Učiteljiščni vestnik. UčitelJIščnikom r pomlslek. Piše P. K. (KoneeJ III. Opozoril sem vas, tovariši učiteljiščniki, na vrzeli strokovne izobrazbe, ki vam jo poda šola. Potom 8amoizobrazbe lahko dopolnite primanjkl.ja.je. Zahteva samoizobrazbe pa sega tudi na polje splošne naobrazbe. V naslednjem hočem le podati v glavnem siner, po kateri, mislim, naj bi izpolnili svojo nalogo, nalogo dijaških mladih let. Smoter je: umsko in nravno izpopolnjevanje. Poglobitev kulturnega življa in iz tega iz?irajofega hrepenenja po razširjenju umstrenega kot izkustrenega kroga temelji v splošni izobrazbi. Jako široko je njeao polje, poudarjati pa je, da je v prvi vrsti na mestu spoznanje samega sebe, razjasnjenje razmerja do družbe, sveta in poslednjih vprašanj. Postati učitelj bi naj ne pomenilo samo stopiti v gotov stan; prevzeti dolžnosti ljudskega učitelja znači mnogo več: spoznati samega sebe, zavedati se svojega razyoja, pomena svojega življenja, svoje misije, pa tudi svoje koučnosti. Defiairati svoj lastni jaz, pregledati meje in globino svojega znanja ter dati tvorbi tega v tem vrednost, da je ona življenska sila gotove socialne skupnosti. »Duševna moč skupnosti je zavisna od stopnje omikanosti poaameznika." (W. Rein. G. d. E.). Kdor hoče bi(i Breformator idej, reformator znaiajer in tako v neizmerne dalje ustrarjajoča moč" (Ellen Key), mora v prri vrsti biti reformator lastne indiridualnosti. Umetnik, katerega prvi umotvor je bila lastoa osebnost, le temu je mogoče izklesati nnove tipe z višjirai ideali, potnike nepoznanih potor, mislece nemišl.jenih idej". Zahteva študija etike in psihologije se javlja kakur je iz povedanega razvidno poleg strokorne tudi v splošni izobrazbi. Zanemariti pa se ne sme, kar sem že zgoraj omenil, študij socialne psihologije in njej podrejene psihologije mas. Tu že stopa na površje nujaost sociološkega študija. člorek ni sam, biva r družbi. Poznati družabne temelje, principije njenega razvoja in izpopolnjevanja je dolžan vsak iateligent. Tudi s politiko kot zaanostjo se vatn je intenzivneje pečati. Za teonjo pride praksa: skrbeti je, da s stalnim primerjanjem in kritikovanjem prouči politiške probleme, dobi smisel za toleraneo, posebno pa, da ko nastopi, dobi dela t javnosti, v kaki stranki, da bo težilo delo za tem, da se stranka, ki ji pripadaš, vedno bolj izpopolnjuje, da ne odreveni v strankarskem dogmatizmu. Vse politiško postopauje, razvoj in delovanje pa ima temeljiti na kulturnem io gospodarekem temelju. Neodvisnost določuje kulturna in gospodarska sila, zato je prepotrebno baviti se z vprašauji eoe kot druge tvorbe. Ozki stik socioloških, socialnih, politiškib in uarodoo-gospodarskih problemoT navaja na literaturo, ki naj ne bo nepoznana učiteljstru: Spencer: Sy9tem der synthetischen Soziologie; Sombart: Sozialismus und soziale Bewegung;Th. G. Masarjk: Die philosophiaehen und soziologischen Grundlagen des Mareismus; Grundlagen der Natiooalokonomie, Boscher: Politik, Philosophisch-soziologische Bttcherei; V. Žud : Osnovni nauk o narudnem gospodarstvu. Omenil sem zgoraj, da naj temelji politika Da kulturi. Moderaa doba zahteva enotnost naobrazbe, umevanje vseh oblik kulturnega življenja. Taka oblika kulturnega življenja pa 80 ravno mjsli modernega človeka o svetu in življenju. Želeti