CELJE, 1. OKTOBER 1981 - ŠTEVILKA 39 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC MALO, TODA DOBRO! v teh dneh so že zaječale stare težke stiskalnice, pa tudi tiste modernejše na hidravliko. Grozdja je na celj- skem območju letos manj, ker ga je močno pobrala pozeba, posebno v Virštanju in na Bučah, toda grozdje, kar ga je dozorelo, je kakovostno in vinska kapljica bo dobra. Več o tem v prihodnji številki. KAKO JE Z GRADNJO REGIJSKE MLEKARNE TO NP SME SKISATI Končno pred začetkom gradnje Upajmo, da smo tik pred zdajci in da bo tudi celjska temeljna banka Ljubljanske banke z odobritvijo posojila prižgala zeleno luč za grad- njo nove mlekarne v Arji va- si. Pa ne gre zdaj za to, kaj bodo rekli bančniki na račun regijsko dogovorjene nalož- be, marveč bolj za okolišči- ne, ki spremljajo priprave na to naložbo. Na zadnji seji sveta občin celjskega ob- močja, v sredo, 23. septem- bra v Slovenskih Konjicah, so dobile kaj čuden pečat, na vsak način pa potrditev, da samo z načelnim govorje- njem ni mogoče rešiti za- htevne naloge. In še več - ta naložba terja čvrste in dolgo- ročne dogovore z vsemi, ki bodo sodelovali v njenem proizvodnem procesu in ki bodo zagotavljali zadostne količine mleka. V tem se ka- že tudi odnos do kmetov - živinorejcev. V tem je tudi njihova obveznost, da bodo dajali zadrugi ali mlekarni dogovorjene količine mleka ne samo jutri, marveč stalno. Seveda v okviru dogovorje- nih cen, ki naj bodo spodbu- dne za kmeta in podobno. Primer je tudi pokazal, da zavlačevanje ne prinaša ško- de samo proizvodnji, tudi primarni, marveč močno draži naložbo, katere predra- čunska vTednost znaša že zdaj nekaj več kot 523 milijo- nov dinarjev. Na seji so nadalje še opo- zorili, da bi morala ta nalož- ba bolj kot katere koli druge zbližati obe sestavljeni orga- nizaciji združenega dela na celjskem območju, Hmezad in Merx. Le zakaj to opozo- rilo? Gradbišče v Arji vasi je pripravljeno, lokacijsko do- voljenje je bilo izdano že sep- tembra 1979. leta (!), urejena je bila dovozna cesta, daljno- vod, širok izkop, izkop kleti in glavna odvodna kanaliza- cija. Zdaj je na gradbišču vse mirno. Izdelani so tudi vsi projekti, rešeno je tudi vpra- šanje sovlagateljev (v zad- njem hipu je namesto Beo- gradske banke stopila v ta krog tovarna nogavic na Pol- zeli), odobrena je bila vloga za uvoz strojev itd. Skratka, vse čaka na znak. Upajmo, da bo v tem času rešeno tudi vprašanje, kaj bo s staro mle- karno ob Ljubljanski cesti. M. BOŽIC ZAČETEK PRIREDITEV OB TITOVEM VELENJU Od jutri, 2. oktobra pa do nedelje, 18. oktobra, se bo v velenjski občini zvrstilo pre- ko trideset različnih priredi- tev, ki so vezane na občinski praznik (iz 7. na 8. oktober) in še posebej na dan, ko bo mesto Velenje dobilo novo ime - Titovo Velenje! Prva prireditev bo jutri popoldne ob 17. uri, ko bodo pred ve- lenjskim Zdravstvenim cen- trom odkrili skulpturo Ivana Meštroviča »Dekle z morja«. V soboto, 3. oktobra, bo srečanje sedanjih brigadir- jev z brigadirji veterani, ki so prvi zasadili krampe in lopa- te za današnje Velenje. Isti dan bo tudi otvoritev nove prodajalne plina Era Velenje ter začetek dvodnevnega mladinskega nogometnega turnirja pobratenih občin: Pucarevo, Split, Subotica in Velenje. V krajevni skupno- sti Ravne nad Šoštanjem bo- do predali prometu več mo- derniziranih krajevnih cest. Nedelja bo namenjena šport- nim prireditvam, v torek pa bo otvoritev otroškega vrtca z jaslimi v soseski Salek II v Velenju. V sredo bo otvori- tev prodajalne Zlatarne Ce- lje ter avtopralnice in spre- jem v zvezo komunistov. T. VRABL ZELENI VLAK biiEČNO, NA NOVO PQT! V ponedeljek prvič na poti od Velenja do LJubljane Dilem okoli zelenega vlaka la progi Velenje-Celje- ■Ljubljana ni več. Vlak bo la tej progi prvič zapeljal v »nedeljek, 5. oktobra, in potem vsak dan razen sobote n nedelje. Akcija, ki jo je sprožila leljska poslovna skupnost za turizem in podprli obe medobčinski gospodarski zbornici je zdaj končana. Končana v smislu priprav, medtem, ko razgovorov še ni konec, še zlasti, da se bodo prvim odločitvam iz organi- zacij združenega dela pridru- Sle še druge. Tudi za to pro- go velja gospodarski račun. Vlak ne more voziti prazen jji napol prazen. V ponedeljek torej prvič na tej progi tudi zeleni vlak. Iz Velenja bo odpeljal bo 6.30 uri, iz Smartna ob Paki ob 6.45, Žalca ob 6.59, iz Ce- lja ob 7.11. V Ljubljano bo pripeljal ob 8.30 uri. Torej, po dveh urah udobne vožnje, ob glasbi, malici, prebiranju časopisov... Iz Ljubljane se bo vračal ob 15.10, iz Celja bo krenil proti Velenju ob 16,30, iz Žalca ob 16.39 in iz Smart- na ob Paki ob 16.54. V Vele- nju bo ob 17.10 uri. Uvedba tega zelenega vla- ka je tudi potrdila dobro so- delovanje med železničarji in Izletnikom. Avtobusni prevozniki so že zagotovili dobre zveze z vsemi kraji. Cena enosmerne vozovni- ce od Velenja do Ljubljane bo 156 dinarjev, povratne pa 257. Sicer pa bodo in so v prodaji tudi celoletne vozov- nice, paketi po deset vozov- nic itd. Velja si zapomniti, da je vozovnice za ta zeleni vlak moč kupiti v poslovalnici TTG v Celju, zatem v poslo- valnicah Izletnika v Velenju, Šoštanju, Slovenjem Grad- cu, Mozirju, Konjicah in Šmarju. In če bodo na vlaku prosti sedeži, bo vozovnice prodajala tudi spremljevalka zelene kompozicije z 92 se- deži in salonom za pet oseb. Srečno pot, zeleni vlak! M. BOŽiC CELJE NAKIT IN KAMNI Pred petnajsto zlatarsko razstavo Skoraj že majhen jubilej. Pred vrati je namreč petnaj- sta zlatarska razstava v Ce- lju. Tokrat od 7. do 14. okto- bra, sicer pa že kot vrsto let nazaj tudi v lapidariju Po- krajinskega muzeja. Kaj bo prinesla? Veliko novega. O tem go- vori tudi njeno nenapisano geslo: barvna paleta okra- snega kamenja v izdelkih. Toda, dodajmo, v izdelkih, ki bodo prišli iz delavnic proi- zvodnih temeljnih organiza- cij delovne organizacije celj- skih Zlatarn. Letošnja razstava bo pred- stavila predvsem delo doma- čih zlatarjev in oblikovalcev. To bo priložnost, da bo ko- lektiv Zlatarn Celje opozoril na svoje delok na svojo novo kolekcijo nakita iz zlata, sre- bra in platine. V to delo je vključenih okoli osemdeset odstotkov vseh zaposlenih v tej delovni organizaciji, ki je hkrati nosilec proizvodnje in predelave plemenitih kovin v Jugoslaviji. In vendar ko- lektiv, ki mu zaradi najrazlič- nejših spletov okoliščin, močno primanjkuje osnovne surovine. Zato tudi ne dela s polno paro. In vendar gradi svoj jutri v upanju in priza- devanjih, da bodo problemi, ki ga spremljajo kmalu re- šeni. Po vsebini bo letošnja raz- stava imela dva dela: prikaz umetniškega in uporabno oblikovanega nakita, sled- njega tudi tržno usmerjene- ga. V umetniškem oblikova- nju bo z udeležbo evropsko in svotovno znanih obliko- valcev tudi dovolj priložno- sti za primerjave z domačimi izdelki. Nov proizvodni program nakita iz plemenitih kovin prihaja tokrat prvič pred jav- nost. Zato bo celjska razsta- va tudi pK)memben test za te izdelke. Velikega bodo doži- veli februarja prihodnje leto na razstavi v New Yorku. Iskanje novih materialov na domačih tleh. In ne samo to, tudi izdelki, okrašeni in dopolnjeni s številnimi dra- gimi kamni, še zlasti iz Sri Lanke. Na razstavi bodo opozorili tudi na tako imenovani spremljajoči proizvodni pro- gram in tedenski spored raz- stave dopolnili še z drugimi prireditvami, posvetovanji, komercialnimi dnevi in še M.BOŽIC ZAKLJUČENI TABORSKI DNEVI . v Žalcu so končali s taborskimi dnevi 81 in sklenili, da jih ^do odslej prirejali vsako leto. Več o tem berite na 8. strani, sliki: nastop skupine iz pobratenega Kruševca. Foto; T.Tavčar VOLITVE Ostane še dokončno oblikovanje kadrovskih predlogov Medobčinski svet ZK za celjsko območje je pregledal potek kadrovskih, vsebin- skih in organizacijskih pri- prav na volilne konference osnovnih organizacij ZK. V občinah celjskega območja priprave dobro tečejo, so poudarili. Povsod so že prišli do kandidacijskih postop- kov. V naslednji fazi bodo ob kadrovskih pripravah, kjer bo šlo še zlasti za usklajeva- nje kandidacijskih postop- kov in dokončno oblikova- nje kadrovskih predlogov za nosilce funkcij v osnovnih organizacijah ZK, posebej skrbno izvajali vsebinske priprave na volilne konfe- rence. Te morajo namreč v celoti kritično presoditi ak- cijsko naravnanost ter učin- kovitost osnovnih organiza- cij, predvsem pa odgovoriti na vprašanji, v kolikšni meri zagotavlja organizacija utrje- vanje političnega sistema so- cialističnega samoupravlja- nja in zlasti, kako čvrsto je vsidrana v bitko za razvoj družbenopolitičnih samo- upravnih in družbenoeko- nomskih razmer v svojem okolju. »Današnji trenutek bolj kot kdajkoli terja, da na vo- dilne funkcije v ZK izbere- mo najbolj aktivne ter idejne in akcijsko pravilno narav- nane komuniste,« so pouda- rili na seji. V oceni aktivnosti organizacije, ki bo sprejeta na volilni konferenci, pa bo uresničevanje stabilizacije in učinkovitost komunistov pri reševanju vprašanj dobrega gospodarjenja, osnovni kri- terij. Sejo so sklenili s tem, da so potrdili sprejet potek pri- prav, zadolžili člane širšega političnega aktiva, da bodo spremljali konference in se domenili, da bo sekretariat medobčinskega sveta v de- cembru ocenil izvedbo volil- nih konferenc, ki bi morale biti končane do druge polo- vice novembra. BS 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-1. oktober^^^ CELJSKA DELEGACIJA ZA VLAKBIE81 v letošnjem jubilejnem vlaku Bratstva in enotno- sti, ki V^o odpeljal v Srbijo v nedeljo zvečer (iz Celja predvidoma okoli 22. ure) 11. oktobra, bo tudi ura- dna delegacija občine Ce- lje, ki bo med bivanjem v Srbiji prisostvovala pro- slavi občinskega prazni- ka pobratenega mesta Cuprije, 13. oktobra. Vo- dja delegacije je Peter Šprajc, predsednik Ob- činskega odbora ZZB NOV Celje, člani pa Aleš lic, sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje, Dar- ko Končan, predsednik Občinske konference ZSMS Celje, Franc Vrbnjak, predsednik Ob- činskega sindikalnega sveta in Drago Stokav- nik, sekretar Občinske konference SZDL Celje. Prihodnjo sredo, 7. ok- tobra, pa bo zadnji sesta- nek vseh udeležencev le- tošnjega vlaka BIE 81 iz Celja (114 po številu) ob 15. uri v prostorih Druž- beno-političnih organi- zacij, Gledališka Z. Vsi potniki bodo dobili vo- zovnice ter spominske značke. t. VRABL CELJSKA OBČINA V LETU 1982 NUJNO UJETI ZAOSTANEK še boli odgovorno do družbenih sredstev Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je že odprl razpravo o izhodiščih druž- benega razvoja občine v pri- hodnjem letu. V prihodnjem letu bo tre- ba ujeti zaostanek iz letoš- njega. Vprašanje je, kako se bo gibal družbeni proizvod. V srednjeročnem načrtu je zapisano, da bi se moral po- večevati po stopnji štirih od- stotkov. Bo to izvedljivo, če pa bodo letošnji razultati slabši od predvidenih? Tudi v prihodnjem letu bo izvoz pospeševalec gospo- darske rasti. V prihodnjem letu bo treba ujeti ne samo letošnji zaostanek, marveč izpolniti tudi celoletno plan- sko obveznost. To pa je nalo- ga, ki bo terjala veliko zavze- tost na vseh področjih. Kako bo z naložbami? Ce bodo v nekoliko širšem ob- segu, je na dlani, da bo selek- cija dosti večja. Razumljivo. Zaradi vseh vrst porabe ni dilem. Se nadalje bodo ome- jene in bodo morale zaostaja- ti za rastjo dohodka. Glede na vsa ta predvideva- nja kaže, da bo lahko indu- strijska proizvodnja večja za dva do tri odstotke, kmetij- ska za pet, realni družbeni proizvod za štiri, zaposlova- nje za 1,5 produktivnost za 2,5 izvoz za najmanj 8 odstot- kov itd. Pomembna pri tem je odločitev, da se bo zapo- slovanje gibalo v dosedanjih mejah. Ob vsem tem ostajajo še odprta vprašanja preosnova- nja proizvodnje. V celjski občini se bo treba še oprede- liti do tretjega samoprispev- ka, čeprav so delegati zborov občinske skupščine pred meseci pravzaprav že prižga- li zeleno luč za ponovno soli- darnostno združevanje sred- stev v občini za reševanje ne- katerih skupnih potreb, še zlasti na komunalnem po- dročju. Očitno je, da programi sa- moupravnih interesnih skupnosti v prihodnjem letu ne bodo zahtevnejši od letoš- njih. Ni odveč zahteva po zaostritvi osebne odgovor- nosti za gospodarno poslova- nje z družbenimi sredstvi in podobno. Skratka, dovolj pobud za ra- zmišljanja in sprejem izhodi- šča družbenega razvoja obči- ne v prihodnjem letu. To pa je tudi naloga, ki jo bodo mo- rali opraviti v organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih skupnostih itd. . M. BOŽIC 5 1. SEPTEMBROM VIŠJE ŠTIPENDIJE Po sklepu republiške skupščine delegatov udeleže cev samoupravnega sporazuma o štipendiraju se ^ vrednost točke pri kadrovskih štipendijah povečal^^ 3,86 din na 4,63 din. Štipendije iz združenih sredstev se bodo povečale za 30,6 odstotkov. Povečanje št-p^ff dij velja od 1. 9. 1981 do 1. 9. 1982. Štipendije naj Ji začeli izplačevati najkasneje do konca oktobra. Kadrovske štipendije so se povečale v skladu z gi^g njem osebnih dohodkov v naši republiki. Osnovnj kadrovska štipendija za učence srednjih šol je po novj točkovni vrednosti 2.222 dinarjev, za študente pa 3.Olg dinarjev. To velja za dober uspeh. Za boljši vspeh pj štipendist dobi večje število točk. V skladu s samo. upravnim sporazumu o štipendiranju se lahko v ok. viru občine ali območja določijo smeri ali poklici kjer kadrov izrazito primanjkuje in za te lahko podelijo dodatno število točk; največ 200 kar znese 926 dinar, jev. Najvišja štipendija iz združenih sredstev za študente znaša sedaj 5.786 dinarjev za učence pa 5.260 dinarjev Seveda pa je odvisno od številnih drugih kriterijev kolikšna bo v resnici ta štipendija: od kraja šolanja, od učnega uspeha, od dohodka na družinskega člana in od tega, če štipendist že prejema kadrovsko štipendijo. Na zavodu za zaposlovanje v Celju predvidevajo, da bodo začeli izplačevati štipendije konec meseca okto- bra. Letos je nekoliko več štipendistov kot v lanskem letu. V štirih občinah, Celje, Laško, Slovenske Konjice in Šmarje, za katere vodi evidenco za štipendije iz združenih sredsev zavod za zaposlovanje v Celju, je skupno število novih prijav 1027. Starih štipendistov pa je še 1650. Skupaj torej 2835. V. V. E. VISOKA RAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V AVGUSTU Po podatkih zveznega za- voda za statistiko je indu- strijska proizvodnja tudi v avgustu zabeležila relativ- no visoko stopnjo rasti. Gle- de na avgust 1980 je porasla za 5,7%, v osmih mesecih le- tošnjega leta pa je presegla obseg lanske proizvodnje za 4,8%. V avgustu je bil vsekakor najvišji porast v proizvod- nji kemijskih proizvodov in predelavi nekovin - za celih 27%. Proizvodnja in prede- lava tobaka je presegla lan- ski obseg za 9%, proizvod- nje nafte, plina in stroje- gradnje pa za 16%. Tudi pri osemmesečni proizvodnji je na prvem mestu kemijska industrija, ki je glede na lansko obdobje porasla za 15%, predelava nekovin pa za 14%. V istem obdobju so povečali obseg proizvodnje v črni metalurgiji za 12%, proizvodnjo premoga za 11%, predelavo kemičnih proizvodov ter proizvodnjo kož in krzna pa za 10%. Po drugi strani pa se ^ proi- zvodnja naftnih derivatov zmanjšala za 8%, proizvod- nja kamna in peska ter reza- nega gradbenega materiala in plošč pa za 2%. Po republikah je v prvih osmih mesecih najbolj po- rasel obseg industrijske proizvodnje v BiH - 8,1%, dalje v Črni gori za 6%, Sr- biji za 5,7% (ožja Srbija za 4,8%, Kosovo za 6,5% in Voj- vodina za 7,3%), v Makedo- niji za 5,6%, Hrvatski za 3,9% in Sloveniji za 1,9%. (BORBA) MLADI ZA SLO VLEVCU Na letališču v Levcu se je končala letošnja več teden- ska šola, ki so jo obiskovali tisti fantje in dekleta, ki so po osnovni šoli odšli v pokli- ce. V Levcu so si pridobivali široko znanje s področja SLO in DS. V dopoldan- skem času so imeli teoretični in praktični pouk, v popol- danskem času pa različne aktivnosti - od izobraževal- nih, kulturnih, športnih do razvedrilnih. Prvi dve po- dobni šoli sta bili na Teharju, za letos pa so si izbrali Le- več. Mladi so se v večernih urah vračali domov, zjutraj pa znova prihajali v učni center. V bodoče želijo za takšno obliko izobraževanja zagotoviti takšne pogoje, da bi mladi ostajali v taboru. To bi zagotovilo večjo kolektiv- nost pa tudi izpeljavo tistih oblik izobraževanja, ki v se- danjem primeru niso bile mogoče. Tisti, ki so vodili le- tošnjo šolo, so s sodelova- njem mladih in njihovimi končnimi rezultati izraženih v testih, nadvse zadovoljni. Vsi udeleženci letošnje šole so za zaključek sodelovali na II. orientacijskem pohodu za Debeljakov memorial. T. VRABL 7. OKTOBER-PRAZNIK TOPNIČARJEV 7. oktobra mineva 40 let od zgodovinskega trenutka, ko je bil ustanovljen topničarski rod naših oboroženih sil. Borci čačanskega in kragujevškega odreda so prve dni oktobra 1941 vkorakali v Cačak, kjer so zajeli štiri topove in ustanovili topničarsko baterijo. S temi topovi so 7. oktobra napadli takrat nemško letališče v Kraljevu, akcija je bila uspešna in to je dan ki ga kot svojega praznujejo topničarji v sestavi naših oboroženih sil. j Današnji pripadniki topničarskih enot se usposabljajo in učijo na tradicijah NOB.Upo- raba in delovanje topničarskih enot je danes prilagojeno zasnovi splošne ljudske obrambe V dosedanjem obdobju so pripadniki teh enot dosegli visoko usposobljenost ter izurjenost Njihova učinkovitost je dokaz visoke vojaško-strokovne usposobljenosti, ki je »krona' izvežbanosti do avtomatizma. Takšne rezultate pa topničarji dosegajo zaradi čvrstegi moralnopolitičnega stanja ter zvestobe Predsedst\ai SFRJ, ZKJ, samoupravljanju in neo- dvisnosti. ^ OBRAZt DANICA STARIČ Le kdo je v laški občini ne pozna! Danes je v Jag- njenici, jutri v Jurkloštru, naslednji dan morda že na Vrhu. Popoldan, seve- da, in največkrat do poz- nega večera. Vmes pa še kakšna seja občinske konference SZDL Laško, katere sekretarka je Dani- ca že dobra tri leta. »Človek v Socialistični zvezi ne more nikoli vse- ga narediti, kar bi rad«, se pritožuje, nato pa nada- ljuje z opisovanjem svo- jih želja in načrtov, ki jih res ni malo. In tudi s kriti- ko. Jezi jo, ko vidi, da včasih uničujemo na ku- pe papirja zaradi napisa- nih sklepov, ki jih potem ne izvajamo. Zadovoljna pa je, ko vidi, da SZDL kot frontna organizacija, prispeva svoj velik delež k dobremu političnemu razpoloženju na terenu. Želi si, da bi se ljudje še bolj vključevali v družbe- nopolitično delo in z ustvarjalnostjo pripomo- gli k hitrejšemu in boljše- mu reševanju skupnih problemov. »Rada imam svoje delo, rada sem med preprosti- mi ljudmi, s katerimi se lepo razumem, kar mi precej olajšuje delo.