da vsebnost skupnih biofenolov in biofenolov olevropeinskega izvora bistveno odstopata od drugih podatkov – sta precej manjši. Predvidevamo, da so odstopanja povezana s predelavo olja, saj je bila zmleta oljčna masa zelo suha in je bilo treba pri predelavi dodati 30 % vode, kar je povzročilo migracijo biofenolov iz oljne v vodo fazo, saj so nekateri biofenoli bolj topni v vodni fazi. Biofenoli olevropeinskega izvora imajo dve hidroksilni skupini, biofenoli ligstrozidnega izvora pa eno; zato predvidevamo, da se olevropeinski biofenoli bolje raztapljajo v vodi kot ligstrozidni biofenoli. Posledično rezultata vsebnosti skupnih biofenolov in vsebnosti biofenolov olevropeinskega izvora za olje sorte 'Leccino', predelano v prvem obdobju, odstopata tudi v primerjavi z rezultati letnikov 2018–2020. V letu 2021 smo prav tako kot v letu 2020 pri obeh sortah v opazili trend povečevanja vsebnosti skupnih biofenolov, medtem ko smo v letih 2018 in 2019 opazili trend zmanjševanja vsebnosti skupnih biofenolov. Stran 144 od 301 Tako kot v letih 2018–2020 so tudi v letu 2021 zelo značilne razlike v vsebnosti lignanov med sortama 'Leccino' in 'Istrska belica'. Povprečne vsebnosti skupnih biofenolov smo določili tudi v dodatno vzorčenih vzorcih z drugih lokacij in ugotovili, da so vsebnosti za posamično sorto med seboj primerljive. Rezultati so v prilogi 18. Več podatkov o vsebnosti in sestavi biofenolov letnika 2021 je zbranih v prilogah 18 in 18b. Slika 59: Primerjava vsebnosti skupnih biofenolov (), biofenolov olevropeinskega () in ligostrozidnega izvora () ter lignanov () v oljčnem olju iz sort 'Istrska belica' in 'Leccino' na lokacijah Ronk in Beneša v petih terminih vzorčenja Stran 145 od 301 Slika 60: Primerjava vsebnosti skupnih biofenolov (), biofenolov olevropeinskega () in ligostrozidnega izvora () ter lignanov () v oljčnem olju iz sorte 'Maurino' (predelava s talkom) na lokacijah Purissima in Šempeter v petih terminih vzorčenja 5.1.2.3 Določitev vsebnosti tokoferolov Dodatno smo določili tokoferole v dveh vzorcih olja sorte 'Maurino'. Oba vzorca sta bila vzorčena 25. 10. 2021 na lokaciji Purissima. Vzorčenje so začeli na istih drevesih kot lansko leto, a so kasneje ugotovili, da je na njih premalo plodov za večja vzorčenja, zato so začeli z vzorčenjem v drugem delu nasada. Oba vzorca so sta bila predelana v laboratorijski oljarni z uporabo talka in vode. Ugotovili smo precejšnjo razliko v vsebnosti alfa‐tokofelola (117 mg/ kg in 140 mg/kg), medtem ko sta bili vsebnosti gama‐tokoferola skoraj enaki (18 mg/kg in 19 mg/kg). Kljub temu, da sta dva vzorca enake sorte pridobljena iz istočasno in iz istega nasada ter predelana istočasno in na enak način, so lahko po nekaterih parametrih precej razlikujeta. Zato je pri spremljanju v več časovnih obdobjih ključnega pomena to, da se vzorči v vseh terminih na istih drevesih. Če bi v posameznem terminu vzorčili na drugih drevesih, ne bi mogli vedeti, ali je vzrok za morebitne ugotovljene razlike drug termin vzorčenja ali razlika med drevesi. Doseženi kazalniki 1. Odvzeti vzorci in ovrednoten pridelek sorte 'Istrska belica' (27 vzorcev), ˈLeccinoˈ (27 vzorcev), ˈMaurinoˈ (17 vzorcev) v največ 12 tednih (2–9 lokacij na teden). 2. Ovrednoteni parametri vsebnosti olja in vode v plodovih po metodi Soxhlet (20 vzorcev), oljevitost v laboratorijski oljarni Abencor, določen indeks zrelosti, masa in trdota plodov. 3. Spremljane poškodb zaradi marmorirane smrdljivke, oljčne muhe in oljčnega molja ter poškodb semena zaradi nihanja temperatur v spomladanskem času. 4. Ovrednoteni meteorološki parametri (glej nalogo 4.2). Stran 146 od 301 5. Določeni kemijski parametri za spremljanje kakovosti oljčnega olja (maščobnokislinska sestava, biofenolna sestava in vsebnost skupnih biofenolov) na pet datumov pri dveh sortah (ˈIstrska belicaˈ in ˈLeccinoˈ) z dveh lokacij (Ronk in Beneša) ter na pet do šest datumov pri sorti 'Maurino' z dveh lokacij (Purissima in Šempeter). 6. Dodatno smo določili maščobnokislinsko sestavo, skupne biofenole in biofenolno sestavo v: ◦ 15 vzorcih sorte 'Istrska belica' – na štirih lokacijah (Baredi, Sv. Peter, Lama in Purissima) je smo vzorčili v treh terminih (13. 9., 20. 9. in 11. 11. 2021), na treh lokacijah (Baredi – oljčnik Adamič, Kromberk in Šempeter) pa smo vzorčili samo 11. 10. 2021; ◦ 6 vzorcih sorte 'Leccino' – vzorčeni so bili na treh lokacijah (Baredi, Sv. Peter in Purissima) v dveh terminih (20. 9. in 11. 10.); ◦ 10 vzorcih sorte 'Maurino': na lokaciji Baredi smo izvedli štiri vzorčenja (20. 9., 27. 9., 3. 10. in 11. 10. 2021), na lokaciji Purissima pa smo vzorčili na iste štiri datume, dodatno pa še 17. 10. in 25. 10. 2021. 7. Dodatno smo določili tokoferolno sestavo na dveh vzorcih sorte 'Maurino', vzorčenih na isti datum in v istem oljčniku v nasadu Purissima (vendar z drugih dreves), predelanih istočasno na enak način. Sklepi Določitev primernega časa za obiranje izbrane sorte je med pomembnejšimi odločitvami oljkarjev. Temeljiti mora na optimalni kombinaciji kakovosti plodov (stopnja poškodovanosti plodov zaradi toče, oljčnega molja, oljčne muhe itd.), zrelosti plodov (indeks zrelosti, vsebnost olja, vsebnost vode) in parametrov kakovosti oljčnega olja (vsebnost biofenolov in maščobnokislinska sestava) (preglednica 46). Primeren čas obiranja je močno odvisen tudi od izbrane lokacije ter talnih in podnebnih razmer. Zaradi težav s pridelkom smo v nalogi spremljanja dozorelosti v letošnjem letu dodali dodatne lokacije, da bi lahko ugotovili vpliv lokacije. Dobit olja v laboratorijski oljarni je bila višja kot v preteklih letih, poškodb z oljčno muho je bilo manj, tudi poškodb z oljčnim moljem je bilo manj kot v preteklem letu. Pridelki so bili zaradi nihanja temperature v spomladanskem času bistveno manjši kot v preteklih letih, ponekod pridelka skorajda ni bilo, razlike so bile tudi med sortami. Majhni pridelki so vplivali na hitrejše dozorevanje plodov. Ob opazovanju prisotnosti oljčnega molja v semenu smo ugotovili, da je veliko semen poškodovanih ali propadlih, kar je povezano z razmerami spomladi. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo poškodovanih semen veliko več, izrazite pa so bile razlike med lokacijami in med sortami. Vsebnost oleinske kisline v oljih sorte 'Istrska belica' v petih obdobjih obiranja nekoliko niha (v vseh štirih letih izvajanja poskusa). Trend naraščanja vsebnosti oleinske kisline v vzorcih sorte 'Leccino' je primerljiv s podatki iz leta 2018–2020, razen za lokacijo Beneša, kjer smo leta 2018 ugotovili nihanje vsebnosti oleinske kisline. V vzorcih letnika 2021 nismo opazili trenda zniževanja vsebnosti skupnih biofenolov s časom, kar gre pripisati podnebnim vplivom. Tako kot v letih 2018–2020 so tudi v letu 2021 zelo značilne razlike v vsebnosti lignanov med sortama 'Leccino' in 'Istrska belica'. Vsebnost oleinske kislini v sorti 'Istrska belica' je dovolj velika, da to ni odločujoč faktor pri odločanju o primernem času za obiranje. Trend vsebnosti biofenolov pa je zelo odvisen od posameznega letnika – prisotnosti stresa, zato je nemogoče podati splošno priporočilo o optimalnem času obiranja s stališča vsebnosti biofenolov. Stran 147 od 301 Preglednica 46: Spremljanje dozorevanja sort ˈIstrska belicaˈ in ˈLeccinoˈ v letu 2021 z rezultati vsebnosti in kakovosti olja Laboratorij ‐ Soxhlet Parametri kakovosti oljčnega olja Vsebnost Trdota Datum Masa 1 Indeks olja – Palmitinska Oleinska Linolna Vsebnost Delež olja v ploda vzorčenja Suha snov Vsebnost olja ploda (g) zrelosti Abencor kislina kislina kislina skupnih Voda (%) suhi snovi – (g/mm²) (%) – Soxhlet (%) (%) (C16:0) (C18:1) (C18:2) biofenolov Soxhlet (%) (ut. %) (ut. %) (ut. %) (mg/kg) ‘ISTRSKA BELICA’ ‐ RONK 12. 9. 21 39,7 60,3 21,9 36,3 1,54 302 0,80 17,6 0,99 74,46 4,76 1095 26. 9. 21 57,4 42,6 18,8 44,1 2,37 332 0,93 15,0 0,94 73,86 5,64 1017 3. 10. 21 55,0 45,0 19,2 42,7 2,51 256 0,97 15,9 1,02 74,2 5,47 1010 11. 10. 21 55,7 44,3 21,5 48,5 2,56 289 0,97 18,3 1,14 73,89 5,72 1049 18. 10. 21 56,5 43,5 21,4 49,2 2,70 268 1,00 18,1 1,07 74,84 5,61 1083 ‘ISTRSKA BELICA’ ‐ BENEŠA 12. 9. 21 49,5 50,5 20,2 40,0 1,89 311 0,80 13,9 1,16 75,02 5,13 992 26. 9. 21 58,0 42,0 19,2 45,7 2,34 329 0,90 15,2 1,14 73,68 6,06 901 3. 10. 21 56,5 43,5 20,5 47,1 2,45 273 1,00 16,5 1,14 73,6 6,23 929 11. 10. 21 56,2 43,8 21,0 47,9 2,58 308 1,00 18,3 1,15 73,89 6,46 885 18. 10. 21 52,9 47,1 24,4 51,8 2,64 233 1,06 21,4 1,2 73,34 6,6 1063 ‘LECCINO’ ‐ RONK 12. 9. 21 49,3 50,7 12,0 23,7 1,50 367 1,76 8,4 1 72,97 6,47 480 26. 9. 21 56,6 43,4 14,2 32,7 2,05 210 2,30 11,3 1,26 72,79 6,75 753 3. 10. 21 54,9 45,1 15,5 34,4 2,15 195 3,10 13,4 1,4 73,66 6,28 590 11. 10. 21 54,7 45,3 16,7 36,9 2,39 209 3,24 14,6 1,5 73,99 6,23 663 18. 10. 21 54,5 45,5 17,5 38,5 2,23 177 3,57 13,4 1,64 74,4 6,05 654 ‘LECCINO’ ‐ BENEŠA 12. 9. 21 51,1 48,9 11,8 24,1 1,57 371 2,17 5,7 1,18 72,6 6,86 237 26. 9. 21 56,8 43,2 13,0 30,1 2,00 216 2,84 10,6 1,46 73,17 6,73 553 3. 10. 21 54,3 45,7 14,2 31,1 2,15 189 3,72 13,0 1,67 73,39 6,62 503 11. 10. 21 54,9 45,1 15,8 35,0 2,21 222 3,71 13,5 1,74 73,65 6,61 562 18. 10. 21 52,4 47,6 18,8 39,5 2,34 159 4,36 16,7 1,79 72,9 7,27 549 Stran 148 od 301 5.2 SPREMLJANJE LETNIKA Namen naloge je spremljati kakovost oljčnega olja glede na najnovejša strokovna spoznanja, izobraževati pridelovalce in potrošnike o kakovosti oljčnega olja in pripraviti pridelovalce na trženje v mednarodnem prostoru oziroma v skladu z evropsko zakonodajo. Poleg kislosti in senzorične ocene je zelo pomemben parameter za karakterizacijo in kakovost olja tudi maščobnokislinska sestava oljčnega olja, zato ima oljčno olje z zaščiteno označbo porekla predpisani mejni vrednosti za oleinsko in linolno kislino. V zadnjih letih smo opazili negativen trend kakovosti maščobnokislinske sestave v nekaterih oljčnih oljih iz Slovenske Istre, kar je sicer lahko posledica stresnih podnebnih razmer, zato je nujno nadgrajevati bazo podatkov o slovenskem oljčnem olju s spremljanjem večjega števila vzorcev, da bi lahko ugotovili realnejše stanje njegove kakovosti ter tudi pravočasno ukrepali in odpravili vzroke za slabšo kakovost. 5.2.1 Določanje maščobnokislinske sestave letnika 2021 Maščobnokislinsko sestavo letnika 2021 smo določili v 176 vzorcih, od teh je bilo 45 vzorcev olj z zaščiteno označbo porekla. Spremljanje vsebnosti oleinske in linolne kisline je zelo pomembno, ker sta v specifikaciji Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre ZOP določeni mejni vrednosti za oleinsko kislino (≥ 72 ut. %) in linolno kislino (≤ 8 ut. %). Znano je, da vrhunska oljčna olja odlikuje visoka vsebnost oleinske kisline in nizka vsebnost linolne kisline, vendar je zadnja leta opazen trend zmanjševanja vsebnosti oleinske kisline zaradi podnebnih sprememb. Podatke za olja z zaščiteno označbo porekla (ZOP) letnika 2021 smo primerjali s podatki letnikov 2017, 2018, 2019 in 2020. Vsebnost oleinske in linolne kisline v vzorcih ZOP 2021 je primerljiva z rezultati letnika 2019. V zadnjih petih letnih izstopajo samo vzorci letnika 2018, ko smo opazili veliko nižje vsebnosti oleinske kisline kot v letnikih 2017, 2019 in 2020 (slika 61). Slika 61: Vsebnost oleinske in linolne kisline v EDOOSI ZOP – primerjava letnikov 2017–2020 (v oklepaju je napisano število analiziranihh vzorcev). Stolpci predstavljajo povprečne vsebnosti oleinske oziroma linolne kisline, z rdečo črto pa so prikazane najmanjše in največje določene vsebnosti v posameznem letu. Maščobnokislinsko sestavo letnika 2021 (131 vzorcev) smo primerjali s podatki, pridobljenimi v obdobju 1992–2020. V 30 letih je bilo skupno analiziranih 2407 vzorcev. Na sliki 62 so prikazane Stran 149 od 301 maksimalne in minimalne vrednosti določitev po posameznih letih in odstopanje rezultatov od minimalne dovoljene mejne vrednosti za vsebnost oleinske kisline oziroma od maksimalne dovoljene mejne vrednosti za vsebnost linolne kisline v EDOOSI ZOP. Iz podatkov je razvidno, da so manjše vsebnosti oleinske kisline značilne za letnike 1997, 2003, 2009, 2011, 2012, 2018 in 2021, kar je mogoče pripisati neugodnim podnebnim razmeram (predvsem suši). Slika 62: Vsebnost oleinske in linolne kisline v oljčnih oljih iz Slovenske Istre po posameznih letnikih. Prikazane so povprečne (zelena in modra krivulja) ter minimalne in maksimalne določene vsebnosti v posameznem letu (navpične črte). Z rdečo sta označeni mejni vrednosti za vsebnost oleinske (≥ 72 ut. %) in linolne kisline (≤ 8 ut. %) v EDOO ZOP. Stran 150 od 301 Slika 63: Število analiziranih vzorcev za določitev maščobnokislinske sestave v oljčnih oljih iz Slovenske Istre po posameznih letnikih 5.2.2 Določanje kislosti v 172 vzorcih Za oceno kakovosti letnika 2021 je bilo v času predelave v oljarnah odvzetih 97 vzorcev oljčnega olja, 75 vzorcev oljčnega olja pa je bilo prinesenih v laboratorij. Povprečna kislost je bila 0,22 ut. %, minimalna 0,08 ut. %, maksimalna pa 0,84 ut. %. Rezultate analiz 172 vzorcev letnika 2021 smo primerjali z bazo podatkov spremljanja kislosti v slovenskih vzorcih oljčnih olj po letnikih v obdobju 2010–2021 (slika 64). Stran 151 od 301 Kislost 2,6 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 %) 1,4 (ut. 1,2 mejna vrednost za ektra deviško o. olje Kislost 1,0 0,8 0,6 mejna vrednost za ZOP 0,4 0,2 0,0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Nizi1 0,22 0,25 0,20 0,19 0,50 0,16 0,20 0,17 0,21 0,23 0,26 0,22 Slika 64: Določitev kislosti po letnikih. Oranžni stolpci prikazujejo povprečne kislosti v posameznem letniku, z rdečo črto pa so prikazane minimalne in maksimalne kislosti v letniku 5.2.3 Analiza 27 vzorcev, prinesenih v laboratorij za ugotavljanje skladnosti s parametri kakovosti oljčnega olja, določenimi v uredbi št. 2568/91 KAKOVOST DEVIŠKEGA OLJČNEGA OLJA Kislost in senzorična ocena sta dva pomembna, vendar ne edina parametra za določanje kakovosti oljčnega olja. Za uvrstitev deviškega oljčnega olja v ustrezno kategorijo je potrebno izvesti še spektrofotometrijsko preiskavo v UV, določiti peroksidno število in vsebnost etilnih estrov maščobnih kislin. MEJNE VREDNOSTI Uredba predpisuje mejne vrednosti za posamezne parametre, na podlagi katerih se olje uvrsti v ustrezno kategorijo. Preglednica 47 prikazuje trenutno veljavne mejne vrednosti parametrov kakovosti. Uredba predpisuje tudi mejne vrednosti za parametre pristnosti. Stran 152 od 301 Preglednica 47: Mejne vrednosti za parametre kakovosti oljčnega olja, določene v uredbi št. 2568/91, nazadnje spremenjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1604 MEJNE VREDNOSTI po Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 in PARAMETRI KAKOVOSTI Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 2019/1604 Ekstra deviško Deviško Lampante oljčno olje oljčno olje oljčno olje Kislost (kot oleinska kislina)  0,8 ut. %  2,0 ut. %  2,0 ut. %  10 mmol O  2/kg 10 mmol O2/kg Peroksidno število ‐ ( 20 mekv O2/kg) ( 20 mekv O2/kg) K232  2,50  2,60 ‐ Spektrofotometrijska K preiskava v UV 270  0,22  0,25 ‐ ΔK  0,01  0,01 ‐ Mediana sadežnosti > 0 > 0 ‐  3,5 Senzorična oziroma ocena Mediana napak 0  3,5  3,5 če je mediana sadežnosti enaka 0 Etilni estri maščobnih kislin  35 mg/kg ‐ ‐  Kislost je pokazatelj kakovosti plodov pred predelavo oziroma razgradnje olja v plodu. Večja kislost je lahko posledica poškodovanih, gnilih, fermentiranih in/ali plesnivih plodov.  Peroksidno število je pokazatelj oksidiranosti olja. Večje peroksidno število je lahko posledica neprimernega hranjenja olja (svetloba, temperatura) oziroma starosti olja.  S spektrofotometrijsko preiskavo v UV ugotavljamo, ali je olje staro oziroma ali mu je bilo v večji meri primešano drugo olje.  S senzoričnim ocenjevanjem ugotavljamo pozitivne in negativne senzorične značilnosti oljčnega olja. Ko ima olje samo pozitivne senzorične značilnosti, pomeni, da je pridelano, predelano in hranjeno na optimalen način.  Negativne senzorične značilnosti olja (napake) kažejo na slabo kakovost plodov pred predelavo, neprimerno predelavo, slabo skladiščenje in/ali starost olja.  Z vsebnostjo etilnih estrov maščobnih kislin ugotavljamo mešanice ekstra deviškega oljčnega olja z oljem slabše kakovosti (z deviškim ali lampante oljem) ali z razdišavljenim oljem. V letu 2021 smo v 27 vzorcih določili parametre kakovosti (kislost, peroksidno število, K232, K268, ΔK, vsebnost etilnih estrov maščobnih kislin in senzorično oceno) in rezultate primerjali z zahtevami evropske zakonodaje. Merila za ugotavljanje kakovosti poznajo le redki pridelovalci oljčnega olja. V okviru strokovnih nalog se zato izvaja tudi ta sklop analiz, da se pridelovalce seznani z merili kakovosti in kakovostjo Stran 153 od 301 pridelanega olja. V večini primerov se analizira oljčno olje pridelovalcev, ki imajo za prodajo večje količine olja. Rezultate teh vzorcev smo primerjali z rezultati letnikov 2017, 2018, 2019 in 2020. Preglednica 48: Primerjava povprečnih, minimalnih in maksimalnih vrednosti posameznega parametra v 30 vzorcih letnikov 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021 Etilni estri Kislost Peroksidno število maščobnih Letnik Vrednost K232 K268 ∆K Sadežno Grenko Pikantno (ut. %) (mmol O2/kg) kislin (mg/kg) povprečje 0,17 2,7 1,79 0,15 0,002 4,9 4,1 4,9 2,8 2021 min 0,09 0,9 1,49 0,10 0,001 3,5 2,7 3,3 1,1 maks 0,25 3,6 1,96 0,19 0,005 5,8 4,9 5,7 7,3 povprečje 0,22 2,9 1,73 0,14 0,003 5,0 4,0 4,8 4,8 2020 min 0,12 1,3 1,44 0,11 0,001 3,5 2,7 3,1 0,7 maks 0,36 6,3 2,17 0,19 0,005 5,7 4,6 5,5 22,8 povprečje 0,21 2,5 1,74 0,14 0,002 4,7 4,2 5,0 5,5 2019 min 0,12 1,0 1,52 0,10 0,000 2,4 2,0 2,2 1,3 maks 0,33 5,0 2,04 0,21 0,004 5,7 5,0 5,9 15,7 povprečje 0,21 2,9 1,78 0,12 0,003 4,4 3,7 4,6 7,0 2018 min 0,09 1,1 1,50 0,08 0,000 3,2 2,5 2,8 2,4 maks 0,41 5,6 2,13 0,18 0,004 5,6 4,5 5,4 20,7 povprečje 0,18 2,1 1,71 0,13 0,003 4,4 3,6 4,5 5,8 2017 min 0,16 0,7 1,37 0,11 0,002 3,0 2,1 3,1 2,6 maks 0,22 4,2 2,26 0,16 0,005 5,0 4,2 5,2 9,0 Povprečna vrednost in minimalna vrednost rezultatov kislosti odvzetih vzorcev letnika 2021 je manjša kot v vzorcih prejšnjih letnikov, kar bi lahko kazalo na boljšo kakovost olja v tem letu. Prav tako je v vzorcih letnika 2021 ugotovljena manjša maksimalna vrednost peroksidnega števila in K232 v primerjavi s prejšnjimi letniki. Povprečna vrednost peroksidnega števila je primerljiva z letniki 2018, 2019 in 2020. Povprečne vsebnosti etilnih estrov maščobnih kislin vzorcev letnika 2021 so manjše kot v prejšnjih letnikih, prav tako je ugotovljena najmanjša maksimalna vsebnost etilnih estrov v primerjavi s prejšnjimi letniki. V vzorcih letnika 2021 smo določili tudi senzorične značilnosti ob upoštevanju zadnjih napotkov mednarodne skupine strokovnjakov s področja senzoričnega ocenjevanja deviškega oljčnega olja, ki deluje pod okriljem Mednarodnega sveta za oljke (IOC). Pri ocenjevanju sadežnosti olja se panelom priporoča, da izkoristijo celotno območje 10‐centimetrske daljice na ocenjevalnem listu. Tak pristop omogoča lažje razlikovanje posameznih vzorcev glede na zaznano intenzivnost sadežnosti (blaga, srednja in močna sadežnost). Ob upoštevanju navedenega pristopa ugotavljamo, da so senzorične značilnosti vzorcev letnika 2021 primerljive z vzorci letnika 2020. Stran 154 od 301 Slika 65: Primerjava kislosti in peroksidnega števila v 30 vzorcih letnikov 2017–2021. Stolpci predstavljajo povprečne vrednosti, z rdečo črto pa so prikazane najvišje in najnižje določene vrednosti v posameznem letu. Slika 66: Primerjava parametrov K232 in K268 v 30 vzorcih letnikov 2017–2021. Stolpci predstavljajo povprečne vrednosti, z rdečo črto pa so prikazane najvišje in najnižje določene vrednosti v posameznem letu Stran 155 od 301 Slika 67: Primerjava parametra ΔK v 30 vzorcih letnikov 2017–2021. Stolpci predstavljajo povprečne vrednosti, z rdečo črto pa so prikazane najvišje in najnižje določene vrednosti v posameznem letu Slika 68: Primerjava sadežnosti, grenkosti in pikantnosti v 30 vzorcih letnikov 2017–2021. Stolpci predstavljajo povprečne vrednosti, z rdečo črto pa so prikazane najvišje in najnižje določene vrednosti v posameznem letu Stran 156 od 301 Slika 69: Primerjava metilnih in etilnih estrov maščobnih kislin v 30 vzorcih letnikov 2017–2021. Stolpci predstavljajo povprečne vrednosti, z zeleno črto pa so prikazane najvišje in najnižje določene vsebnosti v posameznem letu Za kakovostna ekstra deviška oljčna olja so značilne majhne vsebnosti etilnih in metilnih estrov maščobnih kislin (v nadaljevanju: metilni in etilni estri). Ti nastajajo, kadar so plodovi poškodovani, saj pri njih poteka hidroliza triacilglicerolov in nastajajo proste maščobne kisline, ki se zaestrijo s prostimi alkoholi (etanolom in metanolom), ki nastaneta v procesu razgradnje pektina in fermentacije, ter tako nastanejo etilni in metilni estri maščobnih kislin. Ta proces nastanka etilnih in metilnih estrov ni povezan z določanjem maščobnokislinske sestave (pri kateri sestavo določamo kot metilne estre maščobnih kislin). Pri vzorcih letnika 2021 opažamo uravnoteženo vsebnost etilnih in metilnih estrov (slika 70). Letnik 2021 je po vsebnosti etilnih in metilnih estrov podoben letniku 2019, ki je veljal za kakovostnega. Pri vzorcih letnika 2021 je povprečna vsebnost etilnih estrov nižja kot pri predhodnih treh letnikih. Pri nobenem vzorcu letnika 2021 nismo ugotovili povišane ali presežene mejne vrednosti za etilne estre po Uredbi Komisije 2568/91, zato predvidevamo, da bo ta letnik bolj kakovosten od letnika 2020. Stran 157 od 301 Slika 70: Vsebnost metilnih in etilnih estrov maščobnih kislin v 27 vzorcih letnika 2021 Slika 71: Vsebnost metilnih in etilnih estrov maščobnih kislin v 30 vzorcih letnika 2020 Stran 158 od 301 5.2.4 Vsebnost biofenolov in mineralov v oljčnih listih letnika 2021 V letu 2021 smo dodatno izvedlo obsežen poskus, v katerem smo v 67 vzorcih posušenih oljčnih listov določevali biofenole in minerale. Določitve biofenolov: ‐ Primerjali smo metodo za določevanje biofenolov iz monografije OLIVE LEAF (Oleae folium) Evropske farmakopeje (PH. Eur.) 8.0 (1 g listov/100 mL MeOH) z modificirano metodo (0,5 g listov/50 mL MeOH). ‐ Določili smo biofenole v vseh prejetih vzorcih ‐ Primerjali smo vsebnost olevropeina v vzorcih listov iz istega nasada, nabranih v dveh različnih terminih. ‐ Primerjali smo rezultate dveh analitikov. ‐ Primerjali smo vsebnost biofenolov v listih iz namakanih in nenamakanih nasadov. ‐ Primerjali smo vsebnost biofenolov v svežih vzorcih listov in po 5 mesecih oziroma 2 letih hranjenja. Določitve mineralov: ‐ Določili smo vsebnost kalcija, kalija, magnezija, dušika in fosforja v vseh prejetih vzorcih. ‐ Primerjali smo vsebnost mineralov v listih iz namakanih in nenamakanih nasadov. Poročilo o izvedeni nalogi je v prilogi 19. 5.2.5 Senzorična ocena 69 vzorcev za Zlato oljčno vejico Sedemnajstčlanska komisija je za senzorično oceno oljčnega olja uporabila 100‐točkovni sistem. 41 vzorcev (59 %) je bilo ocenjenih z najmanj 81 točkami, 16 vzorcev (23 %) je dobilo 75–79 točk, 8 vzorcev (12 %) je dobilo 70‐74 točk, 4 vzorci (6 %) pa manj kot 70 točk, saj so v njih zaznali prisotnost produktov fementacijskih ali oksidacijskih postopkov oziroma senzoričnih napak. Poročilo o izvedeni nalogi je v prilogi 20. Doseženi kazalniki 1. Analiziranih je bilo:  131 vzorcev za določanje maščobnokislinske sestave, od tega je bilo 45 vzorcev olj z zaščiteno označbo porekla,  27 vzorcev za določanje vsebnosti metilnih estrov maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin,  172 vzorcev za določanje kislosti,  27 vzorcev za ugotavljanje peroksidnega števila,  27 vzorcev za spektrofotometrično merjenje na UV‐območju,  27 vzorcev za senzorično ocenjevanje,  69 vzorcev za Zlato oljčno vejico. 2. Izdelana analiza stanja za leto 2021 in primerjava z letniki 2018, 2019 in 2020. Sklepi Maščobnokislinska sestave letnika 2021 je primerljiva s podatki letnika 2018, ko smo opazili veliko manjšo vsebnost oleinske kisline kot v letnikih 2017 in 2019. Iz dosedanjih podatkov, zbranih v obdobju 1992–2021, in skupno analiziranih 2407 vzorcev je razvidno, da so manjše vsebnosti oleinske kisline Stran 159 od 301 značilne za letnike 1997, 2003, 2009, 2011, 2018 in 2021, kar je mogoče pripisati neugodnim podnebnim razmeram (predvsem suši). Za letino 2021 je značilno, da je bila pridelava količinsko izredno majhna, zato je bilo v laboratorij v prinešenih le 27 vzorcev za kontrolo vseh prametrov kakovosti, namesto v programu predvidenih 30 vzorcev. Rezultati ugotavljanja skladnosti parametrov kakovosti za 27 vzorcev oljčnih olj, prinešenih v laboratorij, so pokazali:  Povprečna kislost in peroksidno število 27 vzorcev letnika 2021 je malo manjša kot v vzorcih letnika 2020 in primerljiva z letnikom 2017.  Spektrofotometrični parametri v UV območju so primerljivi z letniki 2018, 2019 in 2020.  Pri vzorcih letnika 2021 opažamo uravnoteženo vsebnost etilnih in metilnih estrov. Rezultati so primerljivi z letnikom 2019.  Senzorične značilnosti odvzetih vzorcev letnika 2021 so primerljive z letnikom 2020, vendar pa je potrebno poudariti, da v analizo prinesejo oljčno olje je tisti pridelovalci, ki tržijo oljčno olje vrhunske kakovosti. 5.3 UGOTAVLJANJE VPLIVA SHRANJEVANJA, FILTRACIJE IN NOVIH TEHNOLOGIJ NA KAKOVOST OLJA Namen naloge je proučiti vplive novih tehnoloških izboljšav v predelavi, skladiščenju oljčnega olja in filtriranju oljčnega olja. Na terenu se je pokazalo veliko zanimanje za spremljanje vplivov različnih tehnologij, vendar zaradi omejitev finančnih sredstev ni bilo mogoče uresničiti dodatnih nalog. V letu 2021 smo: ‐ zaključili pet poskusov, ki smo jih nastavili v preteklih sezonah (poskusi 1, 5, 7, 8 in 10), ‐ nadaljevali s poskusom 9, ki smo ga nastavili v letu 2020, ‐ zastavili in končali dva nova poskusa (poskusa 11 in 14). 5.3.1 Spremljanje odvisnosti kakovosti oljčnega olja od časa shranjevanja – Poskus 1 Izbrali smo 15 vzorcev olja z zaščiteno označbo porekla (ZOP) letnika 2017 in spremljali odvisnost kakovosti olja od časa shranjevanja (po 18 in 30 mesecih). Po 30 mesecih shranjevanja meritve kažejo na poslabšanje kakovosti olja, povečani so parametri, ki kažejo na oksidacijo olja, vendar so mejne vrednosti za peroksidno število ali K232 presežene le v sedmih od petnajstih vzorcev. Podobno smo ugotovili tudi pri senzoričnem ocenjevanju – sedem vzorcev je bilo po 30 mesecih žarkih. Po 30 mesecih shranjevanja so le še štirje vzorci imeli vrednosti vseh parametrov, tako fizikalno‐kemijskih kot senzoričnih, skladne z zahtevami za ekstra deviško oljčno olje, ostali bi se lahko uvrstili v kategorijo deviško oljčno olje, nobenemu olju se kakovost ni toliko poslabšala, da bi se uvrstilo v kategorijo lampante oljčno olje. To kaže, da je bila začetna kakovost olj v poskusu zelo dobra. V času trajanja poskusa pa se je zelo spremenila biofenolna sestava vzorcev. Za stara olja je značilna predvsem visoka koncentracija tirozola in hidroksitirozola. Po 30 mesecih shranjevanja olja smo v večini olj določili vsebnosti tirozola in hidroksitirozola nekaj deset mg/kg, celo do 88 mg/kg, medtem ko so vsebnosti v kakovostnih svežih oljih bistveno nižje, nižje od 5 mg/kg. Stran 160 od 301 5.3.2 Spremljanje vpliva načina mletja pri predelavi oljk iz sorte 'Istrska belica' na kakovost oljčnega olja po 18 mesecih skladiščenja – Poskus 5 Poskus smo izvedli v oljarni Babič. Oljke so bile nepoškodovane in predelane 12. 10. 2019. Predelava je potekala na dva načina:  Poskus 5A: mletje 53 Hz (soft)  Poskus 5B: mletje 55,5 Hz (hard) Ugotovili smo razlike v biofenolni sestavi in vsebnosti skupnih biofenolov. Svež mehko mlet vzorec (5A) je vseboval 846 mg/kg skupnih biofenolov, v 18 mesecih se je količina zmanjšala na 767 mg/kg. V trdo mletem vzorcu (5B) pa se je količina biofenolov zmanjšala z začetnih 657 mg/kg na 610 mg/kg. Kislost vzorca 5A je bila 0,22 ut. %, kislost vzorca 5B pa 0,18 ut. %. Po 18 mesecih se kislost ni bistveno spremenila, vzorec A je imel 0,22 ut. %, vzorec B pa 0,23 ut. %. Tehnologija mletja torej ni imela velikega vpliva na vsebnost prostih maščobnih kislin v olju. Mehko mlet svež vzorec 5A (SN124) je bil bolje senzorično ocenjen, ker je bila pri trdo mletem vzorcu 5B (SN125) moteča persistentna grenkost. Sadežnost v svežem mehko mletem vzorcu je bila nekoliko intenzivnejša kot v trdo mletem vzorcu, vendar se je inteziteta sadežnosti v njem s časom skladiščenja hitreje zmanjševala, zato je imel že po 6 mesecih in do zaključka poskusa po 18 mesecih večjo intenziteto sadežnosti trdo mlet vzorec. Rezultati senzorične ocene korelirajo z vsebnostjo hlapnih spojin, saj je vzorec B po 18 mesecih skladiščenja vseboval več (E)‐2‐heksenala. Sklepi Na podlagi izvedenega poskusa bi težko priporočili, katera tehnologija mletja je boljša. Z mehkim mletjem smo dobili olje z večjo vsebnostjo biofenolov, tako je bilo tako kot sveže tudi senzorično nekoliko boljše ocenjeno, že po 6 mesecih skladiščenja pa je bilo senzorično boljše olje, pridobljeno s trdim mletjem. Potrebno bi bilo izvesti bolj obsežen poskus, da bi ugotovili vpliv načina mletja na kakovost olja in na podlagi tega izdelali priporočilo za optimalne pogoje mletja. 