Stev. 38. T V Ljubljani, 17. septembra 1919. Leto LIX. Glasilo jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— „ četrt leta .... 5-— „ posamezna številka po 40 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . , dvakrat. . 60 „ , . . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/III. Poštna hranilnica št. 11.197. Reklamacije so proste..poštnine Za rekiAmne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. ENGELBERT G ANGL: Za enotno strokovno organizacijo vsega jugoslovanskega učiteljstva. i Govoril na delegaciji »Zaveze« dne 6. avgusta t. 1.) Odkar živimo Srbi, rirvati in Slovenci v skupni domovini, gre nase stremljenje zu tem, ua izvedemo centralizacijo šolstva tako, kaKor Oo to spiosni m široki kulturi našega uoeumega naroda v korist. Danes ni tega vprašanja na dnevnem redu; a venuar ga moram omeniti, ker se rni zdi pravno, tla iz njega izvajam logični zaključek: imotno moramo zdruziu tudi vse svoje vrste — izvesti moramo centralno organizacijo učiteljstva brbov, Hrvatov in Slovencev! Kratko in kategorično se glasi ukaz: Moramo 1 Moramo pa, ker hočemo nekateri in ako hočemo vsi 1 Zdi se mi, aa je vendar dospela doba, ko lahko izbrišemo iz svoje kulturne zgodovine kranjskega, štajerskega, koroškega, primorskega, dalmatinskega, hrvatskega, srbskega učitelja, ko lauko preidemo preko liberalnega, socialno-demokraškega ah klerikalnega učitelja — ter se vsi prekrstimo s skupnim imenom, z imenom jugoslovanskega učitelja, z imenom učitelj:, brbov, lirvatov in blovencev ter se združimo na skupnem delu v dosego skupnih koristi svojega stanu in po našem stanu koristi svojega šoistva! bkupna nam je domovina, skupno in enotno mora biti uči teljstvo — ena in enotna mora biti naša stanovska organizacija! Ustvarjena pa mora biti skupna naša organizacija na taki podlagi in na takih načetih, da ne bo nikogar odbijala od sebe, ampak da bo vsakemu, ki je po svoji zavesti predvsem in edino učitelj svojega naroda, vstop vanjo mogoč. To je prvi pogoj! Drugi nič manj važen pogoj je ta, da je očuvana v naši organizaciji vsakemu pripadniku našega stanu popolna svoboda v vsakem oziru in v takih mejah organi-začnega statuta, da bo edina zadača organizacije kot celote in vsakega njenega sestavnega dela čuvanje naših stanovskih koristi in pospeševanje naših stanovskih nalog, kakor je izvrševanje naših stanovskih dolžnosti sveta naloga naše celote in vsakega posameznika. tretji pogoj, enakovreden prvima dvema, je nasa aobta m resna volja. Ako vržemo od seoe to, kar nas loci in cepi, in dvignemo uo združevalne veljave to, kar nam je skupno, kar nas veze in napravija enakopravne člane istega stanu, potem smo takoj na pravi poti, ki drzi v skupno, enotno stanovsko organizacijo. Kot učitelj sem prganizovan v svoji stanovski organizaciji in bom iznušal v nji uveljavit, načela in nazore, ki sem o ujm prepričan, aa so v korist stanu in soli. V organizacij,, nisem politik, ampak sem kulturni delavec in bojevnik za stanovske interese. Načeio demokratizma mi daje zunaj organizacije pravico, da sem član potniške stranke in kulturne struje, ki ougovarjata mojemu svobodnemu preudarku m prepričanju. In kjer imam zunaj organizacije besedo, veljavo in moč, tam mi bo moja stanovska zavednost velevala, da pridobim javno mnenje za naše skupne težnje, da torej stranke in struje vnamem za svoj stan, ne da bi svojo organizacijo sprevljai v odvisnost ali jo celo podrejam strankarskim interesom politike. Moje delo kjerkoli bo toliko uspešnejše in toiiko ugiednejše, ker me bo napajala ponosna zavest, da stoji za menoj vsa organizacija, kadar in kjer delam ali govorim v njenem imenu ali v soglasju z njenimi načeli. Ako kje, pride v našem slučaju do veljave re-čenica: Vsi za enega in eden za vse! — Drugi naj se naslanjajo na nas, a ne mi na druge! In — ničesar o nas brez nas! — Vprašanje, ki sedaj o njem razpravljamo, ni novo. Ideja združenja vsega jugoslovanskega učiteljstva nas neprestano spremlja že od 1. 1906. O vzrokih, ki so bili v nas, a jačji še zunaj nas, da se to ni moglo zgoditi, ne bom govoril. Ker pa je koncem vojne padla najbesnejša sila, ki nas je cepila in razdvajala, in ker je želj t po naši skupni organizaciji splošna, oi grešili nad svojim stanom, ako ne pridemo takoj od sanj in načrtov do pozitivnega dela, da uresničimo čimprej svoj stanovski ideal. Velike naloge bližnje bodočnosti nas silijo k temu. to svojem časopisju, na svojih zbo-rovanjili ter na posveiovanjin v /.agrepu, oeogmdu m LjuDijani smo ze vsesa ansko razpravljali o tem. INicesar nismo puKn-vau, o vsem smo obvestili po resnici in pravici svoje sedanje organizacije, rsase ueio je pošteno, smoueno in resao. Me trumi torej neresnice, ako pravim, da nam je jasno, kaj nočemo, izguoijaii oi cas, ako ui uanes iznova o tem izčrpno razpravljam opraviti pa moramo v razgovor na-cemi vprašanji, ki ueiita ncneijstvo bi v uva tauora: 1. £>mo li za popolno centralizacijo svojega stanovskega udruze-nja ni ¿. aii smo za dosedanje poKiajmsKe zveze, ki se naj seie zdruzijo v centralno upravo? brbi stoje na prvem stališču, medtem ko ima drugo stalisce nekatere Hrvate na svoji strani. Jaz se v polni zavesti in z iskrenim prepričanjem pridružujem bratom brboin in se izrekam za enotno centralno stanovsko organizacijo vsega učiteljstva kraljestva brbov, nrvatov in blovencev — izrekam se za Unijo jugoslovanskega učiteljstva! Možni bomo m .naše delo bo uspešno samo v tem slučaju, če nastopamo v vsakem primeru enotno, zavestno in odločno, oprti sami nase! Interesi vsakega posameznika nam morajo biti prav tako sveti in važni, kakor interesi večjih skupin ali kateregakoli celotnega dela našega zedi-njenega učiteljstva! Ce stojimo učitelji med prvimi kulturnimi delavci svoje domovine, ako se uvrščamo v krog delavne inteligence, moramo dokazati svojo državljansko zavest s tem, ua prvi izoriše-mo vse plemenske razlike med seboj, da porušimo vse meje in pregrade, da se iz-nebimo vsakega separatizma — da torej zapišemo v knjigo zgodovine žalostnove-seuh, dela, žrtev in uspehov polnih preteklih časov, pa da združeni v enotno in kompaktno maso uberemo enotno in skupno pot, ki dovede do popolne zmage naša skupna načela in pridobi učiteijstvu ono veljavo, ki mu gre po izobrazbi, pomenu in nalogah. Ako pa ostanemo organizirani tako, kakor smo doslej, pokažemo s tem samo, da nam je več do plemenskega razlikovanja, nego do uspešnega izrabljanja svojih moči, ki morejo priti do popolne veljavnosti le v tem primeru, ako jih zbijemo v celoto, iz katere nam izvira neizčrpni vrelec ugleda, tvorne sile ter moralnih in materialnih dobrin. V taki organizaciji, kjer bomo združeni vsi, ki smo istega mišljenja ali različnega intelekta, enakih ali neenakih individualnosti, ki pa vendar imamo vsi pred očmi isti smoter: vse svoje moralne in materialne sile posvetiti blaginji stanu — se nam obeta stalno, (rajno, živahno delovanje, zato neprestan napredek, ker bomo drug drugega vnemah, dvigali, vzpodbujali ter navajali do predlogov in načrtov. Ne bomo torej v nevarnosti, da zapademo brezdelju in duševni lenobi, ker bo vsakogar moralna dolžnost, da uveljavi resno in stvarno, brez strasti in žalitev svoja načela, ki se mu zde prava in najboljša! Sedaj nam je dana na svobodno voljo izbira, ali da ostanemo prostovoljno v starih mejah separatistov in lokalnh patriotov, ali pa da z odločilnim korakom stopimo pod skupno streho — da torej pred vso javnostjo ponosno izpričamo, da je dobil velik čas velike ljudi! " Iz povedanega izvira, da ne moremo danes ničesar drugega reči nego to: Iz vsega srca in s kipečo radostjo pozdravljamo trenutek, ki naiujga je naklonila prijazna usoda in sreča'junaška, ko lahko razrušimo slovensko streho nad seboj ter v bratski ljubezni in v stanovski zavednosti podamo desnico in srce Srbu in Hrvatu s prisego: z vami smo eno in z vami eno ostanemo do konca dni! — Naša Zaveza, ki smo jo iz vsega srca, iz polne duše, v radosti, a še boij v trpljenju, z delom in naporom ljubiu in zanjo vse žrtvovali — ta v bojih preizkušena in nezmagljiva naša Zaveza je umrla — naj živi Unija jugoslovanskega učiteljstva, naj živi skupna in enotna stanovska organizacija