« Doma je z Radeč, s Ho- temeža. Najlepše spomi- ne ima na leta, ko je bila še radeška mladinka in z vso vnemo delala v tam- kajšnji mladinski organi- zaciji. »Pravzaprav pa ra- deška značilna politična razgibanost še vedno tra- ja, s tem pa ne morem re- či, da aktivnosti v drugih krajevnih skupnostih ni. Morda je na Radeškem še posebno značilno in na- ravnost zgledno tradicio- nalno povezovanje in so- delovanje med delovnimi organizacijami in krajev- no skupnostjo." Ko govori o nalogah, s katerimi se trenutno spo- pada, postavlja na prvo mesto odgovornost pri pripravah na volitve v ob- čini »iYe more nam biti vseeno, kako bomo nada- lje gradili naš politični si- stem. Zato moramo izbi- rati sposobne ljudi, ki bo- do znali najbolje zastopa- ti interese občanov v de- legatr.kih telesih«, so nje- ne besede, ki so mi živo ostale v spominu. Takšna je Danica. Skro- mna, delovna, polna idea- lov in zaupanja v ljudi, s katerimi dela in se sreču- je. Ko pride večkrat poz- no domov in jo (kljub ra- zumevajočemu soprogu), čaka še kup družinskih obveznosti, se zamisli. Takrat najlaže razume, zakaj se še veliko žensk družbenih funkcij otepa. MARJELA AGREŽ KRAJEVNI PRAZNIK NA RADEŠKEM PALETA PR BED TEV V znamenju varčevanja, množično in prisrčno Krajevni praznik v Radečah ni le radeški. Skupaj ga praznujejo s krajani Zidanega mo.sta, Jag- njenice. Vrhovega in Svibnega ter s tem najlepše počastijo spo- min na vojne dni, ko je okupator množično izseljeval ljudi s teh krajev. Krajevni praznik poteka na Ra- deškem vsako leto v zadnjem te- dnu septembra in prvih dneh ok- tobra. Obeležili ga bodo s sodelo- vanjem domala vseh organizacij, ki v Radečah in okoliških krajih delujejo. Največ bo, seveda, športnih prireditev, saj je za Ra- deče značilno množično športno udejstvovanje krajanov. Lep pri- spevek k praznovanju so pripra- vili radeški upokojenci, zanimiv kulturni dogodek pa bo gostova- nje igralske družine iz pobrate- nega Miklavža. Predstavila se bo z uprizoritvijo Levstik-Griinove Kastelke. V dneh krajevnega praznika se v Radečah spomnijo vseh padlih v narodnoosvobodil- nem boju. Obiščejo spominska obeležja in grobove ter jih uredi- jo. Letos bo delegacija krenila v Frankolovo, Polskavo, Fram in Miklavž. Lepo tradicijo ohranja- jo v Radečah tudi s tem, ko vsako leto v prvih jesenskih tednih obi- ščejo bolne in ostarele občane ter jih primerno obdarijo. Tudi na mladince, ki služijo vojaški rok sirom po naši domovini, se v ča- su krajevnega praznika spo- mnijo. Po programu se je praznovanje pričelo v nedeljo s tradicional- nim ribiškim tekmovanjem za pokal -Sava« ob reki Savi, v po- nedeljek se je pričel šahovski br- zoturnir v prostorih osnovne šole v Radečah ter zdravstveno pre- davanje za upokojence v dvorani gostišča Jadran. V torek je bilo dopoldan na programu trim kolesarjenje za radeške upokojence, popoldne pa so se na strelišču v Zidanem mostu pomerili strelci. Včerajš- nji dan so pričeli bailinarji na ba- linišču za Savo, danes pa je na programu krajevnega praznika kegljaško tekmovanje v Jadranu, ki se bo pričelo ob 16. uri. Ob istem času se bo pričel tudi tur- nir v malem nogometu na roko- metnem igrišču radeškega Roda. Jutri zvečer je na sporedu tradi- cionalni nočni tek za pokal »Mi- lana in Marjana« na trgu v Rad^ čah, zvečer ob 20. uri pa gostova- nje dramske skupine iz Miklav* v Domu kulture Radeče. V sobo- to dopoldan bo delegacija v org3' nizaciji krajevne organizacij* ZZB NOV Radeče obiskala bove padlih v Frankolovem, P"' skavi, Framu in Miklavžu, ob 9 uri pa bo potekala v Domu kult" re zaključna prireditev ob tedn" upokojencev občine Laško. Te0' dne bodo odprli tudi preureje"' prostore za potrebe celodneV' osnovne šole v Zidanem mos^^ V soboto bodo ob 15. uri sve^^' no odprli novo cesto VrhoV"' Log, v nedeljo ob 15. uri pa ces'^ Radeče-Močilno. V soboto bo o" pol osmih zvečer še slavnosf" koncert ob 10-letnici MPZ PaP'J: niča Radeče v Domu kulture nedeljo je na programu še družinsko tekmovanje lovsk'' družin na strelišču v MočUnenj;^ M. AGRE^ 37-1. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 KOMUNI^I SO OCENJEVALI TUDI S^BE tJlOZIRJE OD UGOTOVITEV K UKREPOM! Triindvajseta redna seja flanov občinske konference peze komunistov Mozirje, v četrtek, 24.-septembra, kate- |.g so se med mnogimi gosti ^,^eležili tudi predsednik CK 2KS France Popit, član predsedstva CK ZKS Lojze griški, vodja posebne delov- ne skupine, ki je junija letos jinela številne razgovore o gsnovnih organizacijali ZK, delovnih in drugih sredi- cah v mozirski občini, prof. [van Križnar, predstavnik ■tudijskega centra pri med- občinskem svetu ZKS Celje Ivan Andrejaš, je bila ena od innogih uspešnih delovnih razgovorov o aktualnih druž- benoekonomskih in politič- nih razmerah v občini in zato nova spodbuda za delo ko- niunistov in organizacij v prihodnje. Ne samo uvodno poročilo sekretarja občinskega komi- teja Jožeta Rakuna, tudi izre- dno živahna razprava je opo- zorila na spodbuden premik v aktivnosti komunistov v različnih oblikah samou- pravnega odločanja, zato na delo komunistov v delegaci- jah, v krajevnih organizaci- jah SZDL, v krajevni samou- pravi, v sindikalnih organi- zacijah in organih samou- pravljanja. Toda, beseda se ni ustav- ljala samo pri uspehih, ki so. vidni, marveč tudi pri ti- stem, kar bi morali popravi- ti, da bi bilo delo še boljše. Na to je opozorila tudi delov- na skupina CK ZKS. In še preden je posredovala svoje zaključke, so se v mnogih osnovnih organizacijah lotili temeljitejše lastne ocene de- la in sprejeli naloge za pri- hodnje. Seja konference pa je dala vsem še novih pobud. Kot rdeča nit skozi prene- katere ugotovitve po- manjkljivega dela, se je vle- kla ugotovitev, da bo treba bolj kot doslej vztrajati na uresničevanju sprejetih skle- pov, zato tudi na odgovorno- sti komunistov in odgovor- nih delavcev, na odgovorno- sti vseh. Tako je tudi predsednik France Popit opozoril, da je treba od ugo- tovitev preiti na ukrepe. Pre- malo je, če v občini ugotav- ljajo, da bo treba doseči več- je sodelovanje med gozdarji in predelovalci lesa, če bo treba več napraviti v izvozu, na tem, da višinske kmetije ne bodo ostajale prazne, brez naslednikov gospodarjev, ki umirajo ali dela ne zmorejo več sami itd. Tudi dejstvo, da prihaja iz gozdov premalo lesa, kljub naporom Gozdne- ga gospodarstva, da bi letni plan sečnje v celoti izpolnili, govori, da se bo treba odloči- ti za spremembo tehnologije " v lesni predelavi, morebiti za zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti ali česa druge- ga. Skratka, nujni so ukrepi, zelo konkretni, tisti, ki vodi- jo od ugotovitev k reševanju problemov. Takšnih in podobnih vpra- šanj, tudi zahtev po rešitvi pa je še več. Nanašajo se tudi na dejstvo, da primanjkuje delavcev skoraj na vsakem koraku, zlasti za težja fizična dela. Ob tem tudi vprašanje, kaj je bilo v občini napravlje- nega, da bi se domači otroci odločah za poklice, ki jih v občini potrebujejo. Razum- ljivo, da je s tem vpra.šanjem povezano tudi spodbudno nagrajevanje in še in še. Predvsem za gozdarje in druge. M. BOŽIČ ŽALEC BREZ PRIKRIVANJA DEJSTEV Na četrtkovi seji so člani ob; finske konference Zveze komu-, nistov Žalec sprejeli odločitve o [vsebinskih, kadrovski)! in orga- 'nizacijskih pripravah na volitve vodstev organizacij ZK in tudi osrednjih organov ZK v občini. Sprejet je enoten dogovor, da morajo v vseh organizacijah izpe- ljati volilne konference v času od 15. oktobra do 15. novembra le- tos. Na njih bodo volili nove se- kretarje osnovnih organizacij ZK, namestnike in referente za idejnopolitično usposabljanje. V večjih osnovnih organizacijah bodo volili tudi sekretariate. V osnovnih organizacijah ZK v Pe- trovčah, Žalcu, Grižah, Prebol- du, Polzeli in na Vranskem pa bodo ob tej priliki volili tudi čla- ne Svetov ZK krajevnih skupno- sti. Seveda ni osrednji namen vo- lilnih konferenc v Zvezi komuni- stov samo v izvedbi volitev novih vodstev. Zato bodo na volilnih konferencah tudi ocenili organi- ziranost, številčnost, usposoblje- nost, akcijsko naravnanost in tu- di ugled, ki ga uživa Zveza ko- munistov v posameznem okolju. Še bolj kot to pa je pomembno, da bodo komunisti brez vsakega prikrivanja dejstev znali obliko- vati politične resnice o razmerah posameznega okolja z jasnim poudarkom na ključnih vpraša- njih in problemih sedanjega ča- sa. Razmere namreč terjajo opti- malno mero politične treznosti in resnično ni mogoče tolerirati no- benih razlogov, da ne bi dali priz- nanje za uspehe in tudi opozorili na slabosti in napake. Zato bodo zlasti preobrazbi družbenoeko- nomskih odnosov, oceni doseže- nih rezultatov, prizadevanjih za stabilnejše gospodarjenje, delo- vanje komunistov v političnem sistemu in krepitvi splošne ljud- ske obrambe ter družbene samo- zaščite namenjali največ pozor- nosti. Za volitve so kadrovsko dobro pripravljeni. Že sredi leta so evi- dentirali primerne kadre za vod- stva osnovnih organizacij ZK. Med predlaganimi kadri je mno- go delavcev iz proizvodnje, žena in mladine. Večina od njih je v preteklem času tudi obiskovala eno od oblik usposabljanja ko- munistov. Sprejeta je določitev, da bo no- vi sestav občinske konference štel 41 članov in komiteja 11 čla- nov. V času, ki je še na razpolago, bodo s kadrovskim usklajeva- njem dosegli, da bi primeren del sedanjih kadrov delal v organih ZK občine tudi v bodoče. Dogo- vorili so se tudi, da mora biti v organih ZK občine (konferenca in komite) najmanj 60 odstotkov članov ZK iz gospodarstva in največ 40 odstotkov članov iz drugih dejavnosti ter krajevnih skupnosti. Torej so v ZK praktič- no pripravljeni na obračun prete- klega dela in sprejem jasnih usmeritev za naslednje obdobje. T. TAVČAR SLOVENSKE KONJICE VKLJUČITI VSAKOGAR »Trajne stabilizacije ni mogoče doseči brez aktivnosti vseh de- lavcev. Kolikšen je interes delav- cev, pa je odvisno tudi od aktiv- nosti komunistov," je poudaril na razširjeni seji Občinske konfe- rence Zveze komunistov Sloven- ske Konjice, ki je bila 24. septem- bra, sekretar konference Maks Brečko. Toda, v konjiški občini So komunisti organizirali tako, da so vključeni v vse tokove družbenopolitičnega in samo- iipravnega življenja. Seveda so fazlike med posameznimi osnov- '>imi organizacijami, zlasti pri Uresničevanju svoje vloge v oko- lju. Med slabostmi, ki jih je Maks srečko izpostavil pri oceni druž- '^nopolitičnega položaja v obči- •^i. izstopa premajhna lastna Spodbuda za akcijo v nekaterih Osnovnih organizacijah, neu- strezna zavzetost za odpravo sla- bosti, razlike med sprejetimi ^l^lepi in njihovim uresničeva- '^iem; nekatere osnovne organi- zacije še niso presegle formali- Zfria, srečujejo se s preskromnim •Notranjepolitičnim in idejnim Usposabljanjem... Ob vsem tem pa napredek uvr- ^•^a konjiško občino med občine, '^i se v celjski regiji razvijajo naj- hitreje. Ugodni gospodarski re- zultati vplivajo tudi na družbeno- politično klimo v občini. Predse- dnik Centralnega komiteja ZKS France Popit, ki se je razširjene seje udeležil poleg članov delov- ne skupine CK ZKS, ki je junija pod vodstvom Emila Rojca obi- skala nekatere osnovne organiza- cije Zveze komunistov v temelj- nih organizacijah in krajevnih skupnostih, je poudaril, da je lah- ko občina vzor, kako je mogoče pravočasno spremeniti strukturo proizvodnje, da pa se komunisti nujno srečujejo tudi s problemi, o katerih pa je bilo na tej seji bolj malo govora, če zanemarimo te- žave z uvozom, ki jih je izpostavil predstavnik Uniorja, še ne dovolj celovit delegatski sistem, v kate- rem komunisti pogosto še niso našli svoje vloge in probleme vzgoje in izobraževanja. Skrb za kadre mora biti ena izmed osnovnih dejavnosti, pri- četi pa se mora že pri razvoju osnovnega šolstva. Pri tem so v občini storili že precej, saj je z letošnjim šolskim letom vključe- nih v celodnevno osnovno šolo 32 odstotkov vseh šoloobveznih otrok, do leta 1985 pa jih bo po planu že polovica. MILENA B. POKLIC PROGRAM PRAZNOVANJA V OBČINI SLOVENSKE KONJICE Približuje se 12. oktober, dan, ko v konjiški občini praznujejo svoj praznik v spomin na prvo večjo oboroženo akci- jo v času NOB na območju občine, na Boharino, na leto 1942, na prvi Pohorski bataljon. Mogočno stavbo, ki se je takrat pričela oblikovati, so tudi v zadnjem le- tu utrdili. Pridobili so več pomembnih objektov, ki so ali bodo povečali gospo- darsko moč ali pa vplivali na izboljšanje življenjskih razmer na delovnem mestu in v okolju, kjer živimo. Praznovanje občinskega praznika se bo pričelo že v soboto, 3. oktobra, ko bodo ob 15. uri odprli športni park »Bla- to« v Slovenskih Konjicah. V nedeljo bodo ob 9. uri razvili prapor Občinske zveze čebelarskih družin in odprli čebe- larsko razstavo v prostorih Doma upo- kojencev v Slovenskih Konjicah, istoča- sno pa se bo pričelo tekmovanje v stre- ljanju z vojaško puško na starem gradu- v Slovenskih Konjicah. V ponedeljek ob 16. uri bo ogled novo zgrajene obvozne ceste Dobrava-Zreče, v torek ob 12. uri ogled nove proizvodno-skladiščne hale KOSTANJ - TOZD Tovarna plastičnih izdelkov in ob 16. uri bodo odprli vodo- vod v naselju Cretvež v krajevni skup- nosti Stranice. V sredo bodo ob 17. uri odprli tretjo medklubsko razstavo foto- grafij v avli osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah. Nov zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah bodo odprli v četrtek, 8. okto- bra ob 12. uri. Isti dan bo popoldan ob 16. uri ulični tek po Slovenskih Konji- cah in ob 19. uri tekmovanje v vlečenju vrvi v telovadnici osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah. V petek bo občina praznovala z delav- ci Konusa. Ob 10. uri bo slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije, ob 12. uri pa ogled proizvodnih prosto- rov Konusove temeljne organizacije Fil- tri v Ločah. V Ločah bodo ob 19. uri pripravili tudi kulturni večer z mono- dramo »Debele zgodbe Petra Fuleža« in filmom Partizanska eskadrilja. S promenadnim koncertom Godbe na pihala Slovenske Konjice se bodo ob 8. uri pričela praznična sobota. Ob 9. uri bo slavnostna seja zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitič- nih organizacij občine v jedilnici delov- ne organizacije Konus. Ob deseti uri bo- do Konusovi delavci predstavili temelj- ne organizacije Konusa, ki so preusme- rile proizvodnjo, ob 11. uri pa bo javno zborovanje in srečanje borcev domocil- ne XIII. SNOUB Mirka Bračiča, prav tako v delovni organizaciji KONUS, ob 16. uri pa bo ogled nove blagovnice Emona v Zrečah. Praznovanje bodo Konjičani zaključi- li v nedeljo 11. oktobra s šahovskim medmestnim turnirjem, ki bo ob 9. uri v Domu teritorialnih enot v Slovenskih Konjicah in z odprtjem novega Gasil- skega doma v Zbelovem ob 13. uri. To prireditev bodo povezali s praznova- njem 50-letnice delovanja Gasilskega društva. MBP POBRATENJE KS ŽALEC, KS ŽABARE v Prostorih KS Žalec so v soboto bili prvi pogovori med predstavniki KS Žalec in KS Žabare v občini Kruševac o pobratenju in medsebojnemu sodelovanju. Predstavniki so drug drugemu predstavili svojo krajevno skupnost. Dogo- vorili so se, da bodo o pogovorih seznanili krajane, podpis listine o pobratenju pa naj bi bil novembra v Žabarih. Na sliki: Med pogovorom. T. TAVČAR V KUMROVCU NOVO POSLOPJE ŠOLEZKJ v ponedeljek so v Ku- mrovcu odprli novo poslopje politične šole ZKJ »Josip Broz Tito«, ki je bilo zgraje- no s prostovoljnimi prispev- ki vseh članov Zveze komu- nistov Jugoslavije. Pobudo za ustanovitev te šole je dal tovariš Tito, ki se je nenehno zavzemal za čim ugodnejše možnosti za razvoj idejnopo- litičnega in marksističnega izobraževanja ter teoretične- ga dela v zvezi komunistov. Slovesnosti ob otvoritvi no- vega poslopja politične šole ZKJ »Josip Broz Tito« sta se poleg številnih družbenopo- litičnih in znanstvenih de- lavcev udeležila tudi Milka Planine, predsednica CK ZKH in Lazar Mojsov, pred- sednik predsedstva CK ZKJ, ki je imel tudi uvodno preda- vanje slušateljem na temo »Zgodovinske razmejitve pred Zvezo komunistov Ju- goslavije.« POGLED ¥ SVET S kovinotehno DOGOVOR NEUVRŠČENIH Piše: JOŽE ŠIRCELJ Zunanji ministri v gibanju neuvršče- nih včlanjenih držav so se v New Yorku temeljito pripravili na sedanje zaseda- nje generalne skupščine OZN. Dogovor o sodelovanju neuvrščenih pri opredelje- vanju do vseh točk dnevnega reda pome- ni vsekakor nov prispevek k utrditvi akcijske sposobnosti gibanja, da bi tako lahko še bolj uveljavljalo svojo pogla- vitno vlogo neodvisnega, zunajblokov- skega mednarodnega dejavnika. Akcijska usmerjenost neuvrščenih je slej ko prej potrebna. Še zlasti potrebna pa je v sedanjem svetovnem položaju, za katerega je značilno naraščajoče kosa- nje med vojaškopolitičnima blokoma, neizogibni spremljevalni pojav tega ko- sanja pa je boj za območja vplivov - ne nazadnje med neuvrščenimi. Strnjenost gibanja je zdaj potrebna in nujna nemara še bolj kot prej zato, ker mednarodni položaj, kakršen je, onemo- goča ali vnaša zavlačevanje v razreševa- nje številnih mednarodnih problemov, poravnavo sporov, ki kalijo, marsikje pa tudi ogrožajo mir in varnost. Dogovor zunanjih ministrov neuvr- ščenih v New Vorku je pomemben ne samo zaradi dogovora o akcijski usmer- jenosti gibanja, konkretno na zasedanju generalne skupščine, marveč prav tako za voljo tega, ker so ob tem zunanji mini- stri v skupnem poročilu opredelili svoja stališča na podlagi temeljnih načel neu- vrščenosti, niso dopustili odmika od njih. Značilnost stališč do posameznih vprašanj je tudi v tem, da ne pomenijo odmika od sklepov pa stališč, sprejetih na ministrski konferenci neuvrščenih februarja letos v New Delhiju. Naj v tej zvezi opozorimo na nekatera stališča, ob katerih so bili poskusi, da bi jih razvodeneli. Predvsem imamo v mi- slih problem vojaških intervencij v dru- gih državah, namreč vietnamske vKam- pučiji in sovjetske v Afganistanu. Sporočilo o newyorškem dogovoru neuvrščenih kaže, da so tudi tokrat spodleteli poskusi, da bi razvodeneli stališča do teh ključnih vprašanj. Zuna- nji ministri so tako glede politične reši- tve kampučijskega kot afganistanskega vprašanja nedvoumno poudarili, da vsa- kršna politična rešitev narekuje umik tujih čet iz teh dveh driav kot sestavni del obnove suverenosti, neodvisnosti in pravice do samoodločbe v teb dveh dr- žavah. Tako je bilo vnovič uporabljeno sploš- no načelo, da morajo neuvrščeni - v ko- rist lastne neodvisnosti in samostojno- sti, v prid miru na svetu - dejavno na- sprotovati vsakršnemu poseganju po si- li v mednarodnih odnosih in v zvezi s tem vojaškim intervencijam s kakršnim koli izgovorom, naperjenim proti suve- renosti, neodvisnosti in ozemeljski ne- dotakljivosti posameznih držav. Kakor na ministrski konferenci vNew Delhiju, tako tudi v New Vorku neuvr- ščeni niso zatiskali oči pred spori med članicami gibanja. Zato so tudi sprejeli jugoslovansko pobudo, naj bi sestavili skupino, dostopno vsem zainteresira- nim, ki naj bi proučila predloge o miro- ljubni poravnavi sporov med neuvršče- nimi. O teh predlogih naj bi naslednje leto septembra sklepali na vrhunskem sestanku državnih poglavarjev in mini- strskih predsednikov neuvrščenih v ira- škem glavnem mestu Bagdadu. Zapišimo na koncu, a ne nazadnje še tole: newyorški dogovor neuvrščenih Je tudi posreden, a učinkovit demanti ne- dobronamemih govoric in špekulacij na rovaš domnevnega pešanja učinkovito- sti in vloge neuvrščenih v sodobnem svetu. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-1. oktober CELJE VELIK JE BIL TA SEJEM Pobude za sejme drobnega gospodarstva Najprej nekaj številk. Šti- rinajsti sejem obrti in opre- me za obrt v hali Golovec, ki je bil urejen na okoli 6.000 kv. metrih pokritih in odpr- tih površin, v času od 18. do vključno 27. septembra, si je ogledalo nekaj več kot sto ti- soč ljudi. Na njem je v okvi- ru 47 obrtnih združenj, 28 obrtnih zadrug, 14 pogodbe- nih organizacij združenega dela sodelovalo okoli 3.500 razstavljalcev, oziroma obrt- nikov. K temu je prišteti še 75 organizacij združenega dela drobnega gospodarstva. In nadalje 52 obrtnikov, tudi prodajalcev svojih izdelkov. Za gostinske usluge so skr- beli štirje zasebni gostinci, ki so imeli na voljo skupaj oko- li tisoč sedežev. Velik je bil ta celjski se- jem. Največji doslej. Po svoji vsebini in tudi zaradi treh or- ganizatorjev: Splošnega združenja drobnega gospo- darstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zveze obrtnih združenj Slovenije in zavoda Golovec, je prera- sel obrtni okvir in postal se- jem slovenskega drobnega gospodarstva. Povezal je ne samo obrtno dejavnost v sa- mostojnem delu, marveč tu- di aktivnost drobnega go- spodarstva v združenem de- lu. Prednost, ki je dala sejmu pravo legitimacijo in pečat, ki bi ga naj celjska prireditev nosila še naprej! Sejem ni le predstavil drobno gospodarstvo, njego- ve sposobnosti in moč, tudi probleme, težave, ne nazad- nje naloge. Tudi letošnja tradicional- na celjska prireditev je dala poudarek inovacijam in ka- kovosti izdelkov. Samo za priznanja na inovacijskem področju se je potegovalo 37 izdelkov, za odličja kakovo- sti pa 102 razstavljena pred- meta. Odlika, ki je povedala več kot povedo samo števil- ke. V teh podatkih je slika velike zavzetosti drobnega gospodarstva v celoti za ka- kovost dela, za nove korake v tehnologiji, za osvajanje novih izdelkov. Bila je to ka- kovost brez primere, ki je spravljala v zadrego in težav- no odločitev tudi strokovni komisiji za ocenjevanje. Sejem je veliko pomenil v poslovnosti. Tu so imele obrtne zadruge polne roke dela. Pomembno mesto in vlogo sta imeli dve trgovinski de- lovni organizaciji, še posebej z informativnim centrom. Ljubljanska Metalka in celj- ska Kovinotehna sta dokaza- la, da skušata prispevati ve- lik delež k razvoju in uvelja- vitvi drobnega gospodar- stva. Tudi na tujem tržišču. Zlasti na tem področju ima drobno gospodarstvo še veli- ke možnosti. Nadalje so še odprte širše poti za tesnejše povezovanje drobnega go- spodarstva z industrijo. Sicer pa so na te in druge probleme, tudi naloge in ra- zvojna pota, opozarjala šte- vilna dobro pripravljena in kakovostna posvetovanja. Vidno mesto v tem okviru so imele tretje športne igre obrtnikov in pri njih zaposle- nih delavcev, ki jih je pripra- vilo celjsko obrtno združe- nje. Sejem je vse dni privabljal veliko ljudi. Tudi šolsko mladino, še posebej iz stro- kovnih šol. In tako so med prvimi vtisi padale nove po- bude, predlogi. Mnogi so po- grešali storitveno dejavnost. Tudi tisto, ki izumira in po- staja narodopisno blago. Zanimiva bi bila pobuda o poudarkih določenim sme- rem drobnega gospodarstva. Misel, ki je ne kaže zavreči, temveč oceniti. V tem tudi odtenki specializacije v okvi- ru velike prireditve. Na vsak način naj bi bil sejem večja spodbuda za krepitev in raz- širjanje novih delavnic, zla- sti tistih dejavnosti, ki jih po- trebuje občan vsak dan in ki jih išče industrija zaradi iz- polnjevanja svojih proizvo- dnih nalog. Morebiti bi v tem na svojstven način opozorili na uspešna pota, ki so jih ubrali v tej ali oni občini. Zgledi vlečejo in znani so primeri, da se obrtniki pre- pogosto selijo iz ene v drugo občino. Zakaj? Zanimiv nadalje bi bil pre- gled nad nastankom obrtnih con, delom pogodbenih or- ganizacij združenega dela itd. Veliko pobud že na prvi mah. Celje je deset dni živelo svoje tradicionalno sejem- sko življenje. Zal, je bilo osredotočeno v glavnem na Golovec. Mesto samo ni uje- lo tega utripa in mu ni sledi- lo. Za goste, ki so prihajali v mesto, ki lahko poskrbeli tu- di kako drugače. S primerni- mi prireditvami vseh vrst. V ta živ-žav je kot že nekaj let zapovrstjo stopil le kolektiv hotela Merx, ki je pripravil teden domačih kuharskih dobrot. To pa je bilo prema- lo. Sejem je celjski in z njim bi moralo živeti celo mesto! Tradicija je ohranjena, in upajmo, da bo tako tudi v naprej. Rojstno mesto sejma obrti in poslej bržčas sejma drobnega gospodarstva Slo- venije, zakaj tudi ne Jugosla- vije, je Celje. M. BOZIC ZRCALO LIK SAVINJA VELJAVO LASTNEMU ZNANJU Nov program pohištva mnogo obeta V LIK Savinja postavlja- jo letnico 1978 kot prelo- mno. Ne le zaradi tega, ker od tega datuma do danes so- di v to obdobje gradnja no- ve furnirnice in številne te- žave dveh temeljnih organi- zacij v Ptuju. To obdobje je najbolj značilno za stalno razvojno rast delovne orga- nizacije, ki od lanskega leta ne pozna več izgube, celotni prihodek pa se je v letoš- njem letu v primerjavi s ti- stim iz leta 1978, povečal kar za 140 odstotkov, pri tem pa velja upoštevati tu- di to, da je delež porablje- nih sredstev celo v rahlem upadanju. Za hip ostanimo še pri podatku, da se je do- hodek v omenjenem obdob- ju povečal za 154%, čisti do- hodek pa za 162%, izboljša- lo pa se je delitveno razmer- je v korist sredstev za razši- ritev materialne osnove združenega dela. Toda ker ugotavljamo v vsej Jugoslaviji, da delovne organizacije, ki predelujejo les in se ukvarjajo s proi- zvodnjo pohištva ter nekate- rih drugih finalnih ali polfi- nalnih izdelkov, zahajajo v vedno večje poslovne zagate, ni nobeno naključje, če je bi- la v celjski občini posebno v zadnjem času posvečena precejšnja skrb tudi LIK Sa- vinji. Tudi zaradi tega, ker je ta delovni kolektiv z dejanji vpisan na seznam tistih, ki so nosilci gospodarske preo- snove celjske občine. Zato je tudi v praksi celjske občin- ske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij, da redno obisku- jejo takšne delovne kolekti- ve in že drugi tak obisk je bil v sredo prejšnjega tedna v LIK Savinji. V pogovoru s predstavniki LIK Savinja (najodgovornej- šimi vodstvenimi delavci, di- rektorji tozdov, predstavniki druž^benopolitičnih organi- zacij delovne organizacije) je glavni direktor Zvone Perlič nakazal glavne smeri razvoja delovne organizacije. Prednostne so izvozne na- loge. Kljub težavam in manj- ši realizaciji izvoznega plana kot je bilo predvideno, bodo do konca leta le nekoliko po- pravili stanje, čeprav v vsem obdobju LIK Savinja dostoj- no opravlja svojo vlogo v ok- viru sestavljene organizacije združenega dela Slovenija- les, kjer so tudi že prišli do samoupravnega sporazuma o stimuliranju izvoza. Pose- ben poudarek bodo dali ra- zvoju novih programov, mnogo pa si obetajo od naj- novejšega pohištvenega. Za kolektiv bi moral biti zani- miv dohodkovno, najbolj ve- seli pa ga bodo kupci, saj bo vnesel v naše trgovine s po- hištvom svežino in nov obli- kovni pristop, kakršnega pri nas še nismo opazili. Gre za kombinacijo industrijskega in obrtnega dela, v njem pa bodo našli mnogo kreativne- ga prostora oblikovalci, arhi- tekti, mizarji. Zaposlovanje torej visokostrokovnih ka- drov do mojstrskih rok mi- zarjev, ki jim je velikoserij- ska proizvodnja pohištva že povsem odvzela individual- no vez z lesom. Se bolj bodo pospešili ra- zvoj novih programov, saj v to niso v zadnjem času mno- go vlagali in nova furnirnica je bila zadnja investicija v proizvodnjo. Potrebna bo še večja povezava s tozdi, videti pa je, da so tudi rešene teža- ve s tozdom v Ptuju, kjer je šlo za primer odcepitve in ponovne vrnitve. Posebno poglavje bodo dohodkovni odnosi, povezovanje s trgo- vino in druge oblike. Obstoja akcijski program, kjer je na prvem mestu izvoz, proi- zvodnja, sistem nagrajeva- nja, organizacija dela in po- slovne informacije. Da so vse vzeli resno, govori tudi podatek, da najdemo v proi- zvodnih obratih tudi tiste de- lavce, ki so sicer za pisalnimi mizami. Tudi ob prostih so- botah delajo v proizvodnji. V pogovoru je predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt izpostavil nujo, da mora LIK Savinja svoj ra- zvoj usmeriti tako, da bo v dragocenem lesu videl mož- nost uveljavitve lastnega znanja in ga tudi uspešno prodati v obliki visoko finali- ziranih izdelkov. Predsednik izvršnega sve- ta Venčeslav Zalezina pa je opozoril na dolgoročnejše in trdnejše sodelovanje z Goz- dnim gospodarstvom zaradi težav pri pomanjkanju lesa, predvsem hlodovine iglav- cev, ki jih močno primanj- kuje. Razgovor, ki ga je vodil Ju- re Toplak, načelnik za go- spodarstvo pri skupščini ob- čine Celje, je nedvoumno po- kazal, da je 1100 članski ko- lektiv LIK Savinja pred mnogimi zahtevnimi naloga- mi sedanjega gospodarskega trenutka, da pa z zastavljeno razvojno potjo lahko računa na spodoben kos kruha. Ne- dvoumno pa so dali tudi ve- deti predstavniki skupščine občine in družbrnopolitičnih organizacij celjske občine, da resno računajo s kolekti- vom LIK Savinja kot članon^ pomembne družine kolekti; vov, ki so dejanski nosile gospodarske preobrazbe ^ občini. DRAGO MEDVED DELA VCI PROMETA IN ZVEZ O SOCIALNI POLITIKI Zal€on o zdravstvenem varstvu še ni zaživel Na območnem" posvetu predstavnikov cestnih po- djetij in vseh temeljnih orga- nizacij prometa in zvez v Ce- lju, ki je bilo 29. septembra pri gostiteljih Cestnemu po- djetju Celje, so storili korak naprej pri obravnavi social- ne politike in humanizacije dela v prometu in zvezah. Splošnim ugotovitvam, ki izstopajo iz dosedanjih še- stih področnih posvetov, je namenil največ pozornosti predstavnik konference sin- dikata cestnih podjetij Jože Tavčar. Čeprav smo v Slove- niji storili že veliko za zago- tavljanje ustreznega zdrav- stvenega varstva, pa še ve- dno ni zaživel nov zakon o zdravstvenem varstvu, saj se zdravstvo ni približalo zdru- ženemu delu. Se vedno osta- jajo stari odnosi, sporazume- vanje med združenim delom in zdravstvenimi skupnost- mi se ne premakne, delegati v zdravstvenih skupnostih so nemočni in le redke sindi- kalne organizacije spremlja- jo področje zdravstvenega varstva delavcev. Pri varstvu invalidov je še vedno nereše- no vprašanje, kam z njimi in običajno iščejo rešitev v in- validskih upokojitvah. Šte- vilni pa so tudi problemi var- stva pri delu, saj ne presega- mo osnovnega, tehničnega varstva. Sindikalna organizacija Cestnega podjetja se je lotila obravnave na pravem koncu - pri analizi obstoječe social- ne politike in varnosti svojih delavcev in na tem gradila zaključke. Med problemi, s katerimi se na tem področju spopadajo, je tudi omejitev zaposlovanja in sočasno vi- sok pritisk na zaposlovanje mladih delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo ter invalidnih oseb. Zaradi se- zonske narave dela namera- vajo prerazporediti delovni čas, ki bi v sezoni trajal tudi od 9-11 ur dnevno. Oddihu in rekreaciji delavcev sicer namenjajo vso skrb, kar pa ne velja za odmor med de- lom, za katerega ni poskrb- ljeno. Dokaj uspešno rešuje- jo stanovanjsko problemati- ko, pri zdravstvenem var- stvu delavcev pa se spopada- jo z izredno visokim bolni- škim staležem in zmanjša- njem delazmožnosti, kar je oboje pogojeno s težkimi de- lovnimi pogoji. Pri prehrani delavcev med delom pa so problemi pri prehrani delav- cev na terenu. Takšne so osnovne ugoto- vitve, ki jim še manjka po- drobnejša analiza, značilne pa so za vse delavce pri pro- metu in zvezah, na njih pa mora temeljiti načrtovanje dela sindikata za njihovo re- ševanje in za tvorno vključi- tev v 3. sindikalno konferen- co o socialnem varstvu. MILENA B. POKLIC MED MUZEJEM REVOLUCIJE IN SLOVENIJA- S' LESOM JE PA NAŠE 1 iJREDNIŠtVO ŠMARSKt DELEGAT/ PRED ODGOVORNO NALOGO Ocena gospodarjenja in izvajanja plana v letošnjem let"-" ter uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, to bo osrednja tema razprave na zasedanju zborov Skupščine ob- čine Šmarje pri Jelšah v sredo, 7. oktobra. Problematika j^ pereča, odprtih vprašanj, na katere bi morali delegati odgo- voriti je veliko, poleg tega pa je še veliko tistih nalog, ki gospodarske organizacije posvečajo premalo pozornosti- Zato bi bilo prav, če bi se delegati temeljito pripravili razpravo za zasedanje skupščine in se tako tvorno in odgo- vorno vključili v razreševanje odprtih in žgočih gospodar- skih vprašanj, s katerimi se sooča tudi šmarsko gospodai"' /t7 - 1. oktober 1981 sy-- 35 let Novega tednika NOVi TEDNIK - stran 5 BISTRICA OB SOTLI NEIZPOLNJENE OBLJUBE BOLIJO Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli se zahvaljuje tov. Damjani Sta- iriejčič za konstruktiven in dobrona- iTieren članek objavljen v tej rubriki dne 17. 9. 1981. Kljub temu pa nas je prizadela v podnaslovu napisana be- seda, sicer z vprašanjem »IZSILJE- VANJE«, ker je na sestanku na kate- rem je bila prisotna tov. Stamejčiče- va, bilo kristalno jasno razčiščeno, da ne gre za nobeno izsiljevanje, am- pak, da je neodgovornost nekaterih posameznikov, ki so se v Bistrici 15 let razmetavali z obljubami, pripelja- la stvari tik pred eksplozijo, k temu pa so še pripomogle nekatere tudi že šest let stare obljube in tri leta stari temeljni kamni itd. Zaradi starosti obljub in temeljnih kamnov tudi nismo postavljali vpra- šanja kaj se bo gradilo, ker je to že zdavnaj jasno in definitivno dogo- vorjeno, ampak smo samo postavili vprašanje kdaj se bo gradilo. Ravno tako smo zahtevali, da se jasno opre- deli, kdo nam bo na to vprašanje v Bistrico prinesel odgovor in kako bo odgovarjal, če se njegova napoved ne bo realizirata. Izgovora o zateg- njenem stabilizacijskem pasu ne sprejmemo, ker so bile obljube dane in kamni postavljeni že prilično pred stezajočim pasom stabilizacije in tudi zato. ker dobro vemo da so bili tudi že v času stabilizacije zgra- jeni nepotrebni, nestabilizacijski in luksuzni objekti ne samo v Jugosla- viji in Sloveniji, temveč tudi v celj- ski regiji. Obstojajo pa še tudi drugi še pomembnejši razlogi zato, da teh argumentov ne sprejemamo, o njih pa še trenutno ne želimo govoriti. Lahko bi še nanizali dejstva, ven- dar postavljamo bralcem Novega te« dnika samo eno vprašanje: Kaj bi naredili v njihovi KS, ko bi po mno- gih letih naporov dobili novo avto- matsko telefonsko centralo in zelo dobre veze, po nekaj mesecih pa bi jo zamenjali s staro, ki nikoli ni v redu delala in nikoli tudi ne bo, ker se sicer strokovnjaki celjskega PTT podjetja ne bi že več mesecev brezu- spešno trudili z njo. Takih primerov je pri nas kolikor hočete. Strinjamo se z ugotovitvijo, da se sedanji možje, ki so na čelu. DPO, skupščine občine in IS trudijo za rešitev problemov v Bistrici ob' Sotli, vendar pa trdimo, da je v neka-; terih občinskih strukturah še vedno j zelo prisoten milo rečeno neizdefini- ran odnos do spominskega parka' Trebče. : Se enkrat poudarjamo, da nismo; nikoli ničesar izsiljevali, da smo ve-i dno samo prosili in potrpežljivo ča-i kali, sigurno tudi predolgo in preveč i potrpežljivo. Danes pa je na žalost j leta in leta grajeno zaupanje, poruše-j no. Ponovno pa ga bomo lahko gra-, dili šele vzporedno z gradnjo objek-l tov katerih temeljne kamne je že i davno prerasla trava. Pri tem pa bil moralo biti splošno znano, da ne grel samo za Bistrico ob Sotli in ne za; reševanje problemov sosednjih KS.' Gre še za mnogo več, gre za spomin- i ski park Trebče. \ S tovariškimi pozdravi! j PREDSEDNIK SVETA KS; BISTRICA OB SOTLI ^ FRANC RAUTNER1 PRAZNIK KS VRANSKO Krajevna skupnost Vransko praznuje krajevni praznik vsako leto 21. septembra v spomin na leto 1941, ko so na Creti padli prvi partizani. Letošnje praznovanje je bilo v znamenju športnih prireditev. Slavnostne seje, ki je bila minuli teden, so se poleg krajanov udeležili tudi predstav- !uki družbenopolitičnega življenja občine. O uspehih in na- irtih je govoril predsednik sveta KS Vransko Ivan Brišnik in poudaril, da se morajo tudi v bodoče dosledno držati zastavljenih planov in še naprej skrbeti s skupnimi močmi za razvoj Vranskega. Med pomembne pridobitve, kijih bodo etos predali namenu je zagotovo nov zdravstveni dom, pri laterem gredo dela h koncu. I Na seji so podelili pet plaket KS, prejeli pa so jih: Izvršni »vet občine Žalec, SKIS Žalec, Berta Štravs, Lazar Angelik n Franc Brišnik. Podelili so tudi 6 spominskih plaket parti- zanskim hišam, prejeli pa so jih: Spornovi, Zakonjškovi, Zakrajškovi, Podpečanovi, Pticovi in Jeseničkovi. Prizna- nja pa so prejeli naslednji krajani: Jože Cencelj, Alojz Dru- >kovič, Alojz Rovan in Neža Matko. Na sliki: Nov Zdrav- stveni dom Vransko. T. TAVČAR SKUPŠČINA INDOK CENTRA CELJE Tisdi dokumentacijski vidik INDOK center v Celju se ni ra- zvajal le kot informacijsko-doku- mentacijska služba, marveč kot pomembna sestavina celovitega sistema informiranja. Deloval je kot nosilec, koordinator in orga- nizator celotnega družbenega de- legatskega podsistema obvešča- nja v občini Celje. Tako so ocenili delo celjskega INDOK centra, na torkovi skup- ščini ustanoviteljev tega centra. Četudi smo pričakovali plodnej- še delo skupščine, saj je zlasti napovedana obravnava poročila o službah in osebah, ki so v celj- skih organizacijah združenega dela zadolženi za obveščanje obetala več od suhe informacije, je skupščina dosegla svoj namen. Dala je namreč dovolj celovit vpogled v delo celjskega INDOK centra, ki deluje vse bolj ambi- ciozno in z vse večjo mero uspeš- nosti. Skupščine so seznanili, da je s področja dokumentacijske dejavnosti le v šestih letošnjih mesecih INDOK center s sodelo- vanjem knjižnice Edvarda Kar- delja zbral in uredil 2800 izrezkov časopisnih zapisov o občini Ce- lje, ki so izšli v slovenskem tisku. Tej dokumentaciji gre prišteti se- veda še gradiva, ki so pomembna za samoupravno odločanje in ki so urejena na razpolago v IN- DOK centru. S področja informacijske de- javnosti velja omeniti, da se vse močneje uveljavlja skupno dele- gatsko glasilo INDOK s svojimi vse uporabneje oblikovanimi povzetki delegatskih gradiv za delegate in bazo. V polovici leta je izšlo kar 7 takšnih številk In- doka, kar presega načrte, priča- kovanja in obete, da bo do krat- kih in jedrnatih informacij bi- stveno težje priti. In slednjič, še kako pomembno je, da je centru uspelo skupaj z Delavsko univer- zo izvesti 42 urni seminar za or- ganizatorje obveščanja v združe- nem delu. Na skupščini so delegati potr- dili poročilo o opravljenem delu, predlog rebalansa finančnega na- črta, potrdili so predlog sporazu- ma o ustanovitvi skupnih stro- kovnih služb celjskih SIS ter do- govor o zagotavljanju sredstev za pospeševanje izvoza. Ob koncu so zaradi večjih potreb in odhoda nekaterih članov na druge dolž- nosti izvolili še tri nove člane uredniškega odbora To so Karel Stokavnik, Vlado Ramor in Slav- ko Pezdir. BS \r\n vrsti mladim, potem bi organiza- tor lahko upošteval tudi finančne pro- bleme mlade genčracije. Ni bilo malo tistih, ki so stali pred dvorano ter »ži- vali« denar za vstopnico, ki je veljala iOO dinarjev. Cena je bila visoka, sploh i^e, če jo primerjamo z lanskoletno (40 iinarjev). Res je treba imeti v mislih evalvacijo, izgleda pa, da tudi vzde- ek »tradicionalni festival« nekaj sta- ne. Druga stvar, ki jo gre očitati orga- nizatorjem je ta, da niso pred priredi- tvijo vedeli, kolikšna bo cena za vstop- nico. 80 ali 100 dinarjev? Ce bo prišel Pengov, bo vstopnica veljala 100 di- narjev, če ga ne bo, pa 80 dinarjev. »K sreči« je Tomaž le prišel in vstopnice so bile po 100 dinarjev. Duo Bober se je predstavil s pov- prečnimi besedili, odličnim igranjem na kitaro ter z dokaj slabimi vokali. Skupina Džejbi je bila morda prešte- vilna, pa tudi njihova glasba že sega v komercialne vode. Jani Ferant se je »izkazal« s slabim igranjem na kitaro, povprečnimi besedili in povprečno glasbo. Domačina Andreja in Bojan sta očarala, tako z besedili kot Andreja s svojim prepevanjem. Od Jožeta Žvoklja smo več pričakovali. Najbolj- ša solistka na festival« je bila prav go- tovo Maja Veras. Dobro igranje na ki- taro, kristalno čisti glas in dobra bese- dila! Tomaž Pengov je publiko najbolj navdušil, navdušili pa so tudi Kladivo, konj in voda. Besedila Danija Bedrača so bila med najboljšimi na festivalu. Prihrani za presenečenje so publiko navdušili s svojim sproščenim vede- njem na odru, lepimi solističnimi od- lomki in premalo izrabljeno pevko, ki ima dober glas. Kot kaže, bomo prihodnje leto znova srečali na festivalu stare znance. Ce bo cena vstopnic naraščala tako kot do- slej, lahko izračunamo, da bodo vstop- nice po 220 dinarjev. To pa nikamor ne pelje. ZVONE PETEK VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 NAPAD SA VINJSKE ČETE NA RUDNIKZABUKOVICO Piše: JOŽE VURCER Po spopadih z orožniš- tvom, požigih zaplenjene imovine izgnanih Slovencev in likvidacijah izdajalcev se je četa odločila za napad na' postojanko okupatorjeve voj- ske. Sklenila je, da napade posadko rudniške zaščite - Werkschutz - pri premogov- niku v Zabukovici. Posadka je štela 14 s puškami oborože- nih stražarjev, večinoma folksdojčerjev, stražarili pa so na štirih mestih. Pred napadom na rudnik se je Savinjski četi začasno priključila še skupina borcev Revirske čete, ki sta jo vodila Rudi Knez-Silas in Nande Šušter in se je zadruževala v okolici Smiklavža. 23. avgusta zvečer je četa zapustila taborišče na Do- brovljah, prešla Savinjsko dolino in se ustavila v gozdu na Kamniku blizu Griž. Četa je nato tu predanila. Aktivisti iz Griž in Zabukovice so zbrali potrebne podatke in z njimi seznanili četo. Narejen je bil načrt napada. Četa se je razdelila v dve močnejši skupini, ki naj bi napadli stražo, in tri manjše, katere so imele nalogo, da za- varujejo akcijo z zasedami. Prva skupina je odšla proti Britnim selom, prešla cesto in po poti proti rudniku Za- bukovica ter se poslopju obratne straže približala po bregu z zadnje strani. V sku- pini so bili večidel Revirci, vodil pa jih je Bernard Ra- ček-Nadi. Morali bi se pripla- ziti do stražarja pred kantino, ga brez hrupa likvidirati, vtc- či ročne bombe v spalnico stražarjev, vdreti v stavbo, pobrati orožje in drugo opre- mo. Druga skupina je napa- dala v smeri rudniške separa- cije. V primeru, da bi se obratna straža branila, bi va- rovala umik prve skupine. Zasede so bile postavljene ob poti med rudnikom in vasjo Zabukovico, pri električni centrali in na robu gozda ob cesti proti Žalcu. Zaseda pro- ti Žalcu je morala tudi pretr- gati telefonsko zvezo med Zabukovico in Žalcem. Napad se je začel 25. avgu- sta pol ure po polnoči. Skupi- na, ki je bila določena za na- pad na stavbo, je med pribli- ževanjem pred rudniško kan- tino nepredvideno naletela na stražarja, ki jo je opazil in s strelom opozoril druge na ne- varnost. Ko sta se nato obe napadalni skupini približali poslopju so bili stražarji že pripravljeni in so pričeli stre- ljati. Vdor v stavbo tako ni bil mogoč in obe skupini sta se umaknili. Ko je streljanje že prenehalo, je nek stražar za- pustil stražarsko mesto in od- šel proti poslopju. Prestregla ga je partizanska zaseda, ga ranila in zaplenila puško. Ludvik Zupavc-Ivo, borec v drugi napadalni skupini pravi: »Mi smo streljali pri- bližno 5 minut, nato pa je na- stala kratka tišina. Z Mirkom sva opazila, da se je pred na- ma zasvetlikalo. »Pazi, nekdo grel" mi je rekel in zaklical geslo »Nož!