5.3.3 Ugotavljanje vpliva dveh različnih filtrov na kakovost olj po 6, 12 in 18 mesecih skladiščenja – Poskus 7 V poskusu smo ugotavljali vpliv dveh različnih filtrov na kakovost olj po 6, 12 in 18 mesecih skladiščenja. V obravnavi smo imeli vzorec, ki ni bil filtriran, ter dva vzorca istega olja, ki je bilo filtrirano z različnima filtroma. V vzorcih smo spremljali kislost, senzoriko, biofenole in hlapni profil. Z analizami smo zaključili aprila 2021. Sveže nefiltrirano olje je imelo nekoliko nižjo intenzivnost sadežnosti, grenkosti in pikantnosti kot filtrirani olji, med filtriranima oljem pa ni bilo bistvenih razlik. Po 6, 12 in 18 mesecih shranjevanja so bile senzorične značilnost vseh treh olj približno enake. Stran 161 od 301 Vsebnost tirozola in hidroksitirozola je bila v svežem nefiltriranem olju višja kot v filtriranih oljih. V vseh treh vzorcih je med shranjevanjem narasla, najbolj v nefiltriranem vzorcu. Med obema filtriranima vzorcema ni bilo bistvenih razlik. Oba filtrirana vzorca sta imela po 18 mesecih shranjevanja podoben hlapni profil, nefiltriran vzorec pa se je od njiju bistveno razlikoval, predvsem je imel veliko manjšo vsebnost (E)‐2‐heksenala. Filtracija na kislost ni imela velikega vpliva. Poročilo o izvedbi poskusa 7 je v prilogi 21. 5.3.4 Ugotavljanje vpliva shranjevanja in mešanja oljčnega olja različnih letnikov – Poskus 8 V poskusu 8 smo proučevali vpliv različne mešanice olj na kemijske parametre kakovosti (kislost, peroksidno število, K232, K268), vsebnost in sestavo biofenolov ter senzorične značilnosti olja. Pripravili smo mešanice olja letnika 2018 z različnimi deleži dveh olja letnika 2019 – eno je imelo višjo kislost, drugo pa nižje. Skupno smo v poskusu imeli tri vzorce izhodiščnih olj in 8 mešanic. Vsa olja smo analizirali trikrat: sveža ter po 6 in 12 mesecih hranjenja. Sklepi Med shranjevanjem oljčnega olja se parametri kakovosti bolj ali manj poslabšajo. Vzorcem slabše kakovosti z veliko kislostjo se stanje bolj poslabša kot kakovostnim vzorcem. Kislost je dokaj stabilen parameter, ki se med shranjevanjem skoraj ne spreminja. V izvedenem poskusu smo pokazali, da je problematičen predvsem parameter K232, ki je po enem letu shranjevanja olja pri sobni temperaturi v večini vzorcev presegel mejno vrednost za EDOO. Potencialno se lahko kot problematična izkažeta tudi peroksidno število in K268, zlasti pri oljih slabše kakovosti. Med shranjevanjem se bolj kot vsebnost skupnih biofenolov spremeni biofenolna sestava. Povečane vsebnosti hidroksitirozola in tirozola kažejo, da je antioksidacijski potencial biofenolov že precej izčrpan in v takem olju z oslabljeno zaščito je pričakovati, da se bo oksidacija pospešeno napredovala. Med shranjevanjem se poslabšajo tudi senzorične lastnosti olja – zmanjšajo se intenzivnosti pozitivnih senzoričnih lastnosti. Spremembe so tem bolj izrazite, čim slabša je bila kakovost olja že pred shranjevanjem. Z mešanjem svežih in starih olj torej tvegamo, da olje že po enem letu ne bo več izpolnjevalo pogojev za uvrstitev v kategorijo ekstra deviško oljčno olje. Poročilo o izvedbi poskusa 8 je v prilogi 22. 5.3.4 Spremljanje sortnega olja po 6 in 15 mesecih skladiščenja – Poskus 9 V poskusu smo spremljali kakovost in sortne značilnosti olj, predelanih v oljarni, glede na čas shranjevanja. V 6 vzorcih smo določevali kislost, maščobnokislinsko sestavo, tokoferole in biofenole, izvedli smo tudi senzorično ocenjevnanje. Vsi preskusi so bili izvedeni v svežih oljih in po 6 mesecih shranjevanja, ponovno pa jih bomo izvedli januarja 2022 po 15 mesecih shranjevanja. Po šestih mesecih shranjevanja se kislost vzorcev ni spremenila. Vsi vzorci so bili glede na senzorične značilnosti še vedno ekstra deviški. Maščobnokislinska sestava se v šestih mesecih shranjevanja ne spremeni, tudi vsebost tokoferolov je ostala skoraj enaka. Največje spremembe v prvih šestih mesecih shranjevanja smo opazili pri biofenolni sestavi – opazili smo rahlo povečanje vsebnosti hidroksitirozola Stran 162 od 301 in tirozola ter zmanjšanje vsebnosti oleaceina in oleokantala. Pri določevanju hlapnih snovi smo ugotovili zmanjšanje vsebnosti (E)‐2‐hexenala. Opisane spremembe smo opazili pri vseh v poskus vključenih sortah, a so bile med sortami opazne razlike že v izhodiščnih vrednostih posameznih parametrov. Sklepi  Skladiščenje ni bistveno vplivalo na kislost vzorcev.  Senzorična kakovost olj se je v šestih mesecih nekoliko poslabšala, a so bila vsa olja še vedno brez senzoričnih napak.  Vsebnsot alfa‐tokoferola se je rahlo zmanjšala, a je zmanjšanje manjše manjše od merilne negotovosti določitve.  Vsebnost skupnih biofenolov se je zmanjšala (za 12–28%), spremenila se je tudi biofenolna sestava. Povečala se je vsebnost hidroksitirozola in tirozola, zmanjšala pa vsebnost oleeaceina in oleokantala. Sprememba je bila večja pri oleaceinu in hidroksitirozolu kot pri oleokantalu in tirozolu. Poročilo o izvedbi poskusa 9 je v prilogi 23. 5.3.5 Vpliv poškodovanosti plodov na kemijsko sestavo oljčnega olja (začetno stanje in po 12 mesecih) – Poskus 10 V 30 vzorcih letnika 2020 z različno kislostjo (od 1,10 ut. % do 0,47 ut. %) smo določevali sestavo in vsebnost biofenolov, sterole, maščobnokislinsko sestavo, vsebnost hlapnih spojin in senzorične značilnosti olj. Le 7 od 30 proučevanih svežih vzorcev se je uvrstilo v senzorično kategorijo ekstra deviško oljčno olje, v 23 vzorcih pa so bile prisotne senzorične napake in so se uvrstili v kategorijo deviško oljčno olje. Vsi vzorci so imeli maščobnokislinsko sestavo skladno z zahtevami za EDOO. V dveh vzorcih je bila vsebnost skupnih sterolov nekoliko prenizka za EDOO. En vzorec je imel preseženo vsebnost eritrodiola in uvaola, v enem vzorcu pa je imel ta parameter mejno vrednost. V enem vzorcu smo določili neskladno razmerje med kampesterolom in stigmasterolom, v dveh pa je bil ta parameter mejen. Olja iz poškodovanih plodov vsebujejo že takoj po predelavi več tirozola in hidroksitirozola kot olja iz zdravih plodov, razlike pa so tudi v vsebnosti hlapnih snovi (povečana je vsebnost nonanala in decenala). Poročilo o izvedbi poskusa 10 je v prilogi 24. 5.3.6 Vpliv uporabe talka pri predelavi oljk v laboratorijski oljarni Abencor na vsebnost biofenolov, biofenolno in maščobnokislinsko sestavo olja – Poskus 11 V 32 vzorcih oljčnega olja smo določili vsebnost biofenolov in maščobnokislinsko sestavo. Poskus smo zastavili s ciljem ugotovitve vpliva dodanega talka in vode pri predelavi oljk v laboratorijski oljarni Abencor na vsebnost biofenolov, biofenolno sestavo in maščobnokislinsko sestavo. Rezultati so Stran 163 od 301 pomembni za nadaljnje delo na področju ugotavljanja sortnih značilnosti kot tudi pri spremljanju dozorevanja oljk z vidika kakovosti. Opazi se, da je vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih, predelanih s talkom in vodo, nižja kot v tistih, predelanih brez talka in vode. Vzorci s talkom in vodo vsebujejo večje količine hidroksitirozola in aldehida olevropein aglikona. Vzorci, predelani brez talka in vode, pa vsebujejo v primerjavi z vzorci, ki so bili predelani s talkom in vodo, večjo vsebnost dialdehida dekarboksimetilolevropein aglikona, oksidirane oblike dialdehida dekarboksimetilolevropein aglikona, dialdehid olevropein aglikona, dialdehid dekarboksimetilligstrozid aglikona in dialdehid ligstrozid aglikona. Opazili smo, da je bila vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih, predelanih s talkom in vodo, za 12 % do 54 % nižja kot vzorcih, predelanih brez talka in vode; v povprečju pa je bila nižja za 30 %. Pri maščobnokislinski sestavi ni opaziti razlike med vzorci, predelanimi z uporabo talka in vode, in tistimi, predelanimi brez uporabe talka in vode. Sklepi Iz primerjalne analize je razvidno, da so vplivi talka in vode na vsebnost skupnih biofenolov kot tudi biofenolno sestavo tako veliki, da je način predelave z uporabo talka in vode neustrezen za določevanje vsebnosti biofenolov in biofenolne sestave za potrebe spremljanja dozorevanja posameznih sort z vidika kakovosti, kot tudi karakterizacijo sortnega olja in spremljanje tehnoloških procesov. V vzorcih s talkom in vodo je količina hidroksitirozola in aldehida olevropein aglikona večja, medtem ko je vsebnost drugih biofenolnih spojin znatno manjša. Potrdili smo tudi že dosedanje ugotovitve, da uporaba talka in vode pri predelavi oljk nima vpliva na maščobnokislinsko sestavo, zato tako predelane vzorce lahko uporabimo le za to določitev. V bodoče bi bilo smiselno ugotoviti, kolikšen je vpliv dodane vode in kolikšen dodanega talka, kajti iz literature in predhodnih študij našega laboratorija kaže, da ima na znižanje skupnih biofenolov močen vpliv dodajanje vode, medtem ko dodan talko ne vpliva na znižanje skupnih biofenolov. Poročilo o izvedbi poskusa 11 je v prilogi 25. 5.3.7 Spremljanje vpliva zgodnjega in poznega termina obiranja in predelave oljk sorte 'Istrska belica' na kakovost olja v oljarni Babič – Poskus 14 Poskus št. 14 je bil izveden v sodelovanju z oljarno Babič, kjer so oljke sorte 'Istrska belica' iz istega nasada predelali 24. 9. 2021 in 14. 11. 2021. Vzorcema smo določili kislost, senzorične značilnosti, maščobnokislinsko sestavo, sterole, tokoferole, biofenole in hlapne spojine. Olje iz zgodaj obranih oljk je imelo povečano vsebnost eritrodiola in uvaola (približno 5 %; mejna vrednost za EDOO je ≤ 4,50). Visoke vsebnosti eritrodiola in uvaola smo sicer v obdobju 2003–2016 v vzorcih zasledili le izjemoma. Poleg tega je vsebovalo olje iz zgodaj obranih oljk tudi veliko sitostanola Stran 164 od 301 (približno 5 %) in kampestanola (0,30 %). Vsebnost Δ5‐avenasterola pa je bila nizka pri zgodnjem obiranju (17,71 %) kot pri poznem (29,81 %). Poročilo o izvedbi poskusa 14 je v prilogi 26. Stran 165 od 301 6 INFORMIRANJE IN PRENOS ZNANJA V okviru naloge 6. Strokovno tehnične koordinacije sta bila v letu 2021 pripravljena tako zaključno letno poročilo za leto 2020, ki je objavljeno na spletni strani https://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/javna-sluzba/, kot tudi finančni in vsebinski program dela za leto 2021. V letu 2021 je bilo veliko pozornosti namenjeno pripravi Strateškega načrta PRP za obdobje 2023– 2027. V sodelovanju s pridelovalci (ZDOS – Zveza društev oljkarjev Slovenije, DOSI – Društvo oljkarjev Slovenske Istre, DOB – Društvo oljkarjev Brd, GOD – goriško oljkarsko društvo, VINOL), predstavniki MKGP, Javne službe kmetijskega svetovanja, Javne službe varstva rastlin in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so bili usklajeni strateški cilji za oljkarstvo za naslednje programsko obdobje 2023– 2027 ter ukrepi SOPO – KOPOP in akcijski načrt za ekološko kmetijstvo za potrebe skupne kmetijske politike. V luči priprave strateških dokumentov je bil pregledan tudi predlog sprememb certifikacijske sheme za pridobivanje rastlin za saditev oljk, ki ga je pripravil odbor za fitosanitarne ukrepe Evropske in Sredozemske organizacije za varstvo rastlin. Iz analize stanja v oljkarstvu, ki jo je MKGP predstavil dne 13. 12. 2019 na »Sestanku ožje delovne skupine za vsebinsko področje pametno in odporno kmetijstvo«, je bilo jasno razvidno, da ocena letne proizvodnje oljčnega olja (primer za leto 2018: 900 ton proizvedenega oljčnega olja) ni skladna s podatki iz Registra kmetijskih gospodarstev (primer za leto 2018: 350 ton proizvedenega oljčnega olja) in Registra živilskih obratov (primer za leto 2018: 280 ton proizvedenega oljčnega olja). Hkrati je potrebno poudariti, da ocena količin proizvedenega oljčnega olja, ki se je do sedaj podajala na podlagi pregleda terena, oljarn ter evidenc zasaditve novih nasadov v okviru javne službe iz oljkarstva, zaradi neurejenih evidenc, velikega števila oljarn in zasajenih površin ni več mogoča in obvladljiva. Ocena ne odraža dejanskega stanja, je nestrokovna in ne verodostojna. Zaradi omenjene vrzeli v podajanju količin proizvedenega oljčnega olja je tudi nemogoče realno ovrednotiti izpad dohodka, ki jo je oljkarski sektor v letu 2021 utrpel zaradi epidemije COVID‐19 in intenzivnega trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov. Skladno z zgornjimi navedbami je bila v letu 2021 s strani Jane službe iz oljkarstva podana pobuda, da je nujno potrebno urediti register pridelave oljčnega olja in oljk, saj bo le tako moč ovrednotiti dejansko količino proizvedenega oljčnega olja v Sloveniji. V letu 2021 je bilo veliko aktivnosti namenjenih spomladanski pozebi in izjemnemu nihanju temperatur, ki so botrovale intenzivnemu sušenju in trebljenju plodov v času prve faze razvoja ter veliki gospodarski škodi in izpadu pridelka v letu 2021. Z namenom ocene škode je bila izvedena anketa med pridelovalci. Rezultati ankete so bili objavljeni v časopisu Oljka, ki ga izdaja Društvo oljkarjev Slovenske Istre. Za časopis Oljka so bili v letu 2021 okviru Javne službe iz oljkarstva pripravljeni naslednji članki (»Od cvetenja do dozorevanja«, »Klimatske spremembe že terjajo svoj davek v oljkarstvu«, »Senzorično ocenjevanje oljčnega olja ni več samo degustacija oljčnega olja«, »Ocena kakovosti letnika 2020«, »Nasveti za gnojenje« …). Članki so bili objavljeni tudi v Primorskih novicah (»Vreme je nagajalo oljkarska letina bo pičla« itd.) in drugih medijih. Pozornost, dodatne obrazložitve in aktivnosti so bile namenjene tudi pripravi Uredbe o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Uradni list RS, št. 10/22), ki je bila po več kot 15 letih usklajevanj sprejeta januarja 2022. Stran 166 od 301 Veliko aktivnosti in naporov je bilo vloženih v pridobitev zemljišč za vzpostavitev matičnega nasada oz. genske banke avtohtonih sort oljk. Na Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije so bila posredovana številna povpraševanja o možnosti zakupa zemljišč iz objavljenega neobvezujočega seznama potencialnih kmetijskih zemljišč za zakup in zemljišč, objavljenih na oglasni deski. Skladno z novo objavljenim zakonom o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva (ZZIRDKG) je bila v mesecu aprilu pripravljena in zbrana dokumentacije za izkaz interesa za upravljanje kmetijskih zemljišč v skladu z ZZIRDKG. Dokumentacija je bila posredovana na MKGP, MIZŠ in Sklad kmetijskih zemljišč Slovenije, Slovenski državni gozdovi. Odgovora s strani pristojnih služb nismo prejeli. Z namenom vzpostavitve nasada je bilo izvedeno tudi javno naročilo in nabavljena oprema, ki bo služila za vzdrževanje in vodenje novo vzpostavljenega nasada. V letu 2021 smo pristopili tudi k projektu True Healthy Olive Cultivars (THOC) Project, ki se izvaja pod okriljem Mednarodnega sveta za oljke in v sklopu katerega bo izdelan Svetovni katalog sort oljk (World Catalogue of the main genetically authenticated olive tree varieties). V letu 2021 smo začeli in izoblikovali tudi osnovo za digitalno bazo podatkov o cvetenju in dozorevanju, ki je dosegljiva na spletni platformi eOljka. Potekalo je tudi sodelovanje z različnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi inštitucijami, kot so Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Gimnazijo Koper, Kmetijskim inštitutom Slovenije itd. Poleg zgoraj omenjenih aktivnosti so bile izvedeni tudi srečanja in sestanki, navedeni v nadaljevanju. Januar 2021 ‐ 7. 1. 2021 organizacija in izvedba sestanka z Javno službo zdravstvenega varstva rastlin ‐ 14. 1. 2021 organizacija in izvedba sestanka s koordinatorjem Javne službe kmetijskega svetovanja Februar 2021 ‐ 1. 2. 2021 organizacija in izvedba sestanka z Javno službo zdravstvenega varstva rastlin ‐ 1. 2. 2021 organizacija in izvedba sestanka z Javno službo kmetijskega svetovanja ‐ 1. 2. 2021 organizacija in izvedba sestanka s predstavniki Sveta za oljkarstvo ‐ 2. 2. 2021 udeležba na sestanku Sveta za oljkarstvo pri MKGP ‐ 5. 2. 2021 udeležba na sestanku NEXT GEN za pripravo načrta za okrevanje ‐ 10. 2. 2021 udeležba na sestanku ožje delovne skupine – varovanje okolja ‐ 11. 2. 2021 udeležba na delavnici za Integrirano varstvo rastlin – sistem za podporo odločanja ‐ 25. 2. 2021 organizacija in izvedba strokovnega posveta za oljkarstvo – 3. Hlajevi dnevi na temo zdravstveno varstvo oljke, s poudarkom na oljčni muhi Marec 2021 ‐ 12. 3. 2021 organizacija in izvedba delavnice za Goriško oljkarsko društvo ‐ 16. 3. 2021 udeležba na sestanku glede strateškega načrta za 2023–2027 in intervencij na področju oljkarstva ‐ 17. 3. 2021 izvedba predavanja pri predmetu Senzorične metode na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Stran 167 od 301 ‐ 26. 3. 2021 organizacija in izvedba sestanka s podizvajalci Javnih služb glede vključitve v projekt THOC 2 – "True Healthy Olive Cultivars" ‐ 29. 3. 2021 organizacija in izvedba sestanka s podizvajalci javnih služb glede SOPO in KOPOP ‐ 30. 3. 2021: udeležba na sestanku za pripravo strateškega načrta za sektor oljkarstva in predstavitev predlogov ukrepov SOPO, KOPOP April 2021 ‐ 14. 4. 2021 organizacija in izvedba sestanka s predstavniki MKGP in Javne službe genske banke na temo vključevanja Slovenije v projekt THOC 2 (predstavniki) ‐ 14 . 4. 2021 udeležba na senzoričnem ocenjevanju v Šempasu ‐ 19. 4. 2021 udeležba na sestanku za področje sistema znanja in inovacij v kmetijstvu – AKIS. ‐ 28. 4. 2021 organizacija in izvedba sestanka s Mestno občino Koper glede nadaljnjega razvoja oljkarstva v Slovenski Istri. Maj 2021 ‐ 10. 5. 2021 organizacija in izvedba sestanka s pridelovalci na katerem so bili opredeljeni sektorski cilji za naslednje programsko obdobje 2023–2027 ‐ 10. 5. 2021 udeležba na sestanku Mednarodnega sveta za oljke – harmonizacija panelov ‐ 13. 5. 2021 udeležba na sektorskem sestanku glede SN PRP 2023 – 2027 za oljkarstvo ‐ 27. 5. 2021 organizacija in izvedba izobraževanja za kmetijske svetovalce ‐ 31. 5. 2021 organizacija in izvedba sestanka s predstavniki MKGP, javno službo genske banke in podizvajalci javne službe iz oljkarstva Junij 2021 ‐ 9. 6. 2021 soorganizacija Festivala zlata oljčna vejica ‐ 11. 6. 2021 srečanje z ministrom MKGP (dr. Jože Podgorškom) – obisk na prireditvi ZRS Koper ‐ 18. 6. 2021 organizacija in izvedba srečanja s predstavniki oljkarskih društev. Julij 2021 ‐ 1. 7. 2021 udeležba na skupini ekspertov EU na kateri je potekalo usklajevanje predloga spremembe standarda CODEX z evropsko zakonodajo ‐ 29. 7. 2021 organizacija in izvedba mednarodnega srečanja na temo sušenja in odpadanja plodov Avgust 2021 ‐ 10. 8. 2021 sodelovanje pri oddaji Dobro jutro – značilnosti letine, RTV SLO 1 ‐ 17. 8. 2021 udeležba na sestanku senzorične skupine pri IOC za harmonizacijo panelov ‐ 24. 8. 2021 organizacija in izvedba delavnice o kakovosti in senzoričnem ocenjevanju ‐ 24. 8. 2021 udeležba na sestanku za pripravo uredbe o oljčnih tropinah ‐ 25. 8. 2021 organizacija in izvedba sestanka s podizvajalci Javne službe iz oljkarstva, na katerem je potekalo usklajevanje aktivnosti za izvedbo programa ‐ 27. 8. 2021 udeležba na sestanku za pripravo uredbe o oljčnih tropinah ‐ 31. 8.2021 organizacija in izvedba sestanka s pridelovalci oljk Stran 168 od 301 September 2021 ‐ 2. 9. 2021 udeležba na sestanku s podizvajalcem KGZS – PCO na temo oljčnega molja in razmnoževanja ‐ 3. 9. 2021 organizacija in izvedba sestanka s pridelovalci s Krasa, na temo širjenja oljčnih nasadov na območje Krasa in kraške gmajne ‐ 10. 9. 2021 organizacija in izvedba sestanka s predstavniki MKGP, SiDG, MIZŠ in ZRS Koper za pridobitev zemljišč, za vzpostavitev nasada, ki bo služil kot genska banka, kolekcijski nasad in matični nasad avtohtonih oziroma domačih sort oljk ‐ 10. 9. 2021 snemanje oddaje Tednik ‐ 15. 9. 2021 udeležba na sestanku z vsemi koordinatorji javne službe pod vodstvom MKGP ‐ 22. 9. 2021 organizacija in izvedba sestanka za organizacijo Svetovnega dneva oljk ‐ 27. 9. 2021 – 30. 9. 2021 udeležba na izobraževanju o klimatskih spremembah, ki ga je organiziral Mednarodni svet za oljke ‐ 29. 9. 2021 organizacija in izvedba izobraževanje za kmetijske svetovalce Oktober 2021 ‐ 8. 10. 2021 predstavitev na prireditvi Oljka Županov; srečanje s predstavniki oljkarskih društev ‐ 12. 10. 2021 sodelovanje v oddaji Dobro jutro RTV Slovenija in oddaji na Radio Koper ‐ 14. 10. 2021 udeležba na sestanku v zvezi z intervencijama SOPO in KOPOP iz SN 23‐27 za sektor sadjarstvo ‐ 15. in 16. 10. 2021 udeležba in predstavitev na prireditvi ob Svetovnem dnevu hrane – Novo mesto – GRM ‐ 25. 10. – 29. 10. 2021 udeležba na delavnici »WORKSHOP: CERTIFICATION SYSTEM FOR OLIVE TREE PLANTS« November 2021 ‐ 2. 11. 2021 udeležba na delovni skupini 12th MEETING OF THE IOC STATISTICS WORKING GROUP ‐ 4. 11. 2021 organizacija in izvedba sestanka s podizvajalci glede programa dela za leto 2022 ‐ 10. 11. 2021 udeležba na predstavitvi celovitega predloga Strateškega načrta SKP 2023–2027 ‐ 19. 11. 2021 izvedeno predavanje na okrogli mizi v Vodnjanu ‐ 26. 11. 2021 organizacija in izvedba prireditve ob Svetovnem dnevu oljke – Okrogla miza ob svetovnem dnevu oljke – Strategiji oljkarstva – Priporočene cene ekstra deviškega oljčnega olja ‐ 29. 11. 2021 organizacija in izvedba sestanka z javno službo kmetijskega svetovanja in javno službo zdravstvenega varstva rastlin Informiranje pridelovalcev in potrošnikov poteka tudi s pomočjo medijev (STA, Primorske novice, RTV Slovenija, Radio Capris, Delo, Oljka, Sadni izbor …), spletnih strani (ZRS Koper, KGZS – Zavod GO) in elektronske pošte. Stran 169 od 301 7 PRILOGE Priloga 1: Primerjava rezultatov genotipizacije sorte 'Buga' domačega laboratorija za genetiko na UP FAMNIT s tujim laboratorijem Macrogen Stran 170 od 301 Stran 171 od 301 Stran 172 od 301 Stran 173 od 301 Stran 174 od 301 Stran 175 od 301 Stran 176 od 301 Priloga 2: Rezultati določanja maščobnokislinske sestave v oljčnem olju iz sorte 'Mata' na tri datume obiranja na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter 'Mata'talko Sorta 'Mata' in voda 'Mata' Lokacija Purissima Sečovlje Šempeter Šempeter Datum obiranja 20.09.2021 3.10.2021 18.10.2021 20.09.2021 4.10.2021 19.10.2021 20.09.2021 4.10.2021 19.10.2021 19.10.2021 Oznaka vzorca SN 21‐103 SN 21‐313 SN 21‐533 SN 21‐171 SN 21‐387 SN 21‐548 SN 21‐164 SN 21‐395 SN 21‐550 SN 21‐549 POVP STD MIN MAX C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0 0,01 0,01 C 16:0 14,37 13,3 12,36 13,3 12,69 12 14,81 14,16 13,31 13,37 13,37 0,89 12 14,81 C 16:1 1,19 1,1 0,99 0,92 1 0,94 1,26 1,21 1,11 1,11 1,08 0,12 0,92 1,26 C 17:0 0,04 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,04 0,04 0,04 0,04 0,04 0 0,03 0,04 . %) (ut C 17:1 0,05 0,06 0,07 0,04 0,06 0,06 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,01 0,04 0,07 C 18:0 2,04 1,67 1,62 2,41 2,18 1,99 1,85 1,74 1,77 1,77 1,9 0,25 1,62 2,41 KISLINA C 18:1 71,86 73,52 72,54 73,88 74,68 74,82 70,64 70,78 70,33 70,36 72,34 1,79 70,33 74,82 A C 18:2 8,48 ** 8,62 ** 10,77 ** 7,51 7,67 8,58 ** 9,43 ** 10,22 ** 11,68 ** 11,61 ** 9,46 ** 1,54 7,51 11,68 OBNČ C 18:3 1,07 * 0,86 0,83 0,92 0,79 0,72 1,03 * 0,94 0,87 0,86 0,89 0,11 0,72 1,07 MAŠ C 20:0 0,37 0,33 0,31 0,43 0,39 0,36 0,37 0,35 0,33 0,33 0,36 0,03 0,31 0,43 C 20:1 0,32 0,33 0,32 0,33 0,32 0,31 0,3 0,31 0,3 0,3 0,31 0,01 0,3 0,33 C 22:0 0,12 0,11 0,1 0,13 0,12 0,12 0,12 0,12 0,11 0,11 0,12 0,01 0,1 0,13 C 24:0 0,07 0,06 0,06 0,07 0,06 0,06 0,07 0,07 0,06 0,06 0,06 0,01 0,06 0,07 C 18:1 T 0,012 0,018 0,017 0,019 0,019 0,015 0,018 0,015 0,013 0,016 0,016 0,002 0,012 0,019 . %) C 18:2 CT 0,012 0,011 0,015 0,012 0,011 0,012 0,016 0,015 0,016 0,015 0,013 0,002 0,011 0,016 (ut C 18:3 CTC 0,006 0,006 0,007 0,01 0,009 0,008 0,006 0,006 0,006 0,006 0,007 0,001 0,006 0,01 C 18:2 CT + TRANS 0,017 0,017 0,022 0,022 0,019 0,02 0,022 0,021 0,022 0,021 0,02 0,002 0,017 0,022 C 18:3 CTC razmerje oleinska/linolna 8,47 8,53 6,74 9,84 9,74 8,72 7,49 6,92 6,02 6,06 7,65 kislina razmerje nenasičene/nasičene 4,88 5,44 5,9 5,1 5,46 5,87 4,79 5,07 5,39 5,37 5,31 kislina Legenda: * presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolensko kislino (≤ 1 ut. %) po uredbi št. 2568/91 ** presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolno kislino (≤ 8 ut. %) za olja EDOOSI ZOP Stran 177 od 301 Priloga 2a: Rezultati določanja maščobnokislinske sestave v oljčnem olju iz sort 'Buga' in Štorta' predelanih v oljarni na en datum obiranja in na eni lokaciji. Sorta 'Buga' 'Štorta' Lokacija Krog Krkavče Datum obiranja 13. 10. 2021 5. 10. 2021 Oznaka vzorca SN 21‐469 SN 21‐470 C 14:0 0,01 0,01 C 16:0 15,51 13,70 C 16:1 2,14 1,41 . %) C 17:0 0,04 0,04 (ut C 17:1 0,07 0,08 C 18:0 2,37 2,38 KISLINA C 18:1 70,76 * 72,90 A C 18:2 7,58 7,91 OBNČ C 18:3 0,72 0,81 C 20:0 0,38 0,35 MAŠ C 20:1 0,25 0,26 C 22:0 0,11 0,10 C 24:0 0,05 0,04 C 18:1 T 0,015 0,017 . %) (ut C 18:2 CT 0,011 0,009 C 18:3 CTC 0,007 0,008 TRANS C 18:2 CT + C 18:3 CTC 0,018 0,018 razmerje oleinska/linolna kislina 9,33 9,21 razmerje nenasičene/nasičene 4,41 5,01 kislina Legenda: * vsebnost manjša od minimalne dovoljene vrednosti za oleinsko kislino (≥ 72 ut. %) za olja EDOOSI ZOP Stran 178 od 301 Priloga 3: Rezultati določanja skupnih biofenolov in biofenolne sestave (mg/kg) v oljčnem olju iz sorte 'Mata' na tri datume obiranja na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter 'Mata' talko Sorta 'Mata' in voda Lokacija Purissima Sečovlje Šempeter Šempeter 'Mata' Datum obiranja 20. 9. 2021 3.10.2021 18.10.2021 20. 9. 2021 4.10.2021 19.10.2021 20. 9. 2021 4.10.2021 19.10.2021 19. 10. 2021 Oznaka vzorca SN 21‐103 SN 21‐313 SN 21‐533 SN 21‐171 SN 21‐387 SN 21‐548 SN 21‐164 SN 21‐395 SN 21‐550 SN 21‐549 Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 4,55 4,05 4,97 3,01 3,15 2,90 3,69 4,36 3,32 7,57 3,78 0,74 2,90 4,97 2 ‐ Tyr 11,11 8,00 12,31 7,96 6,02 8,31 13,82 11,47 10,91 9,75 9,99 2,53 6,02 13,82 3,4 ‐ VK+KK 2,83 2,26 3,22 2,15 1,85 2,75 2,47 3,59 2,12 1,64 2,58 0,56 1,85 3,59 6‐ Vanilin 6,21 4,75 4,45 5,91 5,09 4,68 4,38 3,36 3,92 3,89 4,75 0,90 3,36 6,21 7 ‐ p‐KumK 4,49 3,34 2,57 3,52 2,78 2,76 2,34 3,76 2,14 1,55 3,08 0,76 2,14 4,49 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,77 0,50 0,70 0,44 0,60 0,57 0,73 0,95 0,45 0,33 0,63 0,17 0,44 0,95 9 ‐ Ferulic acid 2,28 1,44 0,86 2,64 2,07 0,89 2,04 1,88 0,90 1,09 1,67 0,67 0,86 2,64 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 0,00 0,00 3,95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,44 1,32 0,00 3,95 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 166,70 141,21 256,35 100,32 160,74 227,73 133,43 180,31 267,23 134,31 181,56 57,30 100,32 267,23 11a ‐ (DMOAgldA)ox 46,87 66,53 44,62 57,08 49,06 28,16 37,96 56,38 21,04 8,81 45,30 14,43 21,04 66,53 14 ‐ O‐Agl‐dA 83,38 96,37 81,26 81,15 88,54 51,46 67,56 103,77 40,43 6,80 77,10 20,55 40,43 103,77 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 139,33 98,48 166,36 74,20 89,82 157,86 150,77 128,39 229,36 119,29 137,17 47,10 74,20 229,36 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 7,49 9,04 10,75 31,59 28,48 11,03 9,20 10,60 6,77 8,84 13,88 9,30 6,77 31,59 18 ‐ Lignan I 42,72 58,93 30,37 63,29 53,91 17,94 48,61 66,78 11,88 12,76 43,82 19,78 11,88 66,78 18 ‐ Lignan II 1,58 0,00 0,00 0,00 3,12 0,00 0,39 0,00 0,00 0,00 0,57 1,09 0,00 3,12 20 ‐ L‐Agl‐dA 78,34 74,52 59,09 91,80 68,72 38,58 82,53 83,25 36,75 19,79 68,18 19,63 36,75 91,80 23 ‐ O‐Agl‐A 60,08 91,70 36,06 63,94 90,73 25,63 52,10 49,82 36,99 54,73 56,34 23,17 25,63 91,70 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 2,74 2,65 2,82 1,99 3,24 20,25 2,84 2,72 5,87 1,80 5,01 5,82 1,99 20,25 Skupaj asignirani BP 661,5 663,8 716,8 595,0 657,9 601,5 614,9 711,4 680,1 393,0 655,9 44,5 595,0 716,8 Neasignirani BP OLE derivati I 5,91 2,86 1,56 3,42 3,59 1,23 5,64 3,18 1,33 3,59 3,19 1,72 1,23 5,91 OLE derivati II 77,09 84,38 89,08 73,80 76,96 67,60 72,76 90,06 80,97 77,57 79,19 7,58 67,60 90,06 LIG derivati I 13,12 18,15 17,55 22,03 15,84 13,00 16,30 16,80 11,26 7,30 16,00 3,24 11,26 22,03 LIG derivati II 57,99 68,61 53,21 63,90 62,90 45,51 57,64 58,20 52,41 54,11 57,82 6,90 45,51 68,61 NE‐SEKO prosti BP 2,91 1,49 4,08 3,31 1,91 6,01 2,74 3,14 6,34 2,35 3,55 1,67 1,49 6,34 Stran 179 od 301 Sorta 'Mata' 'Mata' talko Lokacija Purissima Sečovlje Šempeter Šempeter 'Mata' Datum obiranja 20. 9. 2021 3.10.2021 18.10.2021 20. 9. 2021 4.10.2021 19.10.2021 20. 9. 2021 4.10.2021 19.10.2021 19. 10. 2021 Oznaka vzorca SN 21‐103 SN 21‐313 SN 21‐533 SN 21‐171 SN 21‐387 SN 21‐548 SN 21‐164 SN 21‐395 SN 21‐550 SN 21‐549 POVP STD MIN MAX Skupni OLE BP 444,6 487,1 513,9 386,7 472,8 404,7 373,1 487,9 451,3 293,4 446,9 49,2 373,1 513,9 Skupni LIG BP 310,1 279,4 322,1 293,5 341,8 294,5 333,1 311,4 353,3 220,9 315,5 24,4 279,4 353,3 Lignana 44,3 58,9 30,4 63,3 57,0 17,9 49,0 66,8 11,9 12,8 44,4 20,0 11,9 66,8 Vsota PBP 35,2 25,8 33,2 28,9 23,2 28,9 32,2 32,5 30,1 28,2 30,00 3,77 23,22 35,16 Delež PBP (%) 4,3 3,1 3,8 3,8 2,8 3,9 4,2 3,7 3,6 5,2 3,69 0,48 2,83 4,29 Oleacein 166,7 141,2 256,4 100,3 160,7 227,7 133,4 180,3 267,2 134,3 181,6 57,3 100,3 267,2 Oleokantal 139,3 98,5 166,4 74,2 89,8 157,9 150,8 128,4 229,4 119,3 137,2 47,1 74,2 229,4 Oleacein (*) 213,6 207,7 301,0 161,4 209,8 255,9 171,4 236,7 288,3 143,1 227,3 48,0 161,4 301,0 Oleokantal (*) 146,8 107,5 177,1 105,8 118,3 168,9 160,0 139,0 236,1 128,1 151,1 41,1 105,8 236,1 Oleacein/Oleokantal (*) 142,0 193,3 170,0 151,0 177,6 103,5 170,3 111,7 153,5 28,2 103,5 193,3 % 151,5 122,1 SKUPNI BP 819 839 882 761 819 735 770 883 832 538 816 52 735 883 U (12 %) 98 101 106 91 98 88 92 106 100 65 98 6 88 106 Legenda: BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐dA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso sekoiridoidnega izvora O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal OLE derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora Stran 180 od 301 skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Stran 181 od 301 Priloga 3a: Rezultati določanja skupnih biofenolov in biofenolne sestave (mg/kg) v oljčnem olju iz sort 'Buga' in 'Štorta' na en datum obiranja in na eni lokaciji. Sorta 'Buga' 'Štorta' Lokacija Krog Krkavče Datum obiranja 13. 