f , i t i 1 i • |» 1 » 6 • a r v g o t o <r 1 a 1
S T E V.
MESEČNA PRILOGA »NOV
V LJUBLJANI, DNE 16. J A
1 C E Y SLIK
NUARJA 1929
L E T O 42
Cona 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi io dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in InseratI Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Pogled v bodočnost.
Politično zatišje, ki nas je nenadoma objelo, nam daje priliko,.da nekoliko raz-j mišljujemo sami o sebi. Dogodki, ki so se v zadnjih letih in še preje vršili v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani, so našo pozornost tako izčrpali, da smo pogosto pozabili na svoj dušni in telesni kruh.
Zato malo razmišljanja ne bo škodilo. Prepričani smo celo, da je tako odkrito gledanje vase in presojanje samega sebe naravnost potrebno ne samo za poedinca, temveč tudi za cel narod.
Slovenci imamo preveč razvito napako, da vso pomoč radi pričakujemo samo od drugih. Daj država, daj oblast oz. dežela — pa bo šlo! Saj je prav tako: naj pomagata država in dežela. Res pa je tudi, da morata državna in deželna podpora pasti na rodovitna tla, če hočemo, da kaj zaleže in da je uspeh trajen. Poznal sem slabega gospodarja, ki je imel bogatega in radodarnega strica v Ameriki. Vedno mu je pošiljal dolarjev, a so kar proniknili in nikjer se ni nič poznalo: zanikerno polje, zanikerna živina, razpadajoča poslopja. Mož ni znal, pa ni znal. Gospodaril je Bog .ve po kakšnih starokopitnih nazorih, naučiti se sploh nikjer ni nič maral, za ta mu tudi dolarji niso nič zalegli.
Prav isto je s takimi podporami .od države in oblasti: če pridejo pravemu v roke, brihlnemu in podjetnemu gospodarju, to ti zna naložiti na stoterne obresti tako podporo. Če pa padejo v napačne roke, je podpora izgubljena.
Reči hočem: prva in najpotrebnejša reč kmetu, delavcu ali obrtniku je, da se v svojem poklicu čimbolj izpopolni. V pravem znanju tiči kapital s stoternimi obrestmi, v nevednosti 'pa je doma sama zguba in revščina. Bosa je ta, če kdo reče sosedu, ki se je pomagal s slabe in zanemarjene kmetije na prvi grunt v fari: ti lahko, ki imaš to in to. Bosa je ta, pravim. Zakaj marsikdo ima še več kot to in to, pa vendar nikamor ne pride. To pa zato, ker ne zna, ker tudi neče znati, ker misli, da je vsako znanje in učenje neumnost.
Vnaši živinoreji na primer tičijo milijoni. Vse naše razmere so take, da bi lahko Imeli res prvovrstno, vzorno živino. Seveda je treba zato najbolj izbranih plemenja-
kov, točno vojenih rodovnikov, urejenega pašništva, umne vzreje itd. Vse to pa zahteva nekega znanja. Če tega ni, potem seveda tudi ni uspeha. Stotisoči in milijoni splavajo tako po barki nase nevednosti v nič.	,
Ali naša sadjereja. Naravnost žalosten je človek, ko pogleda, kako po mnogoterih naših sadovnjakih jemljejo konec milijoni ljudskega premoženja. A kaj pomaga recimo državna ali oblastna podpora, da se nabavijo dobra sadna drevesca — če pa te jablane potem stojijo zanemarjene, ro-govilaste in vse z mahom preobležene na vrtu. In vendar je toliko pouka v časopisih in knjigah in tečajih, kako ravnati s sadovnjakom!
"Ali umetna gnojila! Na Nemškem in na Danskem na slabši zemlji pridelajo skoro še enkrat več. Ne zato, ker so bolj pridni — saj so naši ljudje pridni čez vse. Temveč zato, ker znajo in vedo, kako je treba ravnati z umetnimi gnojili, da se pri čim manjšem strošku doseže čim _ večji uspeh. Znajo pa zato, ker se ti ljudje neprestano uče. Ali jih boš dobil v prostem času v oslariji ali pri igri? Seveda tudi ne-k»j, a v^y,'a..\xči*1<> bero. >-ere.	ob-
iskuje tečaje, posluša predavanja v dvorani, v radiu. Saj morda res ni vse praktično, kar je pisano v knjigi, toda velik del je naravnost kapital za razumnega kmeta.