«. Ker se nihče ni odzval, je klic ponovil, toda zopet je ostalo vse tiho. V tem hipu je zasvetila luč morda 20 korakov pred nama. Mirko je zaklical ponovno, medtem pa sva že slišala, da je nekaj za- škropotalo, in že sva oba vžgala brez vsake komande. Močan glas je zadonel iz nez- Skojevec Bernard Raček- Nadi iz Zabukovice (1924-1941), borec Savinjske čete. Pri napadu na Zabuko- vico vodil prvo napadalno skupino. Prvi v borbi padli borec Savinjske čete. Padel 20. septembra 1941 v Veli- kem vrhu pri Šmartnem ob Paki po akciji Savinjske če- te na železniško progo v Pen- ku 19. septembra 1941. nančevega grla, da me je kar streslo. Nič nisva pomišljala in že sva skočila z MirkoVn proti neznancu. Mirko je po- svetil z baterijo in zelo začu- dena sva gledala velikega švabskega zagrizenca in ova- duha Pobca, ki je od prvega dne okupacije vestno služil Švabom. Mirko je hitro po- bral njegovo puško.« Orožniška posadka v Žalcu je slišala streljanje v Zabuko- vici. Ker zaradi pretrgane te- lefonske zveze ni mogla zve- deti, kaj se tam dogaja, je pro- ti Zabukovici poslala patru- ljo na dveh motornih kolesih. Zaseda ob cesti je bila še ve- dno na mestu, in ko sta se motorni kolesi približali, je udarila po njih. Od Nemcev ni bil nihče ranjen. Patrulja se je nato vrnila proti Žalcu. Pri napadu četa ni imela iz- gub. Ko so se po končani ak- ciji vsi borci zbrali pri Britnih selih, so nadaljevali pot proti Smiklavžu, kjer so se zjutraj utaborili v gozdu in ostali tam še naslednji dan. 26. av- gusta so se od čete ločili re- virski borci, savinjska četa pa je še isto noč krenila čez ce- sto Trojane-Vransko in se znova utaborila na Dobrov- Ijah. Ko se je četa umaknila iz Zabukovice in so se umakni- le tudi zasede, je na kraj na- pada prodrla patrulja orožni- ške postaje Žalec, ki se je prej pred partizansko zasedo umaknila. Zaradi pretrgane telefonske zveze pa je policij- ska pomoč iz Celja prišla šele zgodaj zjutraj 25. avgusta. »Nato so poslali sla, ki je o dogodku obvestil orožniško glavarstvo v Celju. Nato je prišel v Zabukovico štiride- setčlanski policijski oddelek pod vodstvom orožniškega glavarja pomočnika Fehleise- na. Ta je skupaj z orožniškim okrožnim vodjem in orožniki s celjske postaje in SS- Hauptsturmfiihrerjem Fa- stom s celjske izpostave var- nostne službe šel v patruljno službo v široko okolico Zabu- kovice. Kljub temu, da so uporabili dva policijska psa, niso ujeli nobenega zločinca. Patruljiranje so ustavili pri- bližno ob 17. uri. Organi tajne državne policije in kriminal- ne policije iz Celja so odredi- h, naj v Zabukovici, Migojni- ci in Grižah takoj aretirajo 19 oseb, ki so osumljene, da so sodelovale s komunisti ali pa jih podpirale. Se istega dne so jih z avtom prepeljali v celjske sodne zapore.« Napad na rudnik Zabuko- vico je bil prvi organizirani napad celotne Savinjske čete na okupatorjevo postojanko. Četa je zaplenila puško, ubila sovražnega vojaka in ni imela izgub. 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-1. oktober OTROCI Z DOBROVELJ KAKO V ŠOLO V BRASLOVCE? Tudi po dve in pol uri peš hoje. Bodo uredili problem prevoza? otroci iz južnega Podvrha pri Braslov- čah in južnih Dobrovelj še zdaleč niso ize- načeni s svojimi sošolci. Tu mislimo predvsem na njihov prevoz v šolo. 2e če so vremenske razmere ugodne, potrebujejo nekateri tudi po dve in pol ure, da pridejo v dolino. Se slabše je seveda pozimi. Za otroke imajo na šoli v Braslovčah res orga- niziran prevoz s kombijem, kot pa zatrjuje- jo starši in otroci, se prav tu zatika. Starši so nemalokrat v skrbeh za svoje otroke. Vedo, da bodo v šolo večkrat zamudili, mnogokrat pa ne vedo, kdaj se bodo vrnili domov. Kmet Jože Turnšek z južnega Podvrha nam je takole pripovedoval: »Starši smo predvsem nezadovoljni s tem, ker se večkrat zgodi, da šofer kombija otrok enostavno ne odpelje iz šole ali pa ga ni po otroke. Druga težava je v tem, ker najprej odpelje s kombi- jem otroke v predel Dobrovelj, kjer je dom borcev. Do tja je kakšnih petnajst kilome- trov, otroci z našega predela pa bi potem morali čakati nanj, da se vrne. Prostora v šoli nimajo, ker ni urejenega varstva. Čakati morajo zunaj. Nemalokrat vse tja do četrte ure popoldne. Naši otroci zaradi tega raje odidejo domov kar peš. Nemalokrat se pozi- mi vračajo tudi po temi. Problem zase je seveda tudi jutranji prevoz. Mnogokrat otro- ci zamujajo, ker jih kombi ne čaka. To se pozna pri njihovih učnih uspehih.« - Ste na te težave že kaj opozarjali vod- stvo braslovške šole ali morda izobraže- valno skupnost? »Sem član sveta staršev. Na vse to smo že opozarjali, vendar doslej še nihče ni ničesar ukrenil, da bi se stanje izboljšalo. Izobraže- valna skupnost je sicer namenila denar za to, da je vozniški izpit za kombi opravil naš človek z Dobrovelj. To pa je bilo tudi vse. Mnogo kilometrov in časa ter seveda tudi denarja bi prihranili, če bi kombi vozil člo- vek, ki je doma z Dobrovelj. Šofer, ki je doma iz Braslovč, pa mora zaradi tega opra- viti precej več kilometrov vožnje. Vse bi še šlo, če bi svoje delo solidno opravljali!« Kako pa je poskrbljeno za prevoz otrok z Dobrovelj, ki obiskujejo šolo v Letušu? »Nič bolje. Po končanem pouku otroci posedajo celo v gostilnah, če hočejo dočaka- ti pozno popoldansko uro, ko ponje pride kombi.« - Vidite kakšno možnost, da bi se stvar izboljšala? »Mishm, da bi bilo prav, ko bi šofer kom- bija najprej peljal otroke v južni Podvrh, ker se s tem zamudi le petnajst minut, potem pa bi domov peljal otroke s predela Dobrovelj okrog doma borcev. Ker sedaj najprej odpe- lje otroke do doma borcev, se s tem zamudi več kot uro in pol. Ves ta čas bi ga morali torej čakati naši otroci, ki pa se, kot že reče- no, raje odpravijo domov peš.« BLIŽAJOČA SE ZIMA NE OBETA NIČ DOBREGA Pogovarjali smo se že z nekaterimi starši v južnih Dobrovljah in z otroci, ki hodijo v šolo v Braslovče. Starši so nam povedali, da gredo otroci pozimi v šolo že ob pol šestih zjutraj, saj porabijo do tja, kjer jih naj bi čakal kombi tudi po uro in več hoje. Sploh še, če zapade sneg. Popoldne se vrnejo okrog četrte, pol pete ure. Potem ni časa za učenje. Treba je pomagati na kmetijah. Se zlasti veliko strahu pa so matere pretrpele zaradi steklih lisic. K sreči se nikdar ni niče- sar zgodilo, toda strah jih je spremljal vsak dan, ko so njihovi otroci hodili v šolo ali pa se vračali iz nje. Mnogokrat so se domov vračali mokri. Otroci so zaradi tega večkrat zboleli. Zanimiva je tudi pripoved Andreje Strojanšek iz južnih Dobrovelj, ki je letos končala osemletko v Braslovčah: »Osem let sem hodila v šolo v Braslovče. Težko je bilo, vendar sem vse skupaj le pre- magala. Se težje je bilo, ko je bil pouk še v stari osnovni šoli. Pouk je bil popoldne. Do- mov sem se vračala ponoči. Pozimi sem ve- činoma prišla domov okrog 21. ure. Lažje je bilo, ker je z mano hodila tudi sosedova Martina, hudo pa je bilo, ko je zbolela in sem morala pešačiti kar sama. Kolikokrat me je bilo strah! Potem sem zbolela na ledvicah, saj sem večkrat prišla domov in v šolo mo- kra. Na ledvicah sem še sedaj bolna. Učitelji so res upoštevali naše težave. Seveda ne vsi. V glavnem pa opravičil za zamude niso za- htevali. Kljub vsemu pa še zdaleč nismo bili mi z Dobrovelj izenačeni z dolinskimi otro- ci. Manjkali smo pri pouku in to se nam je poznalo tudi pri učnih uspehih.« PROBLEM NI NEREŠLJIV Zaključki menda niso potrebni. Naj bo tale zapis še ena spodbuda vodstvu šole in drugim, da problem rešijo. Iz južnih Dobro- velj res ne hodi veliko otrok v šolo. Kljub temu, pa bi morali nanje gledati drugače. Ce je denar za druge stvari, bi moral biti še za spodoben prevoz teh otrok. Tako pa že sedaj opažajo, koliko lepše je življenje v dolini. V tem primeru so vsa prizadevanja, da bi mla- de ljudi obdržali v višinskih predelih zaman. Kljub resolucijam, papirju in načelom. O problemu, ki tare s tega dela Dobrovelj smo se pogovarjali tudi z ravnateljem bra- slovške šole Emilom Ribičem. Povedal je, da bodo skušali težavo v kratkem odpraviti v zadovoljstvo vseh. Skušali bodo urediti tako, da bo kombi najprej odpeljal otroke v južni Podvrh, šele na to pa tiste z Dobrovelj okrog doma borcev. Emil Ribič pa je pripo- mnil tudi to, da bi bilo najbolj idealno, ko bi imeli na šoli dva kombija. Zal za to ni de- narja. ZADNJA VEST Ni UGODNA Tik pred zaključkom redakcije smo izve- ■ deli, da so starši pripravili pred dnevi razgo- vor s krajevno skupnostjo, vodstvom šole, izobraževalno skupnostjo in družbenopoli- tičnimi organizacijami. Razprava je bila bur- na, vendar rešitve doslej še ni. Zgodilo se je celo to, da kombi otroke v južni Podvrh sploh ne vozi več. Menda naj bi jih začel s prvim oktobrom. Naj bo tako ali drugače - otroci z južnega Podvrha prevoz rabijo! Ce jim ga ne bodo čim prej uredili, potem je to sramota tako za osnovno šolo, same Braslovče in še koga. Izgovorov pa so ljudje in otroci že siti! JANEZ VEDENIK NIKOLI VEČ AUSCHWiTZ Ob 40. obletnici prvih transportov rodoljubov in prj. padnikov NOB iz Slovenije v Auschvvitz se bomo prg^ živeli interniranci tega taborišča zbrali na zborovanja združeno s tovariškim srečanjem in kulturnim progra, mom (dne 10. in 11. oktobra 1981 v Novi Gorici Na srečanje se bomo pripeljali dne 10. oktobra z rednim vlakom. Kot najprimernejšo smo izbrali na- slednjo zvezo: Odhod vlaka s posameznih večjih postaj: Maribor 7.15 uri Zagorje 9.12 uri Celje 8.27 uri Ljubljana 12.00 uri Zidani most 8.51 uri Pivka 13.20 uri Hrastnik 9.01 uri Divača 13.48 uri Trbovlje 9.06 uri Sežana 14.23 uri (prestop) Prihod v Novo Gorico ob 15.14 uri. Zbirališče za vse udeležence je v hotelu »Park«. Sledi namestitev. Ob 17.00 uri je začetek kulturnega programa v Domu kulture. Po prireditvi in večerji tovariško srečanje. V nedeljo 11. 10. dopoldne ogled mesta in zaključno zborovanje, po kosilu razhod. Kot ste že obveščeni znaša cena penziona din 420. (večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo). Srečanja se bodo udeležile tudi močne delegacije iz drugih republik. Prijave so že zbirali in nam jih posredovali občinski odbori ZZB NOV. Da bi srečanje potekalo brez motenj prosimo prijavljence, da morebitno zadržanost pravo- časno sporočijo na Republiški odbor ZZB NOV Slove- nije. Prav tako pa dajemo možnost vsem, ki se doslej nisi uspeli prijaviti, da to storijo do 30. septembra 1981. Na svidenje v Novi Gorici! Prireditveni odbor VODOVOD NA VRHEH Devetinšestdeset gospodinjstev na Vrheh v krajevni skupnosti Teharje je dobilo vodo. Domačini so za akcijo imenovali poseben odbor, ki gaje vodil Jože Renčelj. Samo domačini so zbrali in opravili dela v skupni vrednosti okoli 80 milijonov starih dinarjev, med- tem, ko so vsa dela pred šestimi leti ocenili na 150 milijonov starih din. V akciji so s pomembnimi deleži sodelovali k Cinkarna, železarna Store in Občinska komunalna skup- nost. Zgradili so 3200 m glavnega voda, 1500 m priključkov, dva rezervoarja, od katerih ima eden 30.000 kub. metrov, uredili štirinajst hidrantov itd. Čeprav se voda že pretaka v ceveh, bodo novo pridobitev izročili namenu v soboto, 3. oktobra popoldne ob treh. mb JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 27 »Svobodna Slovenija, Buenos Aires, tednik, izhaja že 37. leto, kar pomeni, da se je rodila leta 1941. Res so jo začeli izdajati slovenski krščanski demokrati (bivša SLS) v Slo- veniji med vojno kot demokratični politični list, ki se ni povezoval ne z okupatorjem ne s KPS. Jasno, da je moral izhajati ilegalno - izdajateljem je grozila nevarnost od obeh totalitarizmov. Svobodna Slovenija se je skupaj z izdajatelji preselila v Argentino. Slej ko prej je poluradno glasilo Slovenske krščanske demokracije, številčno glavnega kroga skupine okrog Narodnega odbora za Slovenijo. Kot taka je tudi osrednja vez vseh Slovencev po svetu, ki so se umaknili iz domovine iz svetovnonazorskih razlogov in skušajo vpli- vati, da bi prišlo doma spet do demokracije. Vsekakor je opravila .Svobodna Slovenija' v teh letih izhajanja z nepristransko informacijo, navajanjem k delu za demokracijo v domovini in s povezovanjem ogromno delo. Se posebno zaslugo ima pri ohranjevanju Slovencev kot Slovencev v Argentini. Kljub vsemu bi želeli temu osrednjemu glasilu sloven- skih krščanskih demokratov nekaj izboljšav: boljšo infor- macijo o osrednji Sloveniji (kar je v oddaljenosti 13.000 km od domovine gotovo izredno težko), povezavo z ostalimi slovenskimi demokratičnimi gibanji v svetu, vsaj kakšno bolj bleščeče časnikarsko pero (šablonski komentarji utru- jajo), večjo dopisniško mrežo iz vsega slovenskega sveta. To noče biti kritika, marveč le misli za izboljšavo lista, ki ima v slovenskem svetu zaradi svoje naloge izreden po- men. Listu želimo veliko poguma in vztrajnosti pri važnem in težkem deJu.« Ta sodba ni presenetljiva, glede na to, kdo jo je objavil, sicer pa bi bila. Trditev, da so se morali izdajatelji skrivati tako pred okupatorjem kot pred Osvobodilno fronto, je vsaj rahle ironije vredna kakor tudi naslednja, da so se izdajatelji, člani slovenske krščanskodemokratske stranke, preselili v Argentino. Stvar je namreč v tem, da slovenske krščanskodemokratske stranke pred umikom iz Slovenije leta 1945 še ni bilo in so jo formirali politični emigranti v tujini. In na nesrečo izdajateljev le-ti niso morali zapustiti do- movine iz svetovnonazorskih razlogov, marveč zato, ker so se zaradi sodelovanja z okupatorjem zbah kazni in niso imeli toliko poguma, da bi po končani vojni priznali krivdo. Težko si je tudi predstavljati, kako je lahko v Buenos] Airesu izhajajoča »Svobodna Slovenija* z že omenienoj mini naklado osrednja vez vseh Slovencev po svetu. Če bi vsaj bilo rečeno »vseh slovenskih političnih emigrsuitov* po svetu, bi še morda kako šlo - pa še to s hudimi pridržki, saj ni mogoče reči, da lahko najdete ta list v vsaki emigrant- ski družini. Da pa bi to veljalo za vse Slovence (pri čemer se je treba spomniti na to, da je vseh Slovencev po podatkih slovenske Izseljenske matice po svetu več kot 250.000, všteti so kajpak tudi tisti, ki so odšli iz domovine že pred prvo svetovno vojno), je kajpak povsem nemogoče. O tem, da objavlja časopis nepristransko informacijo, pa se je seveda mogoče najbolje prepričati s prebiranjem v njem objavljenih člankov. Krivico pa bi »Naši luči« delali, če bi njen oris »Svobodne Slovenije« povsem zavrgli: da manjka vsaj kakšno bolj bleščeče časnikarsko pero in da so šablonski komentarji utrujajoči, je resnica, vredna objave. LITERATURA IN POLITIKA »Slovenska kulturna akcija« ima svoj sedež v Buenos Airesu, ustanovih pa so jo leta 1953 na pobudo Tineta Debeljaka, člana načelstva »Slovenske krščansko demo- kratske stranke«. Debeljak je predsednik »Slovenske kul- turne akcije«, ki bi jo lahko označil za emigrantsko km- turno-prosvetno ustanovo z močnim klerikalnim obelei jem. V delih, ki jih izdaja in sem jih imel priložnost prebraii zlasti tistih, ki so jih tiskali v zadnjem času, ni videt odkritega sovraštva do Jugoslavije. Toda ko sem to pove- dal enemu izmed svojih sobesednikov v Buenos Airesu, iti je pokazal literaturo »Slovenske kulturne akcije« mala starejšega datuma in tam je bilo marsikaj zapisanega t neprikritim žolčem. »Dandanašnji niso več tisto, kar so bili,« mi je rekel S. I » Vem, da pošiljajo precej knjig iz Argentine, in kakor mi j« navadno pisal znanec, je mogoče te knjige najti zlasti v Italiji in Avstriji ter Zvezni republiki Nemčiji.« Del njihove knjižne proizvodnje seže tudi med naše de- lavce, začasno zaposlene v tujini, ki se jim »Slovenski kulturna akcija« predstavlja za zgolj kulturno ustanovo, ^ s politiko nima nič skupnega. V resnici se v politiko v' tradicionalnem smislu najbrž res ne spušča, toda dela, ki jih tiskajo, imajo vendarle tudi politični podton. A če bi se »Slovenska kulturna akcija« ukvarjala zgolj^ izdajanjem nabožne literature, bi je ne veljalo omenjati- Tisto, kar je zanjo značilno, je vsebina knjig, kijih izdajajo V njih so nsimreč med drugim objavljeni taki ali drugačP^ spomini in pričevanja, ki postavljajo na glavo zgodovinski dejstva in resnico. Dela, ki mi jih je uspelo videti in pi^ brati, so bolj ali manj prikrito izkrivljanje tega, kar se j« med vojno v resnici dogajalo. Ponekod me je preseneVj jezik, ki je tak, kot bi ga vzel po nekaj desetletjih iz hlaS' nika, dasi je treba reči, da so nekatere knjige pisane vešif in v lepem, čeprav starinskem jeziku. »Alojz Rebula, za katerega ste najbrž že slišali,« mi f pravil S. L., »je prav na dejavnost ,Slovenske kulturt^^ akcije' naslonil svojo trditev, da imamo Slovenci dve k^' turni središči, eno v Ljubljani in drugo v Buenos AireS^' Njemu je kajpak kar prav, da tukaj Debeljak izdaja knjiŠ^' saj mu je njihova vsebina bržkone blizu.« Vmesna informacija: Alojz Rebula je klerikalni knjižeč' nik, ki živi in dela v Trstu. »Slovenska kulturna akcija« izdaja v Buenos Airesu mesečnik »Glas slovenske kulturne akcije«, ki prav tak" prihaja v zamejstvo. Tistih nekaj številk, ki sem jih vid^' priča, da se pri tem nikakor ne omejujejo zgolj na literatu^ ali nabožnost, marveč je v njej mogoče videti tudi razliČ^^ razglase in dokumente, v katerih objavljata svoja stali^*^ »Narodni svet za Slovenijo« in »Slovenska krščansko d^ mokratska stranka«. I §t. 37-1. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 BRV PREKO SAVINJE V LEVCU Nekdanji lesen levški most je bil, ko ga je visoka voda porušila, nadomeščen z leseno visečo brvjo, name- njeno le pešcem. Ko je tudi to brv uničila visoka voda (oktobra lani, opomba ure- dništva), smo vsled razmiš- ljanja o morebitni spremem- bi lokacij.e in vrsti, velikosti, nove brvi vso zadevo zapletli in časovno zavlekli. Tudi de- nar je problem še bolj odla- gal. Na Razvojnem centru Ce- lje so v izdelavi lokacijske smernice za območje Med- log - jug, ki upoštevajo re- zultate mnogih razgovorov v zvezi z brvjo preko Savinje. Brc bo obnovljena na istem mestu, za kar pa je po- trebno izdelati finančno kon- strukcijo, po domače poiska- ti denar. Predsednik občinskega komiteja za urbanizem in in varstvo okolja dipl. inž. arh. 2NUDERL RASTISLAV UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor, upajmo in želimo, da bi kmalu zagotovili de- narna sredstva za rešitev problema, ki je za mnoge, ki so vezani na to brv, velike- ga pomena. NESRAMNOST PA TAKA! živimo v letu, ki ga je Or- ganizacija združenih naro- dov proglasila za mednaro- dno leto invalidov. Po vsem svetu si torej letos ljudje pri- zadevajo, da bi invalide bolj kot sicer sprejeli medse, jim pomagali, oziroma jih skuša- li razumeti v njihovih teža- vah. Do tu vse lepo in prav. V praksi pa je lahko tu in tam tudi nekoliko drugače. In to se je zgodilo meni. Za kaj gre? Dne 17. septembra popol- dne sem zavrtel številko 988 - informacije, ker me je zani- malo, kako dolgo potrebuje navadno pismo od Celja do Ljubljane. To sem vprašal z glasom, ki je zaradi govorne napake nekoliko spreme- njen. Namesto odgovora, sem zaslišal »tu, tu...«, kar je pomenilo, da je bila slušal- ka odložena. Ker sem mislil, da se je to dežurni uslužben- ki zgodilo po naključju, sem ponovno zavrtel omenjeno številko in ponovil vpraša- nje. Toda namesto prijazne- ga odgovora, sem v slušalki zaslišal približno tole: »Mule, zafnani, nehaj me imeti za norca.