10. 2021 5. 10. 2021 Oznaka vzorca SN 21‐469 SN 21‐470 Asignirani BP 1 ‐ TyrOH 7,86 3,23 2 ‐ Tyr 2,88 2,23 3,4 ‐ VK+KK 0,45 0,58 6‐ Vanilin 2,95 2,07 7 ‐ p‐KumK 5,35 0,47 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,28 0,36 9 ‐ Ferulic acid 1,23 0,32 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 0,00 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 159,80 108,49 11a ‐ (DMOAgldA)ox 50,30 6,93 14 ‐ O‐Agl‐dA 85,27 14,09 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 58,67 56,10 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 47,01 19,63 18 ‐ Lignan I 19,16 5,29 18 ‐ Lignan II 13,28 15,57 20 ‐ L‐Agl‐dA 47,19 13,83 23 ‐ O‐Agl‐A 121,86 31,43 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 1,28 0,44 Skupaj asignirani BP 624,8 281,1 Neasignirani BP OLE derivati I 2,53 0,64 OLE derivati II 90,91 32,90 LIG derivati I 20,00 5,65 LIG derivati II 38,17 18,76 NE‐SEKO prosti BP 0,84 0,00 Skupni OLE BP 518,5 197,7 Skupni LIG BP 215,2 116,7 Lignana 32,4 20,9 Vsota PBP 21,8 9,3 Delež PBP (%) 2,8 2,7 Oleacein 159,8 108,5 Oleokantal 58,7 56,1 Oleacein (*) 210,1 115,4 Oleokantal (*) 105,7 75,7 Oleacein/Oleokantal % 198,8 152,4 SKUPNI BP 777 339 U (12 %) 93 41 Legenda: skupni OLE BP = skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP = skupni biofenoli ligstrozidnega izvora O‐Agl‐dA = dialdehidna oblika olevropein aglikona L‐Agl‐dA = dialdehidna oblika ligstrozid aglikona O‐Agl‐A = aldehidna oblika olevropein aglikona L‐Agl‐A = aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % = odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal Stran 182 od 301 Priloga 4: Rezultati določanja tokoferolov v oljčnem olju iz sorte 'Mata' na tri datume obiranja na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter. Sorta 'Mata' Lokacija Purissima Sečovlje Šempeter 'Mata' Datum obiranja 20.09.2021 3.10.2021 18.10.2021 20.09.2021 4.10.2021 19.10.2021 20.09.2021 4.10.2021 19.10.2021 Oznaka vzorca SN 21‐103 SN 21‐313 SN 21‐533 SN 21‐171 SN 21‐387 SN 21‐548 SN 21‐164 SN 21‐395 SN 21‐550 POVP STD MIN MAX α‐tokoferol 416 319 303 388 324 279 395 341 296 340 48,5 279 416 (mg/kg) γ‐tokoferol 36 31 34 36 33 34 32 27 28 32 3,2 27 36 (mg/kg) Priloga 4 a: Rezultati določanja tokoferolov v oljčnem olju iz sort 'Buga' in 'Štorta' na en datum obiranja in na eni lokaciji. Sorta 'Buga' 'Štorta' Lokacija Krog Krkavče Datum 13.10.2021 5.10.2021 obiranja Oznaka SN 21‐469 SN 21‐470 vzorca α‐tokoferol 247 344 (mg/kg) γ‐tokoferol 25 25 (mg/kg) Priloga 5: Rezultati sterolne sestave, vsebnosti sterolov in triterpenskih dialkoholov (eritrodiol in uvaol) v oljčnem olju iz sorte ˈMataˈ na tri datume obiranja na lokacijah Purissima, Sečovlje in Šempeter. Stran 183 od 301 'Mata' talko Sorta 'Mata' in voda Lokacija Purissima Sečovlje Šempeter Šempeter 'Mata' Datum vzorčenja 20.09.2021 3.10.2021 18.10.2021 20.09.2021 4.10.2021 19.10.2021 20.09.2021 4.10.2021 19.10.2021 19.10.2021 Termin 1 2 3 1 2 3 1 2 3 3 Oznaka vzorca SN 21‐103 SN 21‐313 SN 21‐533 SN 21‐171 SN 21‐387 SN 21‐548 SN 21‐164 SN 21‐395 SN 21‐550 SN 21‐549 POVP STD MIN MAX Holesterol (%) 0,07 0,10 0,09 0,07 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,02 0,08 0,02 0,02 0,10 Brasikasterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24‐metilenholesterol (%) 0,07 0,05 0,12 0,08 0,06 0,14 0,06 0,06 0,09 0,12 0,09 0,03 0,05 0,14 Kampesterol (%) 3,10 3,03 3,00 2,98 3,01 2,98 2,95 2,82 2,83 2,87 2,96 0,09 2,82 3,10 Kampestanol (%) 0,13 0,12 0,09 0,14 0,15 0,12 0,11 0,09 0,08 0,08 0,11 0,03 0,08 0,15 Stigmasterol (%) 0,37 0,49 0,54 0,28 0,42 1,30 0,44 0,46 0,71 0,73 0,57 0,29 0,28 1,30 Δ7‐kampesterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Δ5,23‐stigmastadienol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Klerosterol (%) 1,14 1,11 1,05 1,09 1,07 1,02 1,12 1,06 1,02 1,05 1,07 0,04 1,02 1,14 β‐sitosterol (%) 85,24 87,39 85,86 83,50 84,82 82,38 85,46 86,71 85,65 85,92 85,29 1,46 82,38 87,39 Sitostanol (%) 3,35 2,75 2,08 4,54 3,93 3,07 3,37 2,72 2,29 2,34 3,04 0,78 2,08 4,54 Δ5‐avenasterol (%) 4,35 3,20 4,94 4,95 4,22 6,29 4,08 3,89 4,86 4,71 4,55 0,82 3,20 6,29 Δ5,24‐stigmastadienol (%) 0,70 0,64 0,65 0,75 0,73 0,77 0,71 0,68 0,65 0,44 0,67 0,09 0,44 0,77 Δ7‐stigmastenol (%) 0,41 0,35 0,45 0,44 0,46 0,49 0,49 0,41 0,47 0,48 0,45 0,04 0,35 0,49 Δ7‐avenasterol (%) 1,06 0,77 1,13 1,17 1,06 1,34 1,14 1,01 1,28 1,23 1,12 0,16 0,77 1,34 Navidezni β‐sitosterol (%) 94,78 95,09 94,58 94,83 94,77 93,53 94,74 95,06 94,47 94,46 94,63 0,44 93,53 95,09 VSEBNOST STEROLOV 2191 1597 1649 2253 1874 1719 2234 2134 1988 2052 1969 246,52 1597 2253 (mg/kg) Eritrodiol + Uvaol (%) 0,85 0,93 1,01 1,07 1,05 0,75 0,86 0,78 0,97 0,81 0,91 0,11 0,75 1,07 Stran 184 od 301 Priloga 5a: Rezultati sterolne sestave, vsebnosti sterolov in triterpenskih dialkoholov (eritrodiol in uvaol) v oljčnem olju iz sort 'Buga' in 'Štorta' na en datum obiranja in na eni lokaciji. Sorta 'Buga' 'Štorta' Lokacija Krog Krkavče Datum predelave 13. 10. 2021 15. 10. 2021 Termin 1 1 Oznaka vzorca SN 21‐469 SN 21‐470 Holesterol (%) 0,08 0,08 Brasikasterol (%) 0,00 0,00 24‐metilenholesterol (%) 0,22 0,12 Kampesterol (%) 2,51 2,91 Kampestanol (%) 0,09 0,13 Stigmasterol (%) 0,51 0,64 Δ7‐kampesterol (%) 0,00 0,00 Δ5,23‐stigmastadienol (%) 0,00 0,00 Klerosterol (%) 1,05 1,04 β‐sitosterol (%) 79,81 79,82 Sitostanol (%) 1,78 1,95 Δ5‐avenasterol (%) 11,99 10,70 Δ5,24‐stigmastadienol (%) 0,92 0,87 Δ7‐stigmastenol (%) 0,24 0,41 Δ7‐avenasterol (%) 0,81 1,34 Navidezni β‐sitosterol (%) 95,55 94,37 VSEBNOST STEROLOV (mg/kg) 1810 1651 Eritrodiol + Uvaol (%) 1,29 0,96 Stran 185 od 301 Priloga 6: Rezultati določanja hlapnega profila olja sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne. Koncentracija (mg/kg) 'Buga' iz 'Štorta' iz Spojina oljarne oljarne SN 21‐469 SN 21‐470 oktan 0,18 0,05 etilacetat 0,00 0,01 etanol 0,51 0,52 etilpropanoat 0,00 0,00 heksanal 1,39 2,53 3‐metil‐1‐butanol 0,05 0,03 (E)‐2‐heksenal 18,23 44,74 6‐metil‐5‐heptan‐2‐on 0,02 0,01 (Z)‐3‐heksenilacetat 0,20 0,14 (E)‐2‐heptenal 0,12 0,05 1‐heksanol 0,99 2,22 1‐okten‐3‐ol 0,02 0,01 nonanal 3,06 1,56 (E,E)‐2,4,‐heksadienal 2,32 2,55 ocetna kislina 1,14 0,60 propanojska kislina 0,17 0,10 (E)‐2‐decenal 0,43 0,29 pentanojska kislina 0,10 0,10 Stran 186 od 301 Priloga 6a: Rezultati senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne. Sorta 'Buga': Plesnivo/ Po pozeblih Druge Pregreto/ Zakisano/ vlažno/ oljkah Žarko senzorične Sadežno Grenko Pikantno morklja kiselkasto po zemlji (vlažen les) napake Mediana 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,4 4,4 4,8 IQR 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,43 1,33 0,50 S* 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,43 0,16 CVr% 3,16 9,86 3,45 CI Zgornji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,7 5,3 5,1 CI spodnji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,1 3,5 4,4 Sorta 'Štorta': Plesnivo/ Po pozeblih Druge Pregreto/ Zakisano/ vlažno/ oljkah Žarko senzorične Sadežno Grenko Pikantno morklja kiselkasto po zemlji (vlažen les) napake Mediana 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,3 3,6 4,2 IQR 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,63 0,65 0,43 S* 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,20 0,21 0,14 CVr% 4,76 5,91 3,35 CI Zgornji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,7 4,0 4,4 CI spodnji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,9 3,2 3,9 Stran 187 od 301 Priloga 7: Rezultati določanja parametrov kakovosti z NIR ‐ olja sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne 'Buga' 'Štorta' SN 21‐469 SN 21‐470 jodno število 80,7 81,6 kislost (%) 0,23 0,11 C16:0 palmitinska kislina (%) 14,4 12,5 C18:0 stearinska kislina (%) 3,2 3,4 C18:2 linolna kislina (%) 6,3 6,5 C18:3 linolenska kislina (%) 0,4 0,9 C18:1 oleinska kislina (%) 72,5 73,8 trans‐maščobne kisline (%) 3,4 2,9 1,2‐digliceridi (%) 80,6 78,3 pirofeofitin (%) 1,0 1,4 peroksidno število (mekv O2/kg) 7,3 4,8 K232 1,95 1,72 K270 0,05 0,06 kislinsko število (mg KOH/g) 0,5 0,2 Priloga 7a: Rezultati določanja kislosti olja sort 'Buga' in 'Štorta' iz oljarne. POVP. KISLOST Vzorec (ut. %) SN 21‐469 'Buga' iz oljarne 0,24 SN 21‐470 'Štorta' iz oljarne 0,12 Stran 188 od 301 Priloge 8: Delež poškodovanih brstov na poškodovanem socvetju (%) 18. 5. 2020 in 26. 6. 2020 Delež poškodovanih brstov na poškodovanem socvetju (%) ava n 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Drevo Datum Število Obrav socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje socvetje 8.06.20 0.3 0.3 0.4 0.0 0.0 0.0 0.2 0.0 0.1 0.7 0.2 0.8 0.5 0.5 2 Lepinox Plus 15 21 2 3 4 5 4 9 7 8 1 9 3 0 0 7 8.06.20 0.2 0.0 0.2 0.1 14 Lepinox Plus 4 21 2 6 5 7 8.06.20 0.0 0.1 0.1 0.3 0.0 26 Lepinox Plus 5 21 6 4 1 8 9 8.06.20 0.4 0.2 0.5 0.1 0.1 0.3 0.2 0.6 35 Lepinox Plus 8 21 0 3 0 8 4 3 5 0 Lepinox Plus + Delegate 250 8.06.20 0.1 0.3 0.0 0.0 0.1 5 5 WG 21 4 3 8 9 0 Lepinox Plus + Delegate 250 8.06.20 0.1 0.4 0.0 0.0 0.1 0.2 0.2 0.5 0.5 17 9 WG 21 3 6 7 9 1 3 0 0 6 Lepinox Plus + Delegate 250 8.06.20 0.2 0.2 0.1 0.0 20 4 WG 21 1 2 0 7 Lepinox Plus + Delegate 250 8.06.20 0.1 0.0 32 2 WG 21 4 9 8.06.20 0.1 0.1 0.6 0.5 0.5 8 Kontrola 5 21 3 5 9 7 0 8.06.20 0.0 1.0 0.2 1.0 0.1 0.1 0.4 0.7 11 Kontrola 9 21 8 0 0 0 4 5 2 5 8.06.20 0.1 1.0 0.3 0.2 0.7 0.2 0.2 0.1 23 Kontrola 8 21 7 0 6 0 7 9 2 7 8.06.20 0.2 0.2 0.1 0.1 29 Kontrola 4 21 0 0 7 0 Stran 189 od 301 Priloge 9: Stanje semena sorte 'Istrska Belica' Prazna koščica (%) Endosperm (%) Viden embrij (%) Rjavo seme (%) Molj (%) 2.8. 9.8. 16.8. 23.8. 30.8. 6.9. 13.9. 20.9. 27.9. 2.8. 9.8. 16.8. 23.8. 30.8. 6.9. 13.9. 20.9. 27.9. 2.8. 9.8. 16.8. 23.8. 30.8. 6.9. 13.9. 20.9. 27.9. 2.8. 9.8. 16.8. 23.8. 30.8. 6.9. 13.9. 20.9. 27.9. 2.8. 9.8. 16.8. 23.8. 30.8. 6.9. 13.9. 20.9. 27.9. Baredi A 0 50 25 30 5 20 10 10 65 0 5 0 5 0 5 0 0 45 60 45 70 55 40 15 35 5 10 25 10 25 10 45 0 0 0 0 10 0 35 30 Baredi G 0 20 5 5 35 20 10 20 5 100 40 10 5 0 0 0 5 0 0 35 75 90 50 55 90 50 75 0 5 10 0 15 20 0 25 10 0 0 0 0 0 5 0 0 10 Beneša V 20 35 25 35 40 5 30 10 35 5 0 0 0 0 0 0 5 55 65 35 25 65 15 20 40 5 10 30 25 25 50 65 0 0 0 0 10 5 5 5 Bonini 40 75 65 65 50 35 5 25 5 25 5 0 0 0 0 0 0 5 0 15 25 25 15 25 30 30 25 35 5 10 10 35 30 30 25 35 0 0 0 0 0 10 35 20 30 Čentur 5 15 25 40 35 10 15 10 5 65 30 15 0 5 0 0 10 5 10 55 60 40 55 60 55 40 40 20 0 0 20 5 20 5 25 30 0 0 0 0 0 10 25 15 20 Dekani 25 55 45 25 10 0 20 20 45 30 15 10 0 0 0 Dekani K 40 60 35 15 25 0 0 0 0 0 40 15 35 55 40 20 25 25 30 30 0 0 5 0 5 Dekani N 50 30 10 70 25 20 0 0 0 5 0 0 30 30 30 40 35 15 20 40 55 65 40 60 0 0 5 20 0 5 Kolomban 55 30 55 65 40 15 30 30 10 30 25 0 0 0 0 0 0 0 10 20 35 35 55 50 60 25 30 5 25 10 0 5 30 10 45 60 0 0 0 0 0 5 0 0 0 Liminjan 20 15 40 30 15 30 30 10 5 60 25 5 5 0 0 0 0 0 20 40 35 50 70 35 55 55 40 0 20 20 15 15 35 10 30 55 0 0 0 0 0 0 5 5 0 Mala Seva 60 55 70 75 55 15 45 10 5 0 5 0 0 0 0 5 5 5 0 0 5 0 5 25 45 50 50 40 40 25 25 40 50 5 30 35 0 0 0 0 0 10 0 5 5 Markovec 20 10 20 25 10 5 0 10 0 65 10 5 5 0 0 0 0 10 15 75 60 55 70 75 70 65 30 0 5 15 15 20 20 20 20 50 0 0 0 0 0 0 10 5 10 Padna 15 15 15 10 25 25 0 15 5 55 40 20 10 0 0 0 5 0 30 45 60 70 75 70 85 50 60 0 0 5 10 0 0 10 30 20 0 0 0 0 0 5 5 0 15 Pobegi 35 40 45 45 50 25 25 15 0 35 25 0 0 0 0 0 0 5 15 25 45 45 50 50 35 40 35 15 10 10 10 0 25 20 35 40 0 0 0 0 0 0 20 10 20 Semedela 25 35 15 5 10 25 50 35 0 0 Semedela K 30 20 25 15 10 15 0 0 0 0 10 0 40 20 45 25 45 15 30 60 25 30 20 55 0 0 5 30 15 15 Semedela N 30 45 20 25 45 10 0 0 0 0 0 0 30 30 25 20 5 25 40 25 45 10 45 45 0 0 10 45 5 20 Srgaši 20 55 35 50 10 20 25 15 20 30 15 5 0 0 0 5 5 0 10 20 50 45 60 30 35 40 55 40 10 10 5 30 30 10 35 20 0 0 0 0 0 20 25 5 5 Sv. Peter 20 50 20 15 25 5 15 10 50 0 5 10 0 0 0 0 10 45 60 55 35 50 40 70 20 5 15 20 30 20 25 10 0 0 0 0 10 25 20 10 Školarice 15 50 70 50 15 15 20 10 0 45 15 10 0 5 0 0 0 0 5 25 15 25 20 30 40 35 25 35 10 5 25 55 35 35 35 75 0 0 0 0 5 20 5 20 0 Stran 190 od 301 Priloga 10: Določitev maščobnokislinske sestave (ut. %) oljčnih olj iz sort 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’. Prikazani so rezultati za obiranja v treh terminih leta 2021 (predelava v laboratorijski oljarni) in za olja istih sort, predelana v komercialni oljarni. Sorta 'Frantoio' Lokacija Purissima Krkavče Datum 20. 9. 2021 3. 10. 2021 18. 10. 2021 25. 9. 2021 vzorčenja Termin 1 2 3 'Frantoio' Oznaka vzorca SN 21‐157 SN 21‐315 SN 21‐523 SN 21‐468 POVP STD MIN MAX C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 16:0 14,13 13,79 13,35 14,00 13,76 0,39 13,35 14,13 C 16:1 1,27 1,35 1,35 1,11 1,32 0,05 1,27 1,35 . %) C 17:0 0,04 0,04 0,04 0,05 0,04 0,00 0,04 0,04 (ut C 17:1 0,07 0,07 0,08 0,09 0,08 0,01 0,07 0,08 C 18:0 1,90 2,01 2,19 2,27 2,03 0,14 1,90 2,19 KISLINA C 18:1 74,14 73,31 72,98 73,61 73,47 0,59 72,98 74,14 A C 18:2 6,88 8,00 8,60 * 7,19 7,83 0,87 6,88 8,60 OBN C 18:3 0,76 0,66 0,64 0,81 0,69 0,06 0,64 0,76 Č C 20:0 0,35 0,34 0,34 0,39 0,35 0,00 0,34 0,35 MAŠ C 20:1 0,30 0,28 0,27 0,29 0,28 0,02 0,27 0,30 C 22:0 0,10 0,10 0,10 0,11 0,10 0,00 0,10 0,10 C 24:0 0,06 0,05 0,05 0,06 0,05 0,00 0,05 0,06 C 18:1 T 0,017 0,018 0,017 0,019 0,02 0,00 0,02 0,02 . %) C 18:2 CT 0,010 0,013 0,015 0,012 0,01 0,00 0,01 0,01 (ut C 18:3 CTC 0,007 0,006 0,007 0,008 0,01 0,00 0,01 0,01 C 18:2 CT + TRANS 0,017 0,019 0,022 0,020 0,019 0,00 0,017 0,022 C 18:3 CTC Legenda: * presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolno kislino (≤ 8 ut. %) za olja EDOOSI ZOP Sorta ‘Grignan’ Lokacija Školarice Školarice Datum 20. 9. 2021 4. 10. 2021 19. 10. 2021 2. 10. 2021 vzorčenja Termin 1 2 3 ‘Grignan’ Oznaka vzorca SN 21‐166 SN 21‐386 SN 21‐552 SN 21‐565 POVP STD MIN MAX C 14:0 0,02 0,02 0,02 0,01 0,02 0,00 0,02 0,02 C 16:0 13,89 13,16 12,05 13,13 13,03 0,92 12,05 13,89 C 16:1 1,10 1,15 1,00 1,19 1,08 0,08 1,00 1,15 . %) C 17:0 0,04 0,04 0,05 0,05 0,05 0,00 0,04 0,05 (ut C 17:1 0,06 0,07 0,08 0,07 0,07 0,01 0,06 0,08 C 18:0 2,59 2,44 2,34 2,91 2,45 0,13 2,34 2,59 KISLINA C 18:1 74,49 75,57 76,43 74,89 75,49 0,97 74,49 76,43 A C 18:2 5,95 5,83 6,40 6,12 6,06 0,30 5,83 6,40 OBN C 18:3 0,95 0,87 0,81 0,71 0,87 0,07 0,81 0,95 Č C 20:0 0,42 0,39 0,37 0,44 0,40 0,02 0,37 0,42 MAŠ C 20:1 0,30 0,29 0,29 0,28 0,29 0,00 0,29 0,30 C 22:0 0,12 0,11 0,11 0,12 0,12 0,01 0,11 0,12 C 24:0 0,07 0,07 0,06 0,06 0,07 0,01 0,06 0,07 C 18:1 T 0,018 0,018 0,017 0,017 0,02 0,00 0,02 0,02 . %) C 18:2 CT 0,008 0,009 0,009 0,009 0,01 0,00 0,01 0,01 (ut C 18:3 CTC 0,009 0,008 0,008 0,008 0,01 0,00 0,01 0,01 C 18:2 CT + TRANS 0,018 0,017 0,017 0,017 0,017 0,00 0,017 0,018 C 18:3 CTC Stran 191 od 301 Sorta 'Oblica' Lokacija Purissima Pag Datum 20. 9. 2021 4. 10. 2021 19. 10. 2021 15. 10. 2021 vzorčenja Termin 1 2 3 'Oblica' Oznaka vzorca SN 21‐102 SN 21‐351 SN 21‐527 SN 21‐564 POVP STD MIN MAX C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 16:0 12,76 12,27 11,64 13,02 12,23 0,56 11,64 12,76 C 16:1 0,63 0,61 0,58 1,06 0,61 0,03 0,58 0,63 . %) C 17:0 0,04 0,04 0,04 0,05 0,04 0,00 0,04 0,04 (ut C 17:1 0,06 0,05 0,05 0,08 0,05 0,00 0,05 0,06 C 18:0 2,76 2,65 2,56 2,75 2,66 0,10 2,56 2,76 KISLINA C 18:1 72,57 72,94 73,26 72,65 72,93 0,35 72,57 73,26 A C 18:2 9,55 * 9,82 * 10,29 * 8,77 * 9,88 0,37 9,55 10,29 OBN C 18:3 0,68 0,64 0,62 0,65 0,65 0,03 0,62 0,68 Č C 20:0 0,46 0,46 0,44 0,45 0,45 0,01 0,44 0,46 MAŠ C 20:1 0,30 0,31 0,31 0,30 0,31 0,01 0,30 0,31 C 22:0 0,12 0,13 0,13 0,13 0,13 0,00 0,12 0,13 C 24:0 0,06 0,07 0,06 0,07 0,06 0,00 0,06 0,07 C 18:1 T 0,016 0,017 0,018 0,017 0,02 0,00 0,02 0,02 . %) C 18:2 CT 0,013 0,014 0,014 0,013 0,01 0,00 0,01 0,01 (ut C 18:3 CTC 0,008 0,011 0,010 0,008 0,01 0,00 0,01 0,01 C 18:2 CT + TRANS 0,021 0,025 0,024 0,020 0,023 0,00 0,021 0,025 C 18:3 CTC Legenda: * presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolno kislino (≤ 8 ut. %) za olja EDOOSI ZOP Stran 192 od 301 Priloga 11: Vsebnost biofenolov (mg/kg) v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’. Prikazani so rezultati za obiranja v treh terminih leta 2021 (predelava v laboratorijski oljarni) in za olja istih sort, predelana v komercialni oljarni. Sorta 'Frantoio' Lokacija Purissima Krkavče 20. 9. 18. 10. Datum vzorčenja 3. 10. 2021 2021 2021 25. 9. 2021 Termin 1 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐157 SN 21‐315 SN 21‐523 SN 21‐468 'Frantoio' Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 1,52 2,41 3,13 2,01 2,35 0,81 1,52 3,13 2 ‐ Tyr 4,12 5,24 8,92 2,43 6,09 2,51 4,12 8,92 3,4 ‐ VK+KK 1,69 1,42 2,09 0,25 1,74 0,34 1,42 2,09 6‐ Vanilin 7,79 6,26 5,20 6,37 6,42 1,30 5,20 7,79 7 ‐ p‐KumK 0,70 0,81 1,11 0,18 0,87 0,21 0,70 1,11 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,70 0,26 8,82 0,45 3,26 4,82 0,26 8,82 9 ‐ Ferulic acid 0,32 0,00 0,00 0,45 0,11 0,19 0,00 0,32 11 ‐ (DMOAgldA)ox 1,69 0,00 0,00 0,54 0,56 0,98 0,00 1,69 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 84,36 148,07 189,81 86,29 140,75 53,11 84,36 189,81 11a ‐ (DMOAgldA)ox 13,48 11,30 11,01 8,87 11,93 1,35 11,01 13,48 14 ‐ O‐Agl‐dA 23,16 17,93 19,36 13,64 20,15 2,70 17,93 23,16 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 118,62 150,83 127,45 55,88 132,30 16,64 118,62 150,83 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 3,03 0,00 1,93 23,82 1,66 1,54 0,00 3,03 18 ‐ Lignan I 5,73 8,47 0,00 8,44 4,73 4,32 0,00 8,47 18 ‐ Lignan II 88,36 76,01 92,42 48 85,60 8,55 76,01 92,42 20 ‐ L‐Agl‐dA 40,22 28,98 26,31 27,30 31,84 7,38 26,31 40,22 23 ‐ O‐Agl‐A 33,13 38,80 35,20 77,37 35,71 2,87 33,13 38,80 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 0,54 1,73 7,65 0,83 3,31 3,81 0,54 7,65 Skupaj asignirani BP 429,2 498,5 540,4 363,5 489,4 56,2 429,2 540,4 Neasignirani BP OLE derivati I 7,85 6,97 9,27 5,04 8,03 1,16 6,97 9,27 OLE derivati II 43,33 53,43 55,81 54,07 50,86 6,63 43,33 55,81 LIG derivati I 10,47 7,78 9,09 8,21 9,11 1,34 7,78 10,47 LIG derivati II 45,52 47,49 42,41 56,01 45,14 2,56 42,41 47,49 NE‐SEKO prosti BP 2,83 5,03 2,02 1,50 3,29 1,56 2,02 5,03 Skupni OLE BP 208,5 278,9 323,6 247,8 270,3 58,02 208,52 323,61 Skupni LIG BP 201,4 242,1 223,8 202,0 222,4 20,38 201,36 242,05 Lignana 94,1 84,5 92,4 56,8 90,3 5,14 84,47 94,10 Vsota PBP 19,6 21,4 31,3 13,2 24,1 6,29 19,59 31,29 Stran 193 od 301 Sorta 'Frantoio' Lokacija Purissima Krkavče 20. 9. 18. 10. Datum vzorčenja 3. 10. 2021 2021 2021 25. 9. 2021 Termin 1 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐157 SN 21‐315 SN 21‐523 SN 21‐468 'Frantoio' Asignirani BP POVP STD MIN MAX Delež PBP (%) 3,7 3,5 4,7 2,7 4,0 0,69 3,46 4,75 Oleacein 84,4 148,1 189,8 86,3 140,7 53,11 84,36 189,81 Oleokantal 118,6 150,8 127,4 55,9 132,3 16,64 118,62 150,83 Oleacein (*) 99,5 159,4 200,8 95,7 153,2 50,93 99,53 200,83 Oleokantal (*) 121,7 150,8 129,4 79,7 134,0 15,11 121,66 150,83 Oleacein/Oleokantal (*) % 74,1 105,7 155,2 154,4 111,7 40,88 74,13 155,23 SKUPNI BP 539 619 659 488 606 61 539 659 U (12 %) 65 74 79 59 Legenda: skupni OLE BP = skupni biofenoli olevropeinskega izvora O‐Agl‐A = aldehidna oblika olevropein aglikona skupni LIG BP = skupni biofenoli ligstrozidnega izvora L‐Agl‐A = aldehidna oblika ligstrozid aglikona O‐Agl‐dA = dialdehidna oblika olevropein aglikona oleacein/oleokantal % = odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal L‐Agl‐dA = dialdehidna oblika ligstrozid aglikona Sorta ‘Grignan’ Lokacija Školarice Školarice 20. 9. 19. 10. Datum vzorčenja 4. 10. 2021 2. 10. 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐166 SN 21‐386 SN 21‐552 SN 21‐565 ‘Grignan’ Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 0,92 1,43 0,55 3,26 0,97 0,44 0,55 1,43 2 ‐ Tyr 3,57 3,03 3,92 2,74 3,50 0,45 3,03 3,92 3,4 ‐ VK+KK 6,18 5,11 6,84 0,85 6,04 0,87 5,11 6,84 6‐ Vanilin 7,82 5,76 6,04 3,02 6,54 1,12 5,76 7,82 7 ‐ p‐KumK 3,36 2,60 1,86 0,55 2,61 0,75 1,86 3,36 8 ‐TyrOH‐Acetat 1,33 5,88 18,10 1,04 8,44 8,67 1,33 18,10 9 ‐ Ferulic acid 2,42 1,50 0,54 1,37 1,49 0,94 0,54 2,42 11 ‐ (DMOAgldA)ox 1,42 0,00 0,84 0,23 0,75 0,72 0,00 1,42 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 56,74 93,33 90,12 63,68 80,06 20,26 56,74 93,33 11a ‐ (DMOAgldA)ox 7,54 5,38 0,00 3,39 4,31 3,88 0,00 7,54 14 ‐ O‐Agl‐dA 12,25 9,17 8,26 6,37 9,89 2,09 8,26 12,25 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 74,08 111,19 103,07 53,91 96,11 19,51 74,08 111,19 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 33,19 8,69 8,74 25,93 16,87 14,13 8,69 33,19 Stran 194 od 301 Sorta ‘Grignan’ Lokacija Školarice Školarice 20. 9. 19. 10. Datum vzorčenja 4. 10. 2021 2. 10. 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐166 SN 21‐386 SN 21‐552 SN 21‐565 ‘Grignan’ Asignirani BP POVP STD MIN MAX 18 ‐ Lignan I 16,59 3,65 0,27 11,49 6,84 8,61 0,27 16,59 18 ‐ Lignan II 0,00 0,00 0,00 17 0,00 0,00 0,00 0,00 20 ‐ L‐Agl‐dA 27,10 15,27 2,18 34,49 14,85 12,46 2,18 27,10 23 ‐ O‐Agl‐A 12,69 14,27 9,65 87,62 12,20 2,35 9,65 14,27 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 2,82 2,15 2,67 0,75 2,55 0,35 2,15 2,82 Skupaj asignirani BP 270,0 288,4 263,7 317,6 274,0 12,8 263,7 288,4 Neasignirani BP OLE derivati I 7,30 9,10 0,81 4,40 5,74 4,36 0,81 9,10 OLE derivati II 30,43 30,11 23,31 52,35 27,95 4,02 23,31 30,43 LIG derivati I 3,70 4,18 5,49 8,19 4,46 0,93 3,70 5,49 LIG derivati II 22,13 19,00 17,92 84,51 19,68 2,19 17,92 22,13 NE‐SEKO prosti BP 6,00 1,91 4,72 0,38 4,21 2,09 1,91 6,00 Skupni OLE BP 129,3 162,8 133,5 221,3 141,9 18,2 129,3 162,8 Skupni LIG BP 166,6 163,5 144,0 210,5 158,0 12,3 144,0 166,6 Lignana 16,6 3,7 0,3 28,4 6,8 8,6 0,3 16,6 Vsota PBP 31,6 27,2 42,6 13,2 33,8 7,9 27,2 42,6 Delež PBP (%) 9,3 7,7 13,5 2,8 10,2 3,0 7,7 13,5 Oleacein 56,7 93,3 90,1 63,7 80,1 20,3 56,7 93,3 Oleokantal 74,1 111,2 103,1 53,9 96,1 19,5 74,1 111,2 Oleacein (*) 65,7 98,7 91,0 67,3 85,1 17,3 65,7 98,7 Oleokantal (*) 107,3 119,9 111,8 79,8 113,0 6,4 107,3 119,9 Oleacein/Oleokantal (*) % 70,7 82,3 81,4 84,3 78,1 6,4 70,7 82,3 SKUPNI BP 340 353 316 467 336 18,7 316 353 U (12 %) 41 42 38 56 Legenda: skupni OLE BP = skupni biofenoli olevropeinskega izvora O‐Agl‐A = aldehidna oblika olevropein aglikona skupni LIG BP = skupni biofenoli ligstrozidnega izvora L‐Agl‐A = aldehidna oblika ligstrozid aglikona O‐Agl‐dA = dialdehidna oblika olevropein aglikona oleacein/oleokantal % = odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal L‐Agl‐dA = dialdehidna oblika ligstrozid aglikona Stran 195 od 301 Sorta 'Oblica' Lokacija Purissima Pag 20. 9. 18. 10. Datum vzorčenja 4. 10. 2021 15. 10. 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐102 SN 21‐351 SN 21‐527 SN 21‐564 'Oblica' Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 2,60 3,48 2,69 3,38 2,92 0,49 2,60 3,48 2 ‐ Tyr 5,42 3,37 6,04 15,57 4,94 1,40 3,37 6,04 3,4 ‐ VK+KK 1,39 0,90 1,19 0,00 1,16 0,24 0,90 1,39 6‐ Vanilin 4,03 2,91 2,76 1,10 3,23 0,69 2,76 4,03 7 ‐ p‐KumK 9,23 6,15 6,08 2,78 7,15 1,80 6,08 9,23 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,65 0,49 0,58 0,00 0,57 0,08 0,49 0,65 9 ‐ Ferulic acid 1,29 0,76 0,48 0,51 0,84 0,41 0,48 1,29 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 0,00 0,00 0,59 0,00 0,00 0,00 0,00 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 177,62 181,61 202,19 21,17 187,14 13,18 177,62 202,19 11a ‐ (DMOAgldA)ox 72,12 93,16 53,60 1,02 72,96 19,79 53,60 93,16 14 ‐ O‐Agl‐dA 116,69 132,51 93,57 3,76 114,26 19,58 93,57 132,51 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 127,22 128,29 163,06 78,30 139,52 20,39 127,22 163,06 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 3,46 4,53 5,13 4,84 4,37 0,85 3,46 5,13 18 ‐ Lignan I 79,35 78,12 21,54 6,01 59,67 33,02 21,54 79,35 18 ‐ Lignan II 3,10 11,72 17,95 8 10,92 7,46 3,10 17,95 20 ‐ L‐Agl‐dA 125,49 115,40 69,85 25,03 103,58 29,65 69,85 125,49 23 ‐ O‐Agl‐A 66,34 112,48 61,60 13,23 80,14 28,11 61,60 112,48 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 2,47 2,51 3,74 20,44 2,91 0,72 2,47 3,74 Skupaj asignirani BP 798,5 878,4 712,0 206,0 796,30 83,19 712,05 878,38 Neasignirani BP OLE derivati I 3,17 2,24 1,49 1,10 2,30 0,85 1,49 3,17 OLE derivati II 79,52 83,25 90,92 16,19 84,57 5,81 79,52 90,92 LIG derivati I 14,10 34,07 25,37 0,69 24,51 10,02 14,10 34,07 LIG derivati II 55,98 70,83 52,94 40,58 59,91 9,58 52,94 70,83 NE‐SEKO prosti BP 1,76 0,90 1,38 2,15 1,35 0,43 0,90 1,76 Skupni OLE BP 518,1 608,7 506,1 60,4 544,29 56,14 506,06 608,74 Skupni LIG BP 379,4 359,0 326,1 185,4 354,85 26,90 326,12 379,44 Lignana 82,4 89,8 39,5 14,3 70,59 27,18 39,50 89,83 Vsota PBP 26,0 19,0 21,2 25,5 22,06 3,61 18,97 26,03 Delež PBP (%) 2,8 1,8 2,4 9,6 2,32 0,51 1,77 2,79 Stran 196 od 301 Sorta 'Oblica' Lokacija Purissima Pag 20. 9. 18. 10. Datum vzorčenja 4. 10. 2021 15. 10. 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐102 SN 21‐351 SN 21‐527 SN 21‐564 'Oblica' Asignirani BP POVP STD MIN MAX Oleacein 177,6 181,6 202,2 21,2 187,14 13,18 177,62 202,19 Oleokantal 127,2 128,3 163,1 78,3 139,52 20,39 127,22 163,06 Oleacein (*) 249,7 274,8 255,8 22,8 260,10 13,06 249,74 274,78 Oleokantal (*) 130,7 132,8 168,2 83,1 143,89 21,07 130,68 168,19 Oleacein/Oleokantal (*) % 139,3 206,9 152,1 27,4 166,08 35,91 139,28 206,88 SKUPNI BP 953 1070 884 267 969 94 884 1070 U (12 %) 114 128 106 32 Legenda: skupni OLE BP = skupni biofenoli olevropeinskega izvora O‐Agl‐A = aldehidna oblika olevropein aglikona skupni LIG BP = skupni biofenoli ligstrozidnega izvora L‐Agl‐A = aldehidna oblika ligstrozid aglikona O‐Agl‐dA = dialdehidna oblika olevropein aglikona oleacein/oleokantal % = odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal L‐Agl‐dA = dialdehidna oblika ligstrozid aglikona Stran 197 od 301 Priloga 12: Vsebnost tokoferolov (mg/kg) v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’. Prikazani so rezultati za obiranja v treh terminih leta 2021 (predelava v laboratorijski oljarni) in za olja istih sort, predelana v komercialni oljarni. Sorta 'Frantoio' Lokacija Purissima Krkavče Datum vzorčenja 20. 9. 2021 3. 10. 2021 18. 10. 2021 25. 9. 2021 Termin 1 2 3 'Frantoio' Oznaka vzorca SN 21‐157 SN 21‐315 SN 21‐523 SN 21‐468 POVP STD MIN MAX gama‐tokoferol (mg/kg) 199 175 179 254 184 12,86 175 199 alfa‐tokoferol (mg/kg) 17 16 17 18 17 0,58 16 17 Sorta ‘Grignan’ Lokacija Školarice Školarice Datum vzorčenja 20. 9. 2021 4. 10. 2021 19. 10. 2021 2. 10. 2021 Termin 1 2 3 ‘Grignan’ Oznaka vzorca SN 21‐166 SN 21‐386 SN 21‐552 SN 21‐565 POVP STD MIN MAX gama‐tokoferol (mg/kg) 280 251 224 179 252 28,01 224 280 alfa‐tokoferol (mg/kg) 16 17 16 18 16 0,58 16 17 Sorta 'Oblica' Lokacija Purissima Pag Datum vzorčenja 20. 9. 2021 4. 10. 2021 18. 10. 2021 15. 10. 2021 Termin 1 2 3 'Oblica' Oznaka vzorca SN 21‐102 SN 21‐351 SN 21‐527 SN 21‐564 POVP STD MIN MAX gama‐tokoferol (mg/kg) 262 228 206 117 232 28,21 206 262 alfa‐tokoferol (mg/kg) 21 19 19 17 20 1,15 19 21 Stran 198 od 301 Priloga 13: Rezultati sterolne sestave, vsebnosti sterolov in triterpenskih dialkoholov (eritrodiol in uvaol) v oljčnih oljih iz sort 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’. Prikazani so rezultati za obiranja v treh terminih leta 2021 (predelava v laboratorijski oljarni) in za olja istih sort, predelana v komercialni oljarni. Sorta 'Frantoio' Lokacija Purissima Krkavče Datum vzorčenja 20. 9. 2021 3. 10. 2021 18. 10. 2021 25. 9. 2021 Termin 1 2 3 'Frantoio' Oznaka vzorca SN 21‐157 SN 21‐315 SN 21‐523 SN 21‐468 POVP STD MIN MAX Holesterol (%) 0,13 0,09 0,11 0,12 0,11 0,02 0,09 0,13 Brasikasterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24‐metilenholesterol (%) 0,13 0,11 0,16 0,18 0,13 0,02 0,11 0,16 Kampesterol (%) 3,29 2,90 2,72 3,24 2,97 0,29 2,72 3,29 Kampestanol (%) 0,08 0,06 0,04 0,11 0,06 0,02 0,04 0,08 Stigmasterol (%) 0,86 0,91 0,77 0,67 0,85 0,07 0,77 0,91 Δ7‐kampesterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Δ5,23‐stigmastadienol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Klerosterol (%) 1,04 1,00 0,93 1,09 0,99 0,06 0,93 1,04 β‐sitosterol (%) 81,48 79,53 77,58 78,91 79,53 1,95 77,58 81,48 Sitostanol (%) 1,45 1,10 0,81 1,85 1,12 0,32 0,81 1,45 Δ5‐avenasterol (%) 8,96 11,06 13,36 11,43 11,13 2,20 8,96 13,36 Δ5,24‐stigmastadienol (%) 1,38 1,61 1,67 0,94 1,56 0,15 1,38 1,67 Δ7‐stigmastenol (%) 0,37 0,50 0,55 0,34 0,47 0,09 0,37 0,55 Δ7‐avenasterol (%) 0,83 1,12 1,30 1,12 1,08 0,24 0,83 1,30 Navidezni β‐sitosterol (%) 94,31 94,30 94,34 94,22 94,32 0,02 94,30 94,34 VSEBNOST STEROLOV (mg/kg) 1240 1304 1356 1410 1300 58,10 1240 1356 Eritrodiol + Uvaol (%) 1,08 0,86 0,90 1,99 0,95 0,12 0,86 1,08 Stran 199 od 301 Sorta ‘Grignan’ Lokacija Školarice Školarice Datum vzorčenja 20. 9. 2021 4. 10. 2021 19. 10. 2021 2. 10. 2021 Termin 1 2 3 ‘Grignan’ Oznaka vzorca SN 21‐166 SN 21‐386 SN 21‐552 SN 21‐565 POVP STD MIN MAX Holesterol (%) 0,10 0,11 0,10 0,09 0,10 0,01 0,10 0,11 Brasikasterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24‐metilenholesterol (%) 0,12 0,09 0,19 0,19 0,13 0,05 0,09 0,19 Kampesterol (%) 2,56 2,54 2,57 2,45 2,56 0,02 2,54 2,57 Kampestanol (%) 0,14 0,12 0,08 0,14 0,11 0,03 0,08 0,14 Stigmasterol (%) 0,60 0,68 0,80 0,60 0,69 0,10 0,60 0,80 Δ7‐kampesterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Δ5,23‐stigmastadienol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Klerosterol (%) 1,18 1,14 1,11 1,13 1,14 0,04 1,11 1,18 β‐sitosterol (%) 82,75 83,85 82,42 74,41 83,01 0,75 82,42 83,85 Sitostanol (%) 3,54 2,85 2,10 2,63 2,83 0,72 2,10 3,54 Δ5‐avenasterol (%) 7,01 6,73 8,71 16,16 7,48 1,07 6,73 8,71 Δ5,24‐stigmastadienol (%) 0,92 0,89 0,86 0,91 0,89 0,03 0,86 0,92 Δ7‐stigmastenol (%) 0,31 0,32 0,29 0,33 0,30 0,01 0,29 0,32 Δ7‐avenasterol (%) 0,76 0,69 0,78 0,97 0,74 0,05 0,69 0,78 Navidezni β‐sitosterol (%) 95,42 95,46 95,19 95,24 95,35 0,15 95,19 95,46 VSEBNOST STEROLOV (mg/kg) 1695 1560 1579 1293 1611 73,08 1560 1695 Eritrodiol + Uvaol (%) 1,16 0,51 0,87 2,37 0,85 0,33 0,51 1,16 Stran 200 od 301 Sorta 'Oblica' Lokacija Purissima Pag Datum vzorčenja 20. 