učiteljstva kraljestva Srbov, ilrva-tov in blovencev! Tej skupnosti, temu našemu edinstvu in bodočnosti svojega stanu, svoje domovine, svojega naroda in svojega šolstva žrtvujemo slovenski učitelji to, kar smo nalepšega, najveličastnejšega imeli — žrtvujemo svojo Zavezo 1 Temelj naši enotni skupni organizaciji s centralo v Beogradu naj ustvarjajo okrajna učiteljska društva, ki jih moramo reformirati na osnovi enotnih pravil. V okrajnih učit. društvih naj se osredoto-čuje naše podrobno delo, odtod naj izhaja iniciativa in kritika, tu bodi ognjišče stanovske zavednosti in torišče neprestane delavnosti! Tako damo svoji bodoči skupni organizaciji trdno in trajno podlago. LISTEK. VILKO MAZI: Prezrt jubilej! Ni čuda: mnogo dela in še več skrbi, vsakdanjih in prihodnjih, pa smo prezrli znamenit jubilej: 15. avgusta je poteklo 150 let, kar se je rodil veliki rušilec trhlih prestolov in zastarelih državniških modrosti — Napoleon Bonaparte. Zgodovinarji so se sicer nekaj časa prič-kali o tem datumu, ker so nekateri hoteli, da velja 7. januar, ali 5. februar 1768 za Napoleonov rojstni dan, češ, da je Napoleon sam to trdil, vendar je zdaj dognano, da je pravi datum njegovega rojstva 15. avgust 1769. Če kateri narod, dolgujemo Slovenci in Jugoslovani sploh Napoleonu najhva-ležnejši spomin. To, kar imamo zdaj in česar še pogrešamo, nam je dal Napoleon česar še pogrešamo, nam je dal Napoleo Pred dobrimi sto leti v Iliriji — svobodo na lastni zemlji. Takrat smo si mogli prvič odkrito povedati, kaj smo in kaj hočemo. Stotisoči rok so se poprijeli s prekipevajočim veseljem svobodnega duševnega in telesnega dela za procvit svobodne domovine. Ilirija je bila oživljena. Seveda so se tudi takrat našli ljudje, ki niso znali ceniti svobode. Zabavljali so vseprek, zlasti čez > fronke«. Prišlo je celo do uporov. Prerojena domovina se je pričela baš lepo razvijati, ko se je mahoma nagnila Napoleonova zvezda k zatonu, z njo pa tudi bodočnost Ilirije. Prišli so zo-venske raje se je pričela iznova. Naša materina beseda, ki je bila sedla za kateder, je morala zopet odromati v zadnjo klop. Obsojne so bile oči, da sto let ne bodo videle svobodnega solnca, obsojene so bile roke v stoletno tlako habsburškim krvosesom ; .zaprta so bila srca v stoletno ko-prnenje po komaj okušeni in že izgubljeni narodni svobodi. Kolikor so imeli avstrijski trinogi sredstev, vsa so uporabili, da bi ugonobili še to najskrivnejše kopmenje. Ugonabljali so, ugonobili niso! Grob, ki so nam ga kopali, jih je zasul same. Zdaj si je bil narod sam Napoleon. Ko je videl, da je prišla sto let pričako- vana ura, je raztrgal suženjski lanec in zadihal v svobodi. Ali tudi to pot le za hip stoletja? — Za vekomaj! tako smo prisegli prvi dan, tako bodi na vekov veke! Kdor ni prisegel z nami, ni naš, je plevel v našem polju, ki ga treba populiti. Kdor je prelomil prisego, je izdajica; prekletstvo in smrt mu! Pretrdo je bilo trpljenje hlapče-vanja, da bi si ga hoteli še kdaj okušati. Če sedaj še ni vse tako kakor bi moralo bit:, smo mnogo tudi sami krivi vsled svoje malodušnosti. Gledamo ob strani, kako nekaj ramen potiska težki voz v klanec, pa zmigavamo: ne pojde! Pristopimo k vozu, bratje, pa pomagajmo vsak po svojih močeh! Ni vrag, da bi ne šlo! Samo ob cesti ne stojmo z rokami v žepih! Vsak na delo, ki ga zove! Ne kli-čimo le: »Živela Jugoslavija!«, ampak delajmo, da bo živela! Sto let smo po nepotrebnem robotali, desetkrat sto bi jih zdaj, če bi izgubili svobodo. Napoleonov duh je živel v nas in nas otel pogina. Če smo sredi dela in skrbi prezrli znamenit jubilej, pozabili nismo na svojega prvega rešitelja in pozabili ne bomo nanj nikoli. Pri prihodnji priliki se 'bomo skušali dostojno pokloniti njegovemu spominu. Daleč ni ta prilika, poldrugo leto nas loči od nje: 5. marca 1921. bomo proslavili stoletnico Napoleonove smrti. ===== f Ernest Slane. Lansko leto, dne 17. septembra je umrl po kratki, a mukepolni bolezni na svojem službenem mestu v Petrovčah pri Celju tovariš nadučitelj Ernest Slane. Ko so odnesli štiriindvajset ur poprej njegovo soprogo Sidonijo na pokopališče, so položili njega na pare, ob katerih se je zvijala vsled te grozne tragike od bolečin prežeta edina hčerka Milica, letošnja učiteljska abiturijentinja. Navada je, da se pokojnim stavi čez leto in dan spomenik iz trpežnega materijala. Enako se naj zgodi s tern tudi tov. Slancu.* * Ta spomenik so sestavljali tovariši iz ormoškega okraja in sicer A. Kosi — Središče, A. Porekar — Hum, M. Sala mun, — Sv. Miklavž, A. Rosina in J. Rajšp — Ormož. Hvala vsem! Centralna uprava v Beogradu naj s posebnim ozirom na gojitev in pospeševanje naše iredente, s posebnim in nujnim ozirom na naše zamejno in obmejno uči-teijstvo in šolstvo ter v svrho hitrega, točnega, zato uspešnejšega delovanja in poslovanja stalno vzdržuje v Ljubljani fili-alko svojega urada po vzorcu sedanjega Zavezinega strokovnega tajništva, kakor priporočam iz navedenih vzrokov ustano- V soboto, dne 6. sept. t. 1. je otvoril tov. predsednik Luka Jelene delegacijsko zborovanje. Dvorana in galerija je bila nabito polna, ker je bilo poleg polnoštevilno zbranih delegatov navzočih tudi mnogo učiteljstva, ki so posetili zborovanje kot nedelegati. Predsedstvenl govor. Ob veliki pozornosti je povzel besedo predsednik tovariš Jelene in izvaja sledeče: Cenjena delegacija! Minulo je leto, kar je bila zadnji pot zbrana v tej dvorani Zavezina de-lelegacija. Od tega časa so se odigrali zgodovinski dogodki, ki ne bodo dali samo Evropi, temveč vsem celinam naše zemlje novo obliko, novo lice. Stari mogočni prestoli so se razrušili, iz razvalin in podrtin pa so zrasle nove, čvrste, čile države. Med državami, ki jih je zadela maščevalna roka vesoljne pravice, je tudi bivša trhla, gnila in krivična Avstrija. Ob njenem razsulu so v radosti vzkipela srca zasužnjenih slovanskih narodov. Težka mora je padla z zmučenih njihovih duš in osvobojeni jeklenih okovov so stopili ti narodi na plan s svežo močjo v novo svobodno življenje. Pričeli so orjaško delo osvobojenja: ustanovili so lastne svobodne države. Našel in ujedinil se je tudi naš troimeni narod ter ustanovil svobodno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj jo čuva Bog, čvrsti in krepi ter stori mogočno in slavno na vekov veke. Vabim Vas, ko zboruje danes prvič Zavezina delegacija v svobodni državi, da zakličemo naši svobodni kraljevini, naši narodni kraljevi dinastiji Karagjorgjevičev, Nj. Veličanstvu kralju Petru I. in Nj. Visočanstvu prestolonasledniku regentu Aleksandru: Zivio! (Buren aplavz.) Osvobojeno izpod avstrijskega birokratizma, tlačenja in zatiranja je s širokim poletom vstopilo slovensko učiteljstvo v novo dobo. Naša osrednja organizacija se je zavedala v tem važnem trenutku svoje dolžnosti. Začela je takoj vršiti svojo nalogo. Vedela je, da je gmotno dobro podprto učiteljstvo glavni in trden temelj krepkemu razvoju in napredku narodnega šolstva. Zato je zastavila Za,veza takoj ob vstopu v novo dobo vse sile, da povoljno reši gmotno vprašanje učiteljstva in odpravi do tadajni mizerni emotiii njegov položaj, kar se ji je v veliki meri posrečilo. Ko je dobojevala boj za kruh, je načela druga važna stanovska in šolska principielna vprašanja. Ne bom se spuščal v podrobnosti njenega delovanja v minuli upravni dobi, povzeli boste vse to iz tajnikovega poročila, omenim naj le še dve najvažnejši zadeve. Ze pred prevratom je začel Zavezin odsek za reformo šolstva sestavljati načrt zakona preustro-jitve narodnega šolstva. Lepo uspelo delo Zavezinega odseka je bilo podlaga delu ankete, ki jo je bilo sklicalo nato v isto svrho poverjeništvo za uk in bogočastje v Sloveniji. V minulih dneh pa smo dobili načrt šolskega zakona, ki ga je izdelal v to svrho sklican prosvetni odbor šolnikov v beogradu. Več stvari je vzela ta anketa iz Zavezinega načrta, vendar ima ta načrt mnogo določil, ki nasprotujejo principijelnim našim načelom in so za nas nesprejemljivi. Treba bo še mnogo posvetovanj, da ustvarimo moderen šolski zakon, ki bo podlaga krepkemu razvoju in napredku narodnega šolstva v blaginjo in lepšo in boljšo bodočnost našega troimenskega naroda. Naša društva bodo dobila