Pa velja to za delavca in obrtnika prav tako. Pri nas imamo celo vrsto tujega strokovnega delavstva, ker pravijo, da ni domačinov... Zakaj jih ni, povejte, zakaj? Ali je mar naš človek neumnejši? 0 tega ne! Toda nekaj drugega manjka: uči se ne. Ob nedeljah popoldan in zvečer mladina nima časa: Kimpežev Jaka čaka s harmoniko in gostilničar ob cesti zvedavo pogleduje skozi okno, kdaj se prikažejo •prvi gostje.
Kjer je stvar taka — žal, da je le pre-ninogokje — tam država in oblast lahko sipljeta s podporami: nikjer se ne bo nič poznalo. Ista revščina, isto pomanjkanje bo ostalo. Nevednost in alkohol sta dve mašini, ki se neprestano vozita po vasi ter sproti pokončavata začetek vsakega napredka, kjerkoli bi se pokazal In kako sta
dragi ti dve mašini: najprvo nevednost in potem alkohol! Na milijone gre vsako leto, da ne obstaneta in ne zavozita v zaslužen prepad.
Javna podpora bi morala obstati naj-preje in največ v pouku in vzgoji. To bi bil brez dvoma najboljše in najplodonosnejo naložen denar. Naši ljudje pa naj razmišljajo: ali ni zadnji čas, da se temeljito spoprijaznijo s splošno in strokovno izobrazbo, zakaj le v tej in nikjer drugod je izhod v boljšo bodočnost.
Novice Iz Belgrada.
8.	januarja. Iz vladnih krogov se je izvedelo, da se pripravlja velika redukcija uradništva. Odpustili bi se vsi nepotrebni in nesposobni uradniki, zlasti oni, ki So bili tekom let nastavljeni iz strankarskih ozirov. Prezgodaj in iz strankarskih razlogov upokojeni uradniki bi se zopet vpoklicali v službo.
Velikim županom se je naročilo, da postavijo kot občinske. komisarje dosedanje župane, le slabe župane naj nadome-ste s sposobnejšimi komisarji.
Notranji minister je objavil naredbo, kjer se uradništvu priproča najstrožja ne-pristranost. Vsako štrankarstvo se bo kaznovalo.
Izšli so novi zakoni o državnem svetu, o glavni kontroli in o sodnikih. Sodniki se morejo premeščati na predlog pravosodnega ministra.
9.	januarja. Dela se na tem, da se skrči število ministrstev od 18 na 12. — Finančni minister dr. Šverljuga pregleduje proračun, ki ga bo baje iz razlogov varčevanja znatno spremenil.
Veliko govorjenja je v Belgradu glede zakonskega določila, da so verske in plemenske stranke ozir. društva razpuščena. Katere stranke se smatrajo za verske ali plemenske v smislu zakona? Stvar ni jasna, in se bo razjasnila šele, ko bodo veliki župani začeli zakon izvajati. — Vse delavske sindikate v Belgradu je policija razpustila. — Trgovska pogodba s Francijo je zaključena ter bo v prihodnjih dneh podpisana.
10.	januarja. Vlada se peča z načrtom ustanovitve Gospodarskega sveta, ki naj bi na nekakšen način nadomestil narodno skupščino. Gospodarski svet bi združeval
v sebi zastopnike vseli stanovskih zboruio, stanov in močnih oiebnosti h finančnega sveta.
11.	jamarja. Mnogo se poudarja nujnost. da se doaedaj različni zakoni v državi izenačijo. Zato dela posebna komi-ija v pravosodnem ministrstvu na novih zakonih. Med prvimi bosta objavljena kazenski in trgovinski zakonik.
0 novih volitvah, kakor se zdi, ni nobenega govora, ker se zdi, <la bi iste stanja prav nič ne izboljšale, najbrže pa še poslabšale. Vlada bo, kakor se zatrjuje-, naj-prvo izvedla izenačbo zakonov ter tako pripravila tla za novo ustavo. Šele potem bi bilo možno govoriti o volitvah.