9. 2021 4. 10. 2021 18. 10. 2021 15. 10. 2021 Termin 1 2 3 'Oblica' Oznaka vzorca SN 21‐102 SN 21‐351 SN 21‐527 SN 21‐564 POVP STD MIN MAX Holesterol (%) 0,10 0,11 0,11 0,11 0,11 0,01 0,10 0,11 Brasikasterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24‐metilenholesterol (%) 0,07 0,06 0,09 0,25 0,07 0,02 0,06 0,09 Kampesterol (%) 2,55 2,44 2,49 2,45 2,50 0,06 2,44 2,55 Kampestanol (%) 0,06 0,06 0,05 0,07 0,06 0,00 0,05 0,06 Stigmasterol (%) 0,35 0,39 0,44 1,38 0,40 0,05 0,35 0,44 Δ7‐kampesterol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Δ5,23‐stigmastadienol (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Klerosterol (%) 1,14 1,09 1,06 1,05 1,10 0,04 1,06 1,14 β‐sitosterol (%) 88,09 88,21 87,41 75,87 87,90 0,43 87,41 88,21 Sitostanol (%) 1,31 1,05 0,86 1,13 1,07 0,23 0,86 1,31 Δ5‐avenasterol (%) 4,75 5,07 5,88 16,07 5,23 0,58 4,75 5,88 Δ5,24‐stigmastadienol (%) 0,71 0,71 0,70 0,69 0,71 0,01 0,70 0,71 Δ7‐stigmastenol (%) 0,28 0,26 0,28 0,26 0,27 0,01 0,26 0,28 Δ7‐avenasterol (%) 0,59 0,54 0,62 0,69 0,58 0,04 0,54 0,62 Navidezni β‐sitosterol (%) 96,00 96,13 95,91 94,81 96,01 0,11 95,91 96,13 VSEBNOST STEROLOV (mg/kg) 1561 1493 1493 1434 1516 39,26 1493 1561 Eritrodiol + Uvaol (%) 1,46 1,41 1,32 1,97 1,40 0,07 1,32 1,46 Stran 201 od 301 Priloga 14: Rezultati določanja hlapnega profila olja sorte 'Frantoio', predelanega v oljarni. Spojina Koncentracija (mg/kg) oktan 0,07 etilacetat 0,00 etanol 0,34 etilpropanoat 0,00 heksanal 1,66 3‐metil‐1‐butanol 0,03 (E)‐2‐heksenal 30,67 6‐metil‐5‐heptan‐2‐on 0,02 (Z)‐3‐heksenilacetat 0,25 (E)‐2‐heptenal 0,08 1‐heksanol 1,20 1‐okten‐3‐ol 0,03 nonanal 1,95 (E,E)‐2,4,‐heksadienal 2,54 ocetna kislina 0,16 propanojska kislina 0,06 (E)‐2‐decenal 0,45 pentanojska kislina 0,10 Stran 202 od 301 Priloga 15: Rezultati senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja sort 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’ iz oljarne. Sorta 'Frantoio' (SN 21‐468): Plesnivo/ Po pozeblih Druge Pregreto/ Zakisano/ vlažno/ oljkah Žarko senzorične Sadežno Grenko Pikantno morklja kiselkasto po zemlji (vlažen les) napake Mediana 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,5 4,1 4,7 IQR 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,45 1,20 0,30 S* 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,15 0,39 0,10 CVr% 3,27 9,58 2,09 CI Zgornji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,8 4,9 4,9 CI spodnji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,2 3,3 4,5 Sorta 'Oblica' (SN 21‐564): Plesnivo/ Po pozeblih Druge Pregreto/ Zakisano/ vlažno/ oljkah Žarko senzorične Sadežno Grenko Pikantno morklja kiselkasto po zemlji (vlažen les) napake Mediana 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,7 2,7 3,6 IQR 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,63 0,75 S* 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,16 0,20 0,25 CVr% 4,48 7,58 6,82 CI Zgornji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,0 3,1 4,1 CI spodnji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,3 2,3 3,1 Sorta ‘Grignan’ (SN 21‐565): Plesnivo/ Po pozeblih Druge Pregreto/ Zakisano/ vlažno/ oljkah Žarko senzorične Sadežno Grenko Pikantno morklja kiselkasto po zemlji (vlažen les) napake Mediana 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,1 3,7 4,6 IQR 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,38 0,40 0,35 S* 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,45 0,13 0,11 CVr% 8,91 3,59 2,49 CI Zgornji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,9 3,9 4,8 CI spodnji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,2 3,4 4,4 Stran 203 od 301 Priloga 16: Rezultati določanja parametrov kakovosti z metodo NIR – olja sort 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’ iz oljarne. 'Frantoio' 'Oblica' ‘Grignan’ SN 21‐468 SN 21‐564 SN 21‐565 jodno število 80,9 83,0 80,0 kislost (ut. %) 0,20 0,23 0,15 C16:0 palmitinska kislina (ut. %) 13,1 11,3 11,9 C18:0 stearinska kislina (ut. %) 3,3 3,6 3,6 C18:2 linolna kislina (ut. %) 5,9 7,1 4,3 C18:3 linolenska kislina (ut. %) 0,7 0,5 0,6 C18:1 oleinska kislina (ut. %) 74,1 72,8 75,3 trans‐maščobne kisline (ut. %) 2,8 2,5 2,9 1,2‐digliceridi (%) 84,4 68,4 73,4 pirofeofitin (%) 0,0 5,6 3,3 peroksidno število (mekv O2/kg) 6,3 11,9 10,2 K232 1,84 1,86 1,87 K270 0,08 0,09 0,04 kislinsko število (mg KOH/g) 0,4 0,5 0,3 Priloga 16a: Rezultati določanja kislosti olja sort 'Frantoio', 'Oblica' in ‘Grignan’ iz oljarne. POVP. KISLOST Vzorec (ut. %) SN 21‐468 'Frantoio' iz oljarne 0,15 SN 21‐564 'Oblica' iz oljarne 0,29 SN 21‐565 ‘Grignan’ iz oljarne 0,12 Stran 204 od 301 Priloga 17: Določitev maščobnokislinske sestave oljčnih olj iz sort 'Istrska belica', 'Leccino' in 'Maurino' v petih terminih vzorčenja, na dveh lokacijah (po programu). Sorta 'Istrska belica' 'Istrska belica' Lokacija Ronk Beneša Datum vzorčenja 12. 9. 2021 26. 9. 2021 3. 10. 2021 10. 10. 2021 17. 10. 2021 12. 9. 2021 26. 9. 2021 3. 10. 2021 10. 10. 2021 17. 10. 2021 Termin 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 'Istrska belica' Oznaka vzorca SN 21‐074 SN 21‐247 SN 21‐301 SN 21‐417 SN 21‐494 SN 21‐075 SN 21‐248 SN 21‐303 SN 21‐424 SN 21‐504 POVP. STD MIN MAX C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 16:0 13,76 13,66 13,62 13,82 12,99 13,86 14,05 13,90 13,52 13,74 13,69 0,29 12,99 14,05 C 16:1 0,99 0,94 1,02 1,14 1,07 1,16 1,14 1,14 1,15 1,20 1,10 0,09 0,94 1,20 C 17:0 0,05 0,05 0,04 0,04 0,04 0,05 0,05 0,05 0,05 0,04 0,05 0,00 0,04 0,05 C 17:1 0,06 0,06 0,06 0,06 0,08 0,08 0,07 0,07 0,08 0,07 0,07 0,01 0,06 0,08 C 18:0 4,37 4,19 4,00 3,79 3,78 3,25 3,46 3,49 3,35 3,50 3,72 0,37 3,25 4,37 C 18:1 74,46 73,86 74,20 73,89 74,84 75,02 73,68 73,60 73,89 73,34 74,08 0,55 73,34 75,02 C 18:2 4,76 5,64 5,47 5,72 5,61 5,13 6,06 6,23 6,46 6,60 5,77 0,58 4,76 6,60 C 18:3 0,53 0,53 0,52 0,48 0,50 0,51 0,50 0,51 0,49 0,50 0,51 0,02 0,48 0,53 C 20:0 0,56 0,57 0,56 0,55 0,55 0,48 0,51 0,51 0,51 0,51 0,53 0,03 0,48 0,57 C 20:1 0,24 0,26 0,27 0,27 0,29 0,26 0,26 0,26 0,27 0,26 0,26 0,01 0,24 0,29 C 22:0 0,13 0,15 0,15 0,15 0,16 0,12 0,13 0,14 0,14 0,14 0,14 0,01 0,12 0,16 C 24:0 0,07 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,08 0,08 0,08 0,07 0,08 0,00 0,07 0,08 C 18:1 T 0,017 0,022 0,02 0,016 0,022 0,02 0,022 0,022 0,02 0,02 0,02 0,00 0,02 0,02 C 18:2 CT 0,007 0,010 0,01 0,008 0,007 0,01 0,009 0,010 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 18:3 CTC 0,010 0,011 0,01 0,008 0,009 0,01 0,008 0,008 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 18:2 CT + 0,017 0,020 0,02 0,016 0,017 0,01 0,018 0,017 0,02 0,02 0,02 0,00 0,01 0,02 C 18:3 CTC Stran 205 od 301 Sorta 'Leccino' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Datum vzorčenja 12. 9. 2021 26. 9. 2021 3. 10. 2021 10. 10. 2021 17. 10. 2021 12. 9. 2021 26. 9. 2021 3. 10. 2021 10. 10. 2021 17. 10. 2021 Termin 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 'Leccino' Oznaka vzorca SN 21‐076 SN 21‐249 SN 21‐307 SN 21‐419 SN 21‐496 SN 21‐077 SN 21‐250 SN 21‐309 SN 21‐426 SN 21‐506 POVP. STD MIN MAX C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 16:0 15,70 15,51 15,09 14,89 14,50 15,54 15,11 14,94 14,68 14,58 15,05 0,42 14,50 15,70 C 16:1 1,00 1,26 1,40 1,50 1,64 1,18 1,46 1,67 1,74 1,79 1,46 0,26 1,00 1,79 C 17:0 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,00 0,03 0,04 C 17:1 0,05 0,05 0,05 0,06 0,07 0,06 0,06 0,06 0,07 0,07 0,06 0,01 0,05 0,07 C 18:0 2,14 2,17 2,11 1,99 2,04 2,00 1,98 1,93 1,89 1,98 2,02 0,09 1,89 2,17 C 18:1 72,97 72,79 73,66 73,99 74,40 72,60 73,17 73,39 73,65 72,90 73,35 0,57 72,60 74,40 C 18:2 6,47 6,75 6,28 6,23 6,05 6,86 6,73 6,62 6,61 7,27 6,59 0,35 6,05 7,27 C 18:3 0,88 0,73 0,68 0,64 0,60 1,01 * 0,79 0,73 0,71 0,75 0,75 0,12 0,60 1,01 C 20:0 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,31 0,30 0,30 0,29 0,29 0,31 0,02 0,29 0,34 C 20:1 0,27 0,25 0,24 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,24 0,01 0,23 0,27 C 22:0 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,08 0,01 0,07 0,09 C 24:0 0,04 0,04 0,04 0,04 0,03 0,04 0,03 0,03 0,03 0,03 0,04 0,00 0,03 0,04 C 18:1 T 0,017 0,020 0,02 0,020 0,016 0,01 0,016 0,017 0,02 0,01 0,02 0,00 0,01 0,02 C 18:2 CT 0,008 0,013 0,01 0,011 0,011 0,01 0,014 0,012 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 18:3 CTC 0,006 0,007 0,01 0,007 0,007 0,01 0,007 0,007 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 18:2 CT + 0,014 0,020 0,02 0,018 0,018 0,02 0,021 0,019 0,02 0,02 0,02 0,00 0,01 0,02 C 18:3 CTC Legenda: * Presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolensko kislino (≤ 1 ut. %) po uredbi št. 2568/91 Stran 206 od 301 Sorta 'Maurino' 'Maurino' Lokacija Purissima Šempeter Datum 20. 9. 17. 10. 25. 10. 28. 9. 11. 10. 18. 10. 27. 9. 2021 3. 10. 2021 11. 10. 2021 20. 9. 2021 4. 10. 2021 vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 'Maurino' Oznaka vzorca SN 21‐100 SN 21‐269 SN 21‐316 SN 21‐460 SN 21‐507 SN 21‐572 SN 21‐169 SN 21‐289 SN 21‐412 SN 21‐464 SN 21‐531 POVP STD MIN MAX C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 C 16:0 16,63 15,67 15,21 15,09 14,91 13,93 14,84 14,53 14,33 14,34 13,52 14,82 0,85 13,52 16,63 C 16:1 1,89 1,85 1,90 1,93 2,02 1,50 1,48 1,57 1,50 1,70 1,39 1,70 0,22 1,39 2,02 C 17:0 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,04 0,04 0,04 0,04 0,04 0,04 0,03 0,00 0,03 0,04 C 17:1 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 0,09 0,08 0,08 0,09 0,08 0,10 0,08 0,01 0,07 0,10 C 18:0 1,91 1,94 1,93 2,00 1,91 1,90 1,82 1,78 1,74 1,79 1,81 1,87 0,08 1,74 2,00 C 18:1 66,74 * 67,43 * 67,85 * 68,05 * 67,97 * 70,82 * 70,33 * 69,81 * 70,77 * 70,25 * 72,24 * 69,30 1,76 66,74 72,24 C 18:2 11,50 ** 11,80 ** 11,84 ** 11,67 ** 11,96 ** 10,49 ** 9,97 ** 10,87 ** 10,18v 10,48 9,50 10,93 0,86 9,50 11,96 C 18:3 0,70 0,67 0,65 0,63 0,63 0,66 0,80 0,73 0,74 0,74 0,76 0,70 0,06 0,63 0,80 C 20:0 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,27 0,28 0,27 0,27 0,27 0,28 0,26 0,02 0,24 0,28 C 20:1 0,18 0,18 0,18 0,17 0,17 0,20 0,23 0,21 0,23 0,21 0,24 0,20 0,03 0,17 0,24 C 22:0 0,06 0,06 0,06 0,06 0,06 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 0,01 0,06 0,07 C 24:0 0,03 0,03 0,03 0,03 0,02 0,03 0,04 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,00 0,02 0,04 C 18:1 T 0,015 0,021 0,02 0,019 0,016 0,014 0,02 0,019 0,017 0,02 0,02 0,02 0,00 0,01 0,02 C 18:2 CT 0,013 0,019 0,02 0,018 0,018 0,015 0,02 0,018 0,015 0,02 0,01 0,02 0,00 0,01 0,02 C 18:3 CTC 0,005 0,006 0,01 0,006 0,005 0,006 0,01 0,006 0,006 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,01 C 18:2 CT + 0,018 0,025 0,02 0,024 0,024 0,022 0,02 0,024 0,021 0,02 0,02 0,02 0,00 0,02 0,02 C 18:3 CTC Legenda: * Vsebnost oleinske kisline manjša od minimalne dovoljene vrednosti za oleinsko kislino (≥ 72 ut. %) za olja EDOOSI ZOP ** Presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolno kislino (≤ 8 ut. %) za olja EDOOSI ZOP Stran 207 od 301 Priloga 17a: Določitev maščobnokislinske sestave oljčnih olj iz sort 'Istrska belica', 'Leccino' in 'Maurino' (dodatno). Sorta 'Istrska belica' Baredi Krom Šempe Lokacija Baredi Sveti Peter Lama Purissima Adamič berk ter 11. Datum 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 11. 10. 11. 10. 10. vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 3 3 3 'Istrska belica' SN Oznaka SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ 21‐ POVP STD MIN MAX vzorca 078 092 449 079 093 450 083 097 457 084 098 458 454 463 462 C 14:0 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.00 0.00 0.01 C 16:0 13.53 14.01 13.67 13.44 14.04 13.12 13.35 13.76 13.22 13.63 13.79 13.55 13.46 13.88 14.19 13.64 0.31 0.00 14.19 C 16:1 1.06 1.09 1.18 0.98 1.05 1.00 1.02 0.98 1.07 1.07 0.98 1.13 1.17 1.26 1.40 1.10 0.12 0.00 1.40 C 17:0 0.05 0.05 0.04 0.05 0.05 0.05 0.05 0.05 0.05 0.05 0.05 0.04 0.05 0.05 0.04 0.05 0.00 0.00 0.05 . %) (ut C 17:1 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.08 0.07 0.07 0.07 0.08 0.08 0.07 0.07 0.00 0.00 0.08 C 18:0 3.64 3.73 3.44 3.46 3.43 3.40 3.38 3.63 3.33 3.34 3.96 3.36 3.32 2.92 2.86 3.41 0.28 0.00 3.96 KISLINA C 18:1 75.09 74.15 74.39 75.66 74.41 75.10 76.05 74.79 75.36 75.48 74.02 73.91 74.57 74.39 74.03 74.76 0.67 0.00 76.05 A C 18:2 5.06 5.44 5.74 4.85 5.55 5.71 4.56 5.20 5.33 4.87 5.62 6.39 5.85 6.02 5.98 5.48 0.50 0.00 6.39 OBNČ C 18:3 0.54 0.51 0.47 0.53 0.49 0.51 0.55 0.53 0.52 0.54 0.54 0.54 0.50 0.49 0.49 0.52 0.02 0.00 0.55 MAŠ C 20:0 0.50 0.51 0.52 0.49 0.47 0.52 0.49 0.51 0.52 0.49 0.53 0.51 0.51 0.45 0.46 0.50 0.02 0.00 0.53 C 20:1 0.25 0.25 0.26 0.26 0.25 0.28 0.27 0.26 0.28 0.26 0.24 0.26 0.26 0.26 0.26 0.26 0.01 0.00 0.28 C 22:0 0.12 0.13 0.15 0.13 0.12 0.15 0.12 0.13 0.14 0.12 0.13 0.14 0.14 0.13 0.13 0.13 0.01 0.00 0.15 C 24:0 0.07 0.07 0.07 0.06 0.06 0.08 0.07 0.07 0.09 0.07 0.07 0.08 0.07 0.07 0.07 0.07 0.01 0.00 0.09 C 18:1 T 0.015 0.017 0.02 0.02 0.015 0.02 0.01 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.00 0.00 0.02 C 18:2 CT 0.007 0.006 0.01 0.01 0.006 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.00 0.00 0.01 . %) C 18:3 (ut 0.007 0.007 0.01 0.01 0.007 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.00 0.00 0.01 CTC C 18:2 CT TRANS + 0.015 0.013 0.02 0.01 0.013 0.02 0.01 0.01 0.02 0.02 0.01 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.00 0.00 0.02 C 18:3 CTC Stran 208 od 301 Sorta 'Leccino' 'Leccino' 'Leccino' Lokacija Baredi Sveti Peter Purissima Datum vzorčenja 20. 9. 2021 11. 10. 2021 20. 9. 2021 11. 10. 2021 20. 9. 2021 11. 10. 2021 Termin 1 4 1 4 1 4 'Leccino' Oznaka vzorca SN 21‐094 SN 21‐451 SN 21‐095 SN 21‐452 SN 21‐099 SN 21‐459 POVP STD MIN MAX C 14:0 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.00 0.01 0.01 C 16:0 14.98 14.26 15.29 14.05 15.56 14.62 14.79 0.59 14.05 15.56 C 16:1 0.86 1.42 1.16 1.50 1.14 1.60 1.28 0.28 0.86 1.60 C 17:0 0.04 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03 0.00 0.03 0.04 . %) C 17:1 0.05 0.07 0.06 0.07 0.05 0.07 0.06 0.01 0.05 0.07 (ut C 18:0 2.61 2.03 1.85 1.80 2.13 2.05 2.08 0.29 1.80 2.61 KISLINA C 18:1 71.74 * 74.19 74.09 76.04 72.41 73.12 73.60 1.53 71.74 76.04 A C 18:2 8.06 ** 6.65 6.05 5.24 7.14 7.13 6.71 0.98 5.24 8.06 OBNČ C 18:3 0.90 0.67 0.78 0.61 0.83 0.70 0.75 0.11 0.61 0.90 MAŠ C 20:0 0.36 0.30 0.30 0.29 0.32 0.31 0.31 0.03 0.29 0.36 C 20:1 0.26 0.24 0.27 0.25 0.26 0.25 0.26 0.01 0.24 0.27 C 22:0 0.09 0.08 0.08 0.07 0.08 0.08 0.08 0.01 0.07 0.09 C 24:0 0.04 0.03 0.04 0.03 0.04 0.04 0.04 0.00 0.03 0.04 C 18:1 T 0.02 0.02 0.01 0.02 0.01 0.02 0.02 0.00 0.01 0.02 . %) C 18:2 CT 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.00 0.01 0.01 (ut C 18:3 CTC 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.00 0.01 0.01 TRANS C 18:2 CT + 0.02 0.02 0.01 0.02 0.02 0.02 0.02 0.00 0.01 0.02 C 18:3 CTC Legenda: * Vsebnost oleinske kisline manjša od minimalne dovoljene vrednosti za oleinsko kislino (≥ 72 ut. %) za olja EDOOSI ZOP ** Presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolno kislino (≤ 8 ut. %) za olja EDOOSI ZOP Stran 209 od 301 Sorta 'Maurino’ A * 'Maurino' Lokacija Purissima Baredi Datum 27. 9. 11. 10. 17. 10. 25. 10. 20. 9. 27. 9. 3. 10. 11. 10. 20. 9. 2021 3. 10. 2021 vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 'Maurino' SN 21‐270 SN 21‐461 SN 21‐573 SN 21‐096 SN 21‐265 SN 21‐311 SN 21‐453 Oznaka SN 21‐101 SN 21‐317 SN 21‐508 talko, talko, talko, talko, talko, talko, talko, POVP STD MIN MAX vzorca talko, voda talko. voda talko, voda voda voda voda voda voda voda voda C 14:0 0.00 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.00 0.00 0.01 C 16:0 15.69 15.19 14.84 14.31 14.14 13.56 14.82 14.37 14.44 14.11 14.55 0.61 13.56 15.69 C 16:1 1.54 1.62 1.65 1.55 1.71 1.49 1.24 1.28 1.47 1.49 1.50 0.15 1.24 1.71 C 17:0 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03 0.04 0.04 0.04 0.03 0.03 0.03 0.00 0.03 0.04 . %) C 17:1 0.07 0.07 0.07 0.08 0.08 0.09 0.07 0.07 0.07 0.07 0.08 0.01 0.07 0.09 (ut C 18:0 1.84 1.90 1.82 1.83 1.79 1.91 1.96 1.86 1.90 1.92 1.87 0.05 1.79 1.96 KISLINA C 18:1 69.09 ** 68.82 ** 69.57 ** 70.51 ** 70.46 ** 71.03 ** 72.18 72.82 71.58 ** 71.57 ** 70.76 ** 1.33 68.82 72.82 A C 18:2 10.39 *** 11.11 *** 10.77 *** 10.38 *** 10.58 *** 10.60 *** 8.29 *** 8.17 *** 9.23 *** 9.58 *** 9.91 *** 1.04 8.17 11.11 OBNČ C 18:3 0.76 0.70 0.68 0.72 0.66 0.69 0.77 0.73 0.68 0.64 0.70 0.04 0.64 0.77 MAŠ C 20:0 0.27 0.27 0.26 0.27 0.25 0.27 0.30 0.29 0.28 0.27 0.27 0.01 0.25 0.30 C 20:1 0.21 0.21 0.21 0.22 0.20 0.21 0.23 0.24 0.21 0.20 0.21 0.01 0.20 0.24 C 22:0 0.07 0.07 0.07 0.07 0.06 0.07 0.08 0.08 0.07 0.07 0.07 0.00 0.06 0.08 C 24:0 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03 0.04 0.04 0.03 0.03 0.03 0.00 0.03 0.04 C 18:1 T 0.014 0.022 0.02 0.015 0.017 0.016 0.01 0.019 0.020 0.02 0.02 0.00 0.01 0.02 . %) C 18:2 CT 0.011 0.018 0.02 0.016 0.014 0.017 0.01 0.014 0.014 0.01 0.01 0.00 0.01 0.02 (ut C 18:3 CTC 0.005 0.007 0.01 0.006 0.006 0.005 0.01 0.007 0.006 0.01 0.01 0.00 0.00 0.01 TRANS C 18:2 CT + 0.016 0.024 0.02 0.022 0.020 0.022 0.02 0.020 0.021 0.02 0.02 0.00 0.02 0.02 C 18:3 CTC Vsi vzorci sorte ‘Maurino’ so bili predelani s talkom in dodano vodo. Legenda: * Vzorci ‘Maurino’ A so iz drugega dela nasada. Na teh drevesih je letos vzorčenje potekalo prvič, zato ni podatkov iz prejšnjih letnikov. ** Vsebnost oleinske kisline manjša od minimalne dovoljene vrednosti za oleinsko kislino (≥ 72 ut. %) za olja EDOOSI ZOP *** Presežena maksimalna dovoljena vrednost za linolno kislino (≤ 8 ut. %) za olja EDOOSI ZOP Stran 210 od 301 Priloga 18: Vsebnost biofenolov (mg/kg) v oljčnih oljih iz sort 'Istrska belica', 'Leccino' in 'Maurino' v petih terminih vzorčenja, na dveh lokacijah (po programu). Sorta 'Maurino' je bila predelana z dodatkom talka in vode. Sorta 'Istrska belica' 'Istrska belica' Lokacija Ronk Beneša 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. Datum vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 SN 21‐ Oznaka vzorca SN 21‐247 SN 21‐301 SN 21‐417 SN 21‐494 SN 21‐075 SN 21‐248 SN 21‐303 SN 21‐424 SN 21‐504 'Istrska belica' 074 Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 2,16 1,12 4,18 2,15 2,49 0,80 0,45 1,29 1,24 1,90 1,78 1,07 0,45 4,18 2 ‐ Tyr 2,34 1,93 3,43 1,87 1,74 3,26 2,87 2,42 2,66 2,40 2,49 0,57 1,74 3,43 3,4 ‐ VK+KK 1,03 0,48 0,56 0,79 0,79 1,00 0,65 0,57 0,94 0,47 0,73 0,21 0,47 1,03 6‐ Vanilin 3,68 3,70 2,99 2,26 2,48 4,50 3,21 2,61 2,32 2,20 3,00 0,77 2,20 4,50 7 ‐ p‐KumK 2,22 3,03 4,00 3,38 3,91 5,44 4,37 3,46 3,49 2,97 3,63 0,88 2,22 5,44 8 ‐TyrOH‐Acetat 1,43 1,39 1,81 1,31 1,55 3,28 2,81 2,35 2,67 2,17 2,08 0,69 1,31 3,28 9 ‐ Ferulic acid 0,00 0,74 0,00 0,40 0,00 0,37 0,81 0,21 0,00 0,00 0,25 0,32 0,00 0,81 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 203,86 165,79 163,55 146,37 152,17 215,03 187,24 170,12 176,80 179,45 176,04 21,54 146,37 215,03 11a ‐ (DMOAgldA)ox 47,94 73,07 80,56 100,71 114,00 20,01 21,41 35,09 34,10 57,89 58,48 32,78 20,01 114,00 14 ‐ O‐Agl‐dA 94,88 119,45 115,65 144,79 162,09 40,23 42,23 65,98 64,80 106,90 95,70 41,74 40,23 162,09 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 193,97 159,03 135,99 95,83 87,35 332,12 297,12 250,23 243,05 166,69 196,14 82,71 87,35 332,12 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 2,87 6,99 31,85 30,89 0,00 0,00 5,55 7,31 7,60 9,31 12,03 0,00 31,85 18 ‐ Lignan I 99,54 105,71 78,12 59,55 57,60 22,79 22,72 26,40 23,89 90,39 58,67 33,50 22,72 105,71 18 ‐ Lignan II 0,00 7,54 20,41 52,42 52,03 35,48 40,16 30,47 32,09 20,51 29,11 17,33 0,00 52,42 20 ‐ L‐Agl‐dA 135,27 135,84 130,08 148,25 145,30 90,21 91,35 111,63 100,61 140,25 122,88 22,37 90,21 148,25 23 ‐ O‐Agl‐A 89,12 82,44 91,19 61,31 78,67 46,60 37,01 49,21 40,32 72,48 64,83 20,57 37,01 91,19 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 2,84 8,53 1,42 0,76 1,08 3,59 6,61 4,77 3,77 2,94 3,63 2,47 0,76 8,53 Skupaj asignirani BP 880,3 872,7 841,0 854,0 894,2 824,7 761,0 762,4 740,1 857,2 828,75 55,11 740,06 894,17 Neasignirani BP OLE derivati I 9,16 0,67 1,72 1,35 1,72 12,21 10,79 1,37 0,98 0,00 4,00 4,72 0,00 12,21 OLE derivati II 108,98 72,52 70,25 101,26 95,03 78,92 60,79 76,34 71,41 103,63 83,91 16,77 60,79 108,98 LIG derivati I 13,75 15,99 16,87 18,11 18,33 10,70 17,51 11,64 10,69 21,94 15,55 3,75 10,69 21,94 LIG derivati II 80,95 52,99 78,95 73,96 72,82 61,69 44,62 74,33 59,68 79,13 67,91 12,43 44,62 80,95 NE‐SEKO prosti BP 1,57 2,28 1,46 0,43 0,75 4,17 6,38 2,88 2,29 1,48 2,37 1,77 0,43 6,38 Stran 211 od 301 Sorta 'Istrska belica' 'Istrska belica' Lokacija Ronk Beneša 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. Datum vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 SN 21‐ Oznaka vzorca SN 21‐247 SN 21‐301 SN 21‐417 SN 21‐494 SN 21‐075 SN 21‐248 SN 21‐303 SN 21‐424 SN 21‐504 'Istrska belica' 074 Asignirani BP POVP STD MIN MAX Skupni OLE BP 556,1 515,1 527,1 558,0 606,2 413,8 359,9 399,4 389,7 522,2 484,74 85,80 359,93 606,18 Skupni LIG BP 429,1 377,2 373,7 370,6 357,5 501,6 460,1 460,6 427,8 421,0 417,91 47,52 357,51 501,57 Lignana 99,5 113,3 98,5 112,0 109,6 58,3 62,9 56,9 56,0 110,9 87,78 25,73 55,98 113,25 Vsota PBP 14,4 14,7 18,4 12,6 13,7 22,8 21,6 15,8 15,6 13,6 16,32 3,48 12,59 22,80 Delež PBP (%) 1,3 1,4 1,8 1,2 1,3 2,3 2,4 1,7 1,8 1,3 1,65 0,43 1,20 2,39 Oleacein 203,9 165,8 163,6 146,4 152,2 215,0 187,2 170,1 176,8 179,4 176,04 21,54 146,37 215,03 Oleokantal 194,0 159,0 136,0 95,8 87,4 332,1 297,1 250,2 243,0 166,7 196,14 82,71 87,35 332,12 Oleacein (*) 251,8 238,9 244,1 247,1 266,2 235,0 208,7 205,2 210,9 237,3 234,52 20,18 205,21 266,17 Oleokantal (*) 194,0 161,9 143,0 127,7 118,2 332,1 297,1 255,8 250,4 174,3 205,44 74,20 118,24 332,12 Oleacein/Oleokantal (*) % 129,8 147,5 170,7 193,5 225,1 70,8 70,2 80,2 84,2 136,2 130,83 54,50 70,23 225,11 SKUPNI BP 1095 1017 1010 1049 1083 992 901 929 885 1063 1002 75,04 885 1095 U (12 %) 131 122 121 126 130 119 108 111 106 128 Legenda: BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐dA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso sekoiridoidnega izvora O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal OLE derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Stran 212 od 301 Sorta 'Leccino' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. Datum vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 SN 21‐ Oznaka vzorca SN 21‐249 SN 21‐307 SN 21‐419 SN 21‐496 SN 21‐077 SN 21‐250 SN 21‐309 SN 21‐426 SN 21‐506 'Leccino' 076 Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 1,55 2,01 1,66 2,35 5,00 0,29 0,85 0,64 0,97 1,00 1,63 1,34 0,29 5,00 2 ‐ Tyr 2,42 3,21 3,30 5,91 5,95 1,82 3,13 3,24 4,79 4,21 3,80 1,39 1,82 5,95 3,4 ‐ VK+KK 1,50 1,32 1,33 3,40 3,46 0,41 1,05 0,93 1,85 0,84 1,61 1,03 0,41 3,46 6‐ Vanilin 7,23 7,60 6,84 6,33 5,41 7,14 7,74 6,48 5,65 3,99 6,44 1,16 3,99 7,74 7 ‐ p‐KumK 0,67 0,96 1,00 1,20 1,23 0,27 0,65 1,39 1,06 0,40 0,88 0,37 0,27 1,39 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,92 1,07 1,11 2,12 3,02 0,00 1,07 0,84 2,26 1,11 1,35 0,86 0,00 3,02 9 ‐ Ferulic acid 0,25 0,00 0,00 0,23 0,00 0,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,11 0,19 0,00 0,58 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 0,00 0,99 0,00 0,00 0,00 0,00 0,63 0,60 0,00 0,22 0,37 0,00 0,99 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 150,83 341,04 263,91 312,97 361,27 17,42 259,09 216,02 273,31 286,11 248,20 101,00 17,42 361,27 11a ‐ (DMOAgldA)ox 6,61 12,65 8,03 11,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,88 5,27 0,00 12,65 14 ‐ O‐Agl‐dA 12,05 26,07 14,25 21,35 12,60 0,73 1,52 1,34 1,67 1,05 9,26 9,39 0,73 26,07 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 176,67 181,87 162,90 161,13 146,15 177,53 210,93 204,26 192,42 179,77 179,36 19,75 146,15 210,93 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 3,69 4,96 5,55 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,42 2,33 0,00 5,55 18 ‐ Lignan I 9,57 9,03 2,30 2,55 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,35 3,80 0,00 9,57 18 ‐ Lignan II 3,93 0,00 0,00 0,00 1,83 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,58 1,31 0,00 3,93 20 ‐ L‐Agl‐dA 22,65 21,82 11,87 14,22 8,11 3,88 3,78 4,02 3,37 2,64 9,64 7,70 2,64 22,65 23 ‐ O‐Agl‐A 19,40 38,32 26,49 21,97 14,18 1,36 8,79 7,56 7,22 8,18 15,35 11,21 1,36 38,32 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 1,16 4,16 2,97 1,54 4,59 0,47 2,21 0,84 1,77 7,11 2,68 2,07 0,47 7,11 Skupaj asignirani BP 417,4 651,1 512,7 573,7 578,3 211,9 500,8 448,2 496,9 496,4 488,75 118,24 211,90 651,14 Neasignirani BP OLE derivati I 3,33 4,14 0,49 0,00 0,00 0,38 1,57 1,73 1,63 0,85 1,41 1,40 0,00 4,14 OLE derivati II 36,08 53,75 40,98 47,33 40,93 11,03 22,79 28,51 32,59 27,09 34,11 12,48 11,03 53,75 LIG derivati I 1,50 15,59 2,62 5,34 3,86 1,07 7,92 1,58 1,19 0,42 4,11 4,65 0,42 15,59 LIG derivati II 21,13 25,14 33,08 35,41 28,15 11,06 13,96 19,28 25,09 20,25 23,26 7,74 11,06 35,41 NE‐SEKO prosti BP 0,58 3,67 0,26 0,70 2,94 1,13 5,88 3,37 4,44 4,13 2,71 1,93 0,26 5,88 Skupni OLE BP 229,9 478,0 356,8 417,5 434,0 31,2 294,6 256,4 318,0 324,3 314,06 126,79 31,21 477,97 Stran 213 od 301 Sorta 'Leccino' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. 12. 9. 26. 9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. Datum vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 SN 21‐ Oznaka vzorca SN 21‐249 SN 21‐307 SN 21‐419 SN 21‐496 SN 21‐077 SN 21‐250 SN 21‐309 SN 21‐426 SN 21‐506 'Leccino' 076 Asignirani BP POVP STD MIN MAX Skupni LIG BP 225,5 251,8 220,4 228,5 202,3 195,8 241,9 233,2 228,6 214,4 224,27 16,96 195,84 251,79 Lignana 13,5 9,0 2,3 2,6 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,92 4,64 0,00 13,51 Vsota PBP 15,1 19,9 15,5 22,2 27,0 11,6 20,4 16,9 21,0 15,7 18,53 4,42 11,64 27,01 Delež PBP (%) 3,2 2,6 2,6 3,4 4,1 4,9 3,7 3,4 3,7 2,9 3,45 0,71 2,63 4,92 Oleacein 150,8 341,0 263,9 313,0 361,3 17,4 259,1 216,0 273,3 286,1 248,20 101,00 17,42 361,27 Oleokantal 176,7 181,9 162,9 161,1 146,2 177,5 210,9 204,3 192,4 179,8 179,36 19,75 146,15 210,93 Oleacein (*) 157,4 353,7 272,9 324,5 361,3 17,4 259,1 216,7 273,9 286,1 252,30 102,67 17,42 361,27 Oleokantal (*) 176,7 181,9 166,6 166,1 151,7 177,5 210,9 204,3 192,4 179,8 180,78 17,92 151,70 210,93 Oleacein/Oleokantal (*) % 89,1 194,5 163,8 195,3 238,2 9,8 122,8 106,1 142,3 159,2 142,11 64,59 9,81 238,16 SKUPNI BP 480 753 590 663 654 237 553 503 562 549 554 138,18 237 753 U (12 %) 58 90 71 80 79 28 66 60 67 66 Legenda: BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐dA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso sekoiridoidnega izvora O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal OLE derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Stran 214 od 301 Sorta 'Maurino' 'Maurino' Lokacija Purissima Šempeter 20. 9. 27. 9. 3. 10. 11. 10. 17. 10. 25. 10. 20. 9. 28. 9. 4. 10. 11. 10. 18. 10. Datum vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 SN 21‐ Oznaka vzorca SN 21‐269 SN 21‐316 SN 21‐460 SN 21‐507 SN 21‐572 SN 21‐169 SN 21‐289 SN 21‐412 SN 21‐464 SN 21‐531 'Maurino' 100 Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 0,51 1,43 2,66 5,47 5,27 4,42 1,83 1,76 2,92 1,74 3,19 3,07 1,50 1,43 5,47 2 ‐ Tyr 1,78 1,82 2,18 3,03 3,55 2,61 2,28 1,51 1,81 2,62 2,44 2,38 0,61 1,51 3,55 3,4 ‐ VK+KK 1,58 1,29 1,01 1,30 1,14 2,05 2,36 1,60 1,89 2,36 2,73 1,77 0,59 1,01 2,73 6‐ Vanilin 5,87 5,49 5,63 4,94 4,45 5,10 7,19 5,49 6,62 6,71 6,85 5,85 0,93 4,45 7,19 7 ‐ p‐KumK 2,48 2,38 2,01 2,58 2,23 2,69 1,88 1,43 2,05 2,08 1,70 2,10 0,39 1,43 2,69 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,92 0,89 0,69 0,94 0,62 1,13 1,25 1,24 1,28 1,81 1,49 1,14 0,36 0,62 1,81 9 ‐ Ferulic acid 2,82 0,48 0,50 0,67 0,41 0,57 0,68 0,72 0,88 1,12 0,96 0,70 0,23 0,41 1,12 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 2,55 2,25 2,22 1,44 0,00 0,64 0,58 0,43 0,84 0,00 1,09 0,96 0,00 2,55 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 159,36 88,37 113,51 100,17 76,53 90,36 44,81 55,67 50,86 91,52 52,51 76,43 23,94 44,81 113,51 11a ‐ (DMOAgldA)ox 28,90 19,96 19,84 18,76 13,05 16,93 5,85 5,11 2,45 6,81 0,00 10,88 7,68 0,00 19,96 14 ‐ O‐Agl‐dA 53,49 30,25 29,41 30,74 20,95 27,96 5,57 6,92 3,37 9,99 2,62 16,78 12,14 2,62 30,74 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 46,39 28,24 29,24 26,02 21,00 20,63 25,90 21,32 16,82 23,08 15,29 22,75 4,63 15,29 29,24 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 25,48 16,12 16,01 16,66 14,80 13,91 14,97 13,04 11,74 13,61 10,41 14,13 2,00 10,41 16,66 18 ‐ Lignan I 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 18 ‐ Lignan II 66,53 59,79 57,16 61,91 57,48 59,93 65,40 53,18 54,58 55,26 53,51 57,82 3,95 53,18 65,40 20 ‐ L‐Agl‐dA 32,52 16,42 15,63 19,99 13,35 14,03 8,73 7,88 6,01 7,91 4,74 11,47 5,08 4,74 19,99 23 ‐ O‐Agl‐A 29,21 41,56 72,70 121,28 54,49 46,41 14,60 19,15 21,09 25,16 18,32 43,47 33,23 14,60 121,28 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 0,32 1,26 1,64 1,56 1,74 2,37 1,40 1,82 1,30 2,75 2,24 1,81 0,50 1,26 2,75 Skupaj asignirani BP 458,2 318,3 372,1 418,2 292,5 311,1 205,3 198,4 186,1 255,4 179,0 273,64 82,74 178,99 418,21 Neasignirani BP OLE derivati I 8,54 6,18 5,98 5,24 4,13 6,04 7,08 6,44 4,71 5,12 5,21 5,61 0,88 4,13 7,08 OLE derivati II 48,34 67,42 62,95 89,69 75,16 72,51 27,48 29,06 26,36 40,22 21,89 51,27 24,86 21,89 89,69 LIG derivati I 24,15 10,08 10,15 10,94 6,98 9,52 1,72 4,10 2,88 6,19 3,21 6,58 3,46 1,72 10,94 LIG derivati II 22,22 29,96 30,34 33,36 23,77 24,71 19,68 15,44 18,07 19,44 13,02 22,78 6,81 13,02 33,36 NE‐SEKO prosti BP 4,64 2,02 0,79 0,89 1,01 0,92 4,41 3,38 2,61 3,10 3,85 2,30 1,36 0,79 4,41 Stran 215 od 301 Skupni OLE BP 328,3 257,7 309,3 373,6 251,0 264,6 107,8 124,7 112,2 181,4 103,7 208,61 95,99 103,73 373,56 Skupni LIG BP 152,9 103,9 105,2 111,5 85,2 87,8 74,7 65,1 58,6 75,6 51,3 81,90 20,55 51,35 111,55 Lignana 66,5 59,8 57,2 61,9 57,5 59,9 65,4 53,2 54,6 55,3 53,5 57,82 3,95 53,18 65,40 Vsota PBP 20,6 15,8 15,5 19,8 18,7 19,5 21,9 17,1 20,1 21,5 23,2 19,31 2,58 15,47 23,21 Delež PBP (%) 3,6 3,6 3,2 3,5 4,6 4,6 8,2 6,7 8,3 6,5 10,3 5,97 2,42 3,21 10,26 Oleacein 159,4 88,4 113,5 100,2 76,5 90,4 44,8 55,7 50,9 91,5 52,5 76,43 23,94 44,81 113,51 Oleokantal 46,4 28,2 29,2 26,0 21,0 20,6 25,9 21,3 16,8 23,1 15,3 22,75 4,63 15,29 29,24 Oleacein (*) 188,3 110,9 135,6 121,1 91,0 107,3 51,3 61,4 53,7 99,2 52,5 88,40 31,42 51,29 135,59 Oleokantal (*) 71,9 44,4 45,3 42,7 35,8 34,5 40,9 34,4 28,6 36,7 25,7 36,88 6,52 25,70 45,25 Oleacein/Oleokantal (*) % 261,9 250,0 299,6 283,9 254,3 310,6 125,5 178,6 188,1 270,3 204,3 236,52 60,01 125,50 310,59 SKUPNI BP 566 434 482 558 404 425 266 257 241 329 226 362 114,70 226 558 U (12 %) 68 52 58 67 48 51 32 31 29 40 27 Legenda: BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐dA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso sekoiridoidnega izvora O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal OLE derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Stran 216 od 301 Priloga 18a: Vsebnost biofenolov (mg/kg) v oljčnih oljih iz sort 'Istrska belica', 'Leccino' in 'Maurino' (dodatno) predelanih z dodatkom talka in vode. Sorta Istrska belica' Krom‐ Šem‐ Baredi‐ Lokacija Baredi Sveti Peter Lama Purissima berk peter Adamič 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 11. 