« Telefon veliko uporab- ljam, toda, kaj takega še ni- sem doživel. Mar moj glas res deluje tako »zafnano«? Mar uslužbenka v informa- cijski službi ne sme odgovar- jati »zafnanim osebam«? Teh nekaj vrstic o dogod- ku, ki me je prizadel, sem napisal v upanju, da jih bodo prebrali tudi na celjski pošti in bodo tako videli, da imajo zafnan glas lahko tudi invali- di, ki zato niso prav nič sami krivil MATJA2 GALJOT, Celje UREDNLŠTVO: Ob prebi- ranju teh vrstic, so se pojav- ljala mnoga vprašanja o človeku, njegovem dosto- janstvu, ponosu in tudi o vsem tistem, kar je vezano na mednarodno leto invali- dov. Kako daleč smo lahko včasih od načel, ki jih sicer sprejemamo na glas. Avtor tega zapisa priča- kuje, da bodo na celjski po- šti prebrali to njegovo pi- smo, mi pa še nekaj več, da se mu bodo tudi opravičili in da v prihodnje ne bo glas tisti, ki bo krojil vsebino odgovora delavcem na in- formacijskem oddelku in povsod drugod, ne samo na pošti, v življenju sploh. Ko prvikrat vidiš člove- ka, ne sodi, kaj lice njegovo izreka! Lahko bi to pravilo tudi obrnili in zapisali: Ko prvikrat slišiš človeka, ne sodi, kako zveni njegov glas. Morda tudi kako dru- gače? MLEKARNA IN ODPADNI MATERIAL Glede opozoril na zbiranje odpadnih surovin v vašem časopisu s strani Alojza Gmajnarja iz Vojnika sporo- čamo naslednje: 1. Zbiranje in prodaja od- padnih folij in kartonov teče v delovni organizaciji Celj- ske mlekarne že tri leta in je sklenjena pogodba z Dino- som Celje za odvoz. 2. Alojz Gmajnar je do ne- davnega nekontrolirano od- peljal kartone, ne da bi jih plačal ustrezni službi, z dvo- rišča mlekarne. Z zaostritvi- jo dela vratarske službe je prišlo 8. avgusta letos v kon- flikt z omenjenim tovarišem, ki mu je prepovedala odvoz materiala. Šele na interven- cijo miličnika LM Celje, je material razložil in zapustil dvorišče mlekarne. 3. Skrb Alojza Gmajnarja za odpadne materiale je bila zgolj prividna in je bila v večji meri skrb za njegov la- sten žep. 4. Manipulacijo z odpa- dnimi kartoni je pregledala tudi mestna straža in ni ime- la pripomb. Direktor: TONE REPNIK, dipl. inž. agr. UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in pojasnilo. Nanj smo dolgo čakali. Moramo reči, da z njim nismo v celo- ti zadovoljni in da ne odgo- varjate na vsa vprašanja, ki so bila odprta v objavi pr- vega pisma. Ne glede na to se nam zdi bistveno in po- membno to, da ste zagotovi- li, da bo odpadna surovina našla pot tja, kjer jo potre- bujejo za predelavo. V tem je bistvo problema in vsega tega pisanja. Kot vidite, smo zadnji stavek vašega pisma izločili iz objave, ker gre za problem ki ga v na- šem časopisu nismo odpi- rali. KDO PIŠE O HMELJARJIH? Morebiti se vam bo zdelo čudno, ko boste prejeli moje pismo, češ, kaj le piše ta stari kaveljc. Na Novi tednik nisem na- ročen, od časa do časa pa ga kupim. Pred mesecem dni me je sosed opozoril na na- daljevanko o hmeljarjih in mi rekel: »Nande, tole pa si le kupi!" Povest me spominja na dneve, ko smo tudi mi naje- mali obiralce. Nič ne rečem, bili so lepi časi! Tudi sam sem kdaj pa kdaj za katero poškilil. Moja Katra mi tega ni zamerila, včasih mi je celo rekla, naj si le dobim, če me le katera hoče. Povest mi je všeč. Ampak, veste, tisto že ne bo držalo, da bi bili obiralci tako po- božni, da bi še po malici mo- lili. Doslej še nisem zasledil, da bi pisal o tem kdo od obi- ralcev. Mnogo let je že od te- ga, ko sem bral knjigo »Hmeljevo cvetje.« Tudi ta mi je bila zelo všeč. Zanima me, kdo je ženska, ki zdaj piše »Hmeljarji« Rad bi kaj več vedel o njej. Morda pa je iz Nežine skupine? Mo- goče je kdaj :;elo pri meni obirala hmelj? Prosim, odgovorite mi! Lepo vas pozdravlja Nande Zaušek iz Petrovč UREDNIŠTVO: Najprej hvala za pozdrave, ki%te jih na začetku pisma naslovili na nas v uredništvu. Vidite, nič se nismo čudili vašemu pismu. Le zakaj? Vzeli smo ga v roke, prebrali in obja- vili. Zaradi malic imate bržčas prav. Povsod le ni bi- lo tako, kot je napisano. Pa nič zato. Tudi molitev je te- daj sodila k delu obiralcev. Nekje bolj, drugje manje ali pa sploh ne. Zanima vas, kdo je Fani Svatina, ki piše tale zapis v nadaljevanjih. Da o njej ne bomo odgovarjali mi, če- prav jo poznamo, jo prosi- mo, da naj vam kar sama odgovori, seveda preko na- ših pisem. Tako bo širši krog zvedel, kdo je, kaj dela in morebiti celo to, da je ne- koč obirala hmelj tudi pri vas. Torej, Fani Svatina, lju- dje se zanimajo za vas, od- govorite jimi In že v naprej hvala za odgovor. Objavili ga bomo na tem mestu! ŠE ENKRAT: ZAENKRAT PREVEČ REKLAME v 38. številki Novega te- dnika je bilo objavljeno pi- smo AH pod naslovom »Zaenkrat preveč reklame.« Na to pisanje dajemo na- slednji odgovor še mi, četudi je uredništvo NT v pripisu že samo delno odgovorilo. Za blagovnico v Novi vasi je očitno premalo reklame. Trdimo, da stranka AH ni bi- la objektivna v svojem pi- smu. Zaposleni v blagovnici se zavedamo, da nam je bila zaupana velika odgovornost, ko smo prevzeli blagovnico v vodenje. Kljub pomanjka- nju določenih vrst blaga, se trudimo, da je živilska enota v blagovnici solidno zalo- žena. Znano je, da so pri nas sploh še vedno velike težave s preskrbo s svežim mesom. V blagovnici ni bilo pomanj- kanja mesa vse od dneva otvoritve. Kakovost mesa je bila vseskozi zadovoljiva. Zaradi teletine, jagnjetine in nekaterih mesnih izdelkov, ki jih na tržišču ni, pa naj ne leti kritika na nas. Pravilna je trditev, da v prodaji ni raznih vrst solat, razen francoske. Imamo bo- gato izbiro sirov, določenih vrst pa ni mogoče vedno do- biti. Prodajamo okoli petnajst vrst kruha in peciva. Nereal- na je trditev, da marsikdaj ni mogoče dobiti svežega kru- ha in peciva. Oddelek zele- njave je vedno bogato zalo- žen. Kakovost sadja in zele- njave pa je resnično včasih slaba, za kar nismo krivi de- lavci v blagovnici. Okrog urejenosti posamez- nih oddelkov, založenosti, o uslužnosti in prijaznosti de- lavcev v živilskem delu bla- govnice si upam trditi, da je najbolj urejena in založena v celjski občini. Zaradi proble- mov, s katerimi se srečuje- mo delavci v trgovini pa tudi ne moremo biti vedno na- smejani. Vsi tisti možni kupci, ki so prečitali pismo AH v 38. šte- vilki Novega tednika, ki je za nas anonimno, vabimo na nakup in naj ocenijo stanje v blagovnici. Razen tega tovarišici AH sporočamo, da je v blagovni- ci vedno na razpolago knjiga pripomb in pritožb in da v KS Nova vas deluje tudi po- trošniški svet. Vodja blagovnice MARJAN PLANKL UREDNIŠTVO: Tudi vam hvala za odgovor. In še en- krat, pismo, objavljeno v 38. številki Novega tednika ni bilo delo anonimnega pisca. Sicer pa menimo, da je dober predlog, oziroma opozorilo, da deluje v kra- jevni skupnosti tudi potroš- niški svet, in če je kaj naro- be, ali če naj bi potrošniki kako drugače sodelovali pri obravnavanju problemov, ki zadevajo preskrbo obča- nov, potem je svet potrošni- kov pravo mesto za takšno delo. KAJ SMO LJUDJE? Dne 13. septembra letos smo se vračali iz Maribora. Sklenili, smo, da na poti do- mov v Slovenskih Konjicah, v Lamprehtovem domu za oskrbovance in upokojence, obiščemo svojega sorodnika Janeza Dolinska. V sobo, mi- slimo številka 34, smo vsto- pili okoli 19.30 ure. To, kar smo videli v'njej, zlepa ne bomo pozabili. Ko smo se pogovarjali s so- rodnikom, smo videli, kako se z moškim, ki je ležal čisto zraven na svoji postelji, uk- varja delavka doma. Brila ga je in pozneje preoblačila. Vse to je počenjala pri slabi svetlobi. Ker je vse to delala sama in kot smo videli zelo težko, smo jo seveda vpraša- li, ako to, da to delo opravlja sama in zakaj ji nihče ne po- maga. Odgovorila je, da je pač sama in da je delo težko tudi zaradi tega, ker je mo- ški, ki ga je urejala mrtev že od 18.30 ure. Mi, žal, zaradi slabe svetlobe, nismo opazi- li, da se ukvarja z mrtvim človekom. Bili smo pretreseni in jo vprašali, zakaj ne gre k tele- fonu in pokliče koga od od- govornih, morda še katere- ga, ki bi ji pri tem pomagal, še zlasti, da bi mrtvega odne- sli v drug prostor, primer- nejši. Povedala je, da do telefona ne more, ker je zaklenjen ali da je celo v zaklenjeni pisar- ni. Tudi sicer ne sme pokli- cati, je odvrnila, ker bi jo dali v disciplinski postopek. Tu- di to je dejala, da bo pokojni ležal do jutra kar na tej po- stelji in v tej sobi. Sicer pa, je še dodala, to še ni najhujše, saj vse kaže, da bo umrl še eden, na sosednji postelji. Ona pa sama. Nismo mogli verjeti, kar smo videli in slišali. Nismo mogli verjeti takšni skrbi, delovnemu redu, organizaci- ji dela in odnosu do oskrbo- vancev. Zato smo odšli n? postajo milice, kjer smo po- vedali svoje mnenje o do- godku in zato, da bi morda od tam koga priklicali. De- žurnemu miličniku nikakor ni uspelo priklicati odgovor- nega ali odgovornejšega de- lavca doma. Zato smo ga prosili, naj to še poskusi in da naj opravi potrebna obve- stila po našem odhodu. Odgovorne delavce v Lam- prehtovem domu v Sloven- skih Konjicah in še koga sprašujemo, ali se zavedajo, da imajo v varstvu in oskrbi starejše ljudi? Kako morejo v domu, pri takih ljudeh in še ponoči, puščati na delov- nem mestu le eno delavko? Kako je mogoče, morda ja ne zaradi stabilizacije, da služ- bujoči delavci, še posebej ponoči, nimajo dostopa do telefona? Kje so tisti delavci doma, ki bi morali biti do- segljivi ob vsakem času? Ka- ko je z mrtvaškim ogledom, kako z nadaljnimi obvestili svojcem in drugim? Ali me- nite, da je prav, da mrtvi oskrbovanec leži celo noč na postelji zraven živega? Se in še bi lahko postavlja- li vprašanja. Ne mislite, da ne vemo, da delajo nekateri delavci v domu v zelo težkih pogojih. Toda, navzlic temu takih spodrsljajev ni mogoče opravičiti. Zdaj tudi vemo, zakaj smo našli sorodnika, ko smo ga obiskali, večkrat neobritega in zakaj smo morali sami odnašati njegovo nočno po- sodo. Ne vemo, kako bi se poču- tili, če bi morali nekoč v ta dom in ne moremo nimo mi- sli, da postane človek nekoč le inventarna številka. Menimo, da smo upraviče- ni terjati ustrezen odgovor, predvsem pa, da uprava do- ma zagotovi, da se kaj takega v prihodnje ne bo več doga- jalo. Družini DOLINSEK, POLŠAK iz Celja UREDNIŠTVO: Kaj je člo- vek? Sicer pa, kaj bi še sami postavljali vprašanja. Teh je dovolj v tem pismu. Tudi mi pričakujemo odgovor in zagotovilo, da se kaj takega v domu ne bo več dogajalo. Zaradi človeka! dežurstva; ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Ob ne- deljah do 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob prazni- kih pa je dežurstvo od 7. do na- slednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 3. oktobra dežura Nova lekarna na Tomšičevem trgu, do 12. ure, nato prične z dežurstvom lekarna Center v Stanetovi ulici. TRGOVINE v tednu od 28. septembra do 3. oktobra je dežurna samopostrež- ba CENTER v Cankarjevi ulici vsak dan do 20. ure. v tednu od 5. do 10. oktobra pa dežura samo- postrežba RIMSKI DVOR v Zi- danškovi ulici. ROJSTVA ŽALEC Rojstev ni bilo. SLOVENSKE KONJICE Rojstev ni bilo.- LAŠKO - KRAJEVNI URAD RADEČE Rojstev ni bilo. MROkE ŽALEC Poročili so se; Bojan POD- KRAJSEK in Damjana ŽOLNIR oba iz Latkove vasi, Ratko LO- SlC iz Petrovč in Mara SIROVI- NA iz Celja, Janez SKORC iz Turja in Irena OTOREPEC iz Lo- čice ob Savinji, Darko SMOLE in Ana OTOREPEC oba iz Ločice ob Savinji, Srečko HALADEJA iz Žalca in Sonja RIBIC iz Latko- ve vasi, Davorin STAKNE iz Stopnika in Marija KOS iz Pra- preč, Anton PECNIK iz Lavrice in Frančiška VASLE iz Založ, Drago POSEBAL iz Miklavža pri Taboru in Bernarda KOVCE iz Loke. SLOVENSKE KONJICE Poročila sta se: Andrej ZA- LOŽNIK iz Slovenskih Konjic in Jožica NAPOTNIK iz Gabrovlja. SMRTI ŽALEC Umrl je: Štefan SATLER, 80, iz Polzele. SLOVENSKE KONJICE Umrli so: Julijana MUSIC, 81, iz Slovenskih Konjic, Cecilija SI- TAR, 70, iz Žič, Franc SMID, 57, iz Mlač. LAŠKO - KRAJEVNI URAD RADEČE Umrla sta: Jože HROBAT, iz Zidanega mosta in Marija KO- VACIC iz Brunške gore. CENTER ZA KLUBSKO DEJAVNOST CELJE V petek, 2. oktobra bo v prosto- rih Centra za klubsko dejavnost v Cankarjevi ul. 13 nastopil mla- di kantautor iz Kranja, Jože Žvo- kelj, ki bo predstavil lastne skladbe. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 3. oktobra ob 19.30. uri in v nedeljo, 4. oktobra ob 17. in 19.30. uri angleški pu- stolovski film Dekle iz plemena Ašanti. LIKOVNI SALON V Likovnem salonu je od 23. septembra odprta razstava gra- fičnih in kiparskih del akadem- skega kiparja Janeza Bolke. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA V razstavnem salonu v Roga- ški Slatini je odprta razstava li- kovnih del Franca Klemena in Rama Selimoviča. Razstava je odprta vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 18. ure do 23. oktobra. ZDRAVILIŠČE DOBRNA V avh hotela Dobrna je odprta razstava slikarskih del, ki so na- stale na slikarski Ex Tempore. Slikarji so shkali na temo Po po- teh XIV. divizije. Razstava bo od- prta do-15. oktobra. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V petek, 2. oktobra ob 19.30 bo v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini večer pesmi in plesov jugoslovanskih narodov, na katerem bo nastopila folklor- na skupina ŽPD France Preše- ren iz Celja. V nedeljo, 4. oktobra ob 10. uri pa bo v parku zdravilišča prome- nadni koncert pihalnega orke- stra ŽPD France Prešeren iz Ce- lja. NARODNI DOM V petek, 2. oktobra bo ob 19.30. uri v Narodnem domu koncert vokalne skupine Terca iz Celja. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 1. 10. ob 19.30: Milan Kleč - POLKA. Abonma četrtek in izven. Petek, 2. 10. ob 18.00: Milan Kleč - POLKA. Abonma Laško in izven. Sobota, 3. 10. ob 10.00: Fran Levstik: MARTIN KRPAN. 3. šolski abonma. Ob 13.00: Fran Levstik: MAR- TIN KRPAN. 4. šolski abonma. Gostovanje Slovenskega mladin- skega glededišča iz Ljubljane. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA V prostorih knjižnice Edvarda Kardelja je od 14. septembra od- prta razstava Fran Levstik, v po- častitev 150-letnice pisateljevega rojstva. Razstava bo odprta do 30. oktobra. KONUSOV ČUDEŽ NI LE GOSPODARSKI ZAuefEh ANE NA i Ekonomika in samoupravljanje z roko v TOZD Koterm izdelujejo tudi ventile in črpalke za agresivne tekočine. Obnovljena proizvodna hala v TOZD Lahka obutev Majšperk. Proizvodnja netkanih materialov v TOZD Tehnična konfekcija. Stroj MM formiranje Konita v TOZD Umetno usnje. Ni zaman dejal predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Fran- ce Popit na zadnji seji Občin- ske konference ZKS Sloven- ske Konjice, da je konjiška občina vzor pravočasne preusmeritve strukture proi- zvodnje. Ne, saj je v tej obči- ni delovna organizacija Ko- nus, ki je med prvimi stopila na pot preosnove gospodar- stva, ki je pretrgala desetlet- no usnjarsko tradicijo, jo preusmerila ali ukinila in se odločila za kemijsko proi- zvodnjo, ki jim je prinesla večjo akumulativnost poslo- vanja, boljše pogoje dela, večje možnosti vlaganja v enostavno in razširjeno re- produkcijo, predvsem pa ve- like možnosti za nadaljnji ra- zvoj. Letos Konus zaključuje zadnji del preusmeritve. Ve- lik dogodek je to za občino, zato bodo tudi osrednje pri- reditve ob občinskem praz- niku »12. oktober« v Konu- su, med ljudmi, delavci in sa- moupravljalci, ki so ga s svo- jo sposobnostjo in zavestjo ustvarili. ŽETEV PLODOV Kar desetletje mineva od prvih priprav do današnje Konusove proizvodnje. De- setletje razmišljanj, razisko- vanj, novih vlaganj, odloča- nja, predvsem pa trdega de- la. Kot je v pravljicah in kot je v življenju - delo je rodilo sadove. Pester proizvodni program, ki sega vse od mo- dne usnjene in krznene kon- fekcije, pogonskih in tran- sportnih elementov iz umet- nih materialov, filtrov različ- nih vrst, plastičnih mas, ki se uporabljajo v čevljarski in galanterijski proizvodnji, do plastičnih trakov in izdelkov iz plastike, ki se lahko upo- rabljajo v prehrambeni, pro- cesno kemični industriji, v tehnologiji odpadnih voda, in plastičnih centrifugalnih črpalk. Tako obsežen je nji- hov program, da jih povezu- je ne le s čevljarsko industri- jo ampak še z vrsto drugih - kakih 4500 kupcev imajo v Jugoslaviji. Da je to tisto pravo, zgo- vorno pričajo rezultati go- spodarjenja. Od meja neren- tabilnega poslovanja jih je dvignila strma rast produk- tivnosti - dohodek na delav- ca, se je od leta 1971 povečal kar za 981 odstotkov, ekono- mičnost poslovanja za 17, rentabilnost za 130 odstot- kov! Tako so v letošnje leto in v novo srednjeročno ob- dobje vstopili pripravljeni. S proizvodnjo, ki ima dolgo- ročne pogoje za ustvarjanje večjega dohodka na zaposle- nega in vložena sredstva, z razvojno tehnološko inten- zivno proizvodnjo z visoko stopnjo avtomatizacije in z veliko udeležbo visokokvali- ficiranega lastnega ustvarjal- nega dela, s proizvodnjo, ki zagotavlja racionalnejšo po- rabo surovin in energije, na- domestitev uvoženih mate- rialov in izboljšanje okolja. Veliko odvisnost od uvoza je premagal vse večji izvoz in vse kaže, da se -bo razmerje med uvozom in izvozom v korist izvoza še povečevalo in doseglo razmerje 1:1,5. Da bi dosegli tudi druge razvoj- ne opredelitve, se v Konusu povezujejo s predelovalno petrokemijsko industrijo, da bi zagotovili surovine, sovla- gajo sredstva tudi v drugih republikah. Ob vsem tem pa je bilo in je z velikimi črkami napisano v Konusovih načr- tih poglabljanje dela na po- dročju samoupravljanja, de- lu delegatov in medsebojnih odnosih v temeljnih in de- lovni organizaciji. To pa je njihov temelj in gibalo, zara- di katerega so postali vzor. SOČASNOST RAZVOJA V vsestranskem Konuso- vem razvoju v zadnjem ob- dobju imajo vidno mesto pri- zadevanja, da bi ob hitrem ekonomskem razvoju krepili kakovost samoupravnih in družbenopolitičnih odno- sov. Osnovne organizacije Zveze komunistov, mladine in sindikata so prava jedra v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti, saj jih oblikujejo vzporedno s po- slovno in samoupravno or- ganiziranostjo, ki sama izha- ja iz poslovne in proizvodne preobrazbe. Čvrsta povezanost družbe- noekonomskih, samouprav- nih in družbenopolitičnih ra- zmer, njihovo časovno in vsebinsko prepletanje, jim omogoča zmanjševati razlike med formalnim sprejema- njem političnih in samo- upravnih odločitev in dejan- sko aktivnostjo družbenopo- litičnih organizacij za njiho- vo uresničevanje. Med njimi so zlasti v zadnjem času še poostreni napori za izrabo vseh notranjih rezerv v te- meljnih organizacijah, za dviganje produktivnosti de- la, rast dohodka, usmeriti izvoz, lasten tehnološki zvoj, za krepitev družb odgovornosti in kolektiv ga dela in za direkten \] delavcev pri posameznih ločitvah. Ravno te naloge katerih je odvisen I uspeh gospodarske stabil cije, so merilo za ocenjevT uspehov delovne srediK učinkovitosti družbenop tičnih organizacij. V Kod to niso le besede. Čeprav v družbenopoE nih organizacijah ocenjuj da so razmere vedno boi pa ne pozabljajo na manjkljivosti, na tisto, žele odpraviti: preskroc idejnopolitično in strolsff znanje za celovito upra' nje procesa družbene rt! dukcije, premalo izost čut za družbeno lastni premalo samokritičnosti slabosti, ki se porajajo ob hovem izrednem družb€i konomskem razvoju. VPLIV DELAVCEV Odločitev za preusmer proizvodnje je bila odlo^ vseh delavcev. Jasno izf na. Tako kot v Konusu lavci izražajo svoje intere samoupravnih tokovih. hovo samoupravljanje P vedno usmerjeno na vsa dročja dela, razvoja in usi nosti poslovanja delovn« ganizacije in temeljnih" nizacij, v neprestano isl" novih rešitev za delo in" čanje. Velik premik so do| pri planiranju, saj so nj" planski dokumenti vse konkretni in, kar je pri redko, tudi pravočasno esa, ali je to mogoče?« je vzkliknila Meta in se spraševala, kam bo z njim. Skrbi jo je rešil domačin, kJ je bil pripravljen od nje kupiti prašiča in še zasnubil bi jo, ker je bil vdovec, če se Meta ne bi držala sramežljivo kot mlada devica. HMEZAD GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Hmeljarska 3 (nad Kolodvorsko restavracijo) Vabi k sodelovanju VEČ NATAKARJEV za opravljanje del in nalog zahtevnejše strežbe v HOTELU PREBOLD ter v ostalih obratih na področju občine Žalec. Informacije HMEZAD Gostinstvo-turizem Žalec tel 710-828 ali 710-066 in HOTEL PREBOLD 722-000 ali 722-045 -17-1. oktober 1981 II i:-- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 15 i ZDRUŽEVANJU JE MOČ ^pet zastoj zaradi pomanjkanja denarja .zdaj smo tam, kjer smo ;|j lani, ko nismo vedeli, ali lahko obratovali ali j„ je med drugim ugotovil ,'seji sveta občin celjskega [,^očja, v sredo, 23. sep- ,^bra, predstavnik velenj- ■gga kolektiva, ki upravlja flcreacijsko turistični cen- ,f Golte, v razpravi, ki je za- fvala to središče med Me- j-edjakom. prizadevanja za nadaljnjo .