ta načrt v pregled, da ga proučijo, izreko o njem svojo sodbo in stavijo izpre-minjevalne predloge. Druga zadeva, na kateri se marljivo dela, je snovanje osrednje učiteljske organizacije za vso državo. Delo za to je v polnem teku in jaz gojim popolno nado, da se nam uresniči lepa ideja. Kakor rečeno, se v podrobnosti o delu Zaveze ne bom spuščal. Poudarjam le, da ni samohvala, če trdim, da sme Zaveza z zadovoljstvom zreti na svoje delo in uspehe v minuli upravni dobi. Od zadnje delegacijske seje se je članstvo Zaveze zvišalo za 4 društva. Ustanovilo se je Velikovško, Pliberško in Boroveljsko društvo na Koroškem in Marnberško učiteljsko društvo na bivšem Štajerskem. Vsa 4 društva so priglasila pristop k Zavezi in njih delegati se udeležujejo današnjega zborovanja. Iskreno Vas pozdravljam vite v enakih podružnic po vseh središčih našega kraljestva. Uravnava materialnih prilik je zadeva likvidacije, ki se izvede do splošnega učiteljskega kongresa. Likvidacija bodi izvršena tako, da pridejo vse materialne dobrine po možnosti v prilog vsemu učiteljstvu v kraljevini, ne da bi bil pri tem oškodovan tisti del učiteljstva, ki se ga tiče likvidacija. odposlance iz dragega nam Korotana in one z dravskih bregov! Živeli! (Odobravanje.) Z žalostjo v srcu pa moram javiti cenjeni delegaciji, da Goriško, Sežansko, Tolminsko in Tržaško učiteljsko društvo in „Slovensko učiteljsko društvo za Istro", Postojnsko in del Logaškega učiteljskega društva še vedno trpe in ječe pod težkim tujim suženjskim jarmom. Dal Bog, da bi vsem tem vrlim našim tovarišem zopet zasijalo svetlo solnce svobode, da bi se zopet pridružili Zavezi in delovalo v njej! Ni pa ta draga trpeča naša raja popolnoma ločena od nas. Ne, vsa ta društva so zastopana danes tu. Primorski učitelji - begunci so se združili v Ljubljani v poseben klub, ki zastopa njih koristi, i a klub je izrekel željo, da bi zastopal v Zavezi za časa okupacije, za časa njih sužnosti koristi primorskega učiteljstva po svojih odposlancih. Vodstvo Zaveze je z veseljem ugodilo izraženi želji. Delegate tega kluba pozdravljam prav iskreno iz vsega srca! Moj pozdrav tudi vsem drugim delegatom in delegatirijain! S tem otvarjam 28. Zavezino delegacijsko zborovanje. Predno preidemo na dnevni red, mi je prijetna dolžnost, da pozdravim zastopnika poverjeništva za uk in bogočastje v Sloveniji višjega šolskega nadzornika gosp. dr. Poljanca. (Odobravanje.) S tem, da je poslala ta šolska oblast svojega zastopnika na naše zborovanje, je pokazala, da se zanima za naše želje in težnje. Učiteljstvo pričakuje in se trdno nadeja, da bo poverjeništvo storilo vse in ničesar opustilo, kar ima biti v napredek in prospeh narodnega šolstva in v dobro-oit učiteljskega stanu. Veliko veselje navdaja moje srce, da mi je dana prilika pozdraviti v naši sredi zastopnike učiteljstva onega dela našega troimenega naroda, Ki je največ pretrpel, največ storil za naše osvo-bojenje in ujedinjenje, da morem pozdraviti zastopnike vrlega srbskega učiteljstva. Zdrav nam brat Dimitrije Sokolovič1), Mih a jI o Stanojevič2), Milan Popovič3), C e d a loaorovič*) in Milutin Stankovič5). Pozdravljam Vas mili bratje v ime vsega v Zavezi včlanjenega učiteljstva! Dobro došli v naše vrste. (Dolgotrajno in burno odobravanje.) K besedi se je na to oglasil zastopnik poverjeništva za uk in bgočastje prof. dr. P o 1 j a n e c , ki je v izbrani besedi in v lepih prispodobah slikal delovanje in nalogo učiteljskega stanu. Pozdravljal je zborujoče učiteljstvo v imenu poverjendištva. Omenjal je neprilike učiteljskega stanu v prejšnjih dneh. Imeli smo kočo s slamnato streho in še pod to smo bili tujci: trpeli smo, tresli smo se — tujec nam je vladal; danes si gradimo lastno zgradbo, ki nam naj bo mogočen dom. Odpira se široko polje na udejstvovanju izvenšolskega delovanja. Ni ga učitelja, ki bi ne deloval na kakem polju izven šole. Ure za povzdigo telesne, nravne, umske in umetniške vzgoje. Posebno spretno je govornik slikal povzdigo umetniške vzgoje naroda, ki nam zopet poživi in okrepi našo narodno individualnost, našo narodovo dušo, s katero se bo naš narod dvigal in ohranjal ter obvaroval vseh tujih navalov. Dokler si narod ohrani svojo čisto individualnost, toliko časa se mu ni bati propasti. Domače vezenine, nagelj in rožmarin, narodno petje so bogata polja hvaležnega narodnega dela. Govornik je pozdravil v imenu poverjeništva tudi bratske srbske učitelje. (Odobravanje.) Med tem je prišel v dvorano, da se udeleži zborovanja, g. Svetozar Gjorgjevič, poročevalec o zakonu za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstvu v „Narodnem predstavništvu" v Beogradu. Predsednik Jelene ga pozdravi in predstavi delegaciji, ki ga je burno pozdravila. ') Predsednik Udruženja srbskega učiteljstva. 2) Urednik „Srbskega učitelja" in referent za ljudsko šolstvo v ministrstvu prosvete. 3) Član glavnega odbora „Udruženja". 4) Podpredsednik „Udruženja". 5) Urednik „Narodne Prosvete". : Prisostvoval je z velikim zanimanjem vsem raz-| pravam delegacije. Srbski pozdravi. Predsednik srbskega učit. udruženja tov. D i -m i t r i j e Sokolovič izvaja v svojem pozdravnem govoru sledeče: Iznenadila je njega in njegove tovariše iskrena prijaznost, s katero so ga sprejeli slov. tovariši. Pred 6 leti, ko je bil zadnjič v Sloveniji, se ni nadejal, da pride tako hitro do ujeuinjenja. Težke so bile žrtve za združenje vseh Jugoslovanov, delili smo od nekdaj radost in žalost. Sedaj pa je treba, da se dvigne iz kosti, ki smo jih ostavili na bojiščih po vsej Evropi, narodna kultura. V to svrho smo pozvani v prvi vrsti jugoslov. učitelji, da dvignemo narod na ono stopinjo kulture, ki jo po svojem zvanju, po svojih zmožnostih zasluži. Narodni učitelj je bil vedno z narodom in to bo tudi v bodoče. Prvo podlago hočemo tvoriti s skupnim delom v edinstveni organizaciji. Nikdar ne smemo biti razjedinjeni, treba temveč za vse bodoče čase, da smo jedno. Solidarnost se je pokazala formalno že v enotni plači. Čaka nas pa še delo z ozirom na enotni šolski zakon; v tem smislu potrebujemo edinstvene stanovske organizacije v državi. Tukaj naj sodeluje v prvi vrsti narodni učitelj. Naše geslo naj bo: Ničesar o nas brez nas ali proti nam! Vedno z narodom, a nikdar proti narodu! S tem postanemo sila s katero se mora računati. Naše ujedinjenje nam je porok in potom njega storimo vse, da bo naš troimeni narod zopet vzpostavljen! (Dolgotrajno in burno odobravanje, ki noče prenehati.) Temu je sledilo poročilo o enotnem strokovnem organiziranju vsega jugoslovanskega učiteljstva, od tov. Engelberta Gangla, prednašano le v njemu lastnem govoru, ob veliki napetosti zbo-rovalcev in burno odobravano in često prekinjeno po aplavzu, ki je napravilo na vse zborovalce naj-globji vtis. Poročilo prinašamo na uvodnem mestu današnje izdaje; predloge, ki so bili odobreni sino pa priobčili že v zadnji številki „Učiteljskega Tovariša". K besedi se je oglasil urednik „Narodne Prosvete" tov. Miljutin Stankovič: Kot smo dali brbi, ne oziraje se na žrtve, vse v dosego svoje svobode, tako hočemo tudi žrtvovati naše pokrajinske organizacije v aosego skupne stanovske jugoslovanske organizacije. Kadujem se, da smo našli v tem smislu veliko slovensko dušo, ki nas razume. Jugoslovanski učitelji smo bili od nekdaj prvi glasniki jugoslovanske ideje. Uverjen sem, ua je eas našel svoje ljudi. Kadujem se in verujem, da bo izvirala velika korist iz skupnega dela! (Delegacija govornika živahno aklamira.) Temu je sledilo poročilo tov. A nt. Mer-viča „O šoistvu v zasedenem ozemlju". Z veliko napetostjo so sledili poslušalci razpravam govornika, ki nam je v skoro dveurnem govoru razpravljal o vseh nagotah tega najaktualnejšega in najperečejšega našega vprašanja. ¿klepe delegacije smo priobčili že v zadnji številki. Poročilo prinesemo v celoti v prihodnji številki. Tov. Mervič nam je postavil temelj najvažnejšemu delu za bližnjo bodočnost. (Njegovo poročilo je sprejela delegacija z viharnim odobravanjem na znanje.) T o v. V i 1 i b a 1 d Rus je podal tajniško poročilo o delovanju Zaveze v preteklem letu. Njegovo poročilo priobčimo v prihodnji številki v celoti. Poročilo o računskih zaključkih. Tov, Jelene