10. 11. 10. 11. 10. Datum vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 3 3 3 SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Oznaka vzorca Istrska belica' 078 092 449 079 093 450 083 097 457 084 098 458 462 463 454 Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 2.27 1.41 7.41 0.70 0.57 4.92 0.82 0.50 4.38 2.83 0.81 5.48 6.63 5.23 9.56 3.57 2.90 0.50 9.56 2 ‐ Tyr 3.21 2.73 4.34 3.10 2.57 3.51 3.26 3.24 3.86 4.78 2.53 4.59 4.88 5.23 5.70 3.83 1.02 2.53 5.70 3,4 ‐ VK+KK 1.68 0.63 0.68 1.58 0.46 0.83 0.76 1.02 1.01 0.86 0.67 0.63 0.51 0.30 0.66 0.82 0.38 0.30 1.68 6‐ Vanilin 3.87 3.86 1.96 4.59 3.48 2.30 2.87 2.82 2.11 3.21 2.65 1.99 2.19 2.25 2.57 2.85 0.80 1.96 4.59 7 ‐ p‐KumK 4.22 2.56 2.25 3.90 2.11 2.98 2.64 2.49 3.53 4.16 2.91 2.53 2.35 2.28 2.85 2.92 0.71 2.11 4.22 8 ‐TyrOH‐Acetat 1.34 1.35 0.27 1.27 1.03 0.31 1.73 1.83 0.27 1.57 1.66 0.29 0.21 0.21 0.42 0.92 0.64 0.21 1.83 9 ‐ Ferulic acid 0.42 0.58 0.64 0.51 0.52 0.96 0.37 0.89 1.60 0.47 0.76 1.00 0.86 0.60 1.01 0.75 0.32 0.37 1.60 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 1.09 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.07 0.28 0.00 1.09 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 158.44 158.34 47.44 178.47 157.85 66.38 177.04 170.61 81.70 149.21 190.13 59.36 80.01 117.42 49.47 122.79 52.87 47.44 190.13 11a ‐ (DMOAgldA)ox 84.18 79.90 13.07 37.91 67.48 17.47 26.69 25.82 8.98 68.64 49.32 15.56 10.71 8.79 9.58 34.94 27.72 8.79 84.18 14 ‐ O‐Agl‐dA 137.31 134.06 24.26 72.33 101.49 27.17 51.28 51.40 12.96 94.99 102.33 25.72 19.52 10.17 20.59 59.04 44.64 10.17 137.31 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 173.11 176.41 56.58 284.45 214.73 66.72 283.73 263.94 134.04 210.05 185.86 70.06 123.26 212.70 70.66 168.42 79.02 56.58 284.45 16a ‐ (DML‐Agl‐ 0.00 2.44 21.82 0.00 0.00 22.58 0.00 0.00 6.21 0.00 0.00 22.31 4.50 4.13 23.45 7.16 9.81 0.00 23.45 dA)ox 18 ‐ Lignan I 7.96 130.04 45.44 35.21 132.39 39.61 27.45 24.53 35.91 6.55 108.97 43.91 66.44 21.73 47.15 51.55 40.63 6.55 132.39 18 ‐ Lignan II 132.56 9.59 43.19 40.84 0.00 42.85 30.97 39.52 38.85 133.64 8.76 44.36 19.75 19.91 46.06 43.39 39.31 0.00 133.64 20 ‐ L‐Agl‐dA 173.30 173.90 115.92 142.99 172.24 93.93 104.28 99.05 84.62 173.95 140.85 109.84 113.13 82.42 116.44 126.46 33.74 82.42 173.95 23 ‐ O‐Agl‐A 70.61 60.58 207.86 45.18 49.92 162.10 35.43 30.42 131.09 71.24 51.06 179.06 214.80 140.98 218.63 111.26 70.66 30.42 218.63 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 3.27 6.42 3.64 3.49 1.59 2.46 3.09 4.56 2.64 4.16 5.54 3.29 3.85 2.79 3.28 3.60 1.21 1.59 6.42 Skupaj asignirani BP 957.8 944.8 596.8 856.5 908.4 557.1 752.4 722.6 554.8 930.3 854.8 590.0 673.6 637.1 628.1 744.3 151.0 554.8 957.8 Neasignirani BP OLE derivati I 2.09 1.02 3.13 13.82 6.20 1.38 13.09 11.97 6.22 11.48 9.51 1.54 1.00 3.49 1.25 5.81 4.87 1.00 13.82 OLE derivati II 96.05 93.80 135.86 82.43 84.81 104.84 66.67 57.82 75.78 95.39 84.41 116.99 132.00 92.57 146.63 97.74 25.51 57.82 146.63 LIG derivati I 7.03 23.71 8.48 12.70 24.12 15.28 9.52 18.85 0.00 4.80 21.95 7.39 5.46 4.08 6.50 11.32 7.70 0.00 24.12 LIG derivati II 64.73 67.48 135.74 64.51 69.52 95.80 52.11 48.61 99.10 83.28 58.57 131.68 184.61 153.90 183.66 99.55 46.89 48.61 184.61 NE‐SEKO prosti BP 1.41 0.82 1.02 3.82 1.40 1.44 1.19 1.97 1.66 0.65 1.41 1.27 1.05 1.85 0.45 1.43 0.78 0.45 3.82 Skupni OLE BP 551.0 529.1 439.0 430.8 468.3 384.3 371.0 348.5 322.20 493.8 487.6 403.7 464.7 378.6 455.7 435.22 66.55 322.20 550.96 Stran 217 od 301 Sorta Istrska belica' Krom‐ Šem‐ Baredi‐ Lokacija Baredi Sveti Peter Lama Purissima berk peter Adamič 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 13. 9. 20. 9. 11. 10. 11. 10. 11. 10. 11. 10. Datum vzorčenja 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 3 3 3 SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Oznaka vzorca Istrska belica' 078 092 449 079 093 450 083 097 457 084 098 458 462 463 454 Asignirani BP POVP STD MIN MAX Skupni LIG BP 424.6 453.1 346.5 511.2 484.8 300.3 456.0 438.2 330.47 481.0 415.3 349.2 439.7 465.3 409.7 420.35 62.29 300.28 511.25 Lignana 140.5 139.6 88.6 76.1 132.4 82.5 58.4 64.0 74.76 140.2 117.7 88.3 86.2 41.6 93.2 94.94 31.91 41.64 140.52 Vsota PBP 18.4 13.9 18.6 19.5 12.1 17.2 13.6 14.8 18.43 18.5 13.4 17.8 18.7 17.9 23.2 17.08 2.93 12.13 23.21 Delež PBP (%) 1.6 1.2 2.1 1.9 1.1 2.2 1.5 1.7 2.50 1.6 1.3 2.1 1.9 2.0 2.4 1.82 0.42 1.11 2.50 Oleacein 158.4 158.3 47.4 178.5 157.9 66.4 177.0 170.6 81.70 149.2 190.1 59.4 80.0 117.4 49.5 122.79 52.87 47.44 190.13 Oleokantal 173.1 176.4 56.6 284.5 214.7 66.7 283.7 263.9 134.04 210.1 185.9 70.1 123.3 212.7 70.7 168.42 79.02 56.58 284.45 Oleacein (*) 242.6 238.2 60.5 216.4 225.3 83.8 203.7 196.4 91.77 217.8 239.4 74.9 90.7 126.2 59.1 157.81 74.13 59.05 242.62 Oleokantal (*) 173.1 178.9 78.4 284.5 214.7 89.3 283.7 263.9 140.25 210.1 185.9 92.4 127.8 216.8 94.1 175.58 70.65 78.40 284.45 Oleacein/Oleokantal 93.9 65.44 89.52 26.78 58.21 140.16 (*) % 140.2 133.2 77.2 76.1 104.9 71.8 74.4 103.7 128.8 81.1 71.0 58.2 62.7 SKUPNI BP 1129 1132 881 1034 1094 776 895 862 738 1126 1031 849 998 893 967 960 130 738 1132 Legenda: BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐dA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso sekoiridoidnega izvora O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal OLE derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Stran 218 od 301 Sorta 'Leccino' Lokacija Baredi Sveti Peter Purissima Datum vzorčenja 20. 9. 2021 11.10.2021 20. 9. 2021 11.10.2021 20. 9. 2021 11.10.2021 Termin 2 3 2 3 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐094 SN 21‐451 SN 21‐095 SN 21‐452 SN 21‐099 SN 21‐459 'Leccino' Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 0.42 3.65 0.59 4.05 1.29 4.27 2.38 1.80 0.42 4.27 2 ‐ Tyr 2.25 5.29 3.99 7.08 3.44 6.03 4.68 1.78 2.25 7.08 3,4 ‐ VK+KK 1.03 2.93 2.30 3.09 1.52 2.15 2.17 0.80 1.03 3.09 6‐ Vanilin 6.74 5.65 7.40 6.49 6.19 5.33 6.30 0.75 5.33 7.40 7 ‐ p‐KumK 0.90 1.37 0.52 0.77 0.58 0.41 0.76 0.35 0.41 1.37 8 ‐TyrOH‐Acetat 1.36 0.22 0.60 0.92 1.67 0.89 0.94 0.52 0.22 1.67 9 ‐ Ferulic acid 0.00 0.00 0.25 0.23 0.23 0.00 0.12 0.13 0.00 0.25 11 ‐ (DMOAgldA)ox 2.73 0.00 0.00 0.49 0.00 0.00 0.54 1.09 0.00 2.73 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 98.54 155.15 189.40 156.88 206.34 188.39 165.78 38.54 98.54 206.34 11a ‐ (DMOAgldA)ox 5.47 9.03 4.26 6.25 0.00 8.83 5.64 3.34 0.00 9.03 14 ‐ O‐Agl‐dA 10.27 1.43 11.24 1.64 10.08 1.23 5.98 5.00 1.23 11.24 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 162.31 89.85 178.32 90.38 180.41 105.48 134.46 43.78 89.85 180.41 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0.00 6.06 0.00 5.73 0.00 5.91 2.95 3.23 0.00 6.06 18 ‐ Lignan I 5.20 4.55 0.00 3.99 0.00 3.90 2.94 2.32 0.00 5.20 18 ‐ Lignan II 0.00 0.00 1.14 0.41 0.00 0.00 0.26 0.46 0.00 1.14 20 ‐ L‐Agl‐dA 20.75 6.64 14.57 5.64 14.42 3.81 10.97 6.61 3.81 20.75 23 ‐ O‐Agl‐A 12.69 24.24 13.40 22.67 13.66 19.22 17.65 5.09 12.69 24.24 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 1.78 0.47 0.38 1.59 1.29 1.20 1.12 0.58 0.38 1.78 Skupaj asignirani BP 332.4 316.5 428.4 318.3 441.1 357.1 365.6 55.6 316.5 441.1 Neasignirani BP OLE derivati I 2.44 1.40 2.64 0.00 2.46 0.00 1.49 1.23 0.00 2.64 OLE derivati II 23.06 35.05 26.07 35.15 28.39 35.84 30.59 5.48 23.06 35.84 LIG derivati I 6.69 1.88 10.52 4.29 12.06 3.54 6.50 4.05 1.88 12.06 LIG derivati II 22.88 21.76 19.52 19.86 19.95 22.32 21.05 1.44 19.52 22.88 NE‐SEKO prosti BP 0.90 2.04 3.05 1.64 2.24 0.29 1.69 0.99 0.29 3.05 Skupni OLE BP 155.6 230.0 247.6 227.1 262.2 257.8 230.05 39.14 155.62 262.21 Skupni LIG BP 216.7 131.9 227.3 134.6 231.6 148.3 181.73 48.17 131.95 231.59 Lignana 5.2 4.6 1.1 4.4 0.0 3.9 3.19 2.11 0.00 5.20 Stran 219 od 301 Sorta 'Leccino' Lokacija Baredi Sveti Peter Purissima Datum vzorčenja 20. 9. 2021 11.10.2021 20. 9. 2021 11.10.2021 20. 9. 2021 11.10.2021 Termin 2 3 2 3 2 3 Oznaka vzorca SN 21‐094 SN 21‐451 SN 21‐095 SN 21‐452 SN 21‐099 SN 21‐459 'Leccino' Asignirani BP POVP STD MIN MAX Vsota PBP 13.6 21.2 18.7 24.3 17.2 19.4 19.04 3.61 13.59 24.27 Delež PBP (%) 3.5 5.6 3.8 6.4 3.4 4.6 4.55 1.22 3.39 6.40 Oleacein 98.5 155.2 189.4 156.9 206.3 188.4 165.78 38.54 98.54 206.34 Oleokantal 162.3 89.9 178.3 90.4 180.4 105.5 134.46 43.78 89.85 180.41 Oleacein (*) 106.7 164.2 193.7 163.6 206.3 197.2 171.96 36.53 106.74 206.34 Oleokantal (*) 162.3 95.9 178.3 96.1 180.4 111.4 137.41 40.61 95.91 180.41 Oleacein/Oleokantal (*) % 65.8 171.2 108.6 170.2 114.4 177.0 134.53 45.24 65.76 177.05 SKUPNI BP 388 379 490 379 506 419 427 57.33 379 506 Legenda: BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐dA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso sekoiridoidnega izvora O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal OLE derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Stran 220 od 301 Sorta 'Maurino' 'Maurino' A * Lokacija Baredi Purissima 27. 9. 3. 10. 11. 10. 20. 9. 27. 9. 3. 10. 11. 10. 17. 10. 25. 10. Datum vzorčenja 20. 9. 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 2 3 2 3 SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Oznaka vzorca SN 21‐096 SN 21‐311 SN 21‐270 'Maurino' 265 453 101 317 461 SN 21‐508 SN 21‐573 Asignirani BP POVP STD MIN MAX 1 ‐ TyrOH 0.32 1.80 3.07 4.78 0.54 2.25 3.29 3.96 6.96 4.32 3.13 2.02 0.32 6.96 2 ‐ Tyr 1.97 2.19 2.48 3.13 2.15 2.23 2.26 2.99 3.61 3.93 2.69 0.68 1.97 3.93 3,4 ‐ VK+KK 2.31 2.61 2.02 2.76 2.64 1.81 1.42 2.43 2.06 2.16 2.22 0.41 1.42 2.76 6‐ Vanilin 9.31 8.95 8.55 6.62 7.44 6.36 6.41 6.38 5.82 5.22 7.11 1.39 5.22 9.31 7 ‐ p‐KumK 2.25 1.54 2.10 2.63 2.70 2.22 2.62 3.01 3.17 2.99 2.52 0.50 1.54 3.17 8 ‐TyrOH‐Acetat 0.96 0.80 0.86 0.99 1.38 0.77 0.95 0.94 1.00 0.88 0.95 0.17 0.77 1.38 9 ‐ Ferulic acid 2.40 3.58 1.58 1.56 3.29 0.45 0.44 0.63 0.65 0.52 1.51 1.20 0.44 3.58 11 ‐ (DMOAgldA)ox 4.83 0.92 2.32 0.00 0.00 2.03 2.44 1.51 2.03 2.42 1.85 1.40 0.00 4.83 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 113.48 34.42 62.87 79.68 134.92 81.36 103.26 61.19 95.39 79.21 84.58 28.74 34.42 134.92 11a ‐ (DMOAgldA)ox 21.71 7.67 19.80 12.36 22.46 17.46 21.74 12.78 17.38 20.04 17.34 4.91 7.67 22.46 14 ‐ O‐Agl‐dA 40.98 6.77 27.71 15.23 42.00 25.87 32.57 19.52 29.15 33.91 27.37 11.10 6.77 42.00 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 49.44 16.35 18.24 21.85 40.59 23.47 20.42 13.25 17.84 16.17 23.76 11.77 13.25 49.44 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 25.58 12.82 13.76 15.09 25.34 17.27 15.13 14.91 14.39 13.86 16.82 4.70 12.82 25.58 18 ‐ Lignan I 0.00 1.94 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.19 0.61 0.00 1.94 18 ‐ Lignan II 83.88 71.14 74.69 79.99 81.83 72.94 75.79 80.20 73.42 68.64 76.25 5.00 68.64 83.88 20 ‐ L‐Agl‐dA 32.32 9.57 12.57 15.05 27.03 15.37 14.92 13.21 13.15 15.01 16.82 7.10 9.57 32.32 23 ‐ O‐Agl‐A 22.42 20.22 22.29 98.78 23.15 42.56 87.86 99.14 74.45 46.57 53.74 33.15 20.22 99.14 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 1.90 0.45 2.35 1.71 0.53 1.06 1.51 1.74 2.76 2.32 1.63 0.77 0.45 2.76 Skupaj asignirani BP 416.1 203.8 277.2 362.2 418.0 315.5 393.0 337.8 363.2 318.2 340.5 66.1 203.8 418.0 Neasignirani BP OLE derivati I 6.44 7.83 1.91 6.37 7.27 7.71 7.77 7.31 6.32 6.60 6.55 1.74 1.91 7.83 OLE derivati II 37.55 28.58 56.05 75.96 39.16 77.86 70.64 65.30 71.36 67.80 59.03 17.75 28.58 77.86 LIG derivati I 12.68 4.12 13.65 10.44 16.35 10.66 11.56 9.22 10.13 10.98 10.98 3.17 4.12 16.35 LIG derivati II 21.54 16.38 20.49 25.91 21.67 30.08 30.02 26.98 25.32 22.73 24.11 4.36 16.38 30.08 NE‐SEKO prosti BP 5.48 1.96 2.02 1.82 5.71 2.81 2.28 2.46 1.32 1.26 2.71 1.59 1.26 5.71 Stran 221 od 301 Sorta 'Maurino' 'Maurino' A * Lokacija Baredi Purissima 27. 9. 3. 10. 11. 10. 20. 9. 27. 9. 3. 10. 11. 10. 17. 10. 25. 10. Datum vzorčenja 20. 9. 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 Termin 2 3 2 3 SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Oznaka vzorca SN 21‐096 SN 21‐311 SN 21‐270 'Maurino' 265 453 101 317 461 SN 21‐508 SN 21‐573 Asignirani BP POVP STD MIN MAX 257.1 253.59 62.25 108.21 329.55 Skupni OLE BP 247.8 108.2 196.0 293.2 269.5 329.5 270.7 303.0 260.9 100.1 99.00 22.33 82.30 145.43 Skupni LIG BP 145.4 83.8 83.5 93.2 133.7 95.8 82.3 87.2 85.0 72.9 76.45 4.81 68.64 83.88 Lignana 83.9 73.1 74.7 80.0 81.8 75.8 80.2 73.4 68.6 18.9 22.77 2.28 18.92 25.83 Vsota PBP 25.0 22.6 22.7 24.3 25.8 19.7 22.8 24.6 21.3 4.3 5.31 1.31 3.82 8.62 Delež PBP (%) 5.0 8.6 6.1 5.0 5.1 3.8 5.1 5.1 5.0 81.4 84.58 28.74 34.42 134.92 Oleacein 113.5 34.4 62.9 79.7 134.9 103.3 61.2 95.4 79.2 23.5 23.76 13.47 13.25 49.44 Oleokantal 49.4 16.4 18.2 21.9 40.6 20.4 13.2 17.8 16.2 100.9 103.77 40.93 43.01 157.38 Oleacein (*) 140.0 43.0 85.0 92.0 157.4 127.4 75.5 114.8 101.7 40.7 40.58 19.11 28.16 75.02 Oleokantal (*) 75.0 29.2 32.0 36.9 65.9 35.6 28.2 32.2 30.0 247.6 271.94 29.05 186.65 358.42 Oleacein/Oleokantal (*) % 186.7 210.5 265.6 249.1 238.7 358.4 268.1 356.3 338.6 SKUPNI BP 500 263 371 483 508 445 515 449 478 428 444 95.29 263 515 Vsi vzorci sorte ‘Maurino’ so bili predelani s talkom Legenda: Vzorci ‘Maurino’ A so iz drugega dela nasada. Na teh drevesih je letos vzorčenje potekalo prvič, zato ni podatkov iz prejšnjih letnikov BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐dA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso sekoiridoidnega izvora O‐Agl‐A aldehidna oblika olevropein aglikona Stran 222 od 301 Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal % odstotni delež razmerja oleacein/oleokantal OLE derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora l Stran 223 od 301 Priloga 19: Vsebnost biofenolov in mineralov v oljčnih listih letnika 2021 POROČILO O VSEBNOSTI BIOFENOLOV IN MINERALOV V OLJČNIH LISTIH LETNIKA 2021 Za analizo vsebnosti biofenolov in mineralov v oljčnih listih smo od julija do oktobra 2021 prejeli 67 vzorcev oljčnih listov, posušenih na zraku. Vzorce smo pred analizo zmleli v fin prah s pomočjo kavnega mlinčka. Referenčni dokument za določitev biofenolov je bila monografija OLIVE LEAF ( Oleae folium) Evropske farmakopeje (Ph. Eur.) 8.0, kiza določevanje biofenolov predpisuje ekstrakcijo v metanolu in analizo HPLC. Farmakopeja predpisuje tudi mejno vrednost – najmanj 5,0 % olevropeina na suho snov. Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih, z izjemo verbaskozida, smo ovrednotili glede na olevropein, kot najbolj zastopan biofenol v oljčnih listih. Vsoto skupnih biofenolov tvorijo asignirani in neasignirani (niso v tabeli) biofenoli. Količino mineralov smo določili z NIR‐spektrometrom Bruker MPA II. Preglednica 1: Seznam vzorcev oljčnih listov za analizo biofenolov in vsebnosti mineralov. ŠT. VZORCA OZNAKA VZORCA LOKACIJA DATUM PREJEMA 1 SN 21‐037 Baredi‐MA 14. 7. 2021 2 SN 21‐038 Bonini‐JF 14. 7. 2021 3 SN 21‐039 Liminjan‐VM 14. 7. 2021 4 SN 21‐040 Mala Seva‐VD‐0 14. 7. 2021 5 SN 21‐041 Mala Seva‐VD‐N 14. 7. 2021 6 SN 21‐042 Morgani‐GP 14. 7. 2021 7 SN 21‐043 Padna‐IP 14. 7. 2021 8 SN 21‐044 Semedela‐FM‐0 14. 7. 2021 9 SN 21‐045 Semedela‐FM‐N 14. 7. 2021 10 SN 21‐046 Sermin‐BJ‐0 14. 7. 2021 11 SN 21‐047 Sermin‐BJ‐N 14. 7. 2021 12 SN 21‐048 Sveti Peter‐JF 14. 7. 2021 13 SN 21‐104 Seča Dobro‐IV 4. 8. 2021 14 SN 21‐105 Seča Slabo‐IV 4. 8. 2021 15 SN 21‐106 Čentur‐TK 4. 8. 2021 16 SN 21‐107 Baredi A‐MA 4. 8. 2021 17 SN 21‐108 Bonini‐JF 4. 8. 2021 18 SN 21‐109 Dekani‐DH‐N 4. 8. 2021 19 SN 21‐110 Kolomban‐MG 4. 8. 2021 20 SN 21‐111 Mala Seva‐VD‐N 4. 8. 2021 21 SN 21‐112 Markovec‐MH 4. 8. 2021 22 SN 21‐113 Sermin‐NJ‐N 4. 8. 2021 23 SN 21‐114 Semedela‐FM‐N 4. 8. 2021 24 SN 21‐115 Sveti Peter‐JF 4. 8. 2021 25 SN 21‐049 Baredi‐DM 25. 8. 2021 26 SN 21‐050 Beneša‐FB 25. 8. 2021 27 SN 21‐051 Beneša‐JA 25. 8. 2021 28 SN 21‐052 Beneša‐JB 25. 8. 2021 29 SN 21‐053 Beneša‐ZP 25. 8. 2021 30 SN 21‐054 Lama‐HD 25. 8. 2021 31 SN 21‐055 Lama‐PP 25. 8. 2021 32 SN 21‐056 Gradno 25. 8. 2021 33 SN 21‐057 Kozana‐EP 25. 8. 2021 34 SN 21‐058 Kromberk 25. 8. 2021 35 SN 21‐059 Purissima‐C 25. 8. 2021 Stran 224 od 301 ŠT. VZORCA OZNAKA VZORCA LOKACIJA DATUM PREJEMA 36 SN 21‐060 Purissima‐P 25. 8. 2021 37 SN 21‐061 Purissima‐S 25. 8. 2021 38 SN 21‐062 Ronk‐DM 25. 8. 2021 39 SN 21‐063 Seča‐VI 25. 8. 2021 40 SN 21‐064 Strunjan‐MD 25. 8. 2021 41 SN 21‐065 Sveti Peter‐EF 25. 8. 2021 42 SN 21‐066 Šempeter‐BT‐Č 25. 8. 2021 43 SN 21‐067 Šempeter‐BT‐P 25. 8. 2021 44 SN 21‐068 Šempeter‐BT‐S 25. 8. 2021 45 SN 21‐069 Škocjan‐FK‐P 25. 8. 2021 46 SN 21‐070 Škocjan‐FK‐S 25. 8. 2021 47 SN 21‐071 Šmarje‐GC 25. 8. 2021 48 SN 21‐072 Šmarje‐GP 25. 8. 2021 49 SN 21‐073 Šempas‐EK 25. 8. 2021 50 SN 21‐221 Sečovlje 22. 9. 2021 51 SN 21‐222 Beneša‐IN‐L‐0 22. 9. 2021 52 SN 21‐223 Beneša‐IN‐L‐N 22. 9. 2021 53 SN 21‐224 Lama‐0 22. 9. 2021 54 SN 21‐225 Lama‐n 22. 9. 2021 55 SN 21‐226 Beneša‐FB‐0 22. 9. 2021 56 SN 21‐227 Beneša‐FB‐N 22. 9. 2021 57 SN 21‐228 Šempas‐M‐0 22. 9. 2021 58 SN 21‐229 Šempas‐M‐N 22. 9. 2021 59 SN 21‐362 Beneša‐FB‐L‐0 6. 10. 2021 60 SN 21‐363 Beneša‐FB‐L‐N 6. 10. 2021 61 SN 21‐364 Beneša‐IN‐L‐0 6. 10. 2021 62 SN 21‐365 Beneša‐IN‐L‐N 6. 10. 2021 63 SN 21‐366 Dekani‐IB‐0 6. 10. 2021 64 SN 21‐367 Dekani‐IB‐N 6. 10. 2021 65 SN 21‐434 KONTROLA, listi, 12. 10. 2021 13. 10. 2021 66 SN 21‐439 listi 2, 12.10.2021 13. 10. 2021 67 SN 21‐444 listi 3 in 4, 12.10.2021 13. 10. 2021 Stran 225 od 301 1. DOLOČITEV VSEBNOSTI BIOFENOLOV V OLJČNIH LISTIH 14 vzorcev posušenih oljčnih listov smo ekstrahirali po dveh metodah: 1. po navodilih monografije OLIVE LEAF (Oleae folium) Evropske farmakopeje (PH. Eur.) 8.0 (1 g listov/100 mL MeOH), 2. po navodilih monografije OLIVE LEAF (Oleae folium) Evropske farmakopeje (PH. Eur.) 8.0, vendar s polovično zatehto vzorca in metanola (0,5 g listov/50 mL MeOH). Pred kromatografsko analizo smo vzorce filtrirali skozi filter PVDF z velikostjo por 45 μm in premerom 13 mm. Pri 14 vzorcih smo naredili primerjavo med različnima metodama. Ker se je izkazalo, da so rezultati vzorcev, pripravljenih z modificirano zatehto in topilom primerljivi z rezultati vzorcev, pripravljenih po originalni metodi Eu. Ph. 8.0, smo preostalih 53 vzorcev ekstrahirali samo z modificirano zatehto in dodatkom topila. Na 14 vzorcih posušenih oljčnih listov, uporabljenih za primerjavo med metodama, smo naredili tudi primerjavo med dvema analitikoma: 1. GK, 2. KF. V 20 vzorcih z 10 različnih lokacij smo naredili primerjavo glede na namakane/nenamakane nasade oljk. Pri 7 vzorcih, ki so bili analizirani kmalu po prejemu, smo po 5 mesecih ponovili analizo. Zanimala nas je stabilnost olevropeina. Stran 226 od 301 1.1. Vsi rezultati vsebnosti biofenolov v oljčnih listih Povprečna vsebnost olevropeina v oljčnih listih, obranih med julijem in oktobrom 2021, je bila 5,09ut. %, minimalna 1,44 ut. % in maksimalna 10,65 ut. %. Preglednica 2: Vsebnost biofenolov v oljčnih listih. ut. % Oznaka Datum Olevropein in Glukozidni Prosti LOKACIJA Sekoiridoidni BF Olevropein Verbaskozid Skupni BF* vzorca prejema olevrozid flavonoidi flavonoidi SN 21‐037 14. 7. 2021 Baredi‐MA 0,28 5,44 5,18 1,94 0,59 0,04 11,42 SN 21‐038 14. 7. 2021 Bonini‐JF 0,21 5,91 5,72 1,72 0,36 0,05 11,17 SN 21‐039 14. 7. 2021 Liminjan‐VM 0,37 6,48 6,20 1,97 0,39 0,07 12,31 SN 21‐040 14. 7. 2021 Mala Seva‐VD‐0 0,29 4,13 3,95 1,54 0,34 0,03 8,89 SN 21‐041 14. 7. 2021 Mala Seva‐VD‐N 0,49 6,82 6,57 1,60 0,43 0,06 11,85 SN 21‐042 14. 7. 2021 Morgani‐GP 0,40 4,22 4,09 1,95 0,34 0,02 9,56 SN 21‐043 14. 7. 2021 Padna‐IP 0,37 5,34 5,09 1,90 0,18 0,05 10,82 SN 21‐044 14. 7. 2021 Semedela‐FM‐0 0,37 3,99 3,65 2,26 0,61 0,11 10,68 SN 21‐045 14. 7. 2021 Semedela‐FM‐N 0,41 6,03 5,79 2,01 0,41 0,03 11,42 SN 21‐046 14. 7. 2021 Sermin‐BJ‐0 0,55 6,02 5,79 1,54 0,15 0,00 10,53 SN 21‐047 14. 7. 2021 Sermin‐BJ‐N 0,26 4,22 4,03 1,36 0,32 0,06 8,73 SN 21‐048 14. 7. 2021 Sveti Peter‐JF 0,43 5,98 5,75 1,77 0,12 0,04 11,22 SN 21‐104 4. 8. 2021 Seča Dobro‐IV 0,27 6,13 5,87 1,74 0,05 0,07 11,43 SN 21‐105 4. 8. 2021 Seča Slabo‐IV 0,25 4,20 4,03 1,55 0,03 0,03 9,20 SN 21‐106 4. 8. 2021 Čentur‐TK 0,26 7,07 6,61 1,99 0,12 0,08 13,04 SN 21‐107 4. 8. 2021 Baredi A‐MA 0,26 7,36 6,98 1,93 0,20 0,03 13,09 SN 21‐108 4. 8. 2021 Bonini‐JF 0,29 10,71 10,33 2,03 0,11 0,04 16,34 SN 21‐109 4. 8. 2021 Dekani‐DH‐N 0,30 7,97 7,47 2,12 0,22 0,10 14,30 SN 21‐110 4. 8. 2021 Kolomban‐MG 0,35 10,91 10,53 1,29 0,07 0,06 16,38 SN 21‐111 4. 8. 2021 Mala Seva‐VD‐N 0,23 6,39 6,18 1,53 0,06 0,05 11,30 SN 21‐112 4. 8. 2021 Markovec‐MH 0,40 10,19 9,76 2,11 0,15 0,04 16,33 SN 21‐113 4. 8. 2021 Sermin‐NJ‐N 0,36 8,05 7,62 1,69 0,15 0,06 13,47 Stran 227 od 301 ut. % Oznaka Datum Olevropein in Glukozidni Prosti LOKACIJA Sekoiridoidni BF Olevropein Verbaskozid Skupni BF* vzorca prejema olevrozid flavonoidi flavonoidi SN 21‐114 4. 8. 2021 Semedela‐FM‐N 0,27 7,17 6,89 1,53 0,07 0,07 11,96 SN 21‐115 4. 8. 2021 Sveti Peter‐JF 0,45 10,07 9,70 1,75 0,08 0,06 15,56 SN 21‐049 25. 8. 2021 Baredi‐DM 0,15 6,17 5,90 2,25 0,86 0,08 13,77 SN 21‐050 25. 8. 2021 Beneša‐FB 0,15 2,30 2,17 1,76 0,18 0,09 7,45 SN 21‐051 25. 8. 2021 Beneša‐JA 0,14 1,71 1,62 1,78 0,17 0,05 6,80 SN 21‐052 25. 8. 2021 Beneša‐JB 0,15 2,45 2,30 1,38 0,18 0,08 6,92 SN 21‐053 25. 8. 2021 Beneša‐ZP 0,16 2,55 2,37 1,55 0,26 0,06 7,70 SN 21‐054 25. 8. 2021 Lama‐HD 0,22 3,39 3,23 1,85 0,11 0,10 8,94 SN 21‐055 25. 8. 2021 Lama‐PP 0,20 3,30 3,16 1,64 0,10 0,06 8,50 SN 21‐056 25. 8. 2021 Gradno 0,14 1,51 1,44 1,19 0,03 0,07 5,37 SN 21‐057 25. 8. 2021 Kozana‐EP 0,18 3,32 3,05 1,56 0,22 0,08 8,65 SN 21‐058 25. 8. 2021 Kromberk 0,17 5,47 4,90 2,31 0,64 0,11 13,10 SN 21‐059 25. 8. 2021 Purissima‐C 0,19 3,90 3,73 1,83 0,35 0,07 9,88 SN 21‐060 25. 8. 2021 Purissima‐P 0,18 4,49 4,26 2,16 0,36 0,07 10,94 SN 21‐061 25. 8. 2021 Purissima‐S 0,19 3,96 3,76 2,15 0,40 0,08 10,21 SN 21‐062 25. 8. 2021 Ronk‐DM 0,29 5,32 5,12 2,13 0,23 0,05 11,76 SN 21‐063 25. 8. 2021 Seča‐VI 0,21 2,65 2,53 1,60 0,06 0,03 7,87 SN 21‐064 25. 8. 2021 Strunjan‐MD 0,29 4,88 4,70 1,74 0,17 0,09 10,61 SN 21‐065 25. 8. 2021 Sveti Peter‐EF 0,27 3,93 3,70 2,40 0,28 0,12 10,67 SN 21‐066 25. 8. 2021 Šempeter‐BT‐Č 0,28 3,64 3,27 3,03 0,46 0,10 11,55 SN 21‐067 25. 8. 2021 Šempeter‐BT‐P 0,09 2,19 2,03 2,16 0,18 0,09 7,92 SN 21‐068 25. 8. 2021 Šempeter‐BT‐S 0,28 3,01 2,79 2,62 0,24 0,09 9,58 SN 21‐069 25. 8. 2021 Škocjan‐FK‐P 0,30 5,20 4,88 3,02 0,36 0,08 13,01 SN 21‐070 25. 8. 2021 Škocjan‐FK‐S 0,33 5,22 5,00 2,58 0,33 0,05 12,20 SN 21‐071 25. 8. 2021 Šmarje‐GC 0,41 4,30 3,98 2,97 0,48 0,11 12,27 SN 21‐072 25. 8. 2021 Šmarje‐GP 0,27 3,89 3,60 2,24 0,49 0,09 10,89 SN 21‐073 25. 8. 2021 Šempas‐EK 0,30 3,97 3,59 2,49 0,45 0,10 10,97 Stran 228 od 301 ut. % Oznaka Datum Olevropein in Glukozidni Prosti LOKACIJA Sekoiridoidni BF Olevropein Verbaskozid Skupni BF* vzorca prejema olevrozid flavonoidi flavonoidi SN 21‐221 22. 9. 2021 Sečovlje 0,72 10,74 10,65 1,06 0,05 0,00 15,00 SN 21‐222 22. 9. 2021 Beneša‐IN‐L‐0 0,45 3,65 3,41 1,03 0,11 0,04 7,27 SN 21‐223 22. 9. 2021 Beneša‐IN‐L‐N 0,58 5,44 5,22 1,16 0,24 0,00 9,74 SN 21‐224 22. 9. 2021 Lama‐0 0,22 5,73 5,26 0,77 0,09 0,00 9,07 SN 21‐225 22. 9. 2021 Lama‐n 0,20 5,56 4,98 0,85 0,15 0,00 9,18 SN 21‐226 22. 9. 2021 Beneša‐FB‐0 0,67 5,85 5,81 1,13 0,09 0,04 10,01 SN 21‐227 22. 9. 2021 Beneša‐FB‐N 0,53 3,19 3,00 0,86 0,12 0,04 6,70 SN 21‐228 22. 9. 2021 Šempas‐M‐0 0,19 4,69 4,66 0,97 0,24 0,03 8,70 SN 21‐229 22. 9. 2021 Šempas‐M‐N 0,20 4,29 4,23 0,38 0,12 0,02 7,07 SN 21‐362 6. 10. 2021 Beneša‐FB‐L‐0 0,70 5,23 5,03 1,01 0,07 0,04 9,23 SN 21‐363 6. 10. 2021 Beneša‐FB‐L‐N 0,91 4,91 4,70 1,00 0,27 0,02 9,29 SN 21‐364 6. 10. 2021 Beneša‐IN‐L‐0 0,67 4,95 4,91 1,14 0,10 0,03 8,88 SN 21‐365 6. 10. 2021 Beneša‐IN‐L‐N 1,04 6,60 6,30 1,18 0,27 0,00 11,18 SN 21‐366 6. 10. 2021 Dekani‐IB‐0 0,21 6,37 6,30 0,95 0,09 0,00 9,62 SN 21‐367 6. 10. 2021 Dekani‐IB‐N 0,31 6,77 6,68 1,13 0,13 0,03 10,94 KONTROLA, listi, SN 21‐434 13. 10. 2021 0,88 5,98 5,81 0,90 0,08 0,03 9,91 12. 10. 2021 SN 21‐439 13. 10. 2021 listi 2, 12.10.2021 1,00 7,00 6,82 1,05 0,13 0,03 11,46 13. 10. 2021 listi 3 in 4, SN 21‐444 0,92 6,45 6,24 1,14 0,13 0,03 10,83 12.10.2021 *Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih z izjemo verbaskozida smo ovrednotili glede na olevropein, kot najbolj zastopan biofenol v oljčnih listih. Vsoto skupnih biofenolov tvorijo asignirani in neasigniran (niso v tabeli) biofenoli. Preglednica 3: Minimalne, maksimalne in povprečne vsebnosti olevropeina v oljčnih listih (ut. %), obranih v šestih terminih. VSI TERMINI 14. 7. 2021 4. 8. 2021 25. 8. 2021 22. 9. 2021 6. 10. 2021 13. 10. 2021 min 1,44 3,65 4,03 1,44 3,00 4,70 5,81 max 10,65 6,57 10,53 5,90 10,65 6,68 6,82 povp. 5,09 5,15 7,66 3,48 5,25 5,65 6,29 Stran 229 od 301 Slika 1: Vsebnost olevropeina v vzorcih oljčnih listov, obranih med julijem in oktobrom 2021 Stran 230 od 301 1.2. Primerjava vsebnosti olevropeina med dvema terminoma obiranja oljčnih listov V listih, vzorčenih 4. 8. 2021, smo določili več olevropeina v primerjavi z listi vzorčenimi 14. 7. 2021. Slika 2: Primerjava vsebnosti olevropeina v oljčnih listih med dvema terminoma vzorčenja. 1.3. Primerjava med 1‐gramsko in in 0,5‐gramsko metodo Ugotovili smo, da so rezultati po 1‐gramski in 0,5‐gramski metodi med seboj primerljivi. V nekaj primerih smo sicer opazili odstopanja, vendar to pripisujemo morebitni nehomogenosti vzorca (problematičen je predvsem glukozidni flavonoid Lu‐7‐O‐Glu 3). Rezultati so podani v preglednici 4. Stran 231 od 301 Preglednica 4: Primerjava dveh metod za določevanje vsebnosti biofenolov v vzorcih oljčnih listov (metoda po Ph. Eur. 8.0 (1 g) in modificirana metoda (0,5 g)). ut. % Oznaka Datum Vzorec Lokacija Metoda Analitik vzorca vzorčenja Sekoiridoidni Olevropein Glukozidni Prosti Lu‐7‐O‐ Skupni Verbaskozid Olevropein BF in olevrozid flavonoidi flavonoidi Glu 3 BF* 1 g GK 0,247 5,479 1,737 0,606 0,027 0,478 5,221 11,28 SN 21‐037 Bar‐DM Baredi 14. 7. 2021 0,5 g KF 0,363 5,442 2,349 0,553 0,073 0,815 5,162 11,90 0,5 g GK 0,220 5,396 1,747 0,598 0,032 0,511 5,160 11,08 1 g GK 0,215 5,903 1,711 0,360 0,053 0,449 5,710 11,23 SN 21‐038 Bon‐JF Bonini 14. 7. 2021 0,5 g KF 0,219 5,999 1,724 0,372 0,033 0,451 5,794 11,27 0,5 g GK 0,205 5,842 1,712 0,358 0,053 0,454 5,655 11,02 1 g GK 0,406 6,591 2,283 0,392 0,115 0,851 6,307 12,91 SN 21‐039 Lim‐VM Liminjan 14. 7. 2021 0,5 g KF 0,320 6,371 1,624 0,394 0,033 0,491 6,092 11,77 0,5 g GK 0,396 6,481 2,006 0,392 0,070 0,715 6,207 12,25 1 g GK 0,341 4,108 1,676 0,321 0,021 0,474 3,908 9,08 Mas‐VD‐ SN 21‐040 Mala Seva 14. 7. 2021 0,5 g KF 0,239 4,178 1,284 0,348 0,023 0,299 4,018 8,58 0 0,5 g GK 0,287 4,111 1,661 0,351 0,040 0,475 3,918 9,01 0,5 g GK 0,464 6,713 1,523 0,438 0,147 0,382 6,465 11,73 Mas‐VD‐ SN 21‐041 Mala Seva 14. 7. 2021 1 g KF 0,454 6,917 1,449 0,449 0,021 0,341 6,660 11,54 N 1 g GK 0,550 6,828 1,832 0,411 0,000 0,494 6,577 12,27 0,5 g GK 0,384 4,140 1,945 0,328 0,023 0,542 4,030 9,51 SN 21‐042 Mor‐GP Morgani 14. 7. 2021 1 g KF 0,379 4,309 1,888 0,362 0,039 0,530 4,189 9,49 1 g GK 0,424 4,200 2,006 0,332 0,000 0,554 4,057 9,67 0,5 g GK 0,429 5,194 2,166 0,160 0,065 0,710 4,929 10,88 SN 21‐043 Pad‐IP Padna 14. 7. 2021 1 g KF 0,345 5,494 1,829 0,204 0,016 0,537 5,224 10,99 1 g GK 0,335 5,334 1,691 0,188 0,065 0,511 5,124 10,60 0,5 g GK 0,337 4,063 2,297 0,606 0,093 0,867 3,705 10,76 Sem‐ SN 21‐044 Semedela 14. 7. 2021 1 g KF 0,400 3,908 2,249 0,603 0,122 0,829 3,617 10,67 FM‐0 1 g GK 0,386 3,984 2,226 0,610 0,104 0,823 3,641 10,61 Sem‐ 1 g GK 0,443 6,036 1,980 0,402 0,017 0,592 5,825 11,37 SN 21‐045 Semedela 14. 