^adnjo Golt in za ureditev 'jjnujnejših nalog, so spet ijtičala. Ni denarja. Stara jjsem. Zaradi pomanjkanja jjnarja in ker je odpovedala jgijska solidarnost, je pred ^ti omagal tudi celjski Izlet- In tudi zdajšnji položaj ipozarja, da Golte niso in ne jorejo biti samo naloga ene- a kolektiva, ene občine, iolte so regijska obveznost, ] slej ko prej jih bo treba jjevati v okviru koncepta iirističnega razvoja celjske- j območja. Le v takšni širi- i je perspektiva Golt, tudi ;ogle, tudi Logarske doline, jdi Celjske koče in morda še katere točke, ki se danes bori za svoj obstoj in ki ji zmanjkuje sape za nadaljnji razvoj. Zato tudi niso sprejemljive besede istega predstavnika iz Velenja, ko je dejal, če bo- do letos nalogo speljali sami, potem se prihodnje leto ne bodo obračali k Merxu, ki slej ko prej prevzema odgo- vorno nalogo nosilca nadalj- njega turističnega razvoja na celotnem celjskem območju. Naj bodo besede takšne ali drugače, v regiji bo treba ubrati skupno in enotno pot zlasti na turističnem in go- stinskem področju. To je za- hteva časa in tistih, ki hočejo imeti od Golt in drugih ob- jektov več, kot jima lahko nudijo zdaj. Zaradi pomanjkanja de- narja letos na Golteh ne bo dvosedežnice do Starih stan. Vrh tega, vsaj trenutno, ni denarja za nakup nove vleč- ne vrvi za sedežnico na Me- dvedjak. Potrebovali bi oko- li dva milijona dinarjev. Si- cer pa, četudi bi imeli denar, ali bo moč dobiti vrv v krat- kem času iz uvoza. Tudi dru- ga dela so obtičala. Ker ni denarja. Predlog o sprejemu in ure- sničevanju samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za nadaljnjo izgradnjo Golt ni naletel na polno podporo pri vseh šti- rih zainteresiranih občinah, to je Mozirju, Velenju, Žalcu in Celju. Svoj delež so odo- brili le Mozirjani, Velenjčani tudi, pa ga še niso nakazali. V celjski občini se je zaen- krat le enajst kolektivov od- ločilo za združevanje sred- stev, in to skupaj v višini 600.000 dinarjev. Premalo. V občinskem proračunu ta de- nar ni bil predviden. Na seji sveta občin o stališču žalske občine ni bilo slišati nobene besede. Zato je bil umesten pred- log, da naj bi o pobudi za združevanje sredstev v vseh teh občinah še razpravljali, zlasti na sejah izvršnih sve- tov in naredili vse, da bi pre- dvidenih deset milijonov di- narjev zbrali čim prej, da bi lahko najnujnejša dela tudi opravili. Ne bo vse skupaj za letošnjo zimo že prepozno? In še enkrat: rešitev Golt, Rogle, Logarske doline... je v regijskem združevanju go- stinstva in turizma. Le moč- na delovna organizacija bo kos zahtevni nalogi. V raz- drobljenosti ni jamstva za re- šitev naloge! In če je sestav- ljena organizacija združene- ga dela Merx tista, ki je spo- sobna prevzeti odgovorno nalogo v regiji, naj pripravi koncept nadaljnjega razvoja gostinstva in turizma. Takš- no je bilo tudi stališče seje sveta občin celjskega ob- močja. M.BOZIČ. 9ROŠNJA IZLETNIKU CELJE Avtobusna postaja v Šoštanju, skozi katero vozi dnevno eč deset lokalnih in drugih avtobusov v različne kraje, je že koraj mesec dni brez voznega reda. Dejstvo je, da je to zelo erodno predvsem za tujce, ki so v Šoštanju odvisni za vezo v bolnišnico in zdravilišče Topolšico in druge kraje (ornje Savinjske doline in Šaleške doline. Kljub pismeni rošnji odgovorni osebi pri IZLETNIKU v Celju, kakor tudi egodovanje številnih potnikov, se stanje ni spremenilo, 'otniki med delovnim časom sicer lahko dobijo informacije Izletnikovi poslovalnici v Šoštanju, kadar je ta zaprta, pa udje vprašujejo za čas odhodov raznih a-vtobusov v trafiki 1 cvetličarni na avtobusni postaji, kjer pa tudi ne vedo za premembe zaradi katerih je vozni red za avtobusno postajo Šoštanju že mesec dni »v popravilu«. V. K. RADIO CELJE IN NOVI TEDNIK TEČAJ ESPERANTA Radio Celje bo v torek 6. oktobra pričel s predvaja- nje m začetnega tečaja za mednarodni jezik esperanto. Pol urni tečaj bo na sporedu vsak torek od 9,30-10,00. Tečaj bodo vodili člani društva za mednarodni jezik iz Celja. Vsak četrtek bo ponovitev tečaja v Novem te- dniku. Namen tečaja je, da seznani širše občinstvo z osno- vami tega jezika. Nedvomno pa bodo med poslušalci in bralci tudi taki, ki se bodo želeli pozneje vključiti v enega izmed tečajev, ki jih organizira društvo. Espe- ranto se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja kot ena izmed možnosti, da ljudje premagajo jezikovne pre- grade, ki so včasih največja ovira pri sporazumevanju. Kljub temu, da danes vsak obvlada vsaj en svetovni jezik je to veliko premalo, da bi se lahko brez težav pogovarjali z ljudmi različnih narodnosti. Ravno to možnost nudi umetni jezik Esperanto. Mednarodni jezik je enak za Japonca kot za Nemca ali Jugoslovana. Obenem je to dobra osnova za učenje drugih tujih jezikov. Republiški zavod za šolstvo je letos poleti odobril, da se esperanto, tam kjer so pogoji, uvede kot fakultativni predmet v 3. in 4. razredu osnovne šole. V celjski občini bo v tem šolskem letu nadaljevalni tečaj esperanta na osnovni šoli v Vojniku, kjer je sku- pina petnajstih učencev. Nadaljevalni tečaj bo še na osnovni šoli na Hudinji, razgovori pa tečejo za pričetek tečaja na osnovni šoli Frana Roša in na Prvi osnovni šoli. Prvi razgovori so opravljeni tudi na Pedagoškem šolskem centru v Celju. Za to je društvo še zlasti zainteresirano, ker od tu lahko dobijo pedagoške ka- dre za vodenje tečajev in za pouk esperanta v šolah. Poleg tega je osnovna naloga društva v letošnjem letu, da s tečaji prodre v delovne organizacije, zlasti do tistih ljudi, ki imajo veliko stikov s tujino in z zuna- njimi partnerji. Društvo za mednarodni jezik si je torej za letošnje šolsko leto zastavilo veliko nalog z namenom, da raz- širi število tistih, ki se bodo učili esperanto. Sodelova- nje z Radijom Celje in Novim tednikom je le ena izmed oblik in možnosti, kako se lahko društvene dejavnosti povezujejo s sredstvi javnega obveščanja in tako omo- gočijo najširšo informiranost o svoji dejavnosti. VVE PREKO 300 UDELEŽENCEV Clani Partizana Gaberje so uspešno izvedli II. orientacijsko tekmovanje za Debeljakov me- morial in to pod pokrovi- teljstvom Občinskega komiteja ZKS Celje. Nastopilo je več kot sto ekip, ki so se pomerile na progi iz telovadišča Partizana v Gaberju preko Polul, Miklavžke- ga hriba, Mestnega parka in An- skega \Tha do Grička. Med osnovnošolci do 15 let je prvo mesto osvojila ekipa Mla- dinskega odseka Planinskega društva Celje, drugo je bilo SSD OS I. celjske čete, tretje do četrto pa SSD Franca Kranjca s Polul in SOS Fran Roš. V kategoriji od 16 do 25 let pa je bila prva Gimnazija Celje, dru- gi Občinski štab TO, tretja te- hnična šola in četrti Mladinski učni center. Ta kategorija je bila najbolj množična, saj je nastopilo kar 58 ekip, od tega 23 iz Mladin- skega učnega centra v Levcu. V kategoriji od 26 do 35 let je zmagalo Planinsko društvo Aero Celje pred Občinskim sekretaria- tom za LO in Kmetijskim šol- skim centrom, v kategoriji nad 36 let pa Občinski štab za TO pred dvema ekipama Partizan Gaberje. V memorialni discipli- ni, kategoriji družin, pa je osvoji- la 1. mesto družina Conradi, 2. mesto družina Vidmar in 3. me- sto družina Trebičnik. METOD TREBICNIK LOKVANJ V PLIBERKU v soboto, 19. septembra je me- šani oktet Lokvanj iz Vojnika go- stoval v Pliberku. Bil je gost pri moškem zboru Kralj Matjaž. Dvorana je bila polna in obisko- valci so s ploskanjem izrazili svo- je zadovoljstvo. Takšno srečanje je prijetno, saj se pokaže, da slovenska pesem druži slovenski narod, pa čeprav je vmes postavljena meja. MILENA MARGUC Z ZELENIM VLAKOM NA MODRO MORJE SnGINNT-RC JE NA MORJU TUDI JESEN LEPA GREMO SKUPAJ V RABAC Potovanja na morje z zelenim vlakom, ki jih skupaj prirejata Turistična poslovalnica TTG in uredništvo Novega tednika in Radia Celje, so naletela na izredno ugoden odmev. Kako tudi ne, saj lahko za primerno ceno, v prijet- nem vzdušju in dobrem razpoloženju preživite konec tedna. Tokrat smo se odločili za Rabac prijetno turistično mesto na Jadranu, ki je posebno v zadnjih letih postalo priljubljeno letovišče tako domačih kot tujimi turistov. Na pot bomo odšli v soboto, 24. oktobra ob 6,50 z zelenim vlakom iz Celja. V Pazinu si bomo ogledali stari del mesta s Kaštelom, ki je eden najbolj ohranjenih v Istri. Od tu pa se bomo z avtobusi odpeljali do hotela v Rabcu, kjer bo kosilo in nato še čas za sprehode ali kopanje v zimskem bazenu. Zvečer bo družabni večer na katerem bodo sodelovali tudi člani kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj. Naslednji dan si bodi udele- ženci izleta lahko ogledali Rabac, nato pa bomo odpotovali z avtobusi do Pazina, od tu pa z zelenim vlakom nazaj v Celje. Cena celotnega izleta je 1.150 din, tisti ki bodo priložili kupon iz Novega tednika pa plačajo 100 din manj. Torej ugodnost, ki je ne kaže zamuditi. Prijave za izlet sprejema TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448 SLOV. KONJICE- NOVA AGENCIJA v središču Slovenskih Ko- njic, pri avtobusni postaji, novem zdravstvenem domu in v hiši velikega poslopja, kjer je blagovnica Dravinj- skega doma in hkrati 140 sta- novanj, dobiva danes svoj poslovni prostor nova agen- cija konjiške ekspoziture Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Odločitev o ureditvi agen- cije Ljubljanske banke Splošne banke Celje na tej lokaciji ni bila slučajna. V njej je tudi skrb, kako čim bolj približati bančne usluge delovnemu človeku, občanu. Ta skrb se tudi zrcali v uredi- tvi odpiralnega časa, saj bo agencija zlasti v zgodnjih po- poldanskih urah odprta tako, da jo bodo lahko obiskali ti- sti, ki bodo končali dopol- dansko izmeno in oni, ki bo- do prišli v popoldansko izmeno v tovarne in drugam. Agencija bo odprta od 7.. do 11.30. ure ter od 13. do 14.30. ure, ob petkih pa od 7. do 11.30. ter od 13. do 16.30. ure. Ob sobotah bo zaprta. V novi konjiški bančni eno- ti boste lahko opravili vse po- sle, ki zadevajo občane, se pravi vse s hranilnimi vloga- mi, tekočim in žiro računi, tu- di deviznimi Tu bodo občani lahko plačevali obveznosti s položnicami in ne nazadnje dobili vse informacije o teh poslih pa tudi o stanovanj- skih in potrošniških posoji- lih. V to informacijo sodi še vest, da bo v novi agenciji v Slovenskih Konjicah delala Olga Ambrož, ki je že zdaj zaposlena v konjiški ekspozi- turi Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Tu, na začetku velikega poslopja, nasproti avtobusne postaje, bodo novi prostori bančne agencije OB JOTILEIU KOMPASA 37-1- oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 MLADI PIŠEJO I II ■ I -I ■nm.iiii .11 ' ........I " f • JESEN v jeseni je zelo lepo, ker je veliko sadja in poljskih pri- delkov. V jeseni grenko na Stranice po jabolka, slive, hruške in orehe. V jeseni tudi grabimo listje. Tudi vse poljske pridelke bo treba spraviti, da čez zimo ne bodo zmrznili. Na Strani- cah smo tudi dobili krompir. V jeseni pogosto piha veter in je vedno bolj mrzlo. Živali si iščejo hrano in zavetje. KARMEN SMALC, 4. b. OS Dušana Jereba, Slovenske Konjice PROSIMO ZA POMOČ Oglašamo se vam pionirji s podružnične šole Ponikva pri Žalcu. Naša šola je majhna in stara. Da je lepša, smo jo okra- sili z najrazličnejšimi rožami. Z njimi se lahko ponašamo daleč naokoli. Mimoidoči se ustavljajo in jih občudujejo. Zal so pa nekaterim v napoto. Tako nam je v noči od 31.7. na 1. 8. 1981 nekdo ukradel naj- lepšo rožo s salonitnim kori- tom vred, vredno okrog 1000 dinarjev. Poudarjamo, da to ni prva kraja. Ob novem letu nam kradejo tudi žarnice z no- voletnih jelk, ki jih postavimo pred šola: Bralci Novega tednika, obračamo se na vas in prosi- mo, sporočite nam, če ste v teh dneh opazili v naši okolici na oknih, balkonih približno 1 meter dolge viseče pelargoni- je belo - vijoličaste barve in modre z dvojnimi cvetovi. Ra- di bi spoznali tisto »tovarišico ali tovariša«, ki se v svoji oko- lici ponaša z ukradenimi roža- mi. Obljubljamo pa, da bomo temu v naslednjem letu vzgo- jili nove in mu jih podarili, če si jih sam ne more kupiti. Ta, ki je kradel, se pa sigurno vozi z avtomobilom, ima hišo ali družbeno stanovanje, pa še vi- kend najbrž gradi. Torej bralci iz Velenja, Ce- lja, Žalca in okolice, sporočite nam na naslov: ..PETER SPRAJC-JUR« Podružnična šola Ponikva URA SPOZNAVANJA NARAVE v torek predzadnjo uro smo imeli spoznavanje narave. Zadnjo pa samostojno učenje. Zmenili pa srno se tako, da bomo ure zamenjali. Pri samostojnem smo delali gradivo za družbo. Proti kon- cu ure smo še malo lenarili. Potem je tovarišica rekla, da si bomo šli ogledat drevje v gozd. Postavili smo se v vrsto in odšli proti gozdu. Pri sošol- ki smo si še malo ogledovali psa. Nato smo še zagledali drugega psa. Rekli smo, da je to pasja ulica. Vsak ta drugi že ima psa. Prišli smo do gugal- nic. Dečki so se takoj zagnali v gozd, mi pa smo ostale pri gugalnicah. Postali smo leni in predla- gali tovarišici, da ne bi opazo- vali in spoznavali drevja, ker je tako vroče. Privolila je. Po nekaj minutnem počitku smo odšli domov. Želim si še več takih ur. ANDREJA HOHLER, 4. b. OS Boris Vinter, Zreče PRI ZOBOZDRAVNIKU Ko sem moral prvič k zo- bozdravniku, me ni bilo strah, ker še nisem vedel kakšen stric je to. Moral sem iti zato, ker sem imel v zobu luknjico. Ko smo prišli v sobo tistega strica, ki sem ga že prej ome- nil, sem videl mnogo apara- tov. Vsedel sem se na stol in čakal. Ko je zobozdravnik pri- šel, je rekel da ne bo nič bole- lo in zakaj mu ne bi verjel. Odprl sem usta in vrtalni strojček je šinil v usta. Čutil sem neprijeten občutek in ko- maj sem čakal, da bo tega ko- nec. Se nekaj časa mi je zdrav- nik mešal po ustih in bilo je končano. Na koncu je rekel, da sem pogumen. Zdaj imam zdrave zobe. BORUT TRZAN, Prva osnovna šola Celje MOJA PUSTOLOVŠČINA Prišla sem domov in sem morala živino past. Zraven so prišli sosedovi Milan in Mi- lenca. Pekli smo koruzo, zelo je bilo prijetno. MATEJKA LEDINEK, 2. r. GOBARSKA RAZSTAVA V ponedeljek me je tovariši- ca vprašala, če lahko ostanem po petnajsti uri v šoli, da bom pomagala urejati gobarsko razstavo. Odgovorila sem, da lahko ostanem. Gobarsko raz-' stavo so pripravljale tovariši- ce iz COS in tudi drugi, ki ne delajo na šoli, a se na gobe dobro spoznajo. Razstavo smo uredili v avli. Na prakti- kable so položili polivinil, nanj smo dali mah in nato go- be. Km.alu smo ugotovili, da bo mahu zmanjkalo. S sošol- kino mamo smo se odpeljali v gozd. V njem je bilo veliko mahu. Tudi gobe in lubje smo nabrali. Nato smo se odpeljali nazaj v šolo. Iz avtomobila smo vzeli vrečke in mah ter odnesli v šolo. Veliko razstave je bilo že narejene. Dodali smo še vse, kar smo nabrali v gozdu in delo dokončali. Nato smo odšli domov. VALENTINA SMOLNIKAR, 4. b. r. OS Dušana Jereba, Stranice GAD - SLEPIČ ..Emica« sem jo klicala in zvonila nestrpno pri njihovih vratih, dokler se vsa zaspana ni priguncala do vrat. »Kaj še spiš, zaspanka«, sem jo izzivala in dražila. »Bodi tiho!« To je rekla jez- no, vendar sem še danes pre- pričana, da ni bila užaljena. .. Pridi, stopi noter. Takoj bom oblečena. Urno se je oblekla in pritekla po stopnicah, da ocenim njeno obleko. Z ve- drim licem mi je rekla: »Tole bom imela. Saj ostaneš pri meni, kajne Rasta? Obleko imam malce raztrgano, pa saj ne greva nikamor.« »Nikamor ne greva? Daj no! Pojdiva! Veš, zunaj je tako le- po«, sem jo nagovarjala, do- kler ni privolila. »Vidiš, lepo vreme je. Son- ce pripeka, meni pa se zdi, da je še zima. Zdi se mi, da sem imela ušesa še pred dnevi rde- ča, ozebla od mrazu.« Ko sem ji tako pripovedovala, misleč kako jo zabavam, me je preki- nila: »Ti, kohko pa misliš, da bova še hodili?« Meni noge klecajo, ti pa vedno ponavljaš isto frazo, saj bo konec! »Potrpi Emica, saj sva že tu- kaj!« »Tu sva!? Pa še nič ne vi- dim? Ne hiše, ne drvarnice, ne hleva...« me je zbadala Emica. Najbrž ji je bilo zbada- nje v zabavo. O pa sva že bili res blizu doma. Pod hlevom sva že bili. Hleva Emica ni mogla videti, ker ga zakriva strm hrib. Tukaj pod hlevom sonce bolj pripeka. Poleti včasih tu- kaj pasejo krave, ker je zelo sočna trava. Cukajo travo, mukajo, da je veselje. Človek bi se tudi danes kar ulegel. morda bi ga premagal tudi spanec. Ker je bila Emica utrujena, sva se kajpak usta- vili. Utrujeni, izmučeni sva bi- li od hoje, a vendar sva na to pozabili, ker sva se bližali domu. »Emica! Emica!« najin krik je prišel iz grla kot krik pre- strašenega človeka. Bila sem nenadoma razburjena, kot še nikoli, čutila sem utrip srca. Čutila sem, da moram nekaj ukreniti. »Rasta, kaj ti je'" »Nič,« sem prikrivala. i »Zdiš se mi slabotna.« ' »Ne vznemirjaj se zaradi mene, ne vznemirjaj se za pra- zen nič," sem jo hotela z zvija- čo odvrniti od pogovora, da je ne bi prestrašila. Kot povelje je prišlo iz mojih ust: »stopi deset korakov nazaj, pri tem pa glej na desno!« »Zakaj?« se mi je smejala. Vendar mi je ustregla, ta mir- na punca. Stopala je, štela ko- rake, slednjič pa je rekla: »in kaj imaš od tega?« Nič nisem rekla. Niti zavpiti več nisem mogla, toliko, da sem s prstom pokazala k nje- nim nogam. Na čelo ji je stopil mrzel pot, zakričala je, se stre- sla. Stekla je k meni in me objela. Tiho, hvaležno je deja- la; »Hvala, stokrat ti hvala, Rasta. Hvala, hvala... Veš, če bi sama to opazila, da stojim na kači, morda na gadu, slepi- ču, bi umrla od strahu.« Danes, ko sem to zapisala, se še najbolj spominjam bese- de »hvala«, ki mi tudi nekaj pomeni. Vsakič se ob tej bese- di zamislim in premišljujem o preteklosti. Se vedno slišim Emicih krik strahu in vidim njeno telo, ki se je treslo kot šiba na vodi. Vidim mokro ro- ko, s katero sem jo pobožala po potnem čelu in ji tako vsaj malo omilila bolečino strahu v njenem srcu. RASTA VREČKO, 6. c.r. ■ /...................___. OS &UafLL. ZBIRALI SMO ODPADKE Zbiranje odpadnih surovin pri nas traja vse leto. Letos smo se posebno izkazali pri zbiranju starega železja, odpadnega papirja in steklenic. Na fotografiji vidite, kako smo to delali. V polivinil vrečko, ki smo jo našli tudi v gozdu smo spravili okoli 40 steklenic. To smo prinesli v šolo in kup steklenic se je vsak dan večal. Alko Ljubljana je odpeljal 1000 steklenic, ki smo jih prej zložili v kartone. Del denarja smo porabili za izlet, za ostanek smo kupili kolesa, s katerimi se bomo vozili na grobove talcev, v trgovino in drugam. DOPISNIKI OS Stranice 2 ■L »Lejte, kaj ne bom verjel? Dušo je imel tako ali tako enkrat hudiču podkrižano, če je bil lutrski človek, Potlej »a, kaj ni Gromov Peter pravil Antolkovki, ravno premer te;e ubil, da sta v mesto doktorja Zobrovega vozila? Zober k šel pc svetu, onadva pa proti domu; kadar je na širokem klancu Gromov Peter s coklo zaviral, zdelo se mu je tako, kakor da bi bila dva v kočiji in ne le gospod. Ko je pa doma • gospodu kočijo odprl, bil je sam v njej in še ne živ. Mrtev, v čevljih je umrl. Ni mogoče, da bi bil kdo drug kot hudič v ^prto kočijo zlezel, za boga svetega ne! Kako bi bil pa sicer zginil? Nekateri pravijo, da mu je dol^tor Zober, katerega je ^čas v' mesto vozil, tako zacopral, da je umrl na potu ^omov. Ali tega pa jaz ne verjamem. Naj govore jeziki, jaz Sem pa že Zobrovega gospoda vozil, tako kakor zdajle vas, ^ jaz pravim, da je dober človek in nič napačen.« »Rane ni imel graščak nič?« »Kaj še! Ni ene praske ne!« »In zdravniki niso preiskavah ga?« »Tega ne vem. I, več škricev in gospodov, malih in veli- kih, je lazilo okoli gradu, menda so bili že zdravniki ali kaj So bili, če niso bili kaj drugega « »In kdo je ta doktor Zober?« i »I, kaj bom pravil, kdo? Zobrov je iz Volčjaka: po svetu \ ^odi, tja, od koder sonce izhaja. Takega ni še mati rodila v \ '^ši dolini in ga ne bo. Tam ljudi zdravi, doma jih pa neče. j denarja ima, pa so vendar bratu grunt prodali, ki ga je iapil.« »In kakšna je gospa v gradu?« vpraša Lisec. Kmet se zopet obrne, dene prst kazalec na sredo svojega širokega čela in, čudno namrdnivši se, začne svedrati in ^nati v čelo. »Vi hočete reči, da je slabega uma, da ni pri pameti popolnoma?« »/ nu, zmerom ne, ah včasi pač. Vendar ne. da bi nora bila. Ona gospodari, po polju hodi, vse ogleda, dobra žen- ska je, če ni jezna, ah včasi se ji pa v glavi zmeša, menda zato, ker je njen mož sedaj v peklu.. .W » V peklu ni, ne govorite tega.« »Nu, lepo bi vas prosil, kje pa more biti, če ni naše vere? V vicah vendar ne, bi dejal.« »Povejte mi dalje o gospe. Kako se ji meša, kaj počne?