in tov. L u z n a r sta poročala o računskih zaključkih, ki smo jih priobčili že v predzadnji številki. V imenu pregledovalcev računov je predlagal tov. Pristovšek absolutorij, ker je vzela delegacija odobrenje na znanje. Pri volitvi treh pregledovalcev računov so bili Izvoljeni kot pregledovalci računov tovariši fteeelj Alojzij, K. ov a č Z d r a v k o in Pristovšek Frane. Poročilo gospodarskega odseka. Proračun. V imenu gospodarskega odseka je tov. L u z-nar predlagal siedeči proračun za leto 1920, ki ga je delegacija odobrila: Tisk „Učiteljskega tovariša" (406X52) letno 26.000; tisk „Popotnika" (1700X12) letno 20.400; poštnina „Uč. Tov." (35X52) letno 1820; poštnina „Popotnika" (35X12) letno 420; uredništvo „Učit. lov." 1200; uredništvo „Pop." let. 600; upravni-štvo „Uč. l ov." let. 144U; upravništvo „Pop." let. 6U0; oupravništvo „Uč. Tov." in „Pop." let. 300; vodstvo let. 1800; seje vodstva in upr. odb. let. 3.200; tiskovine let. 3.400; stalno tajništvo letno 1800; sotrudnik let. 600. Skupno letno 61.680 K. Vpokritje tega proračuna predlaga isti poročevalec v imenu gospodarskega odseka sledeče predloge, ki so bili sprejeti: 1. Članarina društev naj se zviša kot prispevek „Zavezi" na 44 K, drugo pa ostane v blagajni okr. učit. društev. Vsak član prejema „Učiteljskega Tovariša" in „Popotnika". 2. Vsi člani plačajo celo članarino in naj se v organizaciji ne dela razlik tudi glede plačevanja. Kdor izmed parov ne mara prejemati listov, naj jih odpove v korist „Zavezinega" sklada ali pa v korist učiteljiščnikom, med katere se razdele. Prispevajte za stanovski sklad! Tov. B r i n a r je povdarjal, da je dolžnost vsakega organiziranega člana, da prispeva vsaj nekaj za stanovski sklad. Imen mnogih tovarišev še pogrešamo v seznamu. Nujnih izdatkov za ustanovitev skupne organizacije, važni izdatki za našo novo strokovno pisarno in mnogo izdatkov za korist našega stanu je ravno sedaj, ko se vse giblje in preobrazuje, ko se polagajo temelji ustave in zakonom, na podlagi katerih bomo živeli pozneje. Potreba je, da se naša organizacija poteza za naše interese tu iii v Beogradu; potreba je, da nas informira in propagira našp stališče in naše ideje povsod, kjer odločujejo o nas. Za to ji je pa prav v sedanjem času potreba izrednih denarnih sredstev. Zato, vsi na krov, da bomo lahko dosegli naše smotre in da bo zmaga naša! Stanovsko-polltiškl odsek. Poročevalec tov. Š u m e r. Draginjske doklade za učitelje-vdovce. Tov. R a j š p utemeljuje predlog glede določbe v naredbah, da se učiteljem-vdovcem, katerih otroci so dosegli že 12. leto, odtegne draginjsko doklado. Ta naredba je odločno krivična. Za oženjene taka določba ne velja in oni prejemajo draginjsko doklado za otroke tudi potem, ko so vsi otroci že dopolnili 12. leto. Tu je nelogika in neenako postopanje! Vdovci so s tem dvojno prizadeti. Manjka jim pri odgoji otrok že en član družine, da jim je vzgoja otrok otežkočena; dopolniti je potreba očeta ali mater na kak drug način in se ima s tem večje izdatke. Od otrokovega 12. leta naprej pa jim odpade še draginjska do-klada, medtem ko jo členjeni, pri katerih živita oba vzgojitelja, prejemajo najmanj do 20. otrokovega leta. Sprejet je bil sledeči predlog: „Zaveza" se poživlja, da stopi v stik z organizacijo državnih uradnikov, da se z isto skupno napravi vloga in korake na finančno ministrstvo, ki naj izpremeni sklep čl. 6 naredbe ministrskega sveta z dne 28. junija 1919 o draginjski do-kladi in vse enake določbe in sicer v tem smislu, da se z obvdovelimi državnimi uradniki in z njihovimi nepreskrbljenimi otroki postopa enako kakor z oženjenci. Učiteljski zastopnik v okr. šol. sv. v Cerknici. Sprejet je bil predlog, da naj se pri pover jeništvu za uk in bogočastje podvzame vse ko rake, da se v cerkniškem okrajnem šolskem za-stopu postavi tudi drugi zastopnik učiteljstva, do katerega je učiteljstvo po zakonu upravičeno. Resolucije in predlog koroškega učiteljstva. Zaradi sklepov delegatov koroškega učiteljstva so se vsi tozadevni predlogi odstopili „Za-vezinemu" vodstvu, da jih isto samo reši. Učiteljski sod. Tov. C e r n e j utemeljuje predlog glede ustanovitve učiteljskega častnega soda. Sprejet je bil predlog, da naj se osnuje poseben odsek, ki bo sestavil pravila za izvedbo takega učiteljskega soda. Smernice naj bodo: 1. poravnava sporov; 2. pritisk na krivca; 3. čiščenje našega stanu; 4. nameščanja. V ta odsek sq bili izvoljeni tov.: L. černej, L. Jelene, M. Mehletova, J. Miklav-eieeva, H. Šumer, V. Zupančičeva. Vštetje vojnih let dvojno. Delegacija je spiejela predlog odseka, naj se ozira v tem oziru učiteljstvo na drugo državno uraaništvo, če bo njim všteto, bo itak tudi učiteljstvo tega deležno. Vštetje službenih let. Glede vštetja let se je delegacija postavila na principijelno stališče, naj se deluje na to, da bodo v pokojnino šteta vsa leta, ki jih je prizadeti fak-tično odslužil od prvega naineščenja naprej. Zaradi vojne prizadetim učnim osebam in učit. vojakom naj se v napredovanje vštejejo vsa leta od istega roka, ko bi naredil provizorični učitelj usposobljenostni izpit, ako bi bile normalne razmere, in če je dotičnik sedaj dovršil izpit pravočasno. „Zaveza" naj izposluje posebno naredbo v tem smislu. Usposobljenostni izpit. Delegacija je sprejela predlog tov. L a p a j-n p j a, da naj se usposobljenostni izpit črta iz no- Zborovanje delegacije „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, 5. in 6. sept. 1919. Ernest je bil rojen v Laškem trgu 12. jan. 1861. leta. Meščansko šolo je absol-viral v Celju, učiteljišče pa v Mariboru. Leta 1880. je maturiral. Učiteljeval je v Dobovi, Sv. Bolfenku — glavni njegov delokrog, kjer je deloval 16 let — in v Pe-trovščah. Bivši njegov sosed, ravnatelj A. Kosi i/ Središča priv. Jako \es*cn in natančen v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti, ves vnet za napredek šolstva v obče, zlasti pa še zavoda, na katerem je deloval. Učiteljev ugled mu je bil vedno pri srcu in skušal ga je dvigniti, bolelo ga je, ako se je učiteljski stan zapostavljal. — Pri sv. Bolfenku je našel precej zanemarjene razmere, a vse je spravil v re>_. Za njegovega vodstva se je razširilo poslopje kakor tudi šola sama v trirazredni-co. Skrbel je za nabavo učil, uredil šolski vrt in pridobil vinograd. Pri Sv. Bolfenku je bil več let upravitelj državnih vinogradniških nasadov. Kot tak je moral, hočeš — nočeš, pogostiti vinogradniške veščake, slovenske in nemške narodnosti, ki so prihajali ogledovat, oziroma nadzorovat trs-niške nasade. Znano pa je tudi učiteljstvu, da je bila Slančeva gostoljubnost uprav i kavalirska. Predsedoval je tudi več let bolfanske-cerkveno - konkurenčnemu odbor? Takratni bojeviti, z vednimi tožbami preobloženi župnik je dostikrat moral občutiti Slančevo trdo, a pravično pest. Marljivo se je Slane udeleževal učiteljskih zborovanj. Debate, ki so se suk-cesivno izcimile iz raznih predavanj, so bile, kadar je posegel Slame vmes, vedno jako zanimive. Ker je bil vročekrven, je prišlo večkrat do ostrih polemik, nikdar osebnih, vedno stvarnih. In to je podžigalo tudi druge zborovalce. Pri razhodu pa smo si vedno podali prijateljski roko, zatrjujoč drug druzemu, da je bilo zanimivo in veselo ! Res pa je, da je prišel vsleci svojega temperamenta z marsikom v konflikt, ki pa ni nikomur škodil. Tov. Kosi pravi: Imel je vobče najboljše namene, a ker je bil zelo razburljive narave, in zelo nagel v svojem dejanju, se mu ni vselej vse tako posrečilo, kakor si je to sam želel. To mu je često zagrenilo delovanje. Slane je bil tudi večletni predsednik ormoškega učiteljskega društva in zastoj j i nik učiteljstva v ekrajnem šolskem svetu. I V svojem poročilu učiteljske drus!vu / dne 1. decembra J9U4 pravi: Siahšče, keje imam v okr. šol. svetu utegne biti v s« in znano. — S člani oKraj, šol. sveta se več ali manj dobro pogajam. Ako se pojavijo tupatam divergeuce med nami in sern pri-moram v o b r a m o o naše stanovske časti in našega ugl-ida 1.01 abiti kako hujše razstrelivo, navadno ^očina okraj. šol. sveta ni proti meni. Imel pa je Slane tudi zmožnosti za to mesto: temeljito poznanje šolskih postav in >Schlag-fertigkeit«! In