7. 2021 FM‐N 0,5 g GK 0,378 6,027 2,041 0,411 0,042 0,626 5,763 11,47 1 g GK 0,570 5,948 1,496 0,136 0,000 0,431 5,755 10,35 SN 21‐046 Ser‐BJ‐0 Sermin 14. 7. 2021 0,5 g GK 0,521 6,093 1,593 0,156 0,000 0,469 5,830 10,70 1 g GK 0,267 4,235 1,420 0,320 0,058 0,350 4,053 9,00 SN 21‐047 Ser‐BJ‐N Sermin 14. 7. 2021 0,5 g KF 0,260 4,214 1,294 0,322 0,059 0,303 4,004 8,46 Stran 232 od 301 ut. % Oznaka Datum Vzorec Lokacija Metoda Analitik vzorca vzorčenja Sekoiridoidni Olevropein Glukozidni Prosti Lu‐7‐O‐ Skupni Verbaskozid Olevropein BF in olevrozid flavonoidi flavonoidi Glu 3 BF* 1 g GK 0,211 3,369 1,614 0,216 0,082 0,506 3,071 8,86 SN 21‐057 Koz‐EP Kozana 25. 8. 2021 0,5 g GK 0,153 3,278 1,498 0,225 0,087 0,442 3,023 8,45 Šem‐BT‐ 1 g GK 0,182 2,126 1,797 0,171 0,101 0,635 1,975 7,59 SN 21‐067 Šempeter 25. 8. 2021 P 0,5 g GK 0,246 2,253 2,532 0,192 0,083 1,048 2,079 8,51 SN_21‐ 1 g GK 0,3259 10,8354 0,8762 0,0726 0,0447 0,5919 10,4482 16,37 110_(IZO Kolomban 25. 8. 2021 21‐180) 0,5 g KF 0,3765 10,9876 1,7057 0,0664 0,0688 0,6113 10,6019 16,39 *Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih z izjemo verbaskozida smo ovrednotili glede na olevropein, kot najbolj zastopan biofenol v oljčnih listih. Vsoto skupnih biofenolov tvorijo asignirani in neasigniran (niso v tabeli) biofenoli. Stran 233 od 301 1.4. Primerjava med analitikoma Ugotovili smo, da sta analitika GK in KF med seboj primerljiva. Najmanjša razlika pri skupnih biofenolih je bila 0,5 %, največja pa 7,2 %. Preglednica 5: Primerjava rezultatov vsebnosti biofenolov med analitikoma. ut. % razlika Oznaka Datum Olevropein GK in KF Vzorec Lokacija Metoda Analitik Sekoirido‐ Glukozidni Prosti vzorca vzorčenja in Verbaskozid Skupni BF* skupni idni BF flavonoidi flavonoidi olevrozid BF (%) 0,5 g GK 0,220 5,396 1,747 0,598 0,032 11,08 SN 21‐037 Bar‐DM Baredi 14.07.2021 ‐7,2 0,5 g KF 0,363 5,442 2,349 0,553 0,073 11,90 0,5 g GK 0,205 5,842 1,712 0,358 0,053 11,02 SN 21‐038 Bon‐JF Bonini 14.07.2021 ‐2,2 0,5 g KF 0,219 5,999 1,724 0,372 0,033 11,27 0,5 g GK 0,396 6,481 2,006 0,392 0,070 12,25 SN 21‐039 Lim‐VM Liminjan 14.07.2021 4,0 0,5 g KF 0,320 6,371 1,624 0,394 0,033 11,77 0,5 g GK 0,287 4,111 1,661 0,351 0,040 9,01 SN 21‐040 Mas‐VD‐0 Mala Seva 14.07.2021 4,9 0,5 g KF 0,239 4,178 1,284 0,348 0,023 8,58 1 g GK 0,550 6,828 1,832 0,411 0,000 12,27 SN 21‐041 Mas‐VD‐N Mala Seva 14.07.2021 6,2 1 g KF 0,454 6,917 1,449 0,449 0,021 11,54 1 g GK 0,424 4,200 2,006 0,332 0,000 9,67 SN 21‐042 Mor‐GP Morgani 14.07.2021 2,0 1 g KF 0,379 4,309 1,888 0,362 0,039 9,49 1 g GK 0,335 5,334 1,691 0,188 0,065 10,60 SN 21‐043 Pad‐IP Padna 14.07.2021 ‐3,5 1 g KF 0,345 5,494 1,829 0,204 0,016 10,99 1 g GK 0,386 3,984 2,226 0,610 0,104 10,61 SN 21‐044 Sem‐FM‐0 Semedela 14.07.2021 ‐0,5 1 g KF 0,400 3,908 2,249 0,603 0,122 10,67 *Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih z izjemo verbaskozida smo ovrednotili glede na olevropein, kot najbolj zastopan biofenol v oljčnih listih. Vsoto skupnih biofenolov tvorijo asignirani in neasigniran (niso v tabeli) biofenoli. Stran 234 od 301 1.5. Primerjava vsebnosti biofenolov v oljčnih listih med namakanim in nenamakanim nasadom V primerjavo smo prejeli vzorce oljčnih listov z 10 lokacij – zanimala nas je morebitna razlika v vsebnosti biofenolov med namakanim in nenamakanim nasadom. Povprečna vsebnost olevropeina v oljčnih listih 2021 je bila 5,01 ut. %, minimalna 3,00 ut. % in maksimalna 6,68 ut. %. Razlike v vsebnosti olevropeina v listih z namakanih in nenamakanih oljk so bile v povprečju 1,4 %, in sicer med 0,29 % in 2,80 %. Iz rezultatov ni opaziti, da bi namakanje vplivalo na vsebnost biofenolov v oljčnih listih, saj je bila v nekaterih primerih vsebnost biofenolov večja v namakanem nasadu, v drugih pa v nenamakanem. Preglednica 6: Primerjava vsebnosti biofenolov v listih pri namakanih in nenamakanih nasadih oljk. ut. % Datum Oznaka vzorca Namakanje Lokacija vzorčenja Sekoiridoidni Olevropein Glukozidni Prosti Olevropein Verbaskozid Skupni BF* BF in olevrozid flavonoidi flavonoidi SN 21‐040 Kontrola Mala Seva 14. 7. 2021 0,29 4,13 3,95 1,54 0,34 0,03 8,89 SN 21‐041 Namakanje Mala Seva 14. 7. 2021 0,49 6,82 6,57 1,60 0,43 0,06 11,85 SN 21‐044 Kontrola Semedela 14. 7. 2021 0,37 3,99 3,65 2,26 0,61 0,11 10,68 SN 21‐045 Namakanje Semedela 14. 7. 2021 0,41 6,03 5,79 2,01 0,41 0,03 11,42 SN 21‐046 Kontrola Sermin 14. 7. 2021 0,55 6,02 5,79 1,54 0,15 0,00 10,53 SN 21‐047 Namakanje Sermin 14. 7. 2021 0,26 4,22 4,03 1,36 0,32 0,06 8,73 SN 21‐222 Kontrola Beneša 21. 9. 2021 0,45 3,65 3,41 1,03 0,11 0,04 7,27 SN 21‐223 Namakanje Beneša 21. 9. 2021 0,58 5,44 5,22 1,16 0,24 0,00 9,74 SN 21‐224 Kontrola 21. 9. 2021 0,22 5,73 5,26 0,77 0,09 0,00 9,07 SN 21‐225 Namakanje 21. 9. 2021 0,20 5,56 4,98 0,85 0,15 0,00 9,18 SN 21‐226 Kontrola 21. 9. 2021 0,67 5,85 5,81 1,13 0,09 0,04 10,01 SN 21‐227 Namakanje 0,53 3,19 3,00 0,86 0,12 0,04 6,70 SN 21‐228 Kontrola Šempas 22. 9. 2021 0,19 4,69 4,66 0,97 0,24 0,03 8,70 SN 21‐229 Namakanje Šempas 22. 9. 2021 0,20 4,29 4,23 0,38 0,12 0,02 7,07 SN 21‐362 Kontrola Beneša 4. 10. 2021 0,70 5,23 5,03 1,01 0,07 0,04 9,23 SN 21‐363 Namakanje Beneša 4. 10. 2021 0,91 4,91 4,70 1,00 0,27 0,02 9,29 SN 21‐364 Kontrola Beneša 4. 10. 2021 0,67 4,95 4,91 1,14 0,10 0,03 8,88 SN 21‐365 Namakanje Beneša 4. 10. 2021 1,04 6,60 6,30 1,18 0,27 0,00 11,18 SN 21‐366 Kontrola Dekani 4. 10. 2021 0,21 6,37 6,30 0,95 0,09 0,00 9,62 Stran 235 od 301 ut. % Datum Oznaka vzorca Namakanje Lokacija vzorčenja Sekoiridoidni Olevropein Glukozidni Prosti Olevropein Verbaskozid Skupni BF* BF in olevrozid flavonoidi flavonoidi SN 21‐367 Namakanje Dekani 4. 10. 2021 0,31 6,77 6,68 1,13 0,13 0,03 10,94 *Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih z izjemo verbaskozida smo ovrednotili glede na olevropein, kot najbolj zastopan biofenol v oljčnih listih. Vsoto skupnih biofenolov tvorijo asignirani in neasigniran (niso v tabeli) biofenoli. Slika 3: Primerjava vsebnosti olevropeina v listih med namakanimi in nenamakanimi nasadi oljk. Stran 236 od 301 1.6. Vpliv petmesečnega shranjevanja posušenih zmletih oljčnih listov na vsebnost biofenolov Pri 7 izbranih vzorcih smo ponovili ekstrakcijo in analizo vsebnosti biofenolov po 5 mesecih od prve analize. Vzorci so bili hranjeni v belih plastičnih lončkih pri sobni temperaturi. Zanimala nas je stabilnost olevropeina po določenem pretečenem času. Po 5 mesecih se je vsebnost olevropeina zmanjšala v povprečju za 0,64 ut. %, z najnižjo spremembo 0,29 ut. % in najvišjo 1,07 ut. %. Gledano samo na količino olevropeina v vzorcu se je ta spremenila v povprečju za 12,4 %, z najnižjo 7,2 % in najvišjo 19,9 %. Preglednica 7: Primerjava vsebnosti biofenolov v oljčnih listih po prejemu vzorca in po 5 mesecih hranjenja. ut. % Olevropein Oznaka Termin Sekoiridoidni Glukozidni Prosti in Olevropein Verbaskozid Skupni BF* vzorca analize BF flavonoidi flavonoidi olevrozid sep.21 0,21 5,91 5,72 1,72 0,36 0,05 11,17 SN 21‐038 feb.22 0,28 5,42 5,17 0,41 0,42 0,00 8,73 sep.21 0,29 4,13 3,95 1,54 0,34 0,03 8,89 SN 21‐040 feb.22 0,34 3,53 3,32 0,72 0,38 0,00 6,79 sep.21 0,49 6,82 6,57 1,60 0,43 0,06 11,85 SN 21‐041 feb.22 0,59 5,90 5,71 0,78 0,45 0,00 9,83 sep.21 0,43 5,98 5,75 1,77 0,12 0,04 11,22 SN 21‐048 feb.22 0,54 5,48 5,33 1,01 0,14 0,05 9,60 sep.21 0,14 1,51 1,44 1,19 0,03 0,07 5,37 SN 21‐056 feb.22 0,26 1,15 1,15 0,77 0,03 0,06 5,41 sep.21 0,29 10,71 10,33 2,03 0,11 0,04 16,34 SN 21‐108 feb.22 0,34 9,37 9,26 1,07 0,11 0,00 13,26 sep.21 0,23 6,39 6,18 1,53 0,06 0,05 11,30 SN 21‐111 feb.22 0,36 5,67 5,51 0,97 0,06 0,02 9,61 *Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih z izjemo verbaskozida smo ovrednotili glede na olevropein, kot najbolj zastopan biofenol v oljčnih listih. Vsoto skupnih biofenolov tvorijo asignirani in neasigniran (niso v tabeli) biofenoli. Stran 237 od 301 Slika 4: Primerjava vsebnosti biofenolov v oljčnih listih po prejemu vzorca in po 5 mesecih hranjenja. Po pregledu rezultatov vsebnosti biofenolov v oljčnih listih iz leta 2020 smo se odločili, da shranimo 2 vzorca, enega z najmanjšo in enega z največjo vsebnostjo biofenolov, ter ju ponovno analiziramo po 2 letih. Vzorca sta bila vakuumsko pakirana v prozorni vrečki in hranjena pri sobni temperaturi v temi. Preglednica 8: Primerjava vsebnosti olevropeina v istih vzorcih leta 2020 in dve leti kasneje. Oznaka vzorca L 15‐20 L 17‐20 Termin analize April 2020 Februar 2022 April 2020 Februar 2022 Olevropein (ut. %) 1,238 1,190 5,245 5,096 Zmanjšanje vsebnosti olevropeina 0,05 0,15 (ut.%) Rel. sprememba glede na količino 3,8 2,8 olevropeina (%) Glede na rezultate ponovljenih analiz smo ugotovili, da sta bila vzorca primerno hranjena, saj je vsebnost olevropeina po 2 letih hranjenja vzorcev stabilna. Sklepi Standardna metoda po Ph. Eur. 8.0 in modificirana metoda z manjšo zatehto vzorca in manjšo porabo topila dajeta primerljive rezultate. Dva analitika sta z modificirano metodo dobila primerljive rezultate. Z vsemi rezultati ponovljenih analiz smo potrdili, da je za ohranitev olevropeina ključnega pomena primerno hranjenje vzorcev. Hranjenje vzorcev v plastičnih lončkih se je izkazalo za manj primerno v primerjavi z vakumskim pakiranjem. Stran 238 od 301 2. DOLOČITEV VSEBNOSTI MINERALOV V OLJČNIH LISTIH V vzorcih posušenih in zmletih oljčnih listov smo določili vsebnost mineralov z NIR‐spektrometrom Bruker MPA II. Zaradi manjše količine vzorca smo opravili analize na vrtljivi plošči brez vrtenja. Določili smo vsebnost kalcija (Ca), kalija (K), magnezija (Mg), dušika (N) in fosforja (P). V 20 vzorcih smo naredili primerjavo za namakane in nenamakane nasade oljk na 10 lokacijah. Zanimalo nas je, ali so listi oljk primerno prehranjeni. Preglednica 9: Mejne vrednosti mineralov v oljčnih listih julija, izražene na suho snov. Element Pomanjkljiva količina* Zadostna količina* Toksična količina* Dušik (%) 1,4 (1,2) 1,5–2,0 (1,3–1,7) (> 1,7) Fosfor (%) 0,05 0,1–0,3 / Kalij (%) 0,4 > 0,8 / Kalcij (%) 0,3 > 1 / Magnezij (%) 0,08 > 0,1 / *Vir: Fernández Escobar, R., 2017. Fertilizacion. V: El Cultivo del Olivo. Barranco, D., Fernández-Escobar, R., Rallo, L. (ur.). Mundi‐Prensa, Madrid: 419–460 2.1. Rezultati vsebnosti mineralov v oljčnih listih Povprečna vsebnost kalcija v oljčnih listih je bila 1,6 %, najmanjša 1,0 % in največja 2,2 %. Povprečna vsebnost kalija v oljčnih listih je bila 1,2 %, najmanjša 0,6 % in največja 1,7 %. Povprečna vsebost magnezija v oljčnih listih je bila 0,2 %, najmanjša 0,1 % in največja 0,2 %. Povprečna vsebnost dušika v oljčnih listih je bila 1,5 %, najmanjša 1,1 % in največja 1,9 %. Povprečna vsebnost fosforja v oljčnih listih je bila 0,09 %, najmanjša 0,06 % in največja 0,13 %. Opazili smo, da je bila vsebnost kalcija in kalija med julijem in oktobrom na večini lokacij zadostna. Nekaj primerov odstopanj od mejne vrednosti smo opazili pri vsebnosti magnezija. Vsebnost dušika in fosforja je bila na več lokacijah pod mejno vrednostjo. Preglednica 10: Vsebnost mineralov v oljčnih listih. Mejne 1,5–2,0 > 1 > 0,8 > 0,1 0,1–0,3 vrednosti* (1,3–1,7) Minerali (%) Št. Oznaka Datum Lokacija Ca K Mg N P vzorca vzorca Prejema 1 SN 21‐037 Baredi‐MA 14. 7. 2021 1,5 1,2 0,1 1,6 0,11 2 SN 21‐038 Bonini‐JF 14. 7. 2021 1,3 1,3 0,1 1,5 0,10 3 SN 21‐039 Liminjan‐VM 14. 7. 2021 1,6 1,0 0,2 1,3 0,09 4 SN 21‐040 Mala Seva‐VD‐0 14. 7. 2021 1,5 1,4 0,1 1,9 0,13 5 SN 21‐041 Mala Seva‐VD‐N 14. 7. 2021 1,4 1,3 0,1 1,8 0,11 6 SN 21‐042 Morgani‐GP 14. 7. 2021 1,2 1,5 0,1 1,6 0,12 7 SN 21‐043 Padna‐IP 14. 7. 2021 1,7 1,1 0,2 1,4 0,10 8 SN 21‐044 Semedela‐FM‐0 14. 7. 2021 1,9 1,0 0,2 1,6 0,12 9 SN 21‐045 Semedela‐FM‐N 14. 7. 2021 1,2 1,4 0,1 1,8 0,12 10 SN 21‐046 Sermin‐BJ‐0 14. 7. 2021 1,4 1,3 0,2 1,6 0,11 Stran 239 od 301 Mejne 1,5–2,0 > 1 > 0,8 > 0,1 0,1–0,3 vrednosti* (1,3–1,7) Minerali (%) Št. Oznaka Datum Lokacija Ca K Mg N P vzorca vzorca Prejema 11 SN 21‐047 Sermin‐BJ‐N 14. 7. 2021 1,5 1,5 0,1 1,6 0,12 12 SN 21‐048 Sveti Peter‐JF 14. 7. 2021 1,2 1,2 0,2 1,2 0,09 13 SN 21‐104 Seča Dobro‐IV 4. 8. 2021 1,7 1,2 0,2 1,6 0,10 14 SN 21‐105 Seča Slabo‐IV 4. 8. 2021 1,6 1,4 0,2 1,8 0,12 15 SN 21‐106 Čentur‐TK 4. 8. 2021 2,0 0,9 0,2 1,2 0,08 16 SN 21‐107 Baredi A‐MA 4. 8. 2021 1,8 1,0 0,2 1,5 0,10 17 SN 21‐108 Bonini‐JF 4. 8. 2021 1,6 1,1 0,2 1,2 0,08 18 SN 21‐109 Dekani‐DH‐N 4. 8. 2021 1,9 1,0 0,2 1,3 0,10 19 SN 21‐110 Kolomban‐MG 4. 8. 2021 1,5 1,2 0,2 1,2 0,08 20 SN 21‐111 Mala Seva‐VD‐N 4. 8. 2021 1,8 1,3 0,2 1,7 0,10 21 SN 21‐112 Markovec‐MH 4. 8. 2021 1,7 1,0 0,2 1,1 0,09 22 SN 21‐113 Sermin‐NJ‐N 4. 8. 2021 1,8 1,1 0,2 1,2 0,10 23 SN 21‐114 Semedela‐FM‐N 4. 8. 2021 1,7 1,2 0,2 1,5 0,09 24 SN 21‐115 Sveti Peter‐JF 4. 8. 2021 1,4 1,2 0,2 1,3 0,09 25 SN 21‐049 Baredi‐DM 25. 8. 2021 1,1 1,1 0,1 1,2 0,08 26 SN 21‐050 Beneša‐FB 25. 8. 2021 1,2 1,4 0,1 1,7 0,11 27 SN 21‐051 Beneša‐JA 25. 8. 2021 1,1 1,6 0,1 1,8 0,12 28 SN 21‐052 Beneša‐JB 25. 8. 2021 1,2 1,3 0,1 1,6 0,11 29 SN 21‐053 Beneša‐ZP 25. 8. 2021 1,2 1,5 0,1 1,6 0,11 30 SN 21‐054 Lama‐HD 25. 8. 2021 1,4 1,2 0,2 1,6 0,09 31 SN 21‐055 Lama‐PP 25. 8. 2021 1,2 1,7 0,2 1,8 0,10 32 SN 21‐056 Gradno 25. 8. 2021 1,3 1,7 0,1 1,8 0,11 33 SN 21‐057 Kozana‐EP 25. 8. 2021 1,6 1,3 0,2 1,4 0,10 34 SN 21‐058 Kromberk 25. 8. 2021 1,9 0,8 0,2 1,2 0,08 35 SN 21‐059 Purissima‐C 25. 8. 2021 1,3 1,4 0,2 1,6 0,10 36 SN 21‐060 Purissima‐P 25. 8. 2021 1,2 1,4 0,2 1,4 0,09 37 SN 21‐061 Purissima‐S 25. 8. 2021 1,4 1,3 0,2 1,4 0,09 38 SN 21‐062 Ronk‐DM 25. 8. 2021 1,1 1,2 0,1 1,5 0,10 39 SN 21‐063 Seča‐VI 25. 8. 2021 1,3 1,6 0,2 1,8 0,11 40 SN 21‐064 Strunjan‐MD 25. 8. 2021 1,0 1,2 0,2 1,4 0,09 41 SN 21‐065 Sveti Peter‐EF 25. 8. 2021 1,7 1,1 0,2 1,3 0,08 42 SN 21‐066 Šempeter‐BT‐Č 25. 8. 2021 2,0 1,2 0,2 1,5 0,10 43 SN 21‐067 Šempeter‐BT‐P 25. 8. 2021 1,5 1,5 0,2 1,6 0,11 44 SN 21‐068 Šempeter‐BT‐S 25. 8. 2021 1,3 1,5 0,2 1,6 0,10 45 SN 21‐069 Škocjan‐FK‐P 25. 8. 2021 1,4 1,2 0,2 1,3 0,09 46 SN 21‐070 Škocjan‐FK‐S 25. 8. 2021 1,1 1,3 0,2 1,3 0,09 47 SN 21‐071 Šmarje‐GC 25. 8. 2021 2,1 1,0 0,2 1,4 0,10 48 SN 21‐072 Šmarje‐GP 25. 8. 2021 1,6 1,2 0,2 1,5 0,11 49 SN 21‐073 Šempas‐EK 25. 8. 2021 2,2 1,0 0,2 1,6 0,11 50 SN 21‐221 Sečovlje 22. 9. 2021 1,7 0,9 0,1 1,3 0,08 51 SN 21‐222 Beneša‐IN‐L‐0 22. 9. 2021 1,7 1,4 0,2 1,5 0,07 52 SN 21‐223 Beneša‐IN‐L‐N 22. 9. 2021 1,7 1,2 0,2 1,2 0,06 53 SN 21‐224 Lama‐0 22. 9. 2021 1,5 1 0,2 1,6 0,08 54 SN 21‐225 Lama‐n 22. 9. 2021 1,8 0,9 0,2 1,4 0,07 55 SN 21‐226 Beneša‐FB‐0 22. 9. 2021 1,6 1,2 0,2 1,4 0,07 Stran 240 od 301 Mejne 1,5–2,0 > 1 > 0,8 > 0,1 0,1–0,3 vrednosti* (1,3–1,7) Minerali (%) Št. Oznaka Datum Lokacija Ca K Mg N P vzorca vzorca Prejema 56 SN 21‐227 Beneša‐FB‐N 22. 9. 2021 1,7 1,3 0,2 1,5 0,08 57 SN 21‐228 Šempas‐M‐0 22. 9. 2021 1,7 1,2 0,1 1,3 0,08 58 SN 21‐229 Šempas‐M‐N 22. 9. 2021 1,5 1,3 0,2 1,3 0,07 59 SN 21‐362 Beneša‐FB‐L‐0 6. 10. 2021 1,8 1,2 0,2 1,5 0,07 60 SN 21‐363 Beneša‐FB‐L‐N 6. 10. 2021 2 1,3 0,1 1,5 0,09 61 SN 21‐364 Beneša‐IN‐L‐0 6. 10. 2021 1,8 1,3 0,2 1,5 0,07 62 SN 21‐365 Beneša‐IN‐L‐N 6. 10. 2021 2 1,2 0,2 1,3 0,07 63 SN 21‐366 Dekani‐IB‐0 6. 10. 2021 1,3 1 0,2 1,4 0,08 64 SN 21‐367 Dekani‐IB‐N 6. 10. 2021 1,7 0,9 0,2 1,5 0,08 KONTROLA, listi, 13. 10. 65 SN 21‐434 1,6 0,6 0,2 1,5 0,09 12. 10. 2021 2021 listi 2, 13. 10. 66 SN 21‐439 1,9 0,7 0,2 1,4 0,09 12.10.2021 2021 listi 3 in 4, 13. 10. 67 SN 21‐444 2,1 0,6 0,2 1,4 0,09 12.10.2021 2021 *Vir: Fernández Escobar, R., 2017. Fertilizacion. V: El Cultivo del Olivo. Barranco, D., Fernández-Escobar, R., Rallo, L. (ur.). Mundi‐Prensa, Madrid: 419–460 Slika 5: Vsebnost kalcija v oljčnih listih, obiranih med julijem in oktobrom 2021. Stran 241 od 301 Slika 6: Vsebnost kalija v oljčnih listih, obiranih med julijem in oktobrom 2021. Slika 7: Vsebnost magnezija v oljčnih listih, obiranih med julijem in oktobrom 2021. Stran 242 od 301 Slika 8: Vsebnost dušika v oljčnih listih, obiranih med julijem in oktobrom 2021. Slika 9: Vsebnost fosforja v oljčnih listih, obiranih med julijem in oktobrom 2021. 2.2. Primerjava vsebnosti mineralov v oljčnih listih namakanih in nenamakanih nasadov Primerjali smo 20 vzorcev oljčnih listov letnika 2021 z 10 lokacij – zanimala nas je morebitna razlika v vsebnosti mineralov med namakanim in nenamakanim nasadom. V preglednici 11 so prikazane povprečne, najmanjše in največje vsebnosti posameznih mineralov v oljčnih listih. Vsi rezultati meritev pa so prikazani v preglednici 12. Stran 243 od 301 Preglednica 11: Povprečne, najmanjše in največje vsebnosti mineralov v oljčnih listih v namakanih in nenamakanih nasadih oljk Minerali (%) Ca K Mg N P Vsebnost Povprečje 1,6 1,2 0,2 1,5 0,09 mineralov Min 1,3 1,0 0,1 1,3 0,07 (%) KONTROLA Max 1,9 1,4 0,2 1,9 0,13 Vsebnost Povprečje 1,7 1,2 0,2 1,5 0,09 mineralov Min 1,2 0,9 0,1 1,2 0,06 (%) NAMAKANO Max 2,0 1,5 0,2 1,8 0,12 Iz rezultatov ni opaziti vpliva namakanja na vsebnost mineralov v oljčnih listih pri namakanih in nenamakanih nasadih. Preglednica 12: Primerjava vsebnosti mineralov v listih pri namakanih in nenamakanih nasadih oljk % Oznaka Datum Namakanje Lokacija Ca K Mg N P vzorca vzorčenja SN 21‐040 Kontrola Mala Seva 14. 7. 2021 1,5 1,4 0,1 1,9 0,13 SN 21‐041 Namakanje Mala Seva 14. 7. 2021 1,4 1,3 0,1 1,8 0,11 SN 21‐044 Kontrola Semedela 14. 7. 2021 1,9 1,0 0,2 1,6 0,12 SN 21‐045 Namakanje Semedela 14. 7. 2021 1,2 1,4 0,1 1,8 0,12 SN 21‐046 Kontrola Sermin 14. 7. 2021 1,4 1,3 0,2 1,6 0,11 SN 21‐047 Namakanje Sermin 14. 7. 2021 1,5 1,5 0,1 1,6 0,12 SN 21‐222 Kontrola Beneša 21. 9. 2021 1,7 1,4 0,2 1,5 0,07 SN 21‐223 Namakanje Beneša 21. 9. 2021 1,7 1,2 0,2 1,2 0,06 SN 21‐224 Kontrola Lama 21. 9. 2021 1,5 1,0 0,2 1,6 0,08 SN 21‐225 Namakanje Lama 21. 9. 2021 1,8 0,9 0,2 1,4 0,07 SN 21‐226 Kontrola Beneša 22. 9. 2021 1,6 1,2 0,2 1,4 0,07 SN 21‐227 Namakanje Beneša 22. 9. 2021 1,7 1,3 0,2 1,5 0,08 SN 21‐228 Kontrola Šempas 22. 9. 2021 1,7 1,2 0,1 1,3 0,08 SN 21‐229 Namakanje Šempas 22. 9. 2021 1,5 1,3 0,2 1,3 0,07 SN 21‐362 Kontrola Beneša 4. 10. 2021 1,8 1,2 0,2 1,5 0,07 SN 21‐363 Namakanje Beneša 4. 10. 2021 2,0 1,3 0,1 1,5 0,09 SN 21‐364 Kontrola Beneša 4. 10. 2021 1,8 1,3 0,2 1,5 0,07 SN 21‐365 Namakanje Beneša 4. 10. 2021 2,0 1,2 0,2 1,3 0,07 SN 21‐366 Kontrola Dekani 4. 10. 2021 1,3 1,0 0,2 1,4 0,08 SN 21‐367 Namakanje Dekani 4. 10. 2021 1,7 0,9 0,2 1,5 0,08 Stran 244 od 301 Vsebnost kalcija v listih namakanih in nenamakanih oljk 2,5 mejna vrednost: > 1 % 2,0 1,5 % 1,0 0,5 0,0 la no la no la no la no la no la no la no la no la no la no ka ka ka ka ka ka ka ka ka ka Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21-040 041 044 045 046 047 222 223 224 225 226 227 228 229 362 363 364 365 366 367 Slika 10: Primerjava vsebnosti kalcija v listih pri namakanih in nenamakanih nasadih oljk. Vsebnost kalija v listih namakanih in nenamakanih oljk 1,6 mejna vrednost: > 0,8 % 1,4 1,2 1,0 % 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 la no la no la no la no la no la no la no la no la no la no ka ka ka ka ka ka ka ka ka ka Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21-040 041 044 045 046 047 222 223 224 225 226 227 228 229 362 363 364 365 366 367 Slika 11: Primerjava vsebnosti kalija v listih pri namakanih in nenamakanih nasadih oljk Stran 245 od 301 Vsebnost magnezija v listih namakanih in nenamakanih oljk 0,25 mejna vrednost: > 0,1 % 0,20 0,15 % 0,10 0,05 0,00 la no la no la no la no la no la no la no la no la no la no ka ka ka ka ka ka ka ka ka ka Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21-040 041 044 045 046 047 222 223 224 225 226 227 228 229 362 363 364 365 366 367 Slika 12: Primerjava vsebnosti magnezija v listih pri namakanih in nenamakanih nasadih oljk Vsebnost dušika v listih namakanih in nenamakanih oljk 2,0 mejna vrednost: > 1,5 % 1,8 1,6 1,4 1,2 % 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 la no la no la no la no la no la no la no la no la no la no ka ka ka ka ka ka ka ka ka ka Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21-040 041 044 045 046 047 222 223 224 225 226 227 228 229 362 363 364 365 366 367 Slika 13: Primerjava vsebnosti dušika v listih pri namakanih in nenamakanih nasadih oljk. Stran 246 od 301 Vsebnost fosforja v listih namakanih in nenamakanih oljk 0,14 mejna vrednost: > 0,1 % 0,12 0,10 0,08 % 0,06 0,04 0,02 0,00 la no la no la no la no la no la no la no la no la no la no ka ka ka ka ka ka ka ka ka ka Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Kontro Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama Nama SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN SN 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21‐ 21-040 041 044 045 046 047 222 223 224 225 226 227 228 229 362 363 364 365 366 367 Slika 14: Primerjava vsebnosti fosforja v listih pri namakanih in nenamakanih nasadih oljk. Stran 247 od 301 Priloga 20: Poročilo o senzoričnem ocenjevanju oljčnega olja za Zlato oljčno vejico Dostava vzorcev v Laboratorij: 17. 5. 2021 Dne 17. 5. 2021 smo prejeli 69 vzorcev za tekmovanje Zlata oljčna vejica. Vsem smo določili laboratorijsko oznako vzorca IZO in zaporedno številko. Ocenjevanje: 19. – 27. 5. 2021 Prva faza ocenjevanja vzorcev je potekala od 19. do 27. 5. 2021 v prostoru za senzorično ocenjevanje Laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper v Izoli. Vzorce oljčnega olja je ocenjeval Panel za senzorično ocenjevanje (Rok Babič, Barbara Bajda, Vasja Bandelj, Goran Gregorič, Teja Hladnik, David Hrvatin, Gorazd Jereb, Aleksander Jevnikar, Mirjana Knez, Danilo Markočič, Igor Novak, Aleksandra Ožbolt, Darko Sedmak, dr. Vasilij Valenčič, Ivanka Vergan in mag. Viljanka Vesel) pod vodstvom vodje panela dr. Milene Bučar‐Miklavčič. Sedemnajstčlanska komisija je točkovala senzorične značilnosti olja in uporabila 100‐točkovni sistem, kot je opredeljeno v razpisu za zbiranje vzorcev za Zlato oljčno vejico. Člani komisije niso sodelovali na tekmovanju s svojimi vzorci. Olja brez senzoričnih napak so se uvrstila v kategorijo Ekstra deviško oljčno olje in glede na doseženo povprečno število točk prejela naslednja priznanja:  zlato priznanje: 80–100 točk,  srebrno priznanje: 75–79 točk,  bronasto priznanje: 70–74 točk. Rezultati letošnjega ocenjevanja:  41 zlatih priznanj,  16 srebrnih priznanj,  8 bronastih priznanj,  4 vzorci niso prejeli priznanja (prisotnost produktov fermentacijskih ali oksidacijskih postopkov oziroma senzoričnih napak). Zmagovalec splošne kategorije je bil Janko Bočaj s sorto 'Istrska belica', vicešampiona sta bila Martina Veršnik s sorto 'Buga' in OPG Nino Činić s cuvejem. Šampion za sorto 'Istrska belica' je bil Danijel Stojković Kukulin, za sorto 'Leccino' pa Janko Bočaj. Šampion ekološke pridelave je Arsen Jurinčič s cuveejem. Zaključno mednarodno ocenjevanje: 2. 6. 2021 Zaključno mednarodno ocenjevanje je potekalo na Belvederju. Ocenjevanja se je udeležilo 7 ocenjevalcev iz Italije, 5 iz Društva oljkarjev Brda, 6 iz Goriškega oljkarskega društva ter 9 ocenjevalcev Inštituta za oljkarstvo. Skupaj je bilo 27 ocenjevalcev. Mednarodna komisija je ocenjevala 10 najboljših olj celotnega tekmovanja po točkovnem sistemu do 9. Prvih pet vzorcev z največjo povprečno oceno se je ponovno ocenilo za določitev šampiona po izboru Stran 248 od 301 mednarodnega panela. Vsak ocenjevalec je razvrstil vzorce po padajočem vrstnem redu in vzorcem pripisal 10, 8, 6, 4 in 2 točki. Končna razvrstitev prvih pet vzorcev je rezultat seštevka podeljenih točk. Šampion po izboru mednarodnega panela je bil Arsen Jurinčič s cuveejem Jasa Prestige. Nagrado za top 10 so prejeli še Franc Morgan, Turistična kmetija Tonin, družina Lisjak in kmetija Lupić. Najbolj všečno olje: 9. 6. 2021 Ocenjevanje najbolj všečnega olja po izboru gostincev in novinarjev je potekalo v restavraciji Kamin. Prisotnih je bilo 12 gostincev in novinarjev ter 4 člani organizacijskega odbora Zlate oljčne vejice. Poskusili so 5 najbolje ocenjenih olj z zaščiteno označbo porekla in jih točkovali. Vzorce so razvrstili po padajočem vrstnem redu in jim pripisali 10, 8, 6, 4 in 2 točki. Končna razvrstitev vzorcev je rezultat seštevka podeljenih točk. Najbolj všečno oljčno olje po izboru novinarjev in gostincev je olje sorte 'Leccino' pridelovalca Zdenka Hrvatina. Obdelava podatkov, priprava grafov in poročil: 16. 6. 2021, 1. 7. 2021, 2. 7. 2021, 5. 7. 2021, 7. 7. 2021, 8. 7. 2021, 12. 7. 2021 V obdobju od 16. 6. do 12. 7. 2021 je za vsak vzorec potekal vnos senzoričnih deskriptorjev vsakega ocenjevalca in obdelava podatkov za pripravo grafičnih prikazov senzoričnih značilnosti vzorcev. Pripravili smo grafe in poročila za pridelovalce za vse vzorcev, skupno 69 poročil. Sklepi Tekmovanje za Zlato oljčno vejico je bilo uspešno izvedeno. Zaključno ocenjevanje je izvedla mednarodna zasedba ocenjevalcev. Štiri olja od 69 sodelujočih so imela senzorične napake, zato niso prejela priznanj. Zlato priznanje za doeženih 80–100 točk je prejelo 41 vzorcev (60 %). Na izboru za najbolj všečno olje je poleg 4 čalnov organizacijskega odbora tekmovanja sodelovalo 12 gostincev in novinarjev. Stran 249 od 301 Priloga 21: Ugotavljanje vpliva dveh različnih filtrov na kakovost olj po 6, 12 in 18 mesecih skladiščenja – Poskus 7 POROČILO O UČINKIH FILTRACIJE – POSKUS št. 7 V poskusu smo ugotavljali vpliv dveh različnih filtrov na kakovost olj po 6, 12 in 18 mesecih skladiščenja. V obravnavi smo imeli vzorec, ki ni bil filtriran, ter dva vzorca, ki so bila filtrirana z različnima filtroma. V vzorcih smo spremljali kislost, senzoriko, biofenole in hlapni profil. Z analizami smo zaključili aprila 2021. PODATKI O VZORCIH: Datum prejema: 3. 12. 2019 Datum obiranja: 26. 11. 2019 Datum predelave: 27. 11. 2019 Sorta: mešanica sort 'Leccino' in 'Nocellara' Lokacija: Istra Olje je bilo razdeljeno na tri dele. En del je ostal nefiltriran, druga dva dela sta bila filtrirana z različnima filtroma: Preglednica 1: Opis vzorcev Oznaka Opis vzorca vzorca SN 001‐20 nefiltrirano SN 002‐20 filtrirano ‐ filter Carlson SN 003‐20 filtrirano SENZORIKA: Oljčno olje je senzorično ocenjeval panel, ki deluje v okviru Inštituta za oljkarstvo, v 4 terminih: 20. januarja 2020, 3. junija 2020, 7. decembra 2020 in 14. aprila 2021. Stran 250 od 301 Slika 1: Sadežnost, grenkost in pikantnost nefiltriranega in dveh filtriranih vzorcev (svežih (0M) ter po 6, 12 in 18 mesecih shranjevanja). Z grafa je razvidno, da je pri filtriranih oljih nekoliko višja intenzivnost sadežnosti, grenkosti in pikantnosti. Med vzorcema SN 002‐20 in SN 003‐20, za katera bila uporabljena različna filtra za filtriranje olj, pa ni bistvenih razlik. Stran 251 od 301 Slika 2: Senzorična ocena nefiltriranega in dveh filtriranih vzorcev (svežih (0M) ter po 6, 12 in 18 mesecih shranjevanja). Senzorična ocena je s časom konstantno padala in bila vedno najnižja pri nefiltriranem vzorcu. BIOFENOLI: Slika 3: Vsota vsebnosti tirozola in hidroksitirozola v nefiltriranem in dveh filtriranih vzorcih (svežih (0M) ter po 6, 12 in 18 mesecih shranjevanja). Stran 252 od 301 Pretvorbena pot kompleksnih olevropeinskih in ligstrozidnih biofenolov poteka do hidroksitirozola (TyrOH) in tirozola (Tyr), pri tem se olja senzorično siromašijo. Velike vsebnosti tirozola in hidroksitirozola so tudi dobri markerji za ugotavljanje starosti olja oziroma za olja slabše kakovosti. Iz rezultatov je razvidno, da je vsota vsebnost tirozola in hidroksitirozola najvišja v nefiltriranem vzorcu. Slika 4: Prikaz korelacije vsebnosti oleaceina in grenkosti ter oleokantala in pikantnosti v nefiltriranem in dveh filtriranih vzorcih (svežih (0M) ter po 6, 12 in 18 mesecih shranjevanja). Stran 253 od 301 HLAPNI PROFIL: Preglednica 2: Hlapni profil nefiltriranega in dveh filtriranih vzorcev po 18 mesecih shranjevanja. SN 001‐20_18M SN 002‐0_18M SN 003‐0_18M Spojina Filtrirano Nefiltrirano Filtrirano (filter Carlson) oktan 0,11 0,11 0,11 etilacetat 0,05 0,06 0,05 etanol 0,14 0,78 0,74 etilpropanoat 0,01 0,01 0,01 heksanal 1,28 2,37 2,29 3‐metil‐1‐butanol 0,19 0,12 0,12 (E)‐2‐heksenal 14,70 39,68 39,49 6‐metil‐5‐heptan‐2‐on 0,06 0,06 0,06 (Z)‐3‐heksenilacetat 0,15 0,20 0,20 (E)‐2‐heptenal 0,12 0,30 0,30 1‐heksanol 3,66 0,87 0,80 1‐okten‐3‐ol 0,05 0,02 0,03 nonanal 6,70 7,99 7,99 (E,E)‐2,4,‐heksadienal 1,20 1,18 2,30 ocetna kislina 0,10 0,51 0,54 propanojska kislina 0,07 0,33 0,33 (E)‐2‐decenal 0,44 0,50 0,58 pentanojska kislina 0,28 0,05 0,05 Stran 254 od 301 Vsebnost hlapnih komponent po 18 mesecih shranjevanja 45 40 35 30 kg 25 20 mg/ 15 10 5 0 Nefiltrirano Filtrirano (filter Carlson) Filtrirano Slika 5: Hlapni profil nefiltriranega in dveh filtriranih vzorcev (svežih (0M) ter po 6, 12 in 18 mesecih shranjevanja). KISLOST: Preglednica 3: Kislost nefiltriranega in dveh filtriranih vzorcev po 18 mesecih shranjevanja. Vzorec Kislost (ut. %) SN 001‐20_18M Nefiltriran 0,44 SN 002‐20_18M Filtriran (filter Carlson) 0,37 SN 003‐20_18M Filtriran 0,38 Sklepi: Senzorična ocena je s časom konstantno padala in bila vedno najnižja pri nefiltriranem vzorcu. Vsebnost hidroksi‐tirozola in tirozola je bila največja v nefiltriranem olju, oba filtrirana vzorca pa se med sabo nista bistveno razlikovala. V obeh filtrianih oljih bial vsebnost (E)‐2-heksenala primerljiva, v nefiltriranem vzorcu pa skoraj trikrat manjša. Filtracija je pokazala tudi pozitiven vpliv na kislost, saj je bila kislost v filtriranih vzorcih (0,37 in 0,38 ut. %) precej nižja kot v nefiltriranem vzorcu (0,44 ut. %). Stran 255 od 301 Priloga 22: Ugotavljanje vpliva shranjevanja in mešanja oljčnega olja različnih letnikov – Poskus 8 POROČILO O VPLIVU SHRANJEVANJA IN MEŠANJA OLJČNEGA OLJA RAZLIČNIH LETNIKOV – POSKUS št. 8 OPIS POSKUSA: V poskusu 8 smo proučevali vpliv različne mešanice olj na kemijske parametre kakovosti (kislost, peroksidno število, K232, K268), vsebnost in sestavo biofenolov ter senzorične značilnosti olja. Na začetku poskusa smo pripravili tri osnovne mešanice olj:  mešanico olj ZOP letnika 2018,  mešanico slovenskega olja, odvzetega v oljarnah leta 2019, z nižjo kislostjo ( 0,18 ut. %),  mešanico slovenskega olja, odvzetega v oljarnah leta 2019, z višjo kislostjo (0,28 ut. %). Iz teh olj smo pripravili mešanice v različnih deležih, kot so prikazane v preglednici 1. Preglednica 1: Delež zastopanosti olja v posameznih mešanicah vzorcev Delež zastopanosti olja (%) Oznaka vzorca 2018 2019 2019 mešanica ZOP nizka kislost višja kislost SN 004‐20 100 0 0 SN 005‐20 0 100 0 SN 010‐20 0 0 100 SN 006‐20 30 70 0 SN 008‐20 50 50 0 SN 007‐20 70 30 0 SN 009‐20 85 15 0 SN 011‐20 30 0 70 SN 013‐20 50 0 50 SN 012‐20 70 0 30 SN 014‐20 85 0 15 Olja smo analizirali pred začetkom shranjevanja (0M), po 6 mesecih (6M) in 12 mesecih (12M) shranjevanja v polnih stekleničkah v temi pri sobni temperaturi. Rezultati kemijskih preskusov in senzoričnega ocenjevanja, grafi in razprava so navedeni v nadaljevanju, na koncu pa komentar k skladiščenju po 6 in 12 mesecih. Stran 256 od 301 REZULTATI IN RAZPRAVA  Kislost in peroksidno število V preglednici 2 so navedeni rezultati določanja kislosti in peroksidnega števila v predhodno opisanih vzorcih. Iz rezultatov je razvidno, da imajo sveže pripravljene mešanice olja v skladu s pričakovanji vrednost kislosti med dvema kislostma obeh izhodiščnih olj. Enako smo ugotovili tudi za peroksidno število pri pripravi ene serije vzorcev (serije vzorcev z nižjo kislosti). V drugi seriji vzorcev sta imeli izhodiščni olji peroksidni števili skoraj enaki. Preglednica 2: Rezultati kislosti in peroksidnega števila v mešanici vzorcev z nizko kislostjo (NK) in visoko kislostjo (VK) na začetku poskusa (0M), po 6 mesecih (6M) in 12 mesecih (12M) shranjevanja Vzorec Kislost (ut. %) Peroksidno število (mekv O2/kg) Oznaka Opis 0M 6M 12M 0M 6M 12M SN 005‐20 Letnik 2019 (NK) 0,18 0,19 0,21 7,4 9,5 12,4 SN 006‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (NK) 0,18 0,19 0,24 7,8 11,5 14,4 SN 008‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (NK) 0,19 0,21 0,23 8,2 12,6 15,2 SN 007‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (NK) 0,21 0,22 0,24 8,9 12,5 16,4 SN 009‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (NK) 0,21 0,22 0,25 9,0 12,0 15,3 SN 004‐20 Letnik 2018 0,22 0,24 0,27 9,2 12,7 15,7 SN 010‐20 Letnik 2019 (VK) 0,28 0,29 0,32 9,1 14,6 14,6 SN 011‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (VK) 0,26 0,26 0,30 10,0 13,1 14,3 SN 013‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (VK) 0,24 0,25 0,28 9,4 12,3 14,8 SN 012‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (VK) 0,24 0,25 0,29 9,2 12,7 16,0 SN 014‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (VK) 0,23 0,25 0,27 9,5 12,8 12,8 SN 004‐20 Letnik 2018 0,22 0,24 0,27 9,2 12,7 15,7 V skladu z do zdaj znanimi dejstvi smo ugotovili, da se kislost v času trajanja poskusov ni močno spremenila. V prvi polovici leta smo določili povečanje za največ 0,02 ut. %, kar je manj od merilne negotovosti metode (0,03 ut. %). V enem letu se je kislost povečala za največ 0,06 ut. %, povprečno pa za 0,04 ut.