je, da se spozua smisel in smoter življenja. Zato naj se z nikako skepso ne ogiblj« religioznih in filozofičnih vprašanj. Umevanje teh znanosti poda ti tudi umevanje življenja in sveta. Tudi več kulturnohistoričnega študija bi bilo želeti; da, naravnost potreben jel Razmotrenj kulturno-historičnih, filozofskih, leligioznih je dobiti v muogih modernib znanstrenih delib, kakor n. pr. H^uston Stewart Chamberlen: Gruodlagen des XIX. Jahrbunderts, Worte Christi, Immanuel Kant; Drtina; Mi8elni razvoj evropskega ljudstva; Lange: Geschichte des Materialismus; Feuerbach: Wesen der Religion. IV. Sistematičnost posameznih prirodoslovnih skupin, ki se goji pri pouku prirodoslovja na ufiiteljiščih ne poda nikakega novega vpogleda v notranjost življenja. Zopet tu stopa na dan načelo samoizobrazbe. Principije in rezultati prirodoslovnih znanosti pronieajo vse znanstveno in kulturno življenje. Več študija biologije je upravičena zahteva. V to še sili študij psihologije. Na fiziologiji, na anatomiji temelje psibološka razmotreuja nove dobe, seveda v zadnjih principijab, medtem ko se izhaja navadno iz ueposrednega spoznanja. Moderna bigiena ravno tako zahteva biološkega študija: kako se boriti proti alkoholizmu, ako ni zasnovaa boj v temeljib, v bioloških dokazih potrebe abstinence. Kako se uspešno zoperstavljati seksualizmu, ako so strašne posledice v organizmu, njega anatomija in fiziološki procesi ueznani, ako je neznana sila podedovanja. A tudi filozofičnim in religioznim razmotrivanjem je v moderni dobi temelj prirodoslovje. Iatenzirnejši študij kosmologije, geologije, paleontologije, pa tudi nauka evolucije, descendeace, mikroskopije bi donesel novib misli, novih stneri. V Stutgartu na Nemškera je društvo ^Kosmos", BGesellschaftder Naturfreunde", ki izdaja poleg mesečnika rsako leto pet publikacij eksaktno prirodoslovnib študij, in to iz polja biologije; sistematike (seveda ne v starem pomenu, ampak dovršene na priocipijah morfuloško-biološke metode), astronomije, fiziološke psihologije, a tudi živalske in rastliuske psihologije. Poljudne in kratke razprave dado Tsakomur zadosten pregled, ki ga rabi t izpopolnitev splošue izobrazbe. Torariši! Cas hiti, doba dijaških let mine naglo; niti zaredli se ne boste, in že bo treba stopiti v življenje. Nesmotrenega negotovega koraka bo stopal v življenje oni, ki je zapravil dobo mladib let; samozavestn* pa bo stopinja iuteligenta, ki ni zadostil samo zabteram šole, marveč zahtevam časa, zabteram dobe. Zato na delo! _Živi, delaj, trori! Ne sedi, ampak brskaj po nerešenih ugankab t Tvoja volja, tvoja zavest, hrepeneča kvišku, naprej, te naj vsde k smotrul" kliče Nor?ežan Ibsea mladini. Ne v gostilni, pač pa pri knjigi, predavanju, v galeriji slik, v muzeju, v gledališču, t razstavi, v knjižnici, arhivu, v tvornici in t svobodni prirodi uporabljajte v svoj in r svojega naroda prid zlate minute prostega časa. rNa dobri razdelitvi časa temelji vse učenje". Zlate besede Eomenskega si zapišite globoko v dušo! Z izobrazbo boste dosegli vsega, česar želite: spoštovanje, čast in lepšo prihodnost v socialnem in gmotnem oziru. .Izobrazba postaja v?akdauji kruh", prari znaui češki pedagog Drtina v svojih -Idealih vzgoje", Žirljenje vam jasuo priča o resaičnosti teb besed. Na delo torej — brez odmora!