12.	januarja. Čudne reči je odkrila že pod Koroščevo vlado komisija, ki je preiskovala zloglasne gozdne afere v sarajevskem in zagrebškem gozdarskem ravnateljstvu. Gre ja precejšnje milijone, ki so <li v strankarske blagajne. Poslanci SLS so vedno dregali, naj se te grdobije preiščejo, kar .se je potem v resnici zgodilo. Na podlagi teh odkritij je gozdarski minister Laza Radivojevič odstavil celo vrsto v: sok i h uradnikov v področju gozdarskega ministrstva ter jih postavil pod disciplinarno preiskavo. Baje se sestavljajo obrožnice tudi proti trem bivšim mfnistrom.
13.	jaiinarja. V Belgradu se je širila j .-ost, da se bo ukinila dosedanja razdeli- i tev države na 33 oblasti, in da bo država za naprej razdeljena samo na 12 oblasti, od katerih ena bi bila tudi Slovenija, ki bi sestajala iz dosedanje ljubljanske in mariborske oblasti.
Finančni minister je izjavil, da je vprašanje zunanjega posojila danes veliko ugodnejšo, kot je bilo pred enim mesecem. V takem stanju se bo mogla stalnost dinarja uzakoniti.
Bivšim poslancem so brezplačne železniško karte dovoljene do 20. t m., da uredijo svoje posle v Bel gradu. Dnevnice, ki so jih dobili naprej za cel januar, bodo morali baje vrniti razen za 5 dni.
14.	januarja. Dokler niso ministrstva skrčena, so se na prazna ministrska mesta imenovali novi ministri. In sicer je bil imenovan za trgovinskega ministra dr. Želimir Mažuranie, minister za pošte in zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi.
Redukcija uradnistva bo, kakor se govori, obsegala najmanj 10.000 oseb. Zlasti je v gozdarskem ministrstvu nastavljenih cela šuma ljudi, ki šole od znotraj niti videli niso, mnogi »ploh ne prihajajo v urad, temveč so prideljeni raznim strankarskim pisarnam. Veliko je tudi število učiteljev, ki ne prihajajo v šolo, temveč izvršujejo to
država strankarako službo, plačuje pa jih
Zakon o volitvah v narodno skupščino, oblastne skupščine in občinsko samoupravo je razveljavljen.
H A I II N © t I © A
SSIvovko, brirtjevec, petinovee, rum in hruSevec
si lailko napravite 7. naSimi esenci. Steklenica «a napravo 4-5 1 žganja slane samo
P?,1 ?in	ToJno navo-
dilo na vsaki steklenici. - Samo v <lrooeTiii a. Kan« »i>M»va, I.jubtjana. Židovska ul. 1
Česa ne smemo pisali.
Državno jiravdništvo Je poslalo vsem listom odlok, v katerem opozarja na novi tiskovni zakon. Med dragimi pravi:
>Po novem zakonu o tisku je izreči prepoved razun v dosedaj določenih primerih tudi — ako je v tiskanem delo podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zakonu, — ako je v tiskanem delu zagrešeno dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravnega reda v državi, — ako vsebuje obrekovanje ali razžalitev državne oblasti.
Vsaka kritika državnih oblasti »n vsled tega tudi njihovih odredb, ki bi vsebinsko vsebovale žalitev, je torej nedopustna. Pri ocenjevanju besedila se ne bode oziralo na morebitna izvajanja, da je napad opravičen. To velja esobito tudi glede stanovskih listov (državnih uslužbencev, privatnih nameščencev itd.), ki se bavijo z odredbami službenih oblasti.<
Dopisnike opozarjamo na ta navodila, da ne bodo hudi, ako bo uredniški koš od sedaj naprej bolj na široko odpiral svoje žrelo.
d Oblastmi komisarja za Slovenijo sta
imenovana in sicer za ljubljansko oblast dr. Marko Natlačen, za mariborsko dr. Josip Leskovar. Ostali odborniki »hlastnega odbora so razrešeni svojih shiŽb.
d Novi finančni ravnatelj za Slovenijo dr. Josip Povalej je nastopil službo. Pred nastopom je zbral velik del uradnistva v Mestni dvorani, ki so jo uradniki docela napolnili. Gosp. ravnatelj je imel nanje svoj nastopni govor, v katerem je zlasti pozdravljati njegov poziv uradnikom, naj pri predpisovanju davkov v slučajih dvoma razlagajo zakon v milejšem smislu, v korist prebivalstvu. — Novi ravnatelj je bil imenovan nu to mesto še pod dr. Koroščevo vlado.