%. Z meritvami smo potrdili, da kislost ni kritičen parameter pri skladiščenju olja, če so začetne vrednosti manjše od 0,28 ut. %. Na podlagi določevanja kislosti tudi ne moremo ugotoviti, ali je preskušani vzorec staro olje oziroma mešanica starega in novega olja. Po pričakovanjih se je peroksidno število v vseh vzorcih med skladiščenjem povečalo. V prvih šestih mesecih se je povprečno povečalo za 3,5 mekv O2/kg (največ za 5,5 mekv O2), v obdobju enega leta pa se je povprečno povečalo za 5,9 mekv O2/kg (največ za 7,5 mekv O2). Tako smo spet potrdili ugotovitev, da se po dolgotrajnem skladiščenju vzorcev lahko peroksidno število poveča toliko, da preseže zgornjo dovoljeno mejno vrednost za EDOO po uredbi št. 2568/91 (≤ 20 mekv O2/kg). Stran 257 od 301 Slika 1: Kislost v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Slika 2: Peroksidno število v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Stran 258 od 301  K232 in K268 (rezultati sprektofotomerijske preiskave v UV) V preglednici 3 so navedeni rezultati določanja K232 in K268 v predhodno opisanih vzorcih. Preglednica 3: Rezultati K232 in K268 v mešanici vzorcev z nizko kislostjo (NK) in visoko kislostjo (VK) na začetku poskusa (0M), po 6 mesecih (6M) in 12 mesecih (12M) shranjevanja Vzorec K232 K268 Oznaka Opis 0M 6M 12M 0M 6M 12M SN 005‐20 Letnik 2019 (NK) 1,94 2,11 2,46 0,141 0,170 0,190 SN 006‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (NK) 2,01 2,31 2,77 0,145 0,166 0,205 SN 008‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (NK) 2,10 2,47 2,80 0,145 0,172 0,199 SN 007‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (NK) 2,10 2,45 2,97 0,148 0,162 0,208 SN 009‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (NK) 2,14 2,54 2,85 0,148 0,177 0,204 SN 004‐20 Letnik 2018 2,21 2,52 2,81 0,154 0,172 0,207 SN 010‐20 Letnik 2019 (VK) 2,01 2,29 2,67 0,144 0,164 0,194 SN 011‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (VK) 2,07 2,44 2,68 0,149 0,165 0,199 SN 013‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (VK) 2,10 2,45 2,81 0,150 0,173 0,202 SN 012‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (VK) 2,13 2,51 2,89 0,152 0,176 0,204 SN 014‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (VK) 2,16 2,56 2,93 0,148 0,179 0,209 SN 004‐20 Letnik 2018 2,21 2,52 2,81 0,154 0,172 0,207 Če so vrednosti parametrov K232 in K270 visoke, lahko sklepamo, da je olje že precej oksidirano ali pa mu je primešano semensko olje, ki vsebuje večji delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Ugotovili smo, da v preskušanih vzorcih olja ob začetku poskusa ni bilo pomembnih razlik v vrednostih parametra K268. Med skladiščenjem so vrednosti narasle, povečanje je bilo pri večini vzorcev večje v drugi polovici poskusa. Kljub povečanju pa so po enem letu skladiščenja še vedno vsi vzorci imeli vrednost parametra K268 pod zgornjo mejno vrednostjo za EDOO (≤ 0,22). Zavedati pa se moramo, da so bile izhodiščne vrednosti parametra dokaj nizke. Med skladiščenjem olja, ki ima že na začetku višjo vrednost K268, lahko ta po daljšem času preseže mejno vrednost. Drugačna pa je bila slika pri parametru K232. Olje letnika 2018 je imelo že ob začetku poskusa dokaj visoko vrednost K232 (2,21) v primerjavi z oljema letnika 2019 (1,94 in 2,01). Že v prvih 6 mesecih skladiščenja so vrednosti K232 v štirih vzorcih presegle mejno vrednost za EDOO (≤ 2,5), vendar ob upoštevanju merilne negotovosti teh vzorcev še ne bi šteli za neskladne. Po enem letu je le še en vzorec imel vrednost K232 tik pod mejno vrednostjo (2,46). Vsi drugi vzorci pa so imeli vrednost K232 že toliko povečano, da so bili tudi ob upoštevanju merilne negotovosti neskladni z zahtevami za EDOO. Stran 259 od 301 Slika 3: Parameter K268 v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Slika 4: Parameter K232 v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih).  Vsebnost in sestava biofenolov V preglednici 4 so navedeni rezultati določevanja biofenolov. Stran 260 od 301 Preglednica 4: Rezultati vsebnosti skupnih biofenolov, oleaceina, oleokantala, hidroksitirozola in tirozola v mešanici vzorcev z nizko kislostjo (NK) in visoko kislostjo (VK) na začetku poskusa (0M), po 6 mesecih (6M) in 12 mesecih (12M) shranjevanja. Vzorec Skupni biofenoli Oleacein Oleokantal Hidroksitirozol Tirozol Oznaka Opis 0M 6M 12M 0M 6M 12M 0M 6M 12M 0M 6M 12M 0M 6M 12M SN 005‐20 Letnik 2019 (NK) 490 491 448 99,61 97,84 70,78 67,41 72,90 58,27 10,40 12,69 17,14 7,73 9,66 13,23 SN 006‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (NK) 445 445 415 80,06 77,24 56,83 51,88 57,15 46,70 14,00 16,02 20,65 9,51 11,70 15,79 SN 008‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (NK) 419 418 410 73,38 70,43 52,47 43,93 50,87 41,71 16,36 18,56 22,95 10,71 13,03 17,04 SN 007‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (NK) 418 403 396 62,76 62,45 45,64 39,49 43,59 36,04 18,95 21,05 25,16 12,04 14,42 18,50 SN 009‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (NK) 412 418 393 63,16 58,57 43,25 36,60 40,17 33,33 20,55 22,42 26,75 12,87 15,10 19,19 SN 004‐20 Letnik 2018 425 413 395 58,13 53,63 40,39 37,19 35,29 30,61 22,50 24,10 28,42 13,95 15,95 20,16 SN 010‐20 Letnik 2019 (VK) 466 472 439 77,63 72,40 55,16 74,67 78,32 67,30 12,97 16,29 21,95 13,96 17,50 23,14 SN 011‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (VK) 450 443 419 74,82 65,31 50,47 63,86 64,19 54,74 16,15 18,04 22,99 13,86 16,81 21,78 SN 013‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (VK) 440 438 407 70,40 62,01 46,27 54,22 56,76 45,98 17,78 20,77 24,86 13,85 17,00 21,45 SN 012‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (VK) 423 421 402 65,38 57,54 43,56 45,55 47,92 39,64 19,22 21,51 25,90 13,63 16,47 21,01 SN 014‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (VK) 418 414 395 64,10 54,83 41,34 41,36 42,44 34,43 20,68 23,03 27,24 13,71 16,41 20,55 SN 004‐20 Letnik 2018 425 413 395 58,13 53,63 40,39 37,19 35,29 30,61 22,50 24,10 28,42 13,95 15,95 20,16 Stran 261 od 301 Vsebnost skupnih biofenolov olju letnika 2018 je bila nekoliko manjša (425 mg/ kg) kot v obeh oljih letnika 2019 (491 mg/kg v olju z nižjo kislostjo in 466 mg/kg v olju z višjo kislostjo), kar je za eno leto staro olje pričakovano. V prvih šestih mesecih shranjevanja se vsebnost skupnih biofenolov ni spremenila, v naslednjih šestih mesecih pa se je v vseh vzorcih nekoliko zmanjšala, a je še veno ostala visoka – najmanjša izmerjena vrednost je bila 393 mg/kg. Slika 5: Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Čeprav se vsebnost skupnih biofenolov ni bistveno zmanjšala, pa so opazne večje razlike v biofenolni sestavi. Vsebnost oleaceina se je v prvih šestih mesecih nekoliko zmanjšala, v drugi polovici leta pa je sledil večji padec. Zmanjšanje je bilo ob obeh merjenjih (po 6 in 12 mesecih) bolj izrazito v mešanicah, pripravljenih iz olja z večjo kislostjo. Podobna ugotovitev velja tudi za oleokantal. Stran 262 od 301 Slika 6: Vsebnost oleaceina v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Slika 7: Vsebnost oleokantala v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Stran 263 od 301 Vsebnost tirozola in hidroksitirozola je bila ob začetku skladiščenja najnižja v vzorcu letnika 2019 z nižjo kislostjo (7,7 mg/kg tirozola in 10,4 mg/kg hidroksitirozola). Nekoliko več tirozola (14,0 mg/kg) in hidroksitirozola (13,0 mg/kg) je imelo olje letnika 2019 z višjo kislostjo, kar je glede na slabšo kakovost olja pričakovan rezultat. Olje letnika 2018 je imelo vsebnost tirozola enako kot olje z višjo kislostjo (14,0 mg/kg), vsebnost hidroksitirozola pa je bila višja (22,5 mg/kg) – tudi ta rezultat je pričakovan glede na to, gre za eno leto staro olje. Vsebnosti tirozola in hidroksirozola so med skladiščenjem naraščale in sicer bolj intenzivno v drugi polovici leta, kar se ujema z meritvami oleaceina in oleokantala – vsebnosti biofenolov iz zgodnejših stopenj razgradne poti se sčasoma zmanjšuje, vedno več pa nastaja končnih fenolnih razgradnih produktov hidroksitirozola in tirozola. Najbolj evidenten biofenolni dokaz starosti olja so visoke vsebnosti tirozola. Za sveža kakovostna olja je značilna nizka vsebnost tirozola, običajno pod 5 mg/kg. Višje vsebnosti so tako jasen znak, da olje ni več sveže ali pa je slabe kakovosti. Slika 8: Vsebnost hidroksitirozola v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Stran 264 od 301 Slika 9: Vsebnost tirozola v vzorcih mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih).  Senzorično ocenjevanje Rezultati senzoričnega ocenjevanja so zbrani v preglednici 5. Pred začetkom skladiščenja je imel najvišjo sadežnost vzorec z nižjo kislostjo (4,4), nekoliko manjšo vzorec z višjo kislostjo (4,1), najmanjšo pa vzorec letnika 2018 (3,3). Sadežnost se je med skladiščenjem zmanjševala in ob zaključku poskusa je bila najnižja določena vrednost 2,1 najvišja pa še vedno 4,1. Vzorec s sadežnostjo 2 bil že zelo blizu mejni vrednosti za EDOOSI ZOP (≥ 2). Grenkost je bila tako ob začetku poskusa kot tudi ob obeh naslednjih merjenjih v vseh vzorcih malo nižja od sadežnosti (med 2,0 in 3,7). Rezultati za pikantnost so imeli pred skladiščenjem podobne vrednosti (od 3,7 do 4,6) kot za sadežnost, med skladiščenjem pa so vzorci postajali vedno manj pikantni (po enem letu smo določili pikantnost med 2,4 in 4,0). Senzorične ocene bile pred shranjevanjem olja med 7,1 in 7,8 in so torej izpolnjevala pogoj za EDOOSI ZOP (≥ 7), čeprav je eno leto staro olje letnika 2018 temu pogoju z oceno 7,1 komajda še zadostilo. Po pol leta shranjevanja so le še trije vzorci komajda izpolnjevali pogoj (z ocenami med 7,0 in 7,3). Po enem letu je imel dovolj visoko oceno (7,1) le še vzorec letnika 2019 z nižjo kislostjo. Senzorični parametri se med shranjevanjem slabšajo. Zlasti vzorci, ki že že v začetku niso imeli visokih intenzivnosti pozitivnih senzoričnih lastnosti, so lahko po enem letu ali celo prej že toliko senzorično osiromašeni, da ne izpolnjujejo več pogojev za EDOOSI ZOP. Stran 265 od 301 Preglednica 5: Rezultati senzoričnega ocenjevanja mešanic vzorcev z nizko kislostjo (NK) in visoko kislostjo (VK) na začetku poskusa (0M), po 6 mesecih (6M) in 12 mesecih (12M) shranjevanja SENZORIČNA Vzorec SADEŽNO GRENKO PIKANTNO OCENA Oznaka Opis 0M 6M 12M 0M 6M 12M 0M 6M 12M 0M 6M 12M SN 005‐20 Letnik 2019 (NK) 4,4 3,9 3,4 3,7 3,5 3,3 4,6 4,1 3,8 7,81 7,34 7,11 SN 006‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (NK) 4,0 3,3 3,2 3,4 2,9 2,9 4,1 3,7 3,5 7,70 7,01 6,68 SN 008‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (NK) 4,0 3,5 2,8 3,4 3,0 2,7 4,1 3,6 3,3 7,61 7,18 6,50 SN 007‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (NK) 3,8 3,1 2,4 3,5 2,8 2,4 4,1 3,5 2,8 7,49 6,77 6,31 SN 009‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (NK) 3,7 2,9 2,6 3,2 2,7 2,1 3,7 3,4 2,5 7,41 6,68 6,16 SN 004‐20 Letnik 2018 3,3 2,8 2,3 3,2 2,5 2,2 3,9 3,0 2,4 7,17 6,47 6,08 SN 010‐20 Letnik 2019 (VK) 4,1 3,0 4,1 3,6 2,9 3,6 4,2 3,3 4,0 7,60 6,78 6,33 SN 011‐20 30 % 2018, 70 % 2019 (VK) 4,1 3,2 2,7 3,6 2,8 2,6 4,0 3,4 3,0 7,68 6,96 6,39 SN 013‐20 50 % 2018, 50 % 2019 (VK) 4,2 3,1 2,5 3,5 2,8 2,4 4,1 3,2 2,8 7,56 6,84 6,26 SN 012‐20 70 % 2018, 30 % 2019 (VK) 4,0 3,0 2,1 3,5 2,6 2,1 3,8 3,2 2,7 7,56 6,54 6,14 SN 014‐20 85 % 2018, 15 % 2019 (VK) 3,9 2,9 2,2 3,5 2,5 2,0 3,9 3,1 2,4 7,63 6,64 6,12 SN 004‐20 Letnik 2018 3,3 2,8 2,3 3,2 2,5 2,2 3,9 3,0 2,4 7,17 6,47 6,08 Stran 266 od 301 Slika 10: Sadežnost vzorcev mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Slika 11: Grenkost vzorcev mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Stran 267 od 301 Slika 12: Pikantnost vzorcev mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Slika 13: Senzorična ocena vzorcev mešanic olja letnika 2018 z oljema letnika 2019 z nižjo oziroma višjo kislostjo; meritve v treh obdobjih ( ob začetku poskusa,  po 6 mesecih in  po 12 mesecih). Stran 268 od 301 Sklepi Med shranjevanjem oljčnega olja se parametri kakovosti bolj ali manj poslabšajo. Vzorcem slabše kakovosti z veliko kislostjo se stanje bolj poslabša kot kakovostnim vzorcem. Kislost je dokaj stabilen parameter, ki se med shranjevanjem skoraj ne spreminja. V izvedenem poskusu smo pokazali, da je problematičen predvsem parameter K232, ki je po enem letu shranjevanja olja pri sobni temperaturi v večini vzorcev presegel mejno vrednost za EDOO. Potencialno se lahko kot problematična izkažeta tudi peroksidno število in K268, zlasti pri oljih slabše kakovosti. Med shranjevanjem se bolj kot vsebnost skupnih biofenolov spremeni biofenolna sestava. Povečane vsebnosti hidroksitirozola in tirozola kažejo, da je antioksidacijski potencial biofenolov že precej izčrpan in v takem olju z oslabljeno zaščito je pričakovati, da se bo oksidacija pospešeno napredovala. Med shranjevanjem se poslabšajo tudi senzorične lastnosti olja – zmanjšajo se intenzivnosti pozitivnih senzoričnih lastnosti. Spremembe so tem bolj izrazite, čim slabša je bila kakovost olja že pred shranjevanjem. S shranjevanjem se kakovost olja neizogibno slabša. Zlasti pri oljih slabše kakovosti lahko že prej kot v enem letu pričakujemo tolikšno poslabšanje kakovosti, da olje ne izpolnjuje več zahtev za EDOO po uredbi št. 2568/91. Stran 269 od 301 Priloga 23: Spremljanje sortnega olja po 6 in 15 mesecih skladiščenja – Poskus 9 POROČILO O SPREMLJANJU SORTNEGA OLJA PO 6 IN 15 MESECIH SKLADIŠČENJA – POSKUS št. 9 V okviru tega poskusa spremljamo kakovost in sortne značilnosti olj, predelanih v oljarni, glede na čas shranjevanja. Obdelali smo rezultate analiz za 6 vzorcev po 6 mesecih: SN 103‐20_6, SN 104‐20_6, SN 105‐20_6, SN 106‐20_6, SN 107‐20_6 in SN 108‐20_6 za parametre kislosti, senzoričnega ocenjevanja, maščobnokislinske sestave, tokoferolov in biofenolov. V poskus so bili vključeni trije vzorci sorte 'Leccino', dva vzorca sorte 'istrska belica' in en vzorec sorte 'Buga'. Kislost se je po 6 mesecih pri večini vzorcev rahlo povečala, vendar so razlike znotraj merilne negotovosti metode. Kislost je v začetnem stanju znašala med 0,13 ut. % in 0,18 ut. %, po 6 mesecih prav tako. Senzorično ocenjevanje: po 6 mesecih so olja še vedno ekstra deviška, brez senzoričnih napak, opaziti je le zmanjšanje senzorične ocene. Pri maščobnokislinski sestavi smo obdelali samo podatke začetnega stanja, po 6 mesecih vzorcev nismo analizirali, saj smo pri predhodnih poskusih opazili, da v tako kratkem obdobju ni razlik v maščobnokislinski sestavi. Opazili smo, da je vsebnost oleinske kisline (C18:1) pri sorti 'Buga' nižja v primerjavi z drugimi sortami ('Buga' 71,69 ut. %, druge sorte 72,42–75,59 ut. %), vsebnost linolne kisline (C18:2) pa višja v primerjavi z drugimi sortami ('Buga' 8,10 ut. %, druge sorte 6,04–7,38 ut. %). Pri vzorcih sorte 'Istrska belica' smo ugotovili nižjo vsebnost linolne kisline (C18:2) ('Istrska belica' 6,04 ut. %, druge sorte 6,7 –8,10 ut. %) in linolenske kisline (C18:3) v primerjavi z drugimi sortami ('Istrska belica' 0,62–0,66 ut. %, druge sorte 0,80–0,89 ut. %). Pri tokoferolih po 6 mesecih ni bilo bistvenih sprememb v primerjavi z začetnim stanjem. Opazili pa smo velike razlike v vsebnosti tokoferolov glede na sorto. Pri sorti 'Istrska belica' smo opazili nižjo vsebnost tokoferolov v primerjavi z drugimi sortami (za α‐tokoferol: 'Istrska belica' 116–163 mg/kg, druge sorte 264–426 mg/kg in za γ‐ tokoferol: 'Istrska belica' < 3 mg/kg in druge sorte: 9–12 mg/kg). Pri biofenolih smo po 6 mesecih opazili rahlo povečanje vsebnosti hidroksitirozola in tirozola v primerjavi z začetnim stanjem vzorca (hidroksitirozola povprečno z 1,3 na 4,0 mg/kg, tirozola pa povprečno z 1,9 na 2,4 mg/kg). Pri sorti 'Istrska belica' so te razlike med začetnim stanjem in stanjem po 6 mesecih manjše (pri enem vzorcu se je vsebnost hidroksitirozola povečala z 0,86 na 2,41 mg/kg, pri drugem pa z 1,43 na 1,72 mg/kg) v primerjavi z drugimi sortami (približno z 1,0 na 4,0 mg /kg). Glavni biofenolni komponenti, ki izoblikujeta aromo oljčnega olja, sta oleacein (DMO‐Agl‐dA) in oleokantal (DML‐AgldA). Vsebnost oleaceina se je po 6 mesecih zmanjšala povprečno za približno 28 %, vsebnost oleokantala pa za približno 18 %. Pri vseh vzorcih je opaziti večjo vsebnost oleaceina kot oleokantala, pri sorti 'Buga' za faktor 3, pri sorti 'Leccino' za faktor 3,5 do 4,2 ter pri sorti 'Istrska belica' za faktor 1,3 do 1,8. Pri sorti 'Istrska belica' smo opazili manjšo vsebnost oleaceina v primerjavi z drugimi sortami ('Istrska belica' približno 70–77 mg/kg, druge sorte 129–204 mg/kg), sorta 'Leccino' pa ga je imela največ (129–204 mg/kg). Največja razlika v vsebnosti oleaceina po 6 mesecih je bila pri sorti 'Leccino': z 204na 130 mg/kg, pri oksidirani obliki oleaceina pa z 228 na 151 mg/kg. Največ skupnih biofenolov po 6 mesecih je imel vzorec sorte 'Buga' (485 mg/kg), najmanj pa en vzorec sorte 'Leccino' (324 mg/kg). Stran 270 od 301 Iz analize hlapnih spojin je razvidno, da je bila vsebnost (E)‐2‐hexenala, ki je značilna za zelena in sveža olja, najvišja pri vzorcu sorte 'Leccino' SN 104‐20 (117,34 mg/kg), vendar se je po 6 mesecih znižala na 59,10 mg/kg (za 50,3 %). V enakem velikostnem razredu smo opazili znižanja vsebnosti (E)‐2‐hexenala po 6 mesecih tudi pri ostalih sortah. V mesecu januarju 2022 bomo zaključili z analizami, s katerimi bomo določili vplive shranjevanja po 15 mesecih. Sklepi  Skladiščenje ni bistveno vplivalo na kislost vzorcev.  Senzorična kakovost olj se je v šestih mesecih nekoliko poslabšala, a so bila vsa olja še vedno brez senzoričnih napak.  Vsebnsot alfa‐tokoferola se je rahlo zmanjšala, a je zmanjšanje manjše manjše od merilne negotovosti določitve.  Vsebnost skupnih biofenolov se je zmanjšala (za 12–28%), spremenila se je tudi biofenolna sestava. Povečala se je vsebnost hidroksitirozola in tirozola, zmanjšala pa vsebnost oleeaceina in oleokantala. Sprememba je bila večja pri oleaceinu in hidroksitirozolu kot pri oleokantalu in tirozolu. Stran 271 od 301 Priloga 24: Vpliv poškodovanosti plodov na kemijsko sestavo oljčnega olja (začetno stanje in po 12 mesecih) – Poskus 10 POROČILO O VPLIVU POŠKODOVANOSTI PLODOV NA KEMIJSKO SESTAVO OLJČNEGA OLJA (ZAČETNO STANJE IN PO 12 MESECIH) – POSKUS št. 10 V okviru tega poskusa spremljamo vpliv poškodovanosti in zrelosti plodov na kemijsko sestavo oljčnega olja. V mesecu januarju smo zbrali 30 vzorcev letnika 2020 z različno vsebnostjo prostih maščobnih kislin (kislost) od 0,10 ut. % do 0,47 ut. % in pričeli z določevanjem sestave in vsebnosti biofenolov, sterolov, maščobnokislinsko sestavo, vsebnost hlapnih spojin in senzorične značilnosti olj. Povzetek opravljeni analiz: Steroli: Predpisana mejna vrednost za vsebnost skupnih sterolov je 1000 mg/kg (Uredba komisije (EGS) št. 2568/91 nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbi Komisije (EU) 2019/1604), pri dveh vzorcih pa smo ugotovili nekoliko manjšo vsebnost (862 in 962 mg/kg). Uredba predpisuje tudi, da mora biti v oljih vsebnost kampesterola večja od vsebnosti stigmasterola. V enem vzorcu smo ugotovili, da je to razmerje porušeno (2,45 % kampesterola in 2,91 % stigmasterola), v dveh vzorcih pa je vsebnost obeh spojin praktično identična oziroma so razlike znotraj merilne negotovosti (2,51 % kampesterola in 2,52 % stigmasterola oz. 2,64 % kampesterola in 2,61 % stigmasterola). V enem vzorcu smo določili 6,42 % eritrodiola in uvaola, kar presega predpisano mejno vrednost 4,5 %, v še enem vzorcu pa smo določili 4,46 % eritrodiola in uvaola, kar je ravno toliko, kot je predpisana mejna vrednost. Pri proučevanju maščobnokislinske sestave nismo opazili posebnosti. Vsebnost oleinske kisline (C 18:1) je variirala od 72,22 do 75,82 ut. %, linolne kisline (C 18:2) pa od 5,29 do 8,39 ut. %. Senzorično ocenjevanje: 7 vzorcev se je uvrstilo v senzorično kategorijo ekstra deviško oljčno olje (ocene od 6,56 do 7,31), v 23 vzorcih pa so bile prisotne senzorične napake in so se uvrstili v kategorijo deviško oljčno olje (ocene od 5,78 do 6,47). Pri proučevanju vsebnosti in sestave biofenolov smo v analiziranih vzorcih iz poškodovanih plodov ugotovili večjo vsebnost tirozola in hidroksitirozola kot v vzorcih, predelanih iz nepoškodovanih plodov. Pri proučevanju hlapnih spojin smo v analiziranih vzorcih iz poškodovanih plodov ugotovili večjo vsebnost nonanala in decenala kot v vzorcih, predelanih iz nepoškodovanih plodov. Sklepi Poškodovanost plodov ne vpliva le na parametre kakovosti, ampak tudi na vsebnost nekaterih drugih snovi v olju. Olja iz poškodovanih plodov imajo pogosto senzorične napake, zato se uvečinoma uvrščajo v kategorijo deviško ali celo lampante oljčno olje. V oljih iz poškodovanih plodov lahko pride do odstopanj v sterolni sestavi, ta odstopanja so lahko dovolj velika, da olje ne izpolnjuje zahtev Uredbe komisije (EGS) št. 2568/91. Prenizka vsebnost skupnih sterolov v dveh vzorcih morda ni posledica poškodovanosti plodov, ampak je mogoče lahko vzrok v sortni sestavi. V oljih iz poškodovanih plodov je lahko porušeno razmerje med kampesterolom in stigmasterolom. V oljih iz poškodkovanih plodov je vsebnost hidroksitirozola in tirozola višja od običajne – visoka vsebnost teh dveh spojin je znak slabe kakovosti olja – bodisi zaradi slabe kakovosti oljk bodisi zaradi starosti oziroma neprimernega skladiščenja olja. Poškodovanost plodov vpliva tudi na hlapni profil olja – v oljih določimo povišane vsebnosti nonanala in decenala. Stran 272 od 301 Priloga 25: Vpliv uporabe talka in vode pri predelavi oljk v laboratorijski oljarni Abencor na vsebnost biofenolov, biofenolno in maščobnokislinsko sestavo olja – Poskus 11 REZULTATI POSKUSA 11: VPLIV UPORABE TALKA IN VODE PRI PREDELAVI OLJK V LABORATORIJSKI OLJARNI ABENCOR NA VSEBNOST BIOFENOLOV, BIOFENOLNO IN MAŠČOBNOKISLINSKO SESTAVO OLJA V 32 vzorcih oljčnega olja smo določili vsebnost biofenolov in maščobnokislinsko sestavo. Poskus smo zastavili s ciljem ugotovitve vpliva dodanega talka in vode pri predelavi oljk v laboratorijski oljarni Abencor na vsebnost biofenolov, biofenolno sestavo in maščobnokislinsko sestavo. Rezultati so pomembni za nadaljnje delo na področju ugotavljanja sortnih značilnosti kot tudi pri spremljanju dozorevanja oljk. Vzorci Analiziranih je bilo 32 vzorcev oljčnega olja, od tega je bilo 16 vzorcev sorte 'Istrska belica' in 16 vzorcev sorte 'Leccino'. Oljke so vzorčili strokovnjaki Poskusnega centra za oljkarstvo pri KGZS GO (v nadaljevanju PCO) na lokacijah Ronk in Beneša v štirih časovnih terminih. V PCO so 16 vzorcev oljk predelali z dodatkom talka in vode v mleto maso oljk, 16 vzorcev pa je bilo predelanih brez uporabe talka in vode. Preglednica 1: Seznam analiziranih vzorcev. Dodatek Vzorec Opis vzorca Sorta Lokacija Termin Mesec talka in vode PCO 116‐21, obrano 26. 9. 2021, SN 21‐242 DA 'Istrska belica' Ronk 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 119‐21, obrano 26. 9. 2021, SN 21‐243 DA 'Istrska belica' Beneša 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 122‐21, obrano 26. 9. 2021, SN 21‐244 DA 'Leccino' Ronk 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 125‐21, obrano 26. 9. 2021, SN 21‐245 DA 'Leccino' Beneša 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 117‐21, obrano 26.9.2021, SN 21‐247 NE 'Istrska belica' Ronk 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 120‐21, obrano 26.9.2021, SN 21‐248 NE 'Istrska belica' Beneša 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 123‐21, obrano 26. 9 .2021, SN 21‐249 NE 'Leccino' Ronk 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 126‐21, obrano 26. 9. 2021, SN 21‐250 NE 'Leccino' Beneša 2 september predelano 27. 9. 2021 PCO 168‐21, obrano 3. 10. 2021, SN 21‐300 DA 'Istrska belica' Ronk 3 oktober predelano 4.1 0. 2021 PCO 169‐21, obrano 3. 10. 2021, SN 21‐301 NE 'Istrska belica' Ronk 3 oktober predelano 4. 10. 2021 PCO 171‐21, obrano 3. 10. 2021, SN 21‐302 DA 'Istrska belica' Beneša 3 oktober predelano 4. 10. 2021 PCO 172‐21, obrano 3. 10. 2021, SN 21‐303 NE 'Istrska belica' Beneša 3 oktober predelano 4. 10. 2021 PCO 176‐21, obrano 3. 10. 2021, SN 21‐306 DA 'Leccino' Ronk 3 oktober predelano 4. 10. 2021 PCO 177‐21, obrano 3. 10. 2021, SN 21‐307 NE 'Leccino' Ronk 3 oktober predelano 4. 10. 2021 Stran 273 od 301 Dodatek Vzorec Opis vzorca Sorta Lokacija Termin Mesec talka in vode PCO 179‐21, obrano 3. 10 .2021, SN 21‐308 DA 'Leccino' Beneša 3 oktober predelano 4.10.2021 PCO 180‐21, obrano 3. 10. 2021, SN 21‐309 NE 'Leccino' Beneša 3 oktober predelano 4. 10. 2021 PCO 234‐21, obrano 10. 10. 2021, SN 21‐416 DA 'Istrska belica' Ronk 4 oktober predelano 11. 10. 2021 PCO 235‐21, obrano 10. 10. 2021, SN 21‐417 NE 'Istrska belica' Ronk 4 oktober predelano 11. 10. 2021 PCO 237‐21, obrano 10. 10. 2021, SN 21‐418 DA 'Leccino' Ronk 4 oktober predelano 11. 10. 2021, PCO 238‐21, obrano 10. 10. 2021, SN 21‐419 NE 'Leccino' Ronk 4 oktober predelano 11. 10. 2021 PCO 241‐21, obrano 10.10.2021, SN 21‐423 DA 'Istrska belica' Beneša 4 oktober predelano 11.10.2021 PCO 242‐21, obrano 10. 10. 2021, SN 21‐424 NE 'Istrska belica' Beneša 4 oktober predelano 11. 10. 2021 PCO 244‐21, obrano 10. 10. 2021, SN 21‐425 DA 'Leccino' Beneša 4 oktober predelano 11. 10. 2021 PCO 245‐21, obrano 10. 10. 2021, SN 21‐426 NE 'Leccino' Beneša 4 oktober predelano 11. 10. 2021 PCO 284‐21, obrano 17. 10. 2021, SN 21‐493 DA 'Istrska belica' Ronk 5 oktober predelano 18. 10. 2021 PCO 285‐21, obrano 17. 10. 2021, SN 21‐494 NE 'Istrska belica' Ronk 5 oktober predelano 18. 10. 2021 PCO 287‐21,obrano 17. 10. 2021, SN 21‐495 DA 'Leccino' Ronk 5 oktober predelano 18. 10. 2021 PCO 288‐21, obrano 17. 10. 2021, SN 21‐496 NE 'Leccino' Ronk 5 oktober predelano 18. 10. 2021 PCO 292‐21, obrano 17. 10. 2021, SN 21‐503 DA 'Istrska belica' Beneša 5 oktober predelano 18. 10. 2021 PCO 293‐21, obrano 17. 10. 2021, SN 21‐504 NE 'Istrska belica' Beneša 5 oktober predelano 18. 10. 2021 PCO 295‐21, obrano 17. 10. 2021, SN 21‐505 DA 'Leccino' Beneša 5 oktober predelano 18. 10. 2021 PCO 296‐21, obrano 17. 10. 2021, SN 21‐506 NE 'Leccino' Beneša 5 oktober predelano 18. 10. 