to je dičilo njega v polni meri ter ga tudi usposobljab kot izvrstnega zastopnika interesov slovenskega učiteljstva pri »Lehrerbundu < v Gradcu. »Dejstvo je,« pravi tov. J. Kajsp, »ua je bil Slane /uslužen in vphven odbornik štaj. »Leiirerbunda« posebno zato, ker je bil osebni prijatelj zelo vplivnega nemškega učitelji - - poslanca Otterja. Osebno ^varištvo ž njim in Slančev živahen n. neustrašen nastop ter dobro obvladanje nemškega jezika, so bile činjenice, da je v »Lelirerbundu« zastopal najuspešnejše interese štaj. slovenskega učiteljstva. — Slednja okoliščina je bila nekaterim povod, da so dvomili o njegovem narodnem mišljenju, vendar jim nedostaja za to nepo-bitnih dokazov. Slane je bil kremenit značaj, poštenjak v besedi in dejanju, odločno narodno-naprednega mišljenja, kar je nazadnje pokazal še tudi v Petrovčah n. pr. v kraj. šol. svetu. — Na hud odpor je naletel med prvaki učiteljstva celjskega okraja, in tako je prišlo, da ni bil več voljen kot odbornik »Zveze«, torej tudi ne s-Lehrerbunda«. Ta nezaupnica ga je pekla, kakor mi je to sam zatrjeval. Da končam: Slane kot učitelj v šoli, v svojem delovanju izven nje, kot kolega, kot društvenik in predsednik ormoškega učiteljskega društva, kot zastopnik ormoškega učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, kot odbornik Zveze slovenskega učiteljstva pri »Lelirerbundu« v Gradcu je bil vsepovsod na svojem mestu in dal nam Bog še več tako vztrajno in uspešno delavnih tovarišev. Slava njegovemu spominu! Šijanec Ludovik. vega zakona o narodnih šolah in naj se priznanje usposobljenja poveri nadzorniki!, kar se naj skuša s strani „Zaveze" uveljaviti. Posebni šolski uradni list. Sprejet je bil predlog odseka, da naj bi za šolstvo pričel izhajati posebni uradni list, ki se naj tiska v slovenski tiskarni. „Zaveza" naj predloži predlog Višjemu šolskemu svetu. Znižana vožnja po železnicah. Delegacija naroča „Zavezi" naj deluje z vsemi sredstvi na to, da se znižanje vožnje — kot državnim uradnikom — čimprej uveljavi. (NB: Opozarjamo na „oisarno strokovnega tajništva" v današnji številki!) Zoper omejevanje osebne svobode. Sprejeta je bila sledeča resolucija odseka: „Ministerialni odlok, ki prepoveduje sprejem učiteljev — gažistov v aktivno vojno službo in utesnuje učiteljstvo v njega osebni svobodi, je v navzkrižju z zahtevo, da morajo biti javne službe vsem državljanom v jednaki meri dostopne ter sili na oni strani prizadete v stan, kojega more uspešno izvrševati le, kdor čuti za to poklic, na drugi strani pa jim za-branjuje dostop v stan, v kojem bi se lahko z velikim uspehom uveljavili, med tem ko bi bili šolstvu in sebi v balast. Izvedba te min. naredbe bi tedaj pomenila hud udarec po šolstvu in istotako po zasebni sreči iu zadovoljnosti prizadetega. Učiteljstvo zahteva tedaj v interesu človečnosti in šolstva, da vlada omenjeno min. odredbo prekliče in se tako ustreže načelu, da morajo biti vse javne službe vsakemu državljanu v jednaki meri dostopne." ' Protest učlteljstva proti novemu uvajanju koruptnlh razmer. Tov. Š m a j d e k je prečital odlok nekega okrajnega glavarja in pojasnil škandalozen slučaj, ki ga je zagrešil neki okrajni' glavar napram neki učiteljici, ki spomirtja popolnoma na vlado Šusteršičeve dobe. Sprejet je bil predlog, da učiteljstvo javno protestira proti takim slučajem, obsoja nekorektno postopanje s strani glavarstva in poživlja „Zavez o", naj stori vse korake*), da se ponovni taki slučaji v novi dobi zatro že sedaj v kali. Ob poročilu o tem slučaju je zavladalo med delegati in zborovalci veliko ogorčenje, da so pod sedanjo vlado taki slučaji sploh še mogoči. Srbski tovariši so ob poročilu tega slučaja zmajevali z glavo. O tem izpregovorimo ob priliki še javno besedo. Poročilo pedagoško-dldaktlškega odseka. Poročevalec tov. Pav. F1 e r č. Reforma šolskih tiskovin. Nekateri tovariši so že poslali vzorce za enotno uradovanje in enotne tiskovine. Iz večih poročil iz zadnjih štev. „Uč. Tov." je posneti, da bi bilo takih obrazcev še več dobiti. Obenem pa je znano, da se z isto zadevo bavi Višji šolski svet. Zato naj „Zaveza" v „Uč. Tov." pozove vse one, ki imajo kake tozadevne predloge ali kake take vzorce, naj jih pošljejo do konca t. 1. na „Zavezo"; ta jih zbere in odstopi Višjemu šolskemu svetu. Sprejeto! Za odpravo nemškega pouka. „Zaveza" se pozivlje naj stori vse korake, da e nemščina tudi v višjeorganiziranih šolah kot neobvezni predmet odpravi. V novi svobodni državi naj bo konec našemu hla^evanju. Resolucija se sprejme. Vodstvo „Zaveze" se poveri, naj stori po lastnem prevdarku primerne korake, da se dotična naredba Viš. šol. sveta v kolikor se tiče samo nemškega pouka (Ur. list z dne 30. jan. 1919) razveljavi. K n o t n e počitnice za vso Slovenijo. „Zaveza" naj deluje pri Višjem šolskem svetu na to, da se uvedejo enotne počitnice za vso Slovenijo in sicer od 1. 7. do 31. 8. vsakega leta. Poročilo časnikarsko-književnega odseka. Sprejete so bile tozadevno resolucije, ki smo jih priobčili v zadnji številki lista. Poročilo odseka za reformo šolstva. Tudi v tem oziru so bile sprejete resolucije in izvoljen odsek, kakor smo objavili to v zadnji številki. Dopolnilne volitve v odseke. Tov. F1 e r e poudarja, naj se pri volitvah ne ozira na zastopnike bivših kronovin, temveč naj pri izbiri pride v poštev le garancija, da bo izvoljeni v resnici deloval točno in marljivo pri potrebnem delu. V odseke so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: Gospodarski odsek: Bernot 1., Lapajne, Liko-zar, Pristovšek, Voglar. Stanovsko-pol. odsek: Črnagoj, Lovšin, Ma-hkota, Štefančič, Šumer. Pedagoško-didakt. odsek: Aichholzer, Bau-kart,^ Kmetova, Mehletova, Vendramin. Časnikarsko-književni odsek: Dimnik, Gangl, Flere, Mervič. Predlogi In nasveti. Tov. Lapajne je stavil sledeče predloge: Trgovski tečaj na „Licej u". Najodločnejše se protestira, da se pri vspre-jemu v ta tečaj zapostavljajo učiteljski kandidati drugega in tretjega letnika za absolventinjami osmega razreda in se zahteva, da se tozadevni sprejemni pogoji izpremene. „Dom in S v e t". Delegacija protestira, da bi se naš stan blatil v listu, ki zasleduje kulturna stremljenja slovenskega naroda, kakor se to vrši v zadnjih številkah ,J)om in Sveta". VnaniJ pozdravi. Zagreb, 4. 9. 19: Bratski pozdrav Sloven-cima i Srbima. Naprej zastava Slave! Za „Savez" Trstenjak. S a r a j e v o, 4. 9. 19: Srdačno pozdravljamo odlično zborovanje i želimo svaku sreču u radu na narodnu slogu i jedinstvo. Za „Savez učiteljskih društava u Bosni i Hercegovini". Predsednik Lazarevič, tajnik Blazekovič. * Protestna vloga z opisom slučaja je že odposlana ne merodajno mesto. Op. uredn. Chrudimi, 27. 8. 19: Č e h o s 1 o v a šk a: Najsrdečnejši pozdrav vsemu učiteljstvu slovin-skemu. Jsem potešču, že svobodne republiky Ceskoslovanske mohu pozdraviti svobodne učiteljstvo slovinske. Tešme se z toho, že nebude již moriti ani Vaše ani naše školstvi mura klerikdlni a drah byrokratiskeho žakonska. Nyni očekava-me, že njen naš, ob i Vaš narod svrhne se sebe klerikalni jarmo rimske, pravč tak jako svrhlo by-rokraticke jarmo zakonske. A ž to se stane, budo naše slovanske narody opravdu pokrokovymi a zavladne u nas a mezi nami laska, štčsti a blaho-byt. Vašemu pokrokovemu učiteljstvu Jihoslovan-skčmu z plna srdece vola „Živeli"! Adolf Šustr, m. p. fi naše organizacije. Skupne zadeve. Poziv predsednikom okrajnih učiteljskih društev. Vse predsednike in odbornike okrajnih društev opozarjamo na sklepe delegacije glede obravnave načrta novega zakona o narodnih šolah, ki smo jih priobčili v zadnji številki „Uč. Tov." Predsedniki naj takoj ukrenejo, da prevzame kak član društva referat o izpreminjevalnih predlogih k zakonu, in da temu pošljejo vsi člani svoje izpreminjevalne predloge. Isti naj jih uredi in vpo-šlje „Zavezi". Kjer je le mogoče, naj se skliče v to svrho posebno zborovanje pri okrajnih društvih. Pri izpremembi zakona je dolžan vsak učitelj in učiteljica sodelovati, zatorej vsi na delo! Društvehe vesti. + Učiteljsko društvo za kranjski šolski okra] zboruje dne 9. oktobra t. 1. v Kranju ob 2. uri popoldne v prostorih ljudske šole. Dnevni red se priobči še pravočasno pozneje. + Učiteljsko društvo za boroveljski okraj vabi vse učitelje in učiteljice na jesensko zborovanje, ki se vrši v četrtek, dne 25. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih ljudske šole v Ločah ob Baškem jezeru. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva. 2. Odobrenje zapisnika ustanovnega zbora. 3. Poročilo o delegacijskem zborovanju zaveze. (Poroča tovariš Zdravko Kovač.) 4. Volitev treh zastopnikov v učiteljski svet. (Poroča Zdravko Kovač.) 5. Volitev treh zastopnikov učiteljstva v okr. šolski svet. (Poroča predsednik.) 6. Vreditev blagajne (pobiranje članarine.) 7. Predlogi in nasveti. Tovariši(ice) boroveljskega sodnega okraja se odpeljejo z jutranjim vlakom proti Podrožiči in od tam proti Baškemu jezeru do postaje Bače, kjer je sestanek ob 11. uri. Na to si ogledamo Baško jezero in od tam idemo h kosilu v Loče, ki bo v gostilni pri Ressmann-u ob 1. uri popoldne. Kosilo stane 7 K. Vsak udeleženec naj se najkasneje do nedelje, 21. t. m. prijavi šolskemu vodstvu v Ločah. Zborovanje se vrši točno ob 2. uri -^opoldne. Tovariše(ice) onostran Drave in rožeškega sodnega okraja, ki ne pridejo z vlakom, vljudno vabimo na sestanek na kolodvoru, ako ne, prav gotovo ob 2. uri pri zborovanju. Tajnik: Fr. Pa-vletič. + Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer. Učit. društvo za pol. okraj Ljutomer je zborovalo dne 21. avgusta 1919 v Ljutomeru. V telovadnici ljutomerske šole se je zbralo veliko število društvenih članov in mnogo gostov učiteljev in neuči-teljev. Tov. predsednik je prisrčno pozdravil vse. Prva točka dnevnega reda je dala zborovanju slavnosten značaj. Društvo je poklonilo svojemu častnemu članu, bivšemu mnogozaslužnemu predsedniku, kot viden znak hvaležnosti, diplomo izdelano od akad. slikarja Košarja. Tov. Tomažič se prisrčno zahvali za častno odlikovanje in sprejme tudi čestitke ormož. učit. društva. Zadnji zapisnik se odobri. Nato se preide k dopisom. Sprejeta je bila resolucija g'ede vštetja službenih let onim tovarišem, ki vsled vojnih razmer niso mogli pravočasno napraviti usposobljenostnega izpita. Sklene se vpeljati v vse šole tuk. okraja VVidrovo „Moje prvo berilo". Med drugimi predlogi so bili sprejeti sledeči: 1. Učiteljem — voditeljem šol, naj se s ozi-rom na njih delo funkcijska doklada zviša sorazmerno s plačo. 2. Za šolstvo naj bi izhajal poseben uradni list. 3. Društvo poživlja merodajne faktorje naj skrbe, da se v najkrajšem času izdajo nove čitanke, da bo mogoče čimprej odpraviti iz narodnih šol stare z avstrijskim duhom prepojene šolske knjige. 4. V okrajih, kjer so vpeljane jesenske počitnice, naj se prestavijo iste na poletje. 5. Tov. Cvetko nasvetuje, da bi vsa šolska vodstva pravočasno naročila zvezke pri „Učiteljski tiskarni", tako da bi tudi v tem oziru vladala na šolah enotnost. 6. Priporoča učiteljstvu naj našemu po hujskačih zapeljanemu obmejnemu ljudstvu pri vsaki priliki pojasnjuje in mu vceplja jugoslovansko idejo. Delegatom za Zavezino zborovanje v Ljubljani so bili izvoljeni: Tov. Ivanjšič — Sv. Jurij; tov. Miki — Stara cesta: tov. Mahorčičeva — Kapela. Na predlog tov. Ivanjšiča, naj bi se vršila zborovanja pogosteje in vsakokrat s poučnim predavanjem, se sklene, da se snidemo prihodnje leto poleti vsak mesec v zimskem času pa vsak drugi mesec. Iz Jugoslavije. — V časten spomin bivšemu c. kr okrajnemu šolskemu nadzorniku za Ljubljano — Lavtižarju. Iz zapiskov viteza Kalteneggra — dobesedno: »Wie der Schulinspektor Lavtižar brevi manu mitgeteilt hat, kennen die Schüler der V. Klasse der I. städt. Volksschule (Lehrer Ambrožič) und der VI. Klasse der IV. städt. Volksschule (Lehrer Likar) die österreichische Volkshymne nicht. — Ein Bericht wird gewärtigt. Kaltenegger m. p. — Draginjske doklade in nepreskrbljeni otroci. »Jugoslavija« z dne 13. tm. piše: Belgrajska vlada, odnosno nje finančni minister je nakazal novo draginj-sko doklado za ženo 90 K in za vsakega nepreskrbljenega otroka po yu K mesečno. Pamet sama pove, da je smatrati sieheri otrok, pa naj si Do star 10 ali 20 let, če si sam nič ne zasluži in je od staršev vzurze-van, šteti med nepreskrbljene, bo pa gos-pouje, ki hočejo uiti streberji in juristi ob enem, tako pri vladi, višjem šolskem svetu (m seveaa tuai drugod!) in ki trde, da otrok, ki je 18, ¿o aii let star, pa nima službe ali drugega posia, vse jedno šteti med »preskrbljene«, laki nazori so seveda enostavno neumni, a ker so jih pri od-merjenju nove dragmjske dokiade Hoteli nekateri ljudje uveljaviti, a so se osmešili svetujemo slehernemu, tako prikrajšanemu upravičencu, da nastopi pri najvišji instanci. v Jugoslaviji ne bomo trpeti avstij-skih »štreberjev!« — Ubogi vpehani uradni šimei! Človek je upal, da je poginila ta zvesta avstrijska zver i,zooiogi, ne zgražajte se i) in se umaknila iskremu surcu, na kojem nam je prinesel junaški kraijevic Marko rniado ovobodo. A glej ga zioinka, kar se ti pojavi simel in pripelje iz davne preteklosti zaprašen akt, katerega vsebina je nad vse zanimiva. L. 1917. majnika meseca je vložil nas tovariš prošnjo za poaporo, ki jo je podeljevala komisija za preživljanje vpoklicanim vojakom. Učiteljem vojakom je bito izplačati poaporo glasom min. odloka z dne lb. V. 17., št. 2y5 od Avli. dež. oratnbe. Kljub temu je ležaia prošnja pri uekem glavarstvu do avgusta 19i8 nerešena. Seie na posredovanje drž. posi. g. dr. Ravniharja so izplačali učiteljevi zem končno podporo, kar je bilo tik pred polomom. Dne 2. 9. 19 pa dobi učiteljeva žena rešitev svoje v maju 1917 (!) vložene prošnje, da se prošnji ne ugodi, ker itd____ okrajna komisija je rabila za rešitev prošnje torej samo 2b mesecev in se je slednjič še nesmrtno blamirala. Odpravimo oirokratizm 1 — Meščanske šole v Sloveniji, imenovanja na seji višjega šolskega sveta dne 12. t. m.: 1. deška v Ljubljani: Luka Jelene (ravnatelj), Janko Orožen, Anton Dragan, Janko Blagajne, Alojzij Novak; 11. deška v Ljubljani: Josip Bezlaj (ravnatelj), Pavel Kunaver, Ivan, Kune, Pran Pristovšek; 1. dekliška v Ljubljani: Franja Zemmeto-va (ravnateljica), Marija Arzelinova, Marija Palmetova, Marija Mehletova, Ana Ojstriževa, Marija Sodnikova, Klotilda VVaschtetova, Marija Meškova; ll.d e k 1 i-ška v Ljubljani: Albina Golobova (ravnateljica), Ivanka Kalinova, Marija Ramovževa, Marija Novakova; T r ži č : Albin Lajovic (ravnatelj), Marija Kmetova, Alojzij Skorpik; R i b n i c a : Anton Mervič (ravnatelj), Fran Samec; Ptuj-deška: Dragotin Kveder (ravnatelj), Fran Cilenšek; P t u j - d e k 1 i š k a : lr-ma Scheligova (ravnateljica), Alojzija Ko-emutova, Marija Voršičeva, Iva Kobalova, Ljudmila Janežičeva; Ljutomer : Jan daukart (ravnatelj), Alojzij Bajec; Z a -t e c : Josip Bernot (ravnatelj), Franc Likar, Melhior Rismal, Janko Korže; Ce-i j e - deška: Beno Serajnik (ravnatelj,) Ivan Cernej, Franc Hribarnik, Ferdo Sentjurc, Alojzij Poljšak; C e 1 j e - d e -k 1 i š k a : Josip Brinar (ravnatelj), Gvi-don Klier, Elza Proftova, Olga Lobarjeva, Ana Zupančičeva, Marija Kernova, Miha Piohlova; Maribor-deška: Dragotin Humek (ravnatelj), Gustav Silik, Milan Vanda, Josip Poljanec, Slavoj Dimnik, Josip Rektnan, Alfred Frohlich, Maks Kovač, Franc Skof, Franc Ferjančič; M a -ribor-dekliška I. : Leopolda Kor-sičeva (ravnateljica), Emfilija Makarovi-čeva, Ida Kisevetrova, Marija Schneider-jeva, Tereza Koserjeva, Avgusta Fontana, Jožica Bajtova, Angela Sobolka, Marija Rozmanova; Maribor- dekliška il. : Antonija Štupca (ravnateljica), Zora .Clavžarjeva, Ana Pečornikova, Jelena Levstikova. — Mestna - meščanska; osnovna-na-roda šola. Zaloški osnutek o preustroju našega šolstva nam daje povod, da razmišljamo tudi o nazivanju naših šol. Za »meščanske« šole je slovenska anketa za preosnovo šolstva menda nasvetovala iz raz »strokovna« šola, a zakonski osnutek je ostal pri dosedanjem nazivanju »meščanska« (gradjanska) šola. Dasi izraz »meščaska« šola ni točen glede pristojnosti učencev, niti glede krajev, kjer se nahajajo te šole, vendar pa se mi zdi, da je le še bolj priporočljiv kakor pa ime »strokovna« šola; zakaj izraz »strokovna« šola daje nehote misliti na razne trgovske, rudarske, obrtne i. dr. slične šole, v katerih se res poučuje za