d Nova zračna proga. S 15. februarjem se otvori nova zračna proga Dunaj—Solun. Odhcd z Dunaja zjutraj, prihod v Solun opoldan. Pristajala bodo letala še v Mariboru. Zagrebu, Belgradu in Skoplju, Progo bo skrbovala največ Jugoslavija. V ta namen se bo število potniških letal povečalo. Jugoslavija bo s to zračno zvezo veliko pridobila.
d Dekleta — pozor na poti v Kanado. Naš izseljeniški misijonar Abbe Casgrain v Quebecku je izdal prav resno svarilo vsem dekletom, ki se nameravajo izseliti iz srednje Evrope v Kanado. Celo vrsto slučajev našteva, ko so se dekleta na poti iz Que-beeka dalje v deželo izgubile in ni nobenega sledu več za njimi. Veliko slučajev ima, ko so bila dekleta naravnost prodana v strašno bedo suženjstva. Prišla so v Kanado na naslove tujih družin, ki so jih naročite iz Evrope, da bi tam služile kot kuharice ali hišne. Toda ta misijonar je preiskal take slučaje in našel, da so bili naslovi ali napa«n> da je bila to samo zanjka za dekle,
ali ao pa bili to nailovi grdih hiš, kamor to te reve zaile. Zato svetuje odločno, naj ni. kar nobeno dekle sauto ne gre v Kanado, razen če gre k znanim ljudem, katere poznajo iz domovine. Pa še takrat naj bodo silno previdne že na parniku in na železnici in se z nikomur ne spuste v pogovor in naj nikomur ne zaupajo. VJPpotno je agentov za kupčijo z dekleti, kwo silno premeteni in zviti, dostikrat lepi, bogati, lepo oblečeni mladenfči. Pa tndi žensk je veliko v tej službi. Slučaji, katere ta gospod navaja, so silno žalostni. Zato dekleta, pozor! Vse solze pozneje so zastonj I — Družba sv. Rafaela.
d Izseljevanje v Kanado otežkočeno. Iz Ottave — Kanada, je dospelo dne 10. januarja 1.1. sledeče poročilo: Minister za kolonizacijo Robert Forke je nedavno na zborovanju v Winnipegu naznanil, da bo kanadska vlada omejila priseljevanje iz dežel srednjo in južnovzhedne Evrope (torej tudi Jugoslavije). Izseljenci iz teh dežel se bodo smatrali kot nezažeijeni. Vlada bo obenem opustila pogodbo s kanadskimi železnicami, ki so v glavnem privažale nezaželjene priseljence. Parobrotine družbe, ki so do sedaj pri nas registrirale izseljence za Kanado so dobile navodila, da ne smejo od sedaj naprej za enkrat sprejemati predujmov na vozarino in tudi ne izdajati garant-nih pisem. Taki glasovi so se razširjali tudi že lansko leto, pa vendar se je potem več) naših liudi izselilo v Kanado kakor prejšnja leta.
d 219 advokatov je v Sloveniji, od teh 77 v Ljnbljani.
d Pomagajmo koristnim-ptičieam! Zima je pritisnila z vso silo; v snegu in mrazu so ostale naše ptičice brez hrane. Tem potom pozivamo dobrosrčne ljudi, da se usmilijo ubogih ptičic in jim natresejo drobtin in zrnja. Usmilite se ptičic, ki nas poleti razveseljujejo s petjem in ki nam mnogo koristijo z uničevanjem škodljivega mrčesa.
d Pletnrsko Solo so ofvorili v Ptuju. Šteje 15 učencev.
d V Dravogradu je svinjska kuga. Uradni živinozdravnik v Dravogradu je odredil, da se radi svinjske kuge, ki se je pojavila, kontumacirajo vsi svinjski hlevi v dravograjskem okraju. Kontumac bo trajal najbrže do meseca marca.