2021 Določevanje vsebnosti biofenolov Vsebnost skupnih biofenolov smo določili z ekstrakcijo oljčnega olja v metanolu in vodi na ultrazvočni kopeli in analizo na tekočinskem kromatografu Agilent 1260 po akreditirani metodi COI/T.20/Doc. No 29. Biofenolno sestavo pa smo določili po metodi NM 11‐04 Laboratorija Inštituta za oljkarstvo. Stran 274 od 301 Preglednica 2: Vsebnost biofenolov in biofenolna sestava v oljih, predelanih z dodajanje talka in vode ali brez, v drugem terminu. Termin 2 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S talkom S talkom S talkom S talkom Talko Brez Brez Brez Brez in vodo in vodo in vodo in vodo SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 242 247 243 248 244 249 245 250 1 ‐ TyrOH 5,13 1,12 2,96 0,45 3,73 2,01 1,38 0,85 2 ‐ Tyr 2,56 1,93 3,18 2,87 3,60 3,21 3,43 3,13 3,4 ‐ VK+KK 0,43 0,48 0,58 0,65 1,06 1,32 0,82 1,05 6‐ Vanilin 3,75 3,70 3,20 3,21 6,93 7,60 7,41 7,74 7 ‐ p‐KumK 2,59 3,03 3,81 4,37 0,82 0,96 0,64 0,65 8 ‐TyrOH‐Acetat 1,49 1,39 2,34 2,81 0,99 1,07 0,76 1,07 9 ‐ Ferulic acid 0,00 0,74 0,00 0,81 0,00 0,00 0,00 0,00 11 ‐ (DMOAgldA)ox 2,83 0,00 0,69 0,00 0,52 0,00 0,60 0,00 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 82,00 165,79 99,38 187,24 121,01 341,04 82,38 259,09 11a ‐ (DMOAgldA)ox 23,77 73,07 10,32 21,41 9,12 12,65 4,09 0,00 14 ‐ O‐Agl‐dA 42,37 119,45 18,32 42,23 6,09 26,07 1,29 1,52 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 70,48 159,03 176,56 297,12 79,42 181,87 101,49 210,93 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 22,58 2,87 4,94 0,00 5,04 0,00 3,77 0,00 18 ‐ Lignan I 34,64 105,71 12,63 22,72 3,92 9,03 0,51 0,00 18 ‐ Lignan II 33,74 7,54 23,34 40,16 0,00 0,00 0,00 0,00 20 ‐ L‐Agl‐dA 82,19 135,84 53,92 91,35 9,21 21,82 3,61 3,78 23 ‐ O‐Agl‐A 114,38 82,44 44,84 37,01 41,63 38,32 5,91 8,79 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 5,93 8,53 4,80 6,61 2,33 4,16 0,82 2,21 Skupaj asignirani BP 530,9 872,7 465,8 761,0 295,4 651,1 218,9 500,8 OLE derivati I 1,72 0,67 1,42 10,79 1,47 4,14 0,84 1,57 OLE derivati II 74,53 72,52 62,21 60,79 28,90 53,75 11,70 22,79 LIG derivati I 13,97 15,99 4,94 17,51 2,28 15,59 0,57 7,92 LIG derivati II 76,79 52,99 62,22 44,62 28,42 25,14 21,24 13,96 NE‐SEKO prosti BP 1,14 2,28 2,24 6,38 0,52 3,67 1,32 5,88 Skupni OLE BP 346,7 515,1 240,2 359,9 212,5 478,0 108,2 294,6 Skupni LIG BP 274,5 377,2 310,6 460,1 130,3 251,8 134,9 241,9 Lignana 68,4 113,3 36,0 62,9 3,9 9,0 0,5 0,0 Vsota PBP 17,1 14,7 18,3 21,6 17,6 19,9 15,8 20,4 Delež PBP (%) 2,4 1,4 3,1 2,4 4,9 2,6 6,2 3,7 Oleacein 82,0 165,8 99,4 187,2 121,0 341,0 82,4 259,1 Oleokantal 70,5 159,0 176,6 297,1 79,4 181,9 101,5 210,9 Oleacein (*) 108,6 238,9 110,4 208,7 130,7 353,7 87,1 259,1 Oleokantal (*) 93,1 161,9 181,5 297,1 84,5 181,9 105,3 210,9 Oleacein/Oleokantal (*) % 116,7 147,5 60,8 70,2 154,7 194,5 82,7 122,8 SKUPNI BP 699 1017 599 901 357 753 255 553 U (12%) 84 122 72 108 43 90 31 66 Legenda: na koncu preglednice 5 Stran 275 od 301 Preglednica 3: Vsebnost biofenolov in biofenolna sestava v oljih, predelanih z dodajanje talka in vode ali brez, v tretjem terminu. Termin 3 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S talkom S talkom S talkom S talkom Talko Brez Brez Brez Brez in vodo in vodo in vodo in vodo SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 300 301 302 303 306 307 308 309 1 ‐ TyrOH 4,75 4,18 1,69 1,29 1,81 1,66 0,89 0,64 2 ‐ Tyr 3,64 3,43 2,52 2,42 3,10 3,30 3,27 3,24 3,4 ‐ VK+KK 0,47 0,56 0,52 0,57 1,13 1,33 0,74 0,93 6‐ Vanilin 2,88 2,99 2,64 2,61 6,43 6,84 6,06 6,48 7 ‐ p‐KumK 3,31 4,00 2,58 3,46 0,92 1,00 0,92 1,39 8 ‐TyrOH‐Acetat 1,30 1,81 1,59 2,35 1,00 1,11 0,72 0,84 9 ‐ Ferulic acid 0,00 0,00 0,24 0,21 0,00 0,00 0,00 0,00 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 0,00 2,24 0,00 0,69 0,99 0,47 0,63 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 91,26 163,55 89,13 170,12 169,40 263,91 121,45 216,02 11a ‐ (DMOAgldA)ox 26,39 80,56 18,04 35,09 7,07 8,03 2,91 0,00 14 ‐ O‐Agl‐dA 47,27 115,65 31,87 65,98 5,92 14,25 1,16 1,34 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 66,76 135,99 122,99 250,23 102,05 162,90 126,91 204,26 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 22,36 6,99 6,53 5,55 4,73 3,69 3,26 0,00 18 ‐ Lignan I 33,36 78,12 31,99 26,40 1,19 2,30 1,35 0,00 18 ‐ Lignan II 36,21 20,41 38,38 30,47 0,00 0,00 0,00 0,00 20 ‐ L‐Agl‐dA 82,88 130,08 74,05 111,63 8,68 11,87 3,26 4,02 23 ‐ O‐Agl‐A 131,88 91,19 51,65 49,21 26,18 26,49 6,65 7,56 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 5,64 1,42 5,02 4,77 2,26 2,97 0,62 0,84 Skupaj asignirani BP 560,4 841,0 483,7 762,4 342,6 512,7 280,7 448,2 OLE derivati I 1,41 1,72 1,13 1,37 1,93 0,49 0,79 1,73 OLE derivati II 77,05 70,25 72,20 76,34 37,01 40,98 14,46 28,51 LIG derivati I 13,69 16,87 11,83 11,64 2,08 2,62 0,53 1,58 LIG derivati II 78,03 78,95 71,14 74,33 27,83 33,08 20,31 19,28 NE‐SEKO prosti BP 1,04 1,46 1,33 2,88 0,26 0,26 1,56 3,37 Skupni OLE BP 380,0 527,1 267,9 399,4 250,0 356,8 148,8 256,4 Skupni LIG BP 273,0 373,7 294,1 460,6 150,7 220,4 158,1 233,2 Lignana 69,6 98,5 70,4 56,9 1,2 2,3 1,4 0,0 Vsota PBP 17,4 18,4 13,1 15,8 14,6 15,5 14,2 16,9 Delež PBP (%) 2,4 1,8 2,0 1,7 3,6 2,6 4,5 3,4 Oleacein 91,3 163,6 89,1 170,1 169,4 263,9 121,4 216,0 Oleokantal 66,8 136,0 123,0 250,2 102,0 162,9 126,9 204,3 Oleacein (*) 117,6 244,1 109,4 205,2 177,2 272,9 124,8 216,7 Oleokantal (*) 89,1 143,0 129,5 255,8 106,8 166,6 130,2 204,3 Oleacein/Oleokantal (*) % 132,0 170,7 84,5 80,2 165,9 163,8 95,9 106,1 SKUPNI BP 732 1010 641 929 412 590 318 503 U (12%) 88 121 77 111 49 71 38 60 Legenda: na koncu preglednice 5 Stran 276 od 301 Preglednica 4: Vsebnost biofenolov in biofenolna sestava v oljih, predelanih z dodajanje talka in vode ali brez, v četrtem terminu. Termin 4 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S talkom S talkom S talkom S talkom Talko Brez Brez Brez Brez in vodo in vodo in vodo in vodo SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 416 417 423 424 418 419 425 426 1 ‐ TyrOH 3,83 2,15 2,31 1,24 3,01 2,35 1,16 0,97 2 ‐ Tyr 2,12 1,87 2,72 2,66 5,37 5,91 4,47 4,79 3,4 ‐ VK+KK 0,64 0,79 0,73 0,94 2,76 3,40 1,51 1,85 6‐ Vanilin 2,23 2,26 2,44 2,32 6,28 6,33 5,28 5,65 7 ‐ p‐KumK 2,94 3,38 3,04 3,49 1,16 1,20 0,99 1,06 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,95 1,31 1,96 2,67 1,27 2,12 1,27 2,26 9 ‐ Ferulic acid 0,00 0,40 0,28 0,00 0,28 0,23 0,00 0,00 11 ‐ (DMOAgldA)ox 2,29 0,00 0,78 0,00 0,42 0,00 0,46 0,60 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 85,88 146,37 126,87 176,80 221,72 312,97 186,39 273,31 11a ‐ (DMOAgldA)ox 18,35 100,71 7,86 34,10 4,61 11,49 2,07 0,00 14 ‐ O‐Agl‐dA 33,31 144,79 16,44 64,80 3,69 21,35 1,23 1,67 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 74,17 95,83 201,86 243,05 118,53 161,13 132,73 192,42 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 26,90 31,85 6,56 7,31 5,57 4,96 3,56 0,00 18 ‐ Lignan I 39,79 59,55 14,15 23,89 0,00 2,55 1,60 0,00 18 ‐ Lignan II 43,24 52,42 27,70 32,09 2,29 0,00 0,00 0,00 20 ‐ L‐Agl‐dA 95,27 148,25 63,60 100,61 8,57 14,22 3,34 3,37 23 ‐ O‐Agl‐A 223,46 61,31 120,81 40,32 33,88 21,97 8,93 7,22 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 6,56 0,76 5,36 3,77 0,80 1,54 1,49 1,77 Skupaj asignirani BP 661,9 854,0 605,5 740,1 420,2 573,7 356,5 496,9 OLE derivati I 1,23 1,35 1,44 0,98 1,87 0,00 0,79 1,63 OLE derivati II 123,94 101,26 62,80 71,41 49,64 47,33 20,30 32,59 LIG derivati I 15,97 18,11 4,03 10,69 1,63 5,34 0,58 1,19 LIG derivati II 114,32 73,96 88,87 59,68 32,52 35,41 24,71 25,09 NE‐SEKO prosti BP 0,83 0,43 1,84 2,29 0,31 0,70 2,07 4,44 Skupni OLE BP 492,3 558,0 339,3 389,7 318,8 417,5 221,3 318,0 Skupni LIG BP 335,3 370,6 373,0 427,8 173,0 228,5 170,9 228,6 Lignana 83,0 112,0 41,9 56,0 2,3 2,6 1,6 0,0 Vsota PBP 13,5 12,6 15,3 15,6 20,4 22,2 16,8 21,0 Delež PBP (%) 1,5 1,2 2,0 1,8 4,0 3,4 4,1 3,7 Oleacein 85,9 146,4 126,9 176,8 221,7 313,0 186,4 273,3 Oleokantal 74,2 95,8 201,9 243,0 118,5 161,1 132,7 192,4 Oleacein (*) 106,5 247,1 135,5 210,9 226,8 324,5 188,9 273,9 Oleokantal (*) 101,1 127,7 208,4 250,4 124,1 166,1 136,3 192,4 Oleacein/Oleokantal (*) % 105,4 193,5 65,0 84,2 182,7 195,3 138,6 142,3 SKUPNI BP 918 1049 764 885 506 663 405 562 U (12%) 110 126 92 106 61 80 49 67 Legenda: na koncu preglednice 5 Stran 277 od 301 Preglednica 5: Vsebnost biofenolov in biofenolna sestava v oljih, predelanih z dodajanje talka in vode ali brez, v petem terminu. Termin 5 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S talkom S talkom S talkom S talkom Talko Brez Brez Brez Brez in vodo in vodo in vodo in vodo SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 493 494 503 504 495 496 505 506 1 ‐ TyrOH 10,94 2,49 4,58 1,90 5,92 5,00 3,08 1,00 2 ‐ Tyr 2,29 1,74 2,77 2,40 5,52 5,95 4,02 4,21 3,4 ‐ VK+KK 0,63 0,79 0,41 0,47 2,59 3,46 0,64 0,84 6‐ Vanilin 2,46 2,48 2,18 2,20 5,47 5,41 3,79 3,99 7 ‐ p‐KumK 3,23 3,91 2,61 2,97 1,23 1,23 0,44 0,40 8 ‐TyrOH‐Acetat 1,15 1,55 1,67 2,17 1,98 3,02 0,86 1,11 9 ‐ Ferulic acid 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,42 0,00 0,28 0,00 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 91,74 152,17 93,03 179,45 193,62 361,27 211,13 286,11 11a ‐ (DMOAgldA)ox 25,85 114,00 18,93 57,89 2,53 0,00 0,00 0,00 14 ‐ O‐Agl‐dA 50,03 162,09 34,29 106,90 1,90 12,60 1,07 1,05 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17 ‐ DML‐Agl‐dA 69,79 87,35 90,66 166,69 92,64 146,15 150,20 179,77 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 26,73 30,89 27,71 7,60 6,17 5,55 0,00 0,00 18 ‐ Lignan I 43,65 57,60 38,48 90,39 0,00 0,00 0,00 0,00 18 ‐ Lignan II 46,37 52,03 38,24 20,51 1,63 1,83 0,00 0,00 20 ‐ L‐Agl‐dA 106,23 145,30 87,62 140,25 5,06 8,11 2,24 2,64 23 ‐ O‐Agl‐A 219,30 78,67 147,22 72,48 17,21 14,18 10,06 8,18 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 5,95 1,08 4,78 2,94 3,83 4,59 7,45 7,11 Skupaj asignirani BP 706,3 894,2 595,2 857,2 348,0 578,3 395,3 496,4 OLE derivati I 1,49 1,72 0,63 0,00 1,54 0,00 0,35 0,85 OLE derivati II 118,76 95,03 81,42 103,63 30,66 40,93 22,04 27,09 LIG derivati I 18,10 18,33 16,37 21,94 1,24 3,86 0,82 0,42 LIG derivati II 86,00 72,82 90,52 79,13 25,64 28,15 19,37 20,25 NE‐SEKO prosti BP 0,83 0,75 1,31 1,48 0,79 2,94 0,86 4,13 Skupni OLE BP 518,1 606,2 380,1 522,2 253,8 434,0 248,0 324,3 Skupni LIG BP 315,1 357,5 320,4 421,0 140,1 202,3 184,1 214,4 Lignana 90,0 109,6 76,7 110,9 1,6 1,8 0,0 0,0 Vsota PBP 21,5 13,7 15,5 13,6 23,7 27,0 13,7 15,7 Delež PBP (%) 2,3 1,3 2,0 1,3 5,8 4,1 3,1 2,9 Oleacein 91,7 152,2 93,0 179,4 193,6 361,3 211,1 286,1 Oleokantal 69,8 87,4 90,7 166,7 92,6 146,2 150,2 179,8 Oleacein (*) 117,6 266,2 112,0 237,3 196,6 361,3 211,4 286,1 Oleokantal (*) 96,5 118,2 118,4 174,3 98,8 151,7 150,2 179,8 Oleacein/Oleokantal (*) % 121,8 225,1 94,6 136,2 198,9 238,2 140,8 159,2 SKUPNI BP 932 1083 785 1063 408 654 439 549 U (12%) 112 130 94 128 49 79 53 66 Stran 278 od 301 Legenda: BP biofenoli (DMOAgldA)ox oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona TyrOH hidroksitirozol (DML‐Agl‐ oksidirana dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid dA)ox aglikona Tyr tirozol DMO‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilolevropein aglikona VK+KK vanilinska in kavna kislina DML‐Agl‐dA dialdehidna oblika dekarboksimetilligstrozid aglikona p‐kumK p‐kumarna kislina O‐Agl‐dA dialdehidna oblika olevropein aglikona Ferulic acid ferulna kislina L‐Agl‐dA dialdehidna oblika ligstrozid aglikona NE‐SEKO prosti BP neasignirani prosti biofenoli, ki niso aldehidna oblika olevropein aglikona O‐Agl‐A sekoiridoidnega izvora Vsota PBP vsota prostih biofenolov L ‐ Agl ‐ A aldehidna oblika ligstrozid aglikona oleacein/oleokantal odstotni delež razmerja neasignirani biofenoli, uvrščeni med oleuropeinske biofenole OLE derivati % oleacein/oleokantal U relativna razširjena merilna negotovost LIG derivati neasignirani biofenoli, uvrščeni med ligstrozidne biofenole skupni OLE BP skupni biofenoli olevropeinskega izvora skupni LIG BP skupni biofenoli ligstrozidnega izvora Slika 1: Vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja. Stran 279 od 301 Slika 2: Vsebnost hidroksitirozola v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja. Slika 3: Vsebnost oksidiranega dialdehida dekarboksimetilolevropein aglikona v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja. Stran 280 od 301 Slika 4: Vsebnost dialdehida dekarboksimetilolevropein aglikona v vzorcih. Slika 5: Vsebnost dialdehid olevropein aglikona v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja. Stran 281 od 301 Slika 6: Vsebnost dialdehid dekarboksimetilligstrozid aglikona v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja. Slika 7: Vsebnost dialdehid ligstrozid aglikona v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja. Stran 282 od 301 Slika 8: Vsebnost dialdehida olevropein aglikona v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja. Opazi se, da je vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih, predelanih z dodanim talkom in vodo, nižja kot v tistih predelanih brez dodanega talka in vode. Vzorci z dodanim talkom in vodo količina hidroksitirozola in aldehida olevropein aglikona večja. Vzorci, predelani brez talka in vode, pa imajo v primerjavi z vzorci, ki so bili predelani s talkom in vodo, večjo vsebnost dialdehida dekarboksimetil olevropein aglikona, oksidirana oblika dialdehida dekarboksimetil olevropein aglikona, dialdehid olevropein aglikona, dialdehid dekarboksimetilligstrozid aglikona, dialdehid ligstrozid aglikona. Opazili smo, da je vsebnost skupnih biofenolov v vzorcih, predelanih s talkom in vodo, manjša za najmanj 12 % in največ 54 %, v povprečju pa za 30 % v primerjavi s tistimi, predelanimi brez talka in vode. V vzorcih, predelanih s talkom in vodo, smo določili višjo vsebnost hidroksitirozola in dialdehid olevropein aglikona (preglednica 6), vsebnosti nekaterih drugih biofenolov pa so bile nižje (preglednica 7). Preglednica 6: Večje vsebnosti hidroksitirozola in dialdehid olevropein aglikona v vzorcih, predelanih s talkom in vodo. Maksimalno Povprečno povečanje Minimalno povečanje Biofenol povečanje vsebnosti vsebnosti [%] vsebnosti [%] [%] Hidroksitirozol (TyrOH) 129 9 551 Pri enem vzorcu smo dialdehid olevropein aglikon (O‐ 59 določili 264 Agl‐A) 33 %‐no zmanjšanje Stran 283 od 301 Preglednica 7: Večje vsebnosti nekaterih biofenolov v vzorcih, predelanih talkom in vodo. Minimalno Maksimalno Povprečno zmanjšanje Biofenol zmanjšanje vsebnosti zmanjšanje vsebnosti vsebnosti [%] [%] [%] Oksidiran dialdehid dekarboksimetilolevropein 58 12 82 aglikon ((DMOAgldA)ox) dialdehid dekarboksimetilolevropein 43 26 82 aglikon (DMO‐Agl‐dA) Pri enem vzorcu smo dialdehid olevropein aglikona 55 določili 85 (O‐Agl‐dA) 1 %‐no zvišanje dialdehid dekarboksimetilligstrozid 37 16 56 aglikona (DML‐Agl‐dA) dialdehid ligstrozid aglikona (L‐ 31 1 85 Agl‐dA) Določevanje maščobnokislinske sestave Maščobnokislinsko sestavo smo določali s transesterifikacijo oljčnega olja z raztopino metanolnega kalijevega hidroksida in analizo na plinskem kromatografu HP 6890 po metodi Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 s spremembami. Preglednica 8: Maščobnokislinska sestava v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja, v drugem terminu. Termin 2 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S talkom S talkom S talkom S talkom Talko Brez Brez Brez Brez in vodo in vodo in vodo in vodo SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 242 247 243 248 244 249 245 250 C 14:0 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 C 16:0 13,64 13,66 14,03 14,05 15,63 15,51 15,19 15,11 C 16:1 0,93 0,94 1,14 1,14 1,25 1,26 1,45 1,46 %) C 17:0 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 t. C 17:1 0,06 0,06 0,07 0,07 0,05 0,05 0,06 0,06 (u C 18:0 4,21 4,19 3,48 3,46 2,20 2,17 2,01 1,98 kislina C 18:1 73,89 73,86 73,71 73,68 72,78 72,79 73,09 73,17 bna C 18:2 5,61 5,64 6,03 6,06 6,63 6,75 6,71 6,73 čo C 18:3 0,52 0,53 0,49 0,50 0,70 0,73 0,78 0,79 Maš C 20:0 0,58 0,57 0,51 0,51 0,34 0,33 0,31 0,30 C 20:1 0,26 0,26 0,26 0,26 0,25 0,25 0,25 0,24 C 22:0 0,15 0,15 0,14 0,13 0,09 0,09 0,08 0,08 C 24:0 0,08 0,08 0,07 0,08 0,04 0,04 0,03 0,03 C 18:1 T 0,022 0,022 0,016 0,022 0,018 0,020 0,018 0,016 m.k. %) C 18:2 CT 0,008 0,010 0,009 0,009 0,011 0,013 0,012 0,014 (ut. C 18:3 CTC 0,010 0,011 0,008 0,008 0,008 0,007 0,008 0,007 Trans C 18:2 CT + C 18:3 CTC 0,019 0,020 0,017 0,018 0,019 0,020 0,019 0,021 Stran 284 od 301 Preglednica 9: : Maščobnokislinska sestava v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja, v tretjem terminu. Termin 3 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S talkom S talkom S talkom S talkom Talko Brez Brez Brez Brez in vodo in vodo in vodo in vodo SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 300 301 302 303 306 307 308 309 C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 C 16:0 13,69 13,62 13,95 13,90 15,21 15,09 15,02 14,94 C 16:1 1,00 1,02 1,14 1,14 1,40 1,40 1,66 1,67 %) C 17:0 0,05 0,04 0,04 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 t. C 17:1 0,06 0,06 0,07 0,07 0,05 0,05 0,06 0,06 (u C 18:0 4,03 4,00 3,51 3,49 2,14 2,11 1,94 1,93 kislina C 18:1 74,13 74,20 73,58 73,60 73,58 73,66 73,35 73,39 bna C 18:2 5,45 5,47 6,19 6,23 6,22 6,28 6,56 6,62 čo C 18:3 0,51 0,52 0,50 0,51 0,66 0,68 0,72 0,73 Maš C 20:0 0,57 0,56 0,52 0,51 0,33 0,32 0,30 0,30 C 20:1 0,27 0,27 0,26 0,26 0,25 0,24 0,24 0,24 C 22:0 0,15 0,15 0,14 0,14 0,09 0,08 0,08 0,07 C 24:0 0,08 0,08 0,08 0,08 0,03 0,04 0,03 0,03 C 18:1 T 0,018 0,019 0,021 0,022 0,017 0,018 0,017 0,017 m.k. %) C 18:2 CT 0,007 0,008 0,008 0,010 0,010 0,010 0,011 0,012 (ut. C 18:3 CTC 0,010 0,009 0,008 0,008 0,008 0,008 0,007 0,007 Trans C 18:2 CT + C 18:3 CTC 0,017 0,017 0,016 0,017 0,018 0,018 0,018 0,019 Stran 285 od 301 Preglednica 10: Maščobnokislinska sestava v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja, v četrtem terminu. Termin 4 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S talkom S talkom S talkom S talkom Talko Brez Brez Brez Brez in vodo in vodo in vodo in vodo SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 416 417 423 424 418 419 425 426 C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 C 16:0 13,88 13,82 13,58 13,52 15,00 14,89 14,73 14,68 C 16:1 1,14 1,14 1,14 1,15 1,50 1,50 1,73 1,74 %) C 17:0 0,04 0,04 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 t. C 17:1 0,07 0,06 0,08 0,08 0,06 0,06 0,07 0,07 (u C 18:0 3,79 3,79 3,36 3,35 2,00 1,99 1,91 1,89 kislina C 18:1 73,88 73,89 73,86 73,89 73,90 73,99 73,66 73,65 bna C 18:2 5,67 5,72 6,44 6,46 6,19 6,23 6,54 6,61 čo C 18:3 0,47 0,48 0,49 0,49 0,63 0,64 0,69 0,71 Maš C 20:0 0,55 0,55 0,51 0,51 0,31 0,31 0,29 0,29 C 20:1 0,27 0,27 0,27 0,27 0,24 0,24 0,24 0,24 C 22:0 0,15 0,15 0,14 0,14 0,08 0,08 0,07 0,07 C 24:0 0,08 0,08 0,08 0,08 0,03 0,04 0,03 0,03 C 18:1 T 0,018 0,016 0,018 0,021 0,018 0,020 0,017 0,016 m.k. %) C 18:2 CT 0,008 0,008 0,008 0,009 0,011 0,011 0,012 0,012 (ut. C 18:3 CTC 0,009 0,008 0,007 0,007 0,007 0,007 0,006 0,007 Trans C 18:2 CT + C 18:3 CTC 0,017 0,016 0,016 0,017 0,019 0,018 0,019 0,018 Stran 286 od 301 Preglednica 11: Maščobnokislinska sestava v vzorcih, pridelanih z dodajanjem talka in vode ali brez dodajanja, v petem terminu. Termin 5 Sorta 'Istrska belica' 'Leccino' Lokacija Ronk Beneša Ronk Beneša S Talko Brez S talkom Brez S talkom Brez S talkom Brez talkom SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ SN 21‐ Vzorec 493 494 503 504 495 496 505 506 C 14:0 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 C 16:0 13,10 12,99 13,82 13,74 14,58 14,50 14,63 14,58 C 16:1 1,07 1,07 1,20 1,20 1,64 1,64 1,78 1,79 %) C 17:0 0,04 0,04 0,05 0,04 0,03 0,03 0,03 0,03 t. C 17:1 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 (u C 18:0 3,78 3,78 3,51 3,50 2,04 2,04 1,99 1,98 kislina C 18:1 74,75 74,84 73,32 73,34 74,37 74,40 72,94 72,90 bna C 18:2 5,60 5,61 6,54 6,60 6,01 6,05 7,20 7,27 čo C 18:3 0,50 0,50 0,49 0,50 0,59 0,60 0,73 0,75 Maš C 20:0 0,55 0,55 0,52 0,51 0,30 0,30 0,29 0,29 C 20:1 0,28 0,29 0,26 0,26 0,23 0,24 0,23 0,23 C 22:0 0,16 0,16 0,14 0,14 0,08 0,08 0,08 0,07 C 24:0 0,08 0,08 0,08 0,07 0,03 0,03 0,03 0,03 C 18:1 T 0,017 0,022 0,018 0,022 0,016 0,016 0,017 0,014 m.k. %) C 18:2 CT 0,006 0,007 0,009 0,010 0,011 0,011 0,013 0,013 (ut. C 18:3 CTC 0,008 0,009 0,007 0,008 0,008 0,007 0,006 0,006 Trans C 18:2 CT + C 18:3 CTC 0,013 0,017 0,016 0,018 0,019 0,018 0,019 0,019 Slika 9: Delež oleinske kisline v vzorcih. Stran 287 od 301 Slika 10: Delež linolne kisline v vzorcih. Slika 11: Delež linolenske kisline v vzorcih. Stran 288 od 301 S slik 9 in 10 je razvidno, da uporaba talka in vode ne vpliva na maščobnokislinsko sestavo olja. Slika 11 kaže, da je delež linolenske kisline v vzorcih, predelanih z dodatkom talka in vode, nekoliko večji, vendar je razlika v vseh primerih veliko manjša od merilne negotovosti metode. Zato lahko trdimo, da pri maščobnokislinski sestavi ni opaziti razlike med vzorci, predelanimi z uporabo talka in vode, ter tistimi, predelanimi brez uporabe talka in vode. Sklepi Iz primerjalne analize je razvidno, da so vplivi predelave s talkom in vodo na vsebnost skupnih biofenolov kot tudi biofenolno sestavo tako veliki, da je tak način predelave neustrezen za določevanje vsebnosti biofenolov in biofenolne sestave za potrebe spremljanja sprememb v kakovosti pri dozorevanju posameznih sort, kot tudi karakterizacijo sortnega olja in spremljanje tehnoloških procesov. Vzorci z dodanim talkom in vodo vsebujejo večje količine hidroksitirozola in aldehida olevropein aglikona, medtem ko je vsebnost drugih biofenolnih spojin znatno manjša. Potrdili smo tudi že dosedanje ugotovitve, da uporaba talka in vode pri predelavi oljk nima vpliva na maščobnokislinsko sestavo, zato tako predelane vzorce lahko uporabimo le za to določitev. V bodoče bi bilo smiselno ugotoviti, kolikšen je vpliv dodane vode in kolikšen dodanega talka, kajti iz literature in predhodnih študij našega laboratorija kaže, da ima na znižanje skupnih biofenolov močen vpliv dodajanje vode, medtem ko dodan talko ne vpliva na znižanje skupnih biofenolov. Poleg tega bi bilo treba proučiti tudi, kako dodajanje talka in vode pri predelavi vpliva na druge parametre. Stran 289 od 301 Priloga 26: Spremljanje vpliva zgodnjega in poznega termina obiranja in predelave oljk sorte 'Istrska belica' na kakovost olja v oljarni Babič – Poskus 14 POROČILO O SPREMLJANJU VPLIVA ZGODNJEGA IN POZNEGA TERMINA OBIRANJA IN PREDELAVE OLJK SORTE 'ISTRSKA BELICA' NA KAKOVOST OLJA V OLJARNI BABIČ – POSKUS št. 10 Preglednica 1: Opis vzorcev Oznaka vzorca Opis vzorca SN 21‐653 O. B. 'Istrska belica', 24. 9. 2021 SN 21‐654 O. B. 'Istrska belica', 14. 11. 2021 Poskus št. 14 je bil izveden v sodelovanju z oljarno Babič, kjer so oljke sorte 'Istrska belica' predelali 24. 9. 2021 in 14. 11. 2021. Vzorcema smo določili kislost, senzorične značilnosti, maščobnokislinsko sestavo, sterole, tokoferole, biofenole in hlapne spojine. Preglednica 2: Rezultati kislosti v olju zgodaj in pozno obranih in predelanih vzorcev sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. SN 21‐653 SN 21‐654 O.B. 'Istrska belica', O.B. 'Istrska belica', Kislost (kot oleinska kislina) (ut. %) 24. 9. 2021 14. 11. 2021 0,24 0,19 Stran 290 od 301 Preglednica 3: Rezultati senzorične ocene v olju zgodaj in pozno obranih in predelanih vzorcev sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Analize delane v mesecu januarju 2022. SN 21‐653 SN 21‐654 Senzorična ocena O.B. 'Istrska belica', O.B. 'Istrska belica', 24. 9. 2021 14. 11. 2021 Sadežno 5,20 4,66 Grenko 4,54 4,19 Pikantno 5,14 4,79 Trava 2,1 1,7 Oljčni list 1,8 1,9 Artičoka 1,3 1,2 Paradižnik 1,1 1,0 Začimbe 2,1 0,7 Zelenjava 0,5 1,4 Jabolko 0,0 0,1 Mandelj 1,4 1,1 Vanilija 0,0 0,6 Slika 1: Primerjava intenzivnosti senzoričnih senzoričnih značilnosti v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Stran 291 od 301 Preglednica 4: Maščobnokislinska sestava v olju zgodaj in pozno obranih in predelanih vzorcev sorte 'Istrska belica' poskusa št, 14. Analize izvedene v mesecu januarju 2022. SN 21‐653 SN 21‐654 OZNAKA O.B. 'Istrska belica', O.B. 'Istrska belica', 24. 9. 2021 14. 11. 2021 C 14:0 0,01 0,01 C 16:0 12,65 11,56 C 16:1 0,80 1,08 %) C 17:0 0,05 0,05 (ut. C 17:1 0,07 0,10 INA C 18:0 4,17 2,95 KISL C 18:1 75,40 77,47 C 18:2 5,11 5,28 OBNAČ C 18:3 0,66 0,52 MAŠ C 20:0 0,57 0,47 C 20:1 0,27 0,30 C 22:0 0,15 0,15 C 24:0 0,07 0,07 C 18:1 T 0,019 0,016 C 18:2 CT 0,007 0,006 %) C 18:3 CTC 0,010 0,007 TRANS (ut. C 18:2 CT + C 18:3 CTC 0,016 0,014 Slika 2: Primerjava vsebnosti oleinske (C 18:1), linolne (C 18:2) in palmitinske (C 16:0) maščobne kisline. Stran 292 od 301 Preglednica 5: Vsebnost skupnih sterolov in sterolna sestava v olju zgodaj in pozno obranih in predelanih vzorcev sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Analize delane v mesecu januarju 2022. SESTAVA STEROLOV (%) SN 21‐653 SN 21‐654 O.B. 'Istrska belica', O.B. 'Istrska belica', 24. 9. 2021 14. 11. 2021 Holesterol 0,08 0,11 Brasikasterol 0,00 0,00 24‐metilenholesterol 0,26 0,35 Kampesterol 2,75 2,03 Kampestanol 0,30 0,14 Stigmasterol 0,49 0,58 Δ7‐kampesterol 0,00 0,00 Δ5,23‐stigmastadienol 0,00 0,00 Klerosterol 1,04 0,97 β‐sitosterol 70,22 62,53 Sitostanol 5,12 1,83 Δ5‐avenasterol 17,71 29,81 Δ5,24‐stigmastadienol 0,92 0,87 Δ7‐stigmastenol 0,24 0,18 Δ7‐avenasterol 0,88 0,61 Navidezni β‐sitosterol 95,01 95,99 Vsebnost skupnih sterolov (mg/kg) 1100 1074 Eritrodiol (%) 4,17 2,20 Uvaol (%) 0,90 0,43 Stran 293 od 301 Slika 3: Primerjava vsote eritrodiola in uvaola v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Slika 4: Primerjava vsebnosti β‐sitosterola in Δ5‐avenasterola v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Stran 294 od 301 Slika 5: Primerjava vsebnosti kampestanola in sitostanola v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Preglednica 6: Tokoferolna sestava v olju zgodaj in pozno obranih in predelanih vzorcev sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Analize izvedene v mesecu januarju 2022. SN 21‐653 SN 21‐654 Tokoferolna sestava (mg/kg) O.B. 'Istrska belica', O.B. 'Istrska belica', 24. 9. 2021 14. 11. 2021 Vsebnost α‐tokoferola 187 128 Vsebnost γ‐tokoferola 16 15 Stran 295 od 301 Slika 6: Primerjava vsebnosti kampestanola in sitostanola v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Stran 296 od 301 Preglednica 7: Biofenolna sestava v olju zgodaj in pozno obranih in predelanih vzorcev sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Analize delane v mesecu januarju 2022. SN 21‐653 SN 21‐654 Biofenolna sestava O.B. 'Istrska belica', O.B. 'Istrska belica', 24. 9. 2021 14. 11. 2021 Asignirani BP 1 ‐ TyrOH 2,0 1,2 2 ‐ Tyr 2,1 1,9 3,4 ‐ VK+KK 0,0 0,5 6‐ Vanilin 3,0 1,3 7 ‐ p‐KumK 1,0 2,1 8 ‐TyrOH‐Acetat 0,8 0,2 9‐ Ferulic acid 0,7 0,0 11 ‐ (DMOAgldA)ox 0,0 0,0 12 ‐ DMO‐Agl‐dA 3,4‐DHPEA‐EDA 138,1 113,6 11a ‐ (DMOAgldA)ox 45,4 58,5 14 ‐ O‐Agl‐dA 3,4‐DHPEA‐EA 78,4 86,4 16 ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 0,0 0,0 17 ‐ DML‐Agl‐dA p‐HPEA‐EDA 102,0 92,1 16a ‐ (DML‐Agl‐dA)ox 5,9 6,9 18 ‐ Lignan I 52,6 24,6 18 ‐ Lignan II 14,7 33,0 20 ‐ L‐Agl‐dA 88,3 60,7 23 ‐ O‐Agl‐A 78,3 75,6 27 ‐ L ‐ Agl ‐ A 0,9 0,7 Skupaj asignirani biofenoli 614,0 559,4 Neasignirani biofenoli OLE derivati I 1,5 0,0 OLE derivati II 55,6 68,1 LIG derivati I 10,6 10,2 LIG derivati II 56,1 61,8 NE‐SEKO prosti BP 0,5 1,6 Skupni OLE BP 399,2 403,4 Skupni LIG BP 265,8 234,4 Lignana 67,3 57,6 Vsota PBP 10,1 8,8 Delež PBP (%) 1,4 1,3 SKUPNI BIOFENOLI 738 701 U (12%) 89 84 Legenda: skupni OLE BP = skupni biofenoli olevropeinskega izvora, skupni LIG BP = skupni biofenoli ligstrozidnega izvora O‐Agl‐dA = dialdehidna oblika olevropein aglikona L‐Agl‐dA = dialdehidna oblika ligstrozid aglikona O‐Agl‐A = aldehidna oblika olevropein aglikona L‐Agl‐A = aldehidna oblika ligstrozid aglikona U = merilna negotovost meritve Stran 297 od 301 800 olja Lignana 600 Skupni LIG BP v mg/kg Skupni OLE BP 400 Skupni biofenoli 200 biofenolov 0 SN 21‐653 SN 21‐654 Vsebnost O.B. ISTRSKA O.B. ISTRSKA BELICA, 24.9.2021 BELICA, 14.11.2021 Slika 7: Primerjava skupnih biofenolov , biofenolov olevropeinskega in ligstrozidnega izvora ter lignanov v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Slika 8: Primerjava vsebnosti oleokantala in oleaceina v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14 Stran 298 od 301 Slika 9: Primerjava vsebnosti aldehidnih in dialdehidnih oblik olevropein aglikona in ligstrozid aglikona v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Stran 299 od 301 Preglednica 8: Hlapni profil olja zgodaj in pozno obranih in predelanih vzorcev sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14. Analize izvedene v mesecu januarju 2022. SN 21‐653 SN 21‐654 Hlapne komponente (mg/kg) O.B. 'Istrska belica', O.B. 'Istrska belica', 24. 9. 2021 14. 11. 2021 oktan 0,03 0,08 etilacetat 0,01 0,00 etanol 0,45 1,40 etilpropanoat 0,00 0,00 heksanal 0,86 0,65 3‐metil‐1‐butanol 0,01 0,13 (E)‐2‐heksenal 8,52 7,72 6‐metil‐5‐heptan‐2‐on 0,09 0,00 (Z)‐3‐heksenilacetat 2,65 1,84 (E)‐2‐heptenal 0,05 0,00 1‐heksanol 0,66 0,68 1‐okten‐3‐ol 0,01 0,00 nonanal 1,24 0,77 (E,E)‐2,4,‐heksadienal 3,12 1,59 ocetna kislina 0,12 0,17 propanojska kislina 0,02 0,01 (E)‐2‐decenal 0,29 0,17 pentanojska kislina 0,02 0,01 Slika 10: Primerjava vsebnosti hlapnih komponent v vzorcih olja zgodaj in pozno obrane sorte 'Istrska belica' poskusa št. 14 Stran 300 od 301