« «1, tako - zamišljena je in grunta kakor tale moja moto- roga kobila, kadar nima kaj jesti - hi-i-i, Luca! Nora ni, ampak taka je, kakor je bil tisti Oplatarjev Korle. Prav taka, kakor je bil Korle. A vi ga niste poznali? I, ta je bil čuden človek. Sam s seboj je govoril pa okoh brundal. Otroci smo se ga bali. Ob postu, ko smo šh za velikonočno izpoved k izpraševanju, glej, kod je bil tudi prišel? Korle! In ko je kaplan vse izpraševal, pak je še njega vprašal, ko je na vrsti bil. ,Korle, povedaj mi ti, Korle, kateri je najbolj potreben zakrament?' - ,Kruh!' je rekel Korle. ,Kruh!' je odgovoril, ,kruh!' In vsi smo se smejali, pa se je še kaplan smejal« Kmet je brbljal različne stvari naprej, a Ivan Lisec ga ni več izpraševal niti poslušal. Imel je iz tega dovolj, kar je slišal. »Nenavaden je ta kraj vsekakor, kamor pridem, in tudi nenavadne ljudi ima.« Tako mlada, tako ljubezniva in nežna stvarca, kakor je bila ta plavolasa gospica, ki se pred njim vozi - in kako nesrečna mora biti. Oče nenaravno ali vsaj naglo smrt storil, mati na umu bolna, deklica najbrž brez sorodnikov, živeča samotno na kmetih brez omikanih znancev. Ubo- žica! Smilila se mu je. On sam je do svojega dosedanjega devetindvajsetega leta že mnogo zlega in neprijetnega izkušal, videl razdrabljati se prijateljstva in razvezavati lahke ljubezni, celo bridkost materialnega pomanjkanja je že poskusil - ali zdelo se mu je v tem hipu, da sme vendar še srečnejšega šteti se nego ono dete, ki se je vozilo pred njim po isti cesti. »Tule je pa treba malo napajati, živina in človek potre- buje kaj v sebe dobiti,« pravi voznik in zavije k veUki obcestni krčmi. Lisec zapazi, da tudi grajski koleselj stoji pred hišo in konji zobljejo. Tedaj mora biti ona lepa sopot- nica tudi tukaj. Ali bi se ne dalo začeti kaj znanja ? Kako, to bode prilika nanesla. S to mislijo stopi v krčmo na ono stran, kjer je bil, kakor je po kmetih šega, za »boljše ljudi« prostor. Tam res najde gospico, s spremljevalko sedečo, sicer ni bilo nikogar v izbi. Pozdravi, a le čisto majhen znak odzdrava dobi. Molk. Dvakrat čuje kratke vprašaje star- kine. Sedeč na drugem koncu iste prilično dolge mize, ker v vsej tej ekstra sobi je bila samo ena, mogel je deklico bolj natanko pogledati. In rekel si je, da je zares ljubezniv obrazek. Ona se ni zmenila zanj čisto nič, ali to nič ne de. Kako bi tu znanje storil? Tu ni mogel. Kakor da bi se bil bal. Človek je včasi čuden. Pred junakom ga ni strah, kaj se plaši pred žensko, slabo kakor dete? Kmalu je prišel »graj- ski« Janez na prag naznanit, da je konje že napojil. Z lahkim površnim pozdravom odideta ženski in Ivan sije bil celo v sveti, da se je nerodno obnašal, dasi seje tolažil, ka se v tem položaju ni mogel drugače. Sicer pa bog ne daj večje nesreče! Če bode hotel in če bode trebalo, seznani se lahko in priličneje na mestu samem. Pol ure je še moral čakati, preden je voznik bil pri volji misliti o daljšem potu. DRUGO POGLAVJE Mrak je že bil, ko se voz ustavi pri županovi hiši v vasi Volčjak. »Božji prst« v znamenju smrekovega vršička nad vrati je pričal, da je župan tudi krčmar v vasi. Golorok, s pipo v ustih in z nekako predrzno izpostavljenim trebušč- kom je oče župan na pragu stal, njegovega kolena se je držal triletni sinek v prilično umazani sami srajci in boječe opazoval v Volčjaku nenavadno prikazen civilno obleče- nega človeka, kakor je bil inženir, a hišna dekla, kije ravno iz hleva šla, smuknila je brzo ob zidu kakor senca, ker jo je bilo gospoda sram, kajti ni je bilo tu črne suknje, kar je kaplan bero pobiral in potem adjunkt z biričem na komisi- jonu tu pil. »Bog daj, bog daj, dober večer,« vpije krčmar, »so prišli, gospod, so prišli?« -Rekši, vodi došleca v izbor, kjer je bilo zbranih že več radovednih vaščanov, kajti prihod inženir- jev je bil eden najvažnejših in največjih dogodkov za zapu- ščeni, od velike ceste oddaljeni Volčjak; zato je Je več tednov svojo senco pred seboj metal, kakor se pravi o vseh imenitnih in velikih dogodljajih tega sveta. Sami kmetje so bili v sobi. Omolknili so vsi, tudi Lisec ni imel veselja govoriti, le krčmar župan, kije bil gospode bolj vajen in zaradi svoje spretnosti med sosedi močno občudo- van, on je hitel pripovedovati, kako in kaj je z gozdom, kakove lepe stare pravice so občani imeli od nekdaj v tem gozdu, a sedaj, ko je tlaka in desetina proč, naenkrat go- spoda niso hoteli več odkazovati lesa. kakor da ne bi bog dal mu rasti ponoči in podnevi za vse ljudi. Pravdo so pravdah. In po pravdi je prišlo tako, da prevzema kmetje del gozda od Dolgojelšja do Sive peči v last, kar je sicer premalo, pa vendar boljše nego nič; kajti z onimi gospodi, ki so po kancljijah, se ni dobro tovarišiti, tisto praai^^i jutri jemljo, katero ti danes še puščajo. Če prej imamo umerjeno in v mapo dejano, prej smo brez skrbi. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-1. oktober AMADEUS POROČA Na našib cestah opažam vse več oranžnih »katrc* (službenih seveda). Pa to ne bi bilo nič napačnega, če bi to bili delovni dnevi. Tako pa jih srečujem ob sobotah in nedeljah. Ker tako neusmiljeno zaprav- ljajo naš skupni denar, bi bilo dobro premisliti, kako bi te šoferje itenačili s neposrednimi proizvajalci, ki nimajo priložnosti zapravljati družbena sredstva. Da bom prebil led, bi mogoče za začetek zadostoval majčken namig. Kupimo vsem delavcem družinska kolesa s katerimi se bodo vozili na delo in domov pa še med službo bodo lahko za »hipec* kam skočili. 2 Piše in riše: JELKO PETERNELJ VELIKAIGRA 37- 1- oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 gl^UČARSKI SKOKI NA GRIČKU NIINILO JE 47 LET... pfvi zmagovalec Norvežan Gutormsen - 33 m! Ivan Kovačič iz Zagrada Celju je sam začel z ob- navljanjem smučarske ska- kalnice na Gričku, ki je bila grajena že leta 1934! Pa so iu takoj priskočili na po- ^gi vsi ostali: nekdanji I celjski smučarski skakalci in športni delavci iz Celja v ^Iji, da se ta objekt obnovi, J njim pa tudi znova zaživi giDUČarski skakalni šport liot sekcija v okviru Smu- čarskega društva IZLET- jjlK Celje, katerega kot predsednik vodi ZVONE yIlRT, zaposlen v TOPER Celje! Zvone Mirt: »V našem Iclubu imamo štiri sekcije: za alpsko smučanje, teke, sko- l(e, vaditelje in učitelje ter sekcijo sodnikov. Veseli smo, da nam je po daljšem (jasu uspelo obnoviti delo skakalne sekcije, ki je pred leti imela v Celju lepo mesto in dobro veljavo. Upamo, da bomo z vestnim delom vsaj delček te slave v naslednjih letih povrnili. Fantje so do- bro zastavili delo in ni bojaz- ni, da ne bi uspeli.« Ing. Anatolij Goričan: »Pri skakalni sekciji smo za- čeli z resnim delom pred do- brim mesecem. Trenutno iniamo 27 pionirjev in mla- dincev, ki vadijo pod stro- kovnim vodstvom nekdanje- ga mladinskega državnega reprezentanta Dušana Li- povška. V našo sekcijo so vključeni skakalci iz sever- nega predela Celja, kot Voj- nika, Smartna v Rožni doli- ni, Lokrovca, Ostrožnega, Hudinje, Lave, Babna, Lopa- te in Medloga čer iz nekate- rih osnovnih šol. Na razpola- go imamo dve skakalnici: 35- metersko v Lokrovcu.ki še ni povsem izgotovljena in 20- metersko v Vojniku, ki je idealna za mlade, bodoče skakalce. Na Gričku pa ob- navljamo staro skakalnico, ki je bila zgrajena že leta 1934 in so bile na njej prve mednarodne tekme. Zmagal je Norvežan Gutormsen, ki je skočil 33 metrov. Od naših so skakali Franci Cop, Ivan Stavbe, Mirko Mejavšek in drugi.« Slavko Lipovšek je te- hnični vodja skakalne sekci- je: »Pri obnavljanju skakal- nice smo opravili veliko pro- stovoljnega dela, z mehani- zacijo pa nam je najbolj po- magal celjski Ingrad, za kar smo mu nadvse hvaležni. Z obnovitvenimi deli je začel Ivan Kovačič iz Zagrada, ve- lik ljubitelj smučanja in še predvsem skokov. Priskočili smo mu na pomoč in tako bo v Celju kmalu nared noy_ športni objekt. Kakor hitro bo dovolj snega bomo pri- pravili prve medklubske tekme.« Dušan Lipovšek je trener mladih skakalcev: »Mladi so prizadevni in upam v uspeh. Skozi selekcijo bomo čez le- ta prav gotovo prišli do kakš- nega dobrega skakalca. Po- moč so nam obljubili tudi drugi, kot Bogdan Norčič, Janez Jurman (zvezni tre- ner), sloviti Zdenek Remza (zdaj trener ljubljanske Iliri- je) in še nekateri drugi. Mla- dim bomo omogočili najbolj- še možne pogoje, tako da bi lahko napredovali.« Zelja vseh v smučarskem klubu pa je (glede na zadnje slabe zime), da bi skakalnico na Griču prevlekli s plastiko, kar bi podaljšalo vadbene pogoje. Potrebovali bi 52 ton plastične mase, kar stane okoli 130 starih milijonov, z dodatnimi materiali pa bi bi- la cena plastične skakalnice okoli 180 starih milijonov. V društvu so prepričani, da jih bodo tudi ostali razumeli in priskočili na pomoč, da bi tudi v Celju dobili plastično skakalnico v idiličnem re- kreacijskem centru na Grič- ku. 50-meterska skakalnica bi bila tako druga največja v Jugoslaviji! TONE VRABL. NA KRATKO MATJAŽ MIKAC MOJSTRSKI KANDIDAT v Poreču se je končalo zvezno moštveno tekmovanje v šahu, kjer je v ekipi Domžal nastopil tudi Celjan Matjaž Mikac. Bil je najboljši mož v ekipi, saj je v de- setih srečanjih zbral 7,5 točke in med drugim tudi remiziral s sve- tovnim mladinskim prvakom Cvitanom. S tem uspehom je Matjaž Mikac osvojil naslov moj- strskega kandidata. Čestitamo. TV ROKOVA NAJTEŽJA OVIRA PREMAGANA v Celju se je poročil najboljši celjski športnik ROK KOPITAR. Tako je premagal še eno oviro v svojem uspešnem življenju. Želi- mo mu tudi v bodoče uspešno premagovanje ovir v družini, na stezi in pri zdravju. VODSTVO PREVZEL ŠTUCL Zadnji četrtek v septem- bru so v celjskem šahov- skem klubu ponovno nada- ljevali z mesečnimi hitropo- teznimi turnirji. Tokrat je bil na sporedu že sedmi letošnji turnir, ki velja istočasno tudi za skupno tekmovanje za po- kal najboljšega hitropotez- nega šahista leta 81 v Celju. Tokrat je bil najboljši mladi Božo Štucl, ki je zmagal brez poraza. Na drugem in tret- jem mestu sta Crepan iz Žal- ca in Bogadi iz Celja, ki sta zbrala poldrugo točko manj kot zmagovalec! Sledijo Per- tinač, Jazbec, Matko itd. Stanje po 7. kolih: Stucl 35 točk, Bervar 33, Pertinač 22, Crepan 19, M. Mikac 17, F. Pešec 12, Bogadi in J. Pe- šec 11, Matko in Jazbec 6 točk itd. Naslednji turnir bo zadnji četrtek v oktobru J.K. V KOMPOLAH ZMAGALE KOMPOLE v prijetnem zaselku Kom- pole nad Storami so v nedeljo pripravili turnir v malem no- gometu, kjer je nastopilo se- dem ekip, zmagala pa je prva ekipa Kompol pred Lipo in drugo ekipo Kompol. Pro- gram so popestrili z nasto- pom folklorne skupine, reci- tatorji in pevci. Prireditev je bila pripravljena ob zaključ- ku prvih del pri izgradnji športnega objekta, v katerega so domačini »vložili« več kot 3000 prostovoljnih ur. Na po- sameznih akcijah je bilo po 40 do 50 domačinov, pretežno mladih, ki so sicer združeni v Športnem aktivu Kompole. Da so krajani prišli do lepega športnega objekta gre tudi zahvala TVD Partizan Store, Železarni Store in KS Store. TV ŽALSKI ŠAHISTI V SLOV. GRADCU v Slovenj Gradcu so pripravili memorialni turnir Franca Smo- na, njihovega odličnega šahista, ki je pred leti umrl. V finalni sku- pini je nastopilo 24 šahovskih pa- rov, kjer sta zmagala Goršek in Kristan iz Velenja, oče in sin, oba Franca, Brinovec iz Žalca sta osvojila tretje mesto, četrta pa sta bila Crepan in Grobelnik iz Društva invalidov Žalec. V Žalcu poteka šahovski turnir na katerem sodeluje dvanajst ša- histov iz Savinjske doline. Po 4. kolu vodi Crepan pred Uriskom, Brinovcem, Ranzingerjem itd. JOZE GROBELNIK ZNOVA MESAREC IN PEPEL V predzadnji dirki za državno prvenstvo v kartingu so tekmo- valci "AMD Slander« znova do- segli skoraj popolnoma enak re- zultat, kot pred sedmimi dnevi. Tudi tokrat so med ekipami osvojili drugo mesto za Mostami ter osvojili dve prvi mesti med posamezniki! To je uspelo Jožetu Mesarecu v nacionalnem razredu 90 ccm in Alešu Pepelu med mla- dinci v kategoriji do 100 ccm. Tu je bil Marjan Livk sedmi. Med člani do 100 ccm je Jure Bitenc osvojil četrto, Alojz Prek peto in Peter Kranjc trinajsto mesto. Med tekmovalci na 125 ccm pa je z vodnim hlaje- njem Stanko Krištof osvojil de-* seto in v vožnji z zračnim hlaje- njem Jakob Wolf peto mesto. Naslednja, zadnja dirka bo v nedeljo v Portorožu za naslov re- publiškega prvaka, medtem ko bo zadnja dirka za DP 18. okto- bra v Beogradu. J.KUZMA ŽOGA JE OKROGLA II. zvezna liga: v 8. kolu je velenjski Rudar gostoval v Dubrovniku in izgubil proti GOSK Jugu 2:1, strelec edinega gola pa je bil Omladič. Rudar je s štirimi točkami na predzadnjem, petnajstem mestu, za njim je samo drugi slovenski ligaš, ljubljanska Svoboda. Torej slab začetek za slovenska predstavnika v tej konku- renci. Republiška liga: po petih zaporednih zmagah je Šmartno doživelo doma nepričakovan poraz proti Muri iz Murske Sobote 2:1, strelec je bil Podvratnik. Šmartno je tako na drugem mestu za še vedno nepre- maganim Mariborom. V vzhodni nogometni ligi tokrat ni bilo srečanj. Mladi nogometaši Kladivarja so pod vodstvom tre- nerja Ivana Baumana v pokalu na področju Slovenije doma premagali Brežice 2:1, strelca sta bila Bencina in Jurkovnik. Medobčinska nogometna liga člani: Vransko je igralo doma neodločeno z Opekarjem z Ljubečne 2:2. Strelca za Vransko Farčnik in Ribič, za Opekarja Žurej 2. Kadeti v isti ligi: Vransko : Opekar 4:3, strelci za Vransko Vojko Vranic in Kolar po 2 ter za Opekarja Savič, Šmajger in Bolarič. Pionirji Vranskega so gosto- vali v Mozirju in premagali sovrstnike Elkroja 4:0, vse štiri gole pa je dal Marko Vranic. TV-J.KUZMA-M.BRIŠNIK ŠPORTNI KOLEDAR NOGOMET: II. zvezna liga 9. kolo - Rudar (Velenje : Borac (Banja luka)! Republiška liga: 7. kolo: Nafta (Lendava) - Šmartno! Vzhodna liga: Kladivar - Ljutomer! ROKOMET: I. B zvezna liga 3. kolo - AERO Celje : Rovinj! II. zvezna moška liga 4. kolo: Šoštanj - Istraturist! II. zvezna ženska liga 4. kolo: Izola - Velenje! Republiška moška liga: 5. kolo: Aero Celje - Krško in Minerva - Velika Nedelja! Republiška ženska liga: 5. kolo: Duplje - Šmartno in Polana - Andraž! HOKEJ NA LEDU: I. zvezna hokejska liga 1. kolo: Cinkarna (Celje) - Spartak (Subotica) ob 18. uri v Mest- nem parku! STRELJANJE: v Rečici pri Laškem bo v soboto, 3. oktobra ob 9. uri v organizaciji SD »Dušan Poženel« tekmovanje ekip novinarjev v streljanju z MK puško! P. S.: to so prvi zametki »ŠPORTNEGA KOLE- DARJA«, ki naj bi v Novem tedniku na športni strani postal stalen. Da bi bil čimbolj popolen pa je odvisno od vseh tistih, ki pripravljajo športna tekmovanja. Do vsakega ponedeljka dopoldne je treba sporočiti pismeno, ustno ali po telefonu v naše uredništvo podatke (kraj, ura, nastopajoči, organizator itd.) o prireditvi, ki bo koncem naslednjega tedna. Ob prvih sporočilih navedite morebitne želje in pripombe. Ob- javljali bomo vse športne in rekreacijske prireditve s celotnega celjskega območja, samo podatke mo- ramo dobiti PRAVOČASNO!!! TV KEGLJANJE PRILOŽNOST ZA KAČIČA V Celju tudi republiško prvenstvo Novo desetstezno keglji- šče Golovca bo v soboto in nedeljo znova prizorišče ve- likega kegljaškega tekmo- vanja. V finalu republiške- ga prvenstva se bodo na- mreč pomerili za letošnji naslov prvaka najboljši po- samezniki, ki so v polfinalu v Senovem in Krškem prišli med najboljših 24. Med finalisti imamo tudi z našega območja pet pred- stavnikov. Najvišje se je uvr- stil in bo med zadnjimi štar- tal v soboto Ludvik Kačič, izvrstni kegljač iz Žalca, ki nastopa za Celje. On je tre- nutno tretji in zaostaja za Bizjakom le za 16 kegljev. Si- cer pa poglejmo kako izgle- da vrstni red najboljših pet pred sobotno tekmo: Bizjak (Lj) 1814, Turk T. (Triglav) 1799, Kačič (Celje) 1798, Steržaj (Carda) 1779 in Turk (Ajdovščina) 1764. Ostali naši finalisti so: 18. Rajšter (Šoštanj) 1723, 20. Tomažič 1716, 22. Sivka 1698 in 23. V.Vanovšek 1697 keg- ljev. Kegljavke bodo nastopile v finalu v Ljubljani, ker ima- jo Celjanke pet mest. Žal pa sta zaradi službenih obvez- nosti prenehali kegljati Ja- nja Marine in Magda Urh! Tanja Gobec, ki je v izvrstni formi, pa zaradi bolezni v družini ni nastopila na prvem tekmovanju in je s_ tem izgubila tudi pravico na- stopa v finalu. Škoda! Da so celjski kegljači v izvrstni formi potrjujejo tudi rezultati sobotnega in ne- deljskega tekmovanja dvo- jic. Med ženskami sta bili od- lični Gobčeva in Lesjakova. Porušili sta 871 kegljev in to Gobec 445 ter Lesjak 426. Sledijo: Nezmah - Šeško 848 (407, 441), Ludvik - Bajde 832 (428, 404), Pečovnik - Podpečan 795 (392, 403) in Petak - Belak 786 (395, 390). Vrstni red med moškimi dvojicami: Celje (Kačič 919, Nareks 932) 1851, Celje II. (Tomažič 903, Sivka 913) 1816, Celje III. (Kompan 915, Grilanc 871) 1786, Hmezad (Rotar 896, Cehovin 880) 1775, Šoštanj (Križovnik 851, Rajšter 883) 1734, Aero I. (Perklič 870, Kranjc 855) 1725, Ingrad I. (Justin 808, Ramšak (911) 1719, Kovinar (Cagalj 863, Zore 855) 1718, Aero II. (Lubej 814, Šrot 901) 1715 in Prebold (Golavšek 859, Hlade 843) 1702 kegljev. Nekateri pari, kot so Urh - Vanovšek in Vanovšek - Li- povšek pa v času poročanifl še niso nastopili. J.KUZMA NOV USPEH S D »CELJE«! v Postojni je bilo tekmova- nje slovenskih mest z malo- kalibrsko puško v trojnem položaju od 300 možnih kro- gov kot memorial Jožeta KLAJNSKA - Vasje, koman- danta XIV. divizije in dolgo- letnega povojnega predse- dnika Strelske zveze Sloveni- je. Med 12 sodelujočimi eki- pami so slavili Celjani, za kar so prejeli velik bronasti kip borca partizana in pokal v trajno last. Med posamezniki je velik uspeh dosegla Alen- ka JAGER, ki je premagala vse nasprotnike. Z zmago si je priborila tudi lepo darilo - zračno puško, ki ji jo je izročil republiški sekretar za ljud- sko obrambo Martin Košir. Alenka je prejela tudi pokal v trajno last. Z doseženim re- zultatom 246 krogov je za dva kroga prehitela očeta Toneta. Na odlično 7. mesto seje uvr- stila Alenkina sestra Barbara JAGER, ki je nastreljala 239 krogov. V ekipi Celja je sode- loval še Jože Jeram, ki pa je dosegel le 215 krogov. Celjski strelci so nastopili tudi v Ljubljani na tekmova- nju z malokalibrsko puško - 40 strelov leže. Nastopilo je 16 ekip iz vse Slovenije. Zma- gali so Postojnčani pred Kamničani, Celjani in ostali- mi. Zmagovalna ekipa si je priborila pravico do sodelo- vanja na zveznem pokalnem tekmovanju. T.J. AERO PO DVEH KOLIH SAM HA VRHU I. B zvezna liga: v 2. kolu so rokometaši Aero Celje gosto- vali v Somborju proti Apati- nu in z golom Selčana v zad- njih skundah tekme zmagali 28:27. Najboljši strelci za Ae- ro: Kalin 7, Anderluh 6 in V. Bojevič 5. Celjani so po dveh kolih sami na vrhu lestvice! II. zvezna moška liga: v 3. kolu je Šoštanj gostoval v Splitu in doživel prvi poraz 25:21. Potušek je dal šest go- lov. Na lestvici je Šoštanj peti. II. zvezna ženska liga: v 3. kolu so Velenjčanke doma premagale INO 20:17, naj- boljši strelki pa sta bili Ome- rovičeva 7 in Špoljarjeva 5. Velenjčanke vodijo brez po- raza. Republiška moška liga: Minerva je izgubila v Krškem 28:27 (brata Jančič in Hlastec so dali vsak po 6 golov), mlada selekcija Aero Celje pa je v Mokrcu vodila ob prekinitvi tekme 25:23. Aero je četrti in Minerva peta. Republiška ženska liga: v 4. kolu je Šmartno doma pre- magalo Eto 14:10, Andraž pa je doma izgubil z Dupljami 12:11. Šmartno je osmo in Andraž enajsti med dvanaj- stimi ekipami. Republiška mladinska ženska liga: Vransko : Drava (Ptuj) 10:8. TV 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-1. oktobo>^ MIHAEL DOBRINA IZ POLJA PRI BISTRICI MIZAR BREZ SKOBLJA Družino Dobrina iz Polja pri Bistrici ob Sotli poznajo ljudje da- . leč naokoli. Najprej se- veda zato, ker živi v Po- lju sedaj že sedmi rod družine Dobrina, in na- to tudi zaradi dejstva, da so Dobrinovi prav- zaprav obrtniška druži- na, ki vzporedno razvi- ja štiri veje obrtne de- javnosti. Oče Mihael iz- deluje zobotrebce in drugo lesno galanteri- jo, njegova žena je no- silka obrti za parketar- stvo, sin je mizar, sna- ha pa taksistka. Za dveletnega vnučka Marka pa pravi ded Mi- hael, da se že sedaj smuka samo po delav- nicah. Bo tudi on mi- zar, ko bo velik? Mihael Dobrina se je mizarstva izučil pri svojem očetu, po nje- govi smrti pa je pode- doval tudi njegovo mi- zarsko delavnico. Rad je delal v tem. poklicu, ker ga je mizarstvo ve- selilo. Toda življenje velikokrat obrne tok dogajanj v smer, ki jo človek ne predvidi. In tako se je tudi Mihaelu Dobrini zgodilo, da se je kot mizar pričel uk- varjati z delom, ki je imelo z njegovim osnovnim poklicem le posredno zvezo. Začel je namreč popravljati starine. Kar dvaindvaj- set let je potoval po ra- zličnih zgodovinskih in drugih muzejih in usta- novah po domovini, v glavnem pa po Hrvaški ter popravljal, kar je terjalo obnovo. Trdo delo je bilo to, ki je ter- jalo natančnega člove- ka in dobrega mojstra svojega poklica. Tako je torej postal Mihael Dobrina mizar, ki pa v dveh desetletjih dela praktično ni držal skoblja v svojih rokah. V tem času pa je sode- loval pri obnovi dvain- dvajsetih gradov in šte- vilnih drugih zgodo- vinskih spomenikov. Po tolikih letih poto- vanj in selitev iz mesta v mesto, pa si je Mihael Dobrina zaželel miru. Ubadati se je začel s parketar^tvom. A kma- lu je sprevidel, da so možnosti razvoja mi- zarske dejavnosti še velike. Tako je staro mizarsko delavnico za- pisal na sina, parketar- stvo predal ženi, sam pa se je pričel na novo ukvarjati z lesno galan- terijo. Danes izdeluje Mihael Dobrina v svoji obrtni delavnici zobo- trebce, pa vse vrste parketnih letvic, lesene talne obrobe in razne lesene obloge. V njego- vi delavnici je zaposle- nih skupaj z njim še šest delavk. Danes ima Mihael Dobrina 61 let in enain- trideseto leto teče, kar se je pričel ukvarjati z mizarstvom. Kljub pre- težno dolgi delovni do- bi pa Mihael Dobrina pravi, da bi se še enkrat odločil za ta poklic, če bi imel ponovno mož- nost izbire. Zakaj? Za- to ker je poklic sam po sebi lep, pravi Mihael, zato ker lahko vloži človek v izdelke vse svoje znanje in spret- nost, pa tudi lepoto, če ima smisel zanjo. Ob vsem tem pa je mizar- stvo dejavnost, ki je in bo tudi v bodoče zve- sto služila potrebam človeka.