d Človekoljub nit naprava v zagrebškem ženskem samostanu. V Zagrebu so te dni v prostorih ženskega samostana v Samostanski ulici otvorili javno ogreval-nico, ki je nameščena v veliki dvorani, v kateri more najti zatočišče veliko število revežev. Komaj je bila ogrevalnica otvor-iena>v se je že zateklo vanjo kakih dvajset revežev in brezdomcev. Velika dvorana je bila gorka, take da je za te reveže pravi blagodat, sicer bi bili sedaj pozimi prepuščeni mrazu na ulici. Dopoldne in popoldne je bil tem revežem razdeljen gorak eaj s kosom kruha.
sttev. a
PO M O LJUB
STR. 31
d Osebni avtopromet Škofja Loka — Ljubljana. Odhod iz Škofje Loke 8.15 in 13, prihod v Ljubljano ob 9 in %2; odhod iz Ljubljane od Figovca ob 11.15 in 18.
d Tkalski tečaji. Ljubljanski oblastni odbor je organiziral dva tkalska tečaja v Deli krajini in sicer se prične v občini Adlešiči dne 15. januarja, v občini Vinica pa 29. januarja. Vsak tečaj bo trajal 14 dni ter se bo vršil z vzornimi krosni, ki so bila nabavljena s Češkoslovaške in ki omogočajo hitrejše in solidnejše delo, kakor s primitivnimi statvami, ki se jih poslužujejo naši ljudje. Tečaja bosta velikega pomena ne le za okraj, kjer se bosta vršila, marveč za ves razvoj domače tkalske obrti.
d Huda zima je zavladala zadnje dni vsepovsod, razen v krajih ob morju. V Ljubljani je kazal toplomer 22" mraza, na domžal.sko-mengeškem polju celo 25° pod ničlo. V Zagrebu je bil mraz milejši — 11°, dočim je v Liki in Slavoniji padlo živo srebro na — 20° stopinj. V Belgradu je 14" mraza.
d Otroke je učil komunizma. V vasi Mol pri Subotici so orožniki aretirali nekega Nagya, ki je vršil komunistično propagando med otroci. Zbiral je otroke pod nekim kozolcem in jim predaval o komunizmu. Ko so ga orožniki zgrabili, je izjavil, da je učil otroke brati in pisati. Orožniki pa so ugotovili, da Nagy sam ne zna ne brati in ne pisati. Izročili so ga državnemu pravdništvu.
d Prvi sejni v Blagovici se vrši v petek 25. januarja t. L, na dan spreobrnjenja sv. Pavla. Občina je pripravila prostorno živinsko sejmišče in stojnice za kramarje so tudi pripravljene. Na razpolago je tudi nova mostna tehtnica. Kupovalci in prodajalci povabljeni.
d 55 let je minulo 5. januarja, odkar ima Zagreb vseučilišče.
d V najhujšem mrazu trikrat na pomoč. Pretekli teden ob najhujšem mrazu, so morali ljubljanski poklicni gasilci kar trikrat zaporedoma gasit ogenj. Najprej je okrog ene gorelo pri stavbeniku Ogrinu. Požar je nastal v cvetličarni, in sicer naj-brže na ta način, da je skočila kaka iskra iz močno zakurjene peči in vnela leseno steno. Požar je uničil del stene in stropa. Poklicani so bili gasilci, ki so ogenj pogasili. Najhuje jim je bilo, ker je v silnem mrazu sproti zmrvozala voda v ceveh. — Komaj so se gasilci vrnili, jih je že pričakovalo naročilo, naj hite gasit k Jelačinu na Emonsko cesto, kjer je tudi nastal požar. Gasilci so urno zaokrenili avto in zdrveli na Emonsko cesto. Tu so se vneli v podstrežju tovarne adpadki probkovi-ne. K p; je bila gasilska pomoč pravočasno na mestu, so zgoreli samo ti odpadki, dočim požar poslopja ni načel. — Kmalu zatem je zapel na požarni postaji vnovič zvonec na telefonu: gorelo je v Stritarjevi ulici 5. Tu se je vnel tram v steni pri peči v privatnem stanovanju družabnikov tvrd-ke Fabiani in Jurjevec v drugem nadstropju. Požar je precej poškodoval strop. Gasilci so ogenj pogasili.
d Pokopali so v Šmartnem pod Šmarno goro v torek po sv. Treh kraljih bivšega obč. slugo in grobarja Andreja Cedilnika, splošno znanega starega Bužona. Po-
kojni je bil blizu 75 let star ter 55 let opravljal pomožno cerkveniško službo na Šmarni gori. Zadnje ieto je začel naglo hirati in ni mogel več redno zahajati na priljubljeno mu goro. N. v m. p.!