določene stroke, a meščanska šola ima še značaj obče izobraževalne šole, ki pripravlja za razne stanove in razne druge šole, ne pa za strogo očrtane panoge javnega življenja! Ako se v zakonu ohrani izraz »meščanska« šola, ne bo pa nikakor več kazalo, da napram javosti prepogosto rabimo nazivanje »mestna« šola za uste ljudske in druge šole, kojih poslopja so last mestne občine, i o prinaša v javnem življenju sila neprijetne zamenjave, zakaj izraza »mestni« in »meščanski« sta si tako siicna, da ceio pismomoše, ki so sicer zelo izurjeni v či-tanju naslovov, vendarle dostavljajo po-siljatve -- ceio važne! — napačnim prejemnikom. V nemščini take zmote niso tako ianko mogoče, ker sta besedi »stad-iiscne« in »burger-« izpeljani iz različnih Korenov. Pa tudi v stvarnem oziru ne vem zakaj naj bi imeli »mestne« šole, ce pa ne poznamo ne »trških« in »vaškili« šol. Zdi se mi, da to označevanje še precej spominja svoječasnih mestnih patricijev, in razlikovanje mestni, pa trški in vaški učitelj tudi me kaj prav ne sodi v današnjo demokratično aouo! — Zakonski osnutek se je za oznamenovanje vsega nižjega šolstva oprijel izraza »narodne« šole, ki bi obsezaie: 1. otroška zabavišča, 2. osnovne šole, 3. nadaljevalne soie in 4. mescan-ske šole. Ozanacba »narodne« šole kot najširši pojem bi bil odslej v uporabi v lužam zakonskih doiocoan, uradrnn poro-ciiin itd., a v vsakdanjem občevanju, v ljuuski govorici pa bi se morali oprijeti novega izraza »narodne« šote pri nas že precej udomačen — ponekod v zavednih občinah se ze celo lično bere na pročelju soisKin stavb — zato se mi zdi primernejše, ako bi predlagane označbe za nižje solstvo zamenjan takole: o s n o v n e šo-ie delimo na otroška zabavišča, narod-n e soie, nadaljevalne soie in mescanske šole. —os. — Višji šolski svet v Ljubljani opozarjamo na sklep deželne vlaue za Slovenijo, s katerim se uvršča Ljubljana v i. razred aktivitetmh doklad. istotako je sprejet sedaj načrt nareuoe za mesto M a-r i b o r. fekiep za Ljubljano je bil napravljen pred kaKinii b. meseci, venuar ni ae-lezno ljubljansko uciteijsvo ao aanes ak-tivitetnili aokiad 1. razreda, pričakujemo, da Višji šolski svet zadevo takoj pojasni in uredi; kajti draginja narašča, število ljublj. prebivalstva tudi. — Sklepni razredi na ljudskih šolah v Ljubljani. Za mlamno, ki je dovršila peti razred ljudske šole le z zadostnim vspe-hom in ki vsled tega ne more biti vspre-jeta v 1. razred kake meščanske šole, ustanove se na ljudskih šotan v Ljubljani šesti razredi kot sklepni razredi, ki v njih počakajo otroci zakonite starosti, da iaiiko uobe odpustnice. Takšni razredi se otvo-iG: na 1. mestni deški ljudski šoli za to šoto ter za šišensko deško ljudsko in za IV. mestno deško ljudsko šolo; na 11. mestni deški ljudski šoli za to šolo in pa za 111. in IV. mestno deško ljudsko šolo; na 1. mestni dekliški ljudski šoli za to šolo in pa za dekliško ljudsko šolo v Spodnji Šiški. — Meščanske šole v Ljubljani. Letos se otvore v Ljubljani nanovo štiri meščanske šole in sicer dve deški in pa dve dekliški. Jedna deška bo nastanjena v poslopju IV. mestne deške šole na Prulah, jedna pa v šolskem poslopju v Spodnji Šiški; jedna dekliška v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1, druga pa v šolskem poslopju v Spodnji Šiški. — Vpisovanje na »pomožni šoli« bo v torek 23. t. m. pop. ob 2. uri v poslopju 11. mestne šole aa Cojzovi cesti. — Nove šolske knjige. Višji šol. svet je odobril učne knjige: »T r g o v s k o računstvo za trg. nadaljevalne šole in pripravljalne razrede na dvorazr. trgovskih šolah, 1. in II. del«, ter »Trgovsko računstvo za dvorazredne trg. šole, I. del«, ki jih je spisal prof. Albert Sič. — Nova šolska knjiga. Poverjeništvo za uk je z odlokom z dne 28. avgusta t. 1. štev. 3908 odobrilo učno knjigo »Brin a'r Josip, Čitanka za meščanske šole, I. d e 1«. Knjiga izide v povsem predelanem izdanju črez nekaj tednov v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steier-marks.« Od 20. jan. 19., od 173 smrtnega slučaja H. Steindorferja so sledeči trije novi smrtni slučaji za vplačati pri društvu: 5. apr. t. 1. K. Schmidt, vod. v Mariboru, 25. jul. A. Hofer, uč. v Mariboru, 22. avg. F. Diwisch, naduč. žena. Društvo opozarja člane, da vpošljejo čimprej znesek 6 K. Opozarjamo na to učiteljstvo, ki je še včlanjeno pri imenovanem društvu. Književnost in umetnost. Nova knjiga o zgodovini Jugoslovanov. V prihodnjih dneh izide v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Anton Me-likova, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Knjiga je namenjena onim, ki se hočejo obširneje poučiti o naši preteklosti in obravnava jugoslvansko zgodovino enotno in ne ločeno po plemenih. Jako okusno opremljena knjiga bo veljala 10 K, L po pošti SO v. več. Naročila sprejema že sedaj t iskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ui. 6. Lamond de Goncuit: »Dekle Lliza«. Preložil Pastuškin. V Ljubljani, my. Izdala in založila Tiskovna zadruga. — Cena broširani knjigi 7 K, vezani y K 50 vin. Drugi zvezek Prevodne knjižice (L zvezek: besij, tiskovne zadruge, prinaša pretresujoči roman deklice mize, hčerke babice iz pariškega predmestja. V bieste-čem slogu popisuje pisatelj v prvem delu povesti, kako in zakaj je postala Liiza radi razmer, v kateriii je zrasla pocestnica-vlačuga in nazadnje zločinka. z,aradi umora svojega ljubimca obsojena na smrt, a pomiioscena v dosmrtno jeco, živi v drugem delu romana bedno življenje v kaznilnici, kjer počasi duševno in telesno umira, dokler ne izdabne. Prepričani smo, da bo našla »Dekle Lliza« obilo citateljev, jo toplo priporočamo. Naroča se pri 'i iskovni zaurugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Liuhiianski člani Slovenske šolske Matice naj pošljejo po publikacije za 1. lyio-18 k poverjeniku Jakobu Dimniku na i. ni. šolo v Komenskega ulici. biovenska Soiska iviauca. Zaradi draginje, ki je nastala v tiskarski obrti, smo morah povišati članarino na letinih 1U K-'z istega vzroka smo povišali tudi ceno knjigam, ki jm je izdala in založita Slo-vensKa boiska Matica, za 100 oostotsov, ie Letopisom smo pridržali prvotno ceno. Ceno prejšnjim celotnim letnikom smo določni na tO kron za čiane m na kron pa za nečlane. Člani Hrvatske Šolske Matice morajo plačati odsihdob celo članarino, oziroma določeno ceno; tako tudi člani, ki ročajo posamezne prejšnje knjige (.sno-piče itd.) Učiteijiščniki ptacajo za celotne letnike S kron, za posamezne prejšnje knjige pa polovico prodajalne cene. Publikacije za 1. 1919 bodo izšle o božiču; zato prosimo p. n. poverjenike, da takoj začno z nabiranjem članov, »Ukošlovje« 11. del je že dotiskan, Letopis je v delu v tiskarni in za tretjo knjigo je pa tudi že pripravljen rokopis, l orej, le hitro na delo! Polemika. Poziv v pokoj! Dopis, ki odobrava češki vzorec je napravil mnogo hude krvi. Proti dopisu smo prejeli mnogo doigih poročil, ki se vsa izjavljajo proti takemu postopanju pri nas. Preveč bi obremenili list, če bi prinesli vsa poročila popolna, iz vseh poročil posnemamo torej samo one odstavke, ki navajajo gole argumente proti enakemu postopanju pri nas. Vse komentarje izpu-sčamo, ker se nam zde nepotrebni in ker govore navajana dejstva dovelj jasno za vsakogar. Glas starejših je sledeč: Delijo se v tri dele, in sicer: 1. Take, ki že komaj čakajo na upokojitev, ker so jo zaslužili in so potrebni počitka, ali pa nimajo več veselja do stanu radi slabih izkušenj. 2. So taki, ki so že potrebni več ali manj počitka, pa jih veže še ta ali oni obzir na šolo ali svojce, borili so se vse svoje žive dni s pomanjkanjem, stanje se jim je sedaj nekoliko izboljšalo in bi še nekaj časa delali radi pomanjkanja učiteij-stva. 3. So oni, mogoče še čili, ki so delali vse svoje življenje za narod, služijo rade-voljno iz ljubezni do poklica in mladine, vesele se sadu, ki ga vidijo sedaj dozorevati in hočejo po svojih močeh pomagati narodni šoli na noge; darovati hočejo poklicu, mladini in domovini še svoje poslednje moči. Na ta mesta naj pridejo čeravno samo posredno, tretjeletniki. Primerjajte »zrelega« z nezrelim in nerodnim začetnikom, ki lovi in hlasta za izrazi, ter gleda na uro, kedaj ga bode rešil zvonec! Starejšim pa je dan in vsaka ura prekratka. Kdo je zrel za pokoj? — Star sem 60 let, služim 42 let, sem nameščen na pet-razrednici in sem kot šol. voditelj poučeval med vojno tri leta v 5. razredu. Med tem sem mnogo tednov supliral tovariša-vojaka v 4. in obolelo tovarišico po nekaj ur na teden v 1. razredu. Med vojno sem dodal 5000 K od svojega, od ust pritrgane-ga prihranka (zavarovalnino) za vzgojo in druge potrebščine otrok. Sedaj z vsemi dokladami životarim, kakor pač životari tovariš, ki mora vsak dan nasititi šest želodcev in šesterim osebam skrbeti za obleko in obutev.