____............ . MIHAEL DOBRI. NA: »Vedno sem imel veselje do mizarskega poklica, saj je mizar- stvo dejavnost, v kate- ro lahko človek vloži svoje znanje, spretnost in smisel za lepoto. To- .da v življenju sem kot pravi mizar s skobljem v roki delal le kratek čas. Kar dvaindvajset let sem namreč poma- gal pri obnavljanju ra- zličnih kulturnih in zgodovinskih spome- nikov po Hrvatski. Ce bi se danes še enkrat odločal za poklic, bi še enkrat postal mizar. To delo mi je namreč zle- zlo pod kožo in rad ga imam.« V delavnici Mihaela Dobrine je zaposlenih šest delavk: Anica, Marija, Marica, Pepca, Elica in Darinka. MIZARSTVO DUŠANA DOBRINE PO OČETU JE PREVZEL SIN Dušan Dobrina nekako ni želel po- stati mizar, pa čeprav se je s to dejav- nostjo ubadal že njegov oče, še pred njim pa tudi ded. Nekaj čez dvajset let je imel, ko je odšel na začasno delo v Zvezno republiko Nemčijo. Preteklo je nekaj let, ko je v Nemčiji spoznal Mario Luiso in se želel poročiti z njo^i Toda njegov oče, Mihael Dobrina, je začel pritiskati nanj, naj se vrne v do- movino in prevzame njegovo mizarsko delavnico. Dušan je premišljeval in okleval, namesto njega se je dokončno odločila Marija Luisa. Prišla je na obisk v Polje ob Bistrici ob Sotli, pre- potovala tudi lep del Slovenije in Ju- goslavije in bilo ji je všeč. Z Dušanom sta se vrnila v Polje. Marija Luisa je pred sedmimi leti prevzela jugoslo- vansko državljanstvo in sedaj že govo- ri slovensko, kot bi bila rojena pri nas. Dušan Dobrina je za očetom Mihae- lom tako prevzel mizarsko delavnico. Zagrizel se je v delo, ki mu je postalo veliko veselje. Zaposlil je pet delav- cev, med njimi dva nekvalificirana de- lavca, dva kvalificirana in enega viso- ko kvalificiranega mizarja. Dela in na- ročil je bilo namreč vse več in več, posebej pa so se pričele na Dušana obračati delovne organizacije. Velik posel pa je Dušan Dobrina sklenil z obrtno zadrugo Zenit iz Kumrovca, ki usmerja in usklajuje obrtna dela pri obnovi starega dela Kumrovca. Tako Dušan Dobrina s svojimi sodelavci ob- navlja okna in vrata na starih kumrov- ških hišah, pa tudi ostale lesene dele hiš in pohištva. Delo je zahtevno pose- bej zato, ker gre za obnovo zgodovin- skega spomenika, ki ga je potrebno prenoviti verno po starih načrtih. Po- dobno zahtevno delo je Dušan Dobri- na prevzel tudi v dvorcu Miljana, kjer tako kot v Kumrovcu tečejo obnovi- tvena dela po strogih načrtih, kakršni veljajo za zgodovinske spomenike. Sicer pa Dušan dobrina v svoji mi- zarski delavnici izdeluje vseh vrst lese- nih izdelkov. V glavnem pa se loteva stavbnega pohištva, lesenih stopnic, oblog, balkonov. Izogiba pa se pohiš- tva, kajti njegova izdelava je zahtevna in zamudna, ker terja precej ročnega dela. Mizarska obrtna delavnica Dušana Dobrine je dobro opremljena. Ima naj- sodobnejše mizarske in druge potreb- ne stroje, ki omogočajo racionalno in učinkovito delo. Tudi z osnovno suro- vino, to je z lesom, v mizarski delavni- ci Dušana Dobrine nimajo težav. Po- vezani so namreč z obrtno zadrugo Ze- nit iz Kumrovca, ki pomaga svojim članom tudi pri oskrbi z lesom in dru- gimi potrebnimi surovinami. MARIA LUISA JE TAKSISTKA Dušan Dobrina ni edini obrtnik v svoji dru- žini. Tudi njegova žena Maria Luisa se je odločila, da bo šla na svoje. Postala bo tak- sistka. »Sedaj sem še na porodniškem dopustu,« se pošali Maria Luisa, »saj ima hčerka Danie- la le dva meseca. Ko pa bo še malce odrasla, bom resno zagrabila za delo. Mislim, da lju- dje tod okoli potrebujejo tudi takšne usluge, kot jim jih bom ponujala jaz. Le par kilome- trov stran od nas je namreč Kumrovec, v katerem je vedno veliko obiskovalcev. Mar- sikdo si bo želel ogledati še katerega od kul- turnih ali zgodovinskih spomenikov, ki jih je tod okoli kar veliko, marsikoga pa bo treba prepeljati kam dlje, v Celje, Rogaško Slatino, v Zagreb. Dela mi ne bo manjkalo, v to sem prepričana. Zato sem se tudi odločila, da bom taksistka. Rada vozim, zato mi delo ne bo težko.« Dušan Dobrina ima s svojimi sodelavci trenutno zelo veliko dela v dvorcu Mi- ljana, ki ga pravkar obnavljajo. Na sli- ki vidimo ena od dvorskih vrat, kijih je obnavljal Dušan Dobrina. Dela se v delavnici Dušana Dobrine nikoli ne zmanjka. Vse stranke seveda želijo, da bi bilo delo čimprej napravljeno. A to kljub dobri volji Dušana in njegovih sodelavcev največkrat ne gre. Posebej sedaj, ko pomagajo obnavljati stari del Kumrovca in ko potekajo velika obnovitvena dela na dvorcu v Miljani. Na sliki je Joie KuneJ, eden od petih Dušanovih sodelavcev. Družina Dušana Dobrine: žena Marija- Luisa, ki se je rodila in odrasla v ZRN, sedaj pa ima jugoslovansko državljan- stvo, v naročju drži dvomesečno Danie- lo, ob njej stoji sin Marko. 1. oktober 1981 -- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 PROMETNE (tESREČE PREHODU ZA PEŠCE Po Kidričevi cesti v Velenju je ^■(izila voznica osebnega avtomo- bila IRENA LIKAR, 26, iz Vele- nja. Ko je pripeljala do prehoda J pešce v bližini stare tržnice, jradi prehitre vožnje ni uspela jstaviti pred pešakinjo MARIJO jjlH, 54, iz Velenja, ki je že preč- jjla cestišča, zato jo je zbila. Pe- jjlcinja se je pri padcu težje ra- jila. ZBIL OTROKA NA DVORIŠČU Na dvorišču pred stanovanj- skim blokom v Goriški ulici v Celju se je igrala tudi dveletna deklica. Mimo se je pripeljal s kolesom na pomožni motor 13- letni deček, ki se zaradi neizku- šenosti ni uspel izogniti deklici in jo je zbil po asfaltu. Težje ra- njeno so odpeljali v celjsko bol- nišnico. SREČANJE NA KOLOVOZNI POTI Na kolovozni poti v Novem Te- panju sta se srečala traktorist JA- NEZ PODKUBOVSEK, 23, iz Tepanja in voznik kolesa na po- možni motor VLADO RIBIC, 17, iz Draže vasi. Opazila sta se na kratki razdalji in traktorist je še lahko ustavil, kolesar pa se je za- letel v sprednji del traktorja in padel ter se težje poškodoval. _ NEPRAVILNO NALOŽEN TOVOR Na lokalni cesti v Spodnjih Ne- gonjah sta se srečala voznik osebnega avtomobila JOZE GROBIN, 27, iz Cače vasi in voz- nik tovornjaka JOSIP FILIPO- VIC, 43, iz Zagreba, kateremu se je tovornjak v blagem ovinku nagnil, s kasona je padel kamen, razbil vetrobransko steklo na osebnem avtomobilu in padel Grobinu na glavo ter ga težje po- škodoval. BANKINA SE JE UDRLA Voznik tovornega avtomobila MARJAN OJSTERSEK, 35, iz Bukovžlaka je vozil po lokalni, makadamski cesti skozi Bukovž- lak. Srečeval se je s tovornjakom, in se zato umaknil skrajno desno na bankino, ki se je pod težo to- vornjaka udrla in je avtomobil zdrsnil v jarek ter se prevrnil na desni bok. Sopotnik, ANTON KORDIS, 81, iz Slane se je pri tem težje poškodoval. ri7/Af HOJA NA CELJSKO KOČO ZTKO Celje in Partizan Ga- berje prirejata v nedeljo, 4. tega meseca trim hojo na Celjsko kočo. Udeleženci lah- ko startajo na Skalni kleti, kjer bodo prodajali kartonč- ke od 7. do 11. ure. Na cilj pa morajo priti do 13. ure. Na Celjski koči bo Partizan Ga- berje pripravil tudi razne družabne igre. Komisija za delovna razmerja VIO Laško TOZD Vzgojnovarstveni zavod občine Laško razpisuje: dela in naloge 1. dveh vzgojiteljic 2. ene varuhinje za določen čas (nadomeščanje delavk na porodni- škem dopustu). Pogoji: 1. vzgojiteljska šola 2. šola za varuhinje Pričetek dela po dogovoru. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidatke obveščene v osmih dneh po opravljeni izbiri. SPORED IN CENA VKLJUČUJETA: — ob 20. uri svečana otvoritev in bogata večerja (po izbiri 2 menuja) — ob 21. uri predstavitev kompasovega ZIMSKEGA PROGRAMA 1981/82 — od 22. do 24. ure glasba s plesom — ob 24. uri bogat srečelov: 1. nagrada: 9—dnevni aranžma za 1 osebo AVORIAZ - Francija 2. nagrada: 8-dnevni aranžma za 1 osebo KORALPE - Avstrija 3. nagrada: smuči ELAN 4. nagrada: smučarski čevlji ALPINA 5. nagrada: smučarski pulover RAŠICA — od 00,30 do 02. ure ples Za prijetno vzdušje bo poskrbljeno ob zvokih ansambla ,,12. NADSTROPJE". Vokalni solist bo naša znana pevka TATJANA DREMELJ. Celotni program bo povezoval „ZNANI — NEZNANEC". Pri celotnem programu sodelujejo tudi: ELAN, RAŠICA, ALPINA. Predprodaja vstopnic in rezervacije ter vsa pojasnila dobite v HOTELU LEV. Prosimo, da se gostje ob rezervaciji — vplačilu odločijo tudi za menu. HOTEL LEV LJUBLJANA, telefon: (061) 310-555 KLJUČAVNIČARSTVO ČEPINOVIH IZ BISTRICE OB SOTLI OD KLJUČA DO SILOREZNIKA , Po vojni je bilo, leta 1945, ko se je Franc Cepin pričel udinjati s ključav- ničarstvom. Trideset let in čez je delal v svoji de- lavnici, ki si jo je postavil v Bistrici ob Sotli, dolgo let pa mu je pomagal en sam delavec. Kljub temu pa oče Franc ni vztrajal, da bi tudi njegov sin Jer- nej hodil po njegovi poti. Dal ga je učiti za mehani- ka. Toda - kot se v življe- nju zgodi - so očetu Fran- cu polagoma opešale mo- či. Hotel je izpreči, saj se je v življenju dovolj naga- ral. In tako je naneslo, da je delavnico prevzel sin Jernej kljub temu, da se je v prvih zrelejših letih odločil drugače. Tako vo- di od leta 1977 ključavni- čarsko delavnico pri Ce- pinovih sin Jernej. »Danes mi ni žal, da sem se tako odločil,« pra- vi Jernej Cepin. »Veselje imam za to delo, ki zahte- va tako spretnost, kot polno ustvarjalnost vseh nas, ki delamo v tem po- klicu.« Cepinova ključavničar- ska delavnica je postav- ljena v staro stavbo, ki je že precej razmajana. Zato ni čudno, da si je Jernej Cepin postavil kot prvo nalogo to, da bi obnovil delavnico. Pravi, da se njeno starost občuti predvsem pozimi, ko pi- ha iz vseh kotov, kar pa za tri pri njem zaposlene de- lavce gotovo ni prijetno. Kljub dotrajanim prosto- rom pa je Cepinova klju- čavničarska delavnica opremljena z vsemi po- trebnimi stroji in orodji, tako da delo zaradi slabih prostorskih razmer ne trpi. Celo nasprotno. Za- radi tega, ker v Cepinovi delavnici opravijo naroči- lo strank vestno in pravo- časno, je dela v njej ve- dno dovolj. In s čim vse se ukvarja- jo v obrtni delavnici Cepi- novih v Bistrici ob Sotli? Na kratko bi lahko od- govorili, da delajo vse ključavničarske posle, od ključa, do siloreznika. Jernej Cepin namreč vztraja pri tem, da se mo- ra dejavnost sicer pribli- žati proizvodni obrti, kljub temu pa mora ohra- niti star, tradicionalen značaj. In po tem načelu se tudi ravna. Kajti če mu sosedje ali znanci prine- sejo v delavnico star lo- nec z luknjo, bo lonec za- krpal. In če mu prinesejo v izdelavo ključ, potem ga bo naredil. Tudi kmeč- kega, zidanega štedilnika se loti, čeprav že vnaprej pravi, da mora vanj vloži- ti preveč ročnega dela in se mu zato štedilnikov ne splača delati. A če ga kdo lepo prosi, potem se loti tudi štedilnika. Največji del naročil pa sprejema Cepinova delavnica za ia- ko imenovano stavbno ključavničarstvo. Gre za izdelke, ki jih vgrajujejo v stanovanjske bloke, trgo- vine in druge objekte. To so predvsem vrata, pa balkonske in druge ogra- je, pokrovi za vodovodne jaške in okna. Pri tovrst- nih naročilih se Jernej Cepin povezuje pred- vsem z Ingradovo temelj- no organizacijo Gradbe- ništvo iz Rogaške Slatine, pa tudi z drugimi organi- zacijami. V zadnjem času pa se Cepinovo ključavni- čarstvo usmerja tudi v proizvodno dejavnost, kot smo omenili že prej. Serijsko namreč izdeluje ščitnike za jermenice, ki so potrebni pri izdelavi si- loreznikov. Precej dela pa je in še zahteva naročilo pri obnovi dvorca v Milja- ni, kjer Jernej Cepin s svojimi sodelavci obnav- lja okenske rešetke, okovje pri vratih in klju- čavnice. Ob tem pa so v Cepinovem ključavničar- stvu v Bistrici ob Sotli iz- delali tudi vrsto kovin- skih dvokrilnih vrat na objektih, ki jih je Kmetij- ski kombinat iz Šmarja pri Jelšah postavil na Hajnskem, kjer bo farma kokoši. Dejavnost, s katero se ukvarjajo pri Cepinovih, je zares pestra in vse- stranska. Tale štedilnik so naredili v Cepinovi ključavničarski delavnici po starinskem vzorcu. Razstavljen je bil pred leti na sejmu obrti v Celju. Pri obnovi dvorca v Miljani je Jernej Cepin s svojimi sodelavci popravil ključav- nice, okovje na vratih, obnovil pa je tudi vse rešetke na dvorskih oknih. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 37-1. oktober. 37 - oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 RADUHA SENZACIONALNO ODKRITJE Poglejmo danes nekaj posnetkov, ki nam jih je posredoval Darko Naraglav v zvezi z odkritjem jame pod Raduho. V prejšnji številki so namreč pisali o senzacionalnem odkritju preboldskih jamarjev, ki so v času raziskovalnega tabora »Raduha 81« odkrili veliko podzemno jamo, dolgo 1000 m s čudovitimi kapniki in vsem, kar sodi v lepotni okvir kraške jame. V kotanji na dnu ledenega masiva se lastira pogled v kristalno čisto vodo, ki je bila dobrodošla xa odiejaaje raziskovalcev, sicer pa je po vsej jami dovolj takšnih kotanj. K ogromnim stebrom, stalaktitom, stalagmitom, zavescam in dra- gim jamskim nakitom se v Jami pridružujejo tudi manjši prostori okičeni s tem Jamskim okrasjem In so pravzaprav Jame v Jami, šal na prvi akciji nI bilo mogoče osvetliti ogromnih prostorov In so zato na fotografijah le detajli kot ta na sliki. Še en detalj Jamskega nakita PLANINCI KOLESARJI V LOGARSKO DOLINo Zadnjo soboto in nedeljo je Planinji^ društvo Aero Celje že tretjič organizif^'^ planinski kolesarski maraton iz Celja do garske doline in nazaj v Celje v skupni dol* ni 150 kilometrov. Letos je sodelovalo j. kolesarjev iz Planinskih društev Cinkar^ Železnica, Železarna Store in Aera ter Pj,^ ninske sekcije Metka, vsi pa so uspe§f,j^ opravili zahtevno preizkušnjo. Sobotno p^,^ poldne so v Logarski izrabili za piknik u družabne igre. Med vožnjo ni bilo nobenj; težav, razen malenkostnih defektov na kolj. sih. Zanimiv planinski kolesarski marato- je tako z letošnjim letom že postal tradicij nalen. Zaključek je bil v hotelu Mene, kje so vsi udeleženci dobili spominska prizna nja. TV-Foto: T.TAVCaj, Gradovi in graščine na ceijsicem območju 34 Piše: dr. IVAN STOPAR v stari kapeli, ki jo je 1612 ljubljan- ski škof Tomaž Hren posvetil sv. Fi- lipu in Jakobu, je na vzhodni strani ohranjena predelana romanska apsi- da, ki pa je na zunanji strani še ohra- nila svojo prvotno obliko - če pri tem ne upoštevamo sekundarno prebitega okenca. Levo in desno od apside sta visoko pod vrhom stene ohranjeni polkrožni romanski oken-, ci s klesanimi kamnitnimi ostenji, podobni tistima na stolpu, ki pa sta z zunanje strani zazidani. Kapela, ki je urejena v nadstropju, ima na južni strani v gotski dobi zazidani roman- ski portal. Zanimivi prostori so tudi v severnem traktu, kjer je celotno prvo nadstropje urejeno kot mogoč- na, obokana renesančna žitnica, v stanovanjskem drugem nadstropju, ki je pred časom delno pogorelo, pa naletimo še na lesene predalčne pre- delne stene, v južnem traktu je jugo- zahodna soba opremljena z mreža- stim renesančnim grebenastim obo- kom. Z dvorišča, kjer je nekdaj nedvo- mno obstajala cisterna, o kateri pa ni sledov, nas prip>elje stranski izhod pod stopniščem zahodnega trakta na z zidano ograjo zavarovan podest, od koder držita dva kraka stopnic, eden raven, drugi zalomljen, proti gospodarskemu poslopju, ki stoji na nižji terasi ob gradu, a je z njim po- vezan tudi z obzidjem. To poslopje nima stilno opredeljivih sestavin, a ga prav zaradi povezanosti z gradom lahko datiramo vsaj v 17. stoletje. V pritličju so bili bržčas hlevi, v nad- stropju stanovanja za služinčad. Po- slopje je dostopno tudi po kolovozni poti, ki drži skozi portal v obzidju zahodno od gradu v predgradje. Stavbna zgodovina gradu je v te- meljnih potezah ugotovljena, v na- drobnostih pa še čaka raziskovalca. Nedvomno je, da sb najprej pozidali stolp, h kateremu pa so že zelo zgo- daj, bržčas v okviru istega stavbnega načrta, prizidali na severni strani, nasproti bergfrida, kastel s palasom ter stolp s kapelo, ki se prislanja k nekdanjemu vzhodnemu obzidju. Na zapovrstnost gradnje kažejo stiki zidov, na relativno sočzisnost pa ena- ko oblikovaru stavbni členi. Na ro- manski izvir palasa kaže med dru- gim romanski portal, ki je nekdaj povezoval kletna prostora in je zdaj zazidan, dalje vezni portal v rene- sančni žitnici v prvem nadstropju in v renesančni dobi zazidani romanski vhodni portal v njegovi južni steni, v katerega so sekundarno vstavili por- tal gotsko-renesančnih oblik, ki je še ohranjen in v funkciji. Obodne stene kastela so imele tedaj še izrazito obrambni značaj, na kar kažejo ohranjene, a delno zazidane roman- ske line v vzhodni in južni steni. Zdi se, da se nato na gradu vse do 16. stol. ni nič spremenilo. Takrat so na novo pozidali južni stanovanjski trakt, obenem pa tudi vzhodni trakt, v katerega so kot podrejen člen vpeli stolp s kapelo, ki je tako izgubil zna- čaj samostojnega objekta. Na prezi- davo v tem času opozarja portal s posnetim robom, ki drži v kletne prostore pod vzhodnim in z njim po- vezanim severnim traktom, pa tudi zunanji vhod v že omenjeno žitnico - kaščo s stopniščnega podesta ob vzhodnem traktu. O mrežastem gre- benastem renesančnem oboku v vi- sokopritlični sobi južnega trakta je bUa že beseda, v ta čas pa sodi tudi prizidano stopnišče ob zahodnem obzidju kastela z galerijo. Prezidave so se v 17. stol. nadalje- vale. Iz tega časa izvira stopnišče na zunanji zahodni strani kastela z omenjenim gospodarskim poslop- jem, verjetno pa tudi arkade ob juž- nem traktu in stopnišče ob vzho- dnem stanovanjskem traktu. Takrat so najbrž uredili tudi dostop skozi pritličje grajskega stolpa, ki je zame- njal prvotni, doslej še neodkriti do- stop v grad nekje v nadstropju. Poznejše prezidave gradu so se po vsem videzu omejile na zazidavo ločnih odprtin v stenah zahodnega stopniščnega trsikta in ob severnem traktu, na preoblikovanje oz. moder- nizacijo oken in vrat ter naposled na ureditev neogotskega arkadnega ho- dnika ob severnem traktu. Grad, ki je trdoživo kljuboval stolet- jem, pa je bil v 19. stol. kljub vsemu že hudo opustel. Ko je v njem prebi- val Friz pl. Schonburg, Windisch- gratzov zet, je bilo tu še 19 ljudi per- sonala, pozneje pa se je Schonburg z njega odselil. Grad, ki je imel takrat 18 obljudenih sob in številne pomož- ne prostore, je ostal prazen in je za- čel propadati. 9. novembra 1880 zju- traj ga je hudo poškodoval potres, ki je prizadel zlasti kapelo in koridor, kjer so se na stenah in obokih poka- zale hude r£izpoke. Vendar pa so Windischgratzi razpoke zakrpali in grad obnovili, tako da je pred zadnjo vojno veljal za dobro ohranjenega in trdnega. Grad Podsreda na risbi iz sredine 19. stoletja NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.