d Umrla je v Kranju v starosti 82 let Fojkarjeva mama, gospa Alojzija \Vindi-scher, roj. Rebolj.
d V Št. Riipeitu v Slovenskih goricah je umrl 7. januarja ta mošnji župnik g. Ivan Pajtler.
d V Mavčičah pri Kranju je zaspala v Gospodu 84 letna Marija Jenko, sestra pesnika Simona Jenka.
glavi. Lukca je ob progi ležečega našel piv govni preglednik. Prepričan, da je povože-nec že mrtev, je alarmiral orožnike. Ko je Lukec že več kot dve uri ležal na progi, je naenkrat pričel dajati znake življenja od sebe. Ljudje, ki so že hiteli po vasi naročat krsto zanj, so mu nudili prvo pomoč, orožniki pa so telefonično poklicali rešilni avto iz Ljubljane, ki je Lukca prepeljal v bolnišnico. Vendar so bile rane prehude in je Lukec kljub takojšnji zdravniški pomoči v nedeljo zjutraj umrl. Lukec še ni bil oženjen, bil pa je marljiv in varčen delavec. — Za nesrečo, ki se je pripetila pri
Velika nesreča se je pripetila te dni na Češkem. Dva tovorna vlaka sta trčila drug v drugega in se skoro popolnoma razbila. Mrtva sta <lva železničarja, drugi pa nevarno ranjeni.
d Na peti v bolnico umrla. Te dni so iz Šmartnega pri Liliji odpeljali z avtom v ljubljansko bolftico g. Marijo Nograško-vo, toda na poli blizu Laverce je umrla. Rajnka povila 3. jan. zdravo dete ter zapušča težko prizadetemu možu še tri otroke v starosti do 4 let.
d V Zagrebu je umrl v 87. letu bivši avstrijski general Babic, doma iz Like. Sodeloval je v avstrijsko-italijanski vojski v bitkah pri Solferinu in Kustoci, pa tudi pri zavzetju Bosne.	.
d Novo ogromno kopališče na Savi bo zgradil Zagreb. Stalo bo 10 milijonov dinarjev. Obsegalo bo 1000 kabin, velikanski bazen, v katerega bo tekla Sava, ter ob-_ enem manjši bazen za zimo.
d Za velikega župana v belgrajsla oblasti je bil imenovan dr. Vilko Baltič, bivši ljubljanski veliki župan. Dosedaj je bil upokojen.
d Tri smrtne nesreče. 35 letni delavec komične tovarno v Mostah pri Ljubljani Ivan Lukec je po delu . v soboto zvečer šel proti domu v Spodnji Kašelj, kjer je stanoval. Ko je okrog 7 zvečer blizu Studenca prekoračil železniško progo, najbrže v megli ni opazil blažajočega se vlaka, ki ga je povozil in mu odsekal levo nogo in levo roko ter mu prizadejal smrtno rano na
Vevčah se je v nedeljo zjutraj pripetila še druga železniška nesreča v Logatcu, kjer je vlak do smrti povozil železniškega prometnega uradnika Janka Smerkolja. Smer-kolj je ob 2 ponoči odpravljal tovorni vlak v smeri proti Rakeku. Z nasprotne strani pa je tedaj po sporednem tiru privozila lokomotiva, ki je pahnila Smerkolja pod kolesa tovornega vlaka, ki so šla preko njega. Pozneje so ga našli delavci na tiru vsega razmesarjenega, tako da so komaj zbrali ude in jih prenesli v mrtvašnico. Janko Smerkolj je bil doma iz Lukovice. Bilo mu je šele 30 let in je bil eden naj« vestnejših uradnikov, ter je užival splošno spoštovanje. Zapušča ženo in dvoje otrok. — V Marxovi tovarni za barve na Količe-vem pri Domžalah so preteklo nedeljo hoteli očistiti ledu vodno kolo. Pri tem delu je tudi pomagal tovarniški poslovodja gosp. Seliškar. Ko je bilo delo že končano, je šel g. Seliškar po ledu v bližino kolesa. Naenkrat se je led prelomil, kolo se je pričelo vrteti, g. Seliškar je padel in prišel pod lcolo, ki ga je popolnoma zmečkalo in mu tudi odtrgalo eno nogo. Bil je takoj mrtev. Truplo so takoj potegnili izpod kolesa, nogo je pa voda odnesla in je še niso našli.