--. Ako stopim sedaj v pokoj, izgubim stanovanje, veliki vrt in vojno-draginjska doklada se mi izdatno zniža. Učiteljev primanjkuje. Prekmurje, slov. Koroško, druge obmejne šole, šole po mestih, vse to zahteva dobrega nadomestka za odstavljene. Slišimo tudi, da pojde precej tovarišev v Srbijo. Prlekija se bo izpraznila, petrazrednice se bodo skrčile v tri- celo v dvorazreanice radi Prekmurja. Na nekaterih šolah je še danes komaj po ena učna oseba; so celo šole brez učiteljev. Vsepovsod je veliko pomanjkanje, katero Hočejo omejiti celo s tretjeletniki, z napol izvežbanim materi-jaioin. Vabijo k učiteljstvu gimnazijce, re-alce — itd. da zamaše vrzeli. To so stvarni in vpoštevanja vredni razlogi, ki jih navajajo oni, ki se ne strinjajo z mnenjem dopisnika. Pristaviti moramo le še toliko, da vladajo v Uenosio-vaski republiki drugačne razmere kakor pri nas. Tam je učiteljstva uovolj in lanko izvajajo konsekvence v tem pogledu, ker šolstvo in narodna Stvar pri tem ne trpi. Za slovenski narod in za nase razmere bi pa pomenilo izvajanje takega odloka občuten udarec narodnemu šolstvu. Samo na bivšem Kranjskem bi prišlo po taki odredbi 96 učnih oseb v poštev, vsega vkup pa gotovo okrog 300. Kje naj vzamemo nadomestilo za to? To je najstvarnejši razlog, iz katerega upokojitve ni priporočati. Izogniti se pa ne moremo tudi razlogu, ki ga navajajo nekateri dopisniki tov. kot vzrok, da ne gredo v pokoj namreč: ker imajo potem manjše draginjske do-klade. To je vprašanje s katerim so se mnogo pečali že naši vpokojeni tovariši. Za nje je to vprašanje važno, ker direktno trpe zaradi take določbe. Ni pa našla njih zahteva po izenačenju in izboljšanju pravega odmeva v javnosti, ker si vsakdo misli, da je še daleč do vpokojitve in vsled tega ne polaga prave važnosti na pokojninske določbe in odredbe zakonov. Pač pa občuti že to socijalno krivično določbo in odmero oni, ki stoji na pragu v pokoj. Opozoriti smo morali posebej na to vprašanje, in moramo povdarjati, da pokojninske določbe niso le zadeva naših vpokojencev, temveč so tudi za nas enako važna vprašanja dokler smo aktivni. Naše stališče je, da učitelji, ki gredo v pokoj ne prenehajo s tem biti naši stanovski tovariši in se imamo za njih težnje enako potezati kakor za one pri katerih smo direktno že sedaj prizadeti. Tembolj vidimo upravičenost tega v gori navedenih razlogih. Posebno pa moramo gledati, da v novih določilih zakona odpravimo te nedo-statke. S tem smo* dali pravico do besede vsem strankam vseh naziranj in predlagamo o tem vprašanju — konec debate. Iz strokovnega tajništva Zaveze. Železniške vozne ugodnosti za učiteljstvo. A. Državne železnice. Stalnih legitimacij državna železnica ne izdaje in jih je celo odvzela vsem dosedanjim upravičencem, tako da faktično tianes ne uživa noben državni uradnik kake stalne vozne ugodnosti na državni železnici. Posrečilo se pa je, na našo vlogo na železu, ministerstvo v Beogradu dobiti vozno ugodnost in sicer polovično voznino na progah državne železnice iz Ljubljane—Zagreb—Sarajevo —Beograd. (Velja poljubno za II. ali III. razred.) To dovoljenje je izdano za 100 članov „Zaveze". Kot legitimacije služijo članske izkaznice „Zaveze", ki smo jih dali tiskati v to svrho in so sedaj na razpolago pri strokovnem tajništvu. Res je prišlo dovoljenje iz Beograda nekoliko „post festum", ker je že konec počitnic, vsaj na bivšem Kranjskem, toda ker ni omejena na nikak termin, traja tako dolgo, dokler niso izkaznice porabljene, torej ev. še za drugo leto. Izkaznice se izdajajo le za daljše proge, veljajo za enkratno vožnjo tja in nazaj. Kdor želi, da se mu izkaznica dopošlje po pošti, naj točno navede ime in službeni kraj, da se vstavi v izkaznico. Za izkaznice je plačati 1 K za tiskar-niške stroške. Glede potovanja naj se tovariši in tovarišice medsebojno dogovore, ali potujejo posamezno ali v skupinah. Za izkaznico naj se oglasijo le dotični, ki jo v resnici vporabijo. V pisarni bomo vodili natančen seznam. B. Južne železnice. V 144. številki Uradnega lista z dne 11. sept. 1919 (splošno važna za učiteljstvo, opozarjamo!) je objavljen šolski zakon sprejet v 51. redni seji narodnega predstavništva dne 9 .julija 1919. — Člen 33. zakona o narodnih šolah se izpremenjen glasi:Staini učitelji (učiteijice) so državni uradniki. S tem smo torej tudi naslovno priznani kot državni uradniki. Poleg plač, ki jih imamo sedaj popolnoma zjednačene z državnimi uradniki, smo deležni tudi ostalih pravic. Strokovni tajnik je takoj interveniral giede voznih ugodnosti pri ravnateljstvu južne železnice, ki nam je to v principu takoj priznalo. Glede pogojev sledeče: Kdor re-fiektira ua stalno uradniško legitimacijo, naj piše na „c-braino ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani (Administr. oddelek)" za tozadevno tiskovino, ki je iz nje vse nadaljno razvidno. Priložiti je znamke za odgovor. Ugodnost velja za vožnjo v višjem razredu proti plačilu nižjega, torej v I. razr. se plača II. razred, vožnja v II. razr. proti plačilu III. razr. in vožnja v III. razr. za "ilovico II. razr. — Končno še opozarjam, da stane kolekovina za vsako kalendarično leto 13 K. Kdor se torej ne misli mnogo voziti to leto, naj vloži šele nov. ali dec. za bodoče leto. C. Vozna udobnost za šolarje v svrho obiska šo!e. „Zaveza" je napravila tudi tozadevno vlogo na ministrstvo saobračaja in je prejela sledečo rešitev:*) Št. 1446/VI. Ljubljana, dne 5. septembra 1919. Po nalogu ministrstva saobiačaja se Vam na Vaš dopis na imenovano ministrstvo z dne 29. ju- lija t. 1., štev. 578, naznanja, da uživajo v smislu osebne tarife za področje ljubljanskega ravnateljstva II. del, šolarji v svrho obiska šole, sledečo vozno udobnost: 1. Učencem obojega spola vseh javnih šol (tudi trgovskih, kmetijskih in nadaljevalnih) izdajajo se proti tozadevnim izkaznicam za vožnje do 50 km od postaje bivališča do postaje šolskega okraja in obratno, vozovnice v svrho obiska šole za polovično ceno za osebne in mešane vlake. 2. Ista udobnost velja tudi za učence, ki se pri-četkom tedna peljejo v šolski kraj, čez teden tamkaj stanujejo in le ob nedeljah bivajo pri starših oziroma rediteljih. 3. Izkaznice (neizpolnjene) prodajajo osebne blagajne po 10 vinarjev komad. Iste predtisku primerno izpolnjene potrdi šolsko vodstvo in postajni načelnik v bivališču. 4. Izkaznica velja za dobo šolskega leta, ter jo je pokazati vedno z vozovnico vred železniškim uslužbencem. 5. Vsaka zloraba izkaznic brez prikrajšanja kazenskih in civilnopravdnih zahtevkov železnice napram lastniku, ima za posledico, da se ista odvzame lastniku za dobo dotičnega šolskega leta. 6. Nadalje izdaja ravnateljstvo učencem na podlagi potrjenih izkaznic mesečne vozovnice za dobo koledarskega meseca, in sicer je plačati za iste za razdalje do 10 km polovično tarifno voznino za 40 voženj, za razdalje od 11 do 20 km tarifno polovično voznino za 35 voženj in za nadaljnje razdalje tarifno polovično voznino za 30 voženj. Mesečne vozovnice je naročiti najmanj 4 dni pred rokom, s katerim se jo hoče vporabljati, bodisi neposredno pri podpisanem ravnateljstvu, ali potom postaje, ki se nahaja na dotični progi, za katero se vozovnice naroče. Z naročilom vposlati je sliko na kartonu 6:5 10:5 cm velikosti ter ceni odgovarjajoč znesek. Od ravnateljstva drž. železnic. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Naš denarni zavod. Oeslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učitelj, skega konflikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31.avgusta 1919 SC 231.943-70. | Uradne ure: Vt>ak četrtek in vsako soboto o