d Gospodarsko poslopje uničil požar. Dne 10. t. m. zvečer okrog 10 je nastal po-
8'
žar pri Martinu Jašovcu v Radomljah. Pogorelo jo gospodarsko poslopje, krma, poljedelsko orodje t« r Štirje prešiči. Ogenj je nastal baje v šupi ter se hitro razširil na cnlo poslopje, tako da so le s težavo rešili ostalo živino. Domači so bili v hiši ter niso nič vedeli, da gori. Šele sosed jih je opozoril. V nevarnosti je bila tudi bisa in sosedna poslopja, posebno ker ni v občini nikakega gasilnega orodja, čeprav smo v teku štirih mesecev imeli dva večja požara, Sosednih gasilcev ni bilo, žele okrog polnoči so prišli gasilci i Duplice z motorno brizgaino. Ker je bil hud mraz, je bilo gašenje silno težavno. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
d Volžjs nadloga. V vas Dobrovo v občini Poljici pri Splitn je vdrlo veliko krdelo volkov. Volkovi so napravili kmetom ogromno škodo s tem, da so jim poklali mnogo živine. Prebivalstvo je t stiski, ker nima orožja, da bi se ubranilo volkov. V Bosni vlada še vedno hud mraz, dalmatinske Dinarske gore pa so eakrite s snegom, radi česar je verjetno, da bodo volkovi še nadalje vdirali v dalmatinske vasi.
d Knjigano je nsifc]"J požar. V znani knjigarni Gustava Neubergs v Križevcih je izbruhnil velik požar. Zgorela je vsa zaloga knjig, knjigoveznica in ogromno skladišče papirja.
d Ne preblizu ognja! Trije otroci kmeta Tolja v dalmatinski vasi Špilju so se igrali kuharje In kuharice. Dočim sta se starejša otroka zabavala v drugem kotu sobe, se je triletna deklica Marija preveč približala ognju na ognjišču. Plamen je objel obleko nesrečnega otroka, ki je v petih minutah zgorel, ne da bi mu mogla bratca pomagati.
d Plaz mu je zdrobil glavo. Delavci, ki grade cesto od Kanlride na Reki do Pre-luke, so te dni naenkrat opazili, da se je zemlja nad cesto utrgala in da se spušča po hribu navzdol. Delavci so hitro pobegnili, toda 25 letnega delavca Ivana Puža je plaz ujel in ga popolnoma zasul. Delavci so nato odkopavali, da bi rešili Puža, toda ta je bil že mrtev. Plaz mu je zdrobil glavo in prsni koš.
d Zapravljal je ua medvedovo kožo. Pred kratkim je bil vratar nekega hotela v Sarajevu obveščen, da mu je v Ameriki umrl sorodnik, ki mu je zapustil premoženje v vrednosti več milijonov dinarjev. Toda pričakovanega denarja ni hotelo biti, kar pa vratarja ni motilo, da ne bi pričel razkošneje živeti in ker denarja ni imel, je pričel zapravljati denar najemnika hotela. To dni je najemnik nameraval polo-v r;;''"n> da prepusti hotel drugemu na-
VimK™ UTV,<X\pri tem vratarju manjkalo 11.500 Din. Raditega je najemnik hotela pnjavH vratarja policiji, ki ga je aretirala in izročila sodišču. Svojeiasno so časopisi zelo obsežno poročali o bajni vratarjev! dediščin, .z Amerike. Da se bo ta stvar tako zaključila, ni nihče pričakoval.
d Vse pride enkrat na dan. Zagrebška policija je prišla na sled pismu 'ki prav jasno dokazuje, da je aretirani Marko Ožanič resnično streljal na božični večer na Alfreda Grauerja, detektiva belgraiske pohcije. Ko So vprašali Ožaniča, s kom je
dopisoval, je navedel tudi natakarja Ivana gkrinarja v kavarni >Jadran< v Belgradu. Belgrajska policija je izvršila na Škrinar-! jeveni stanovanju preiskavo in to pismo res našla. Pismo je napisal Ožanič na sveti 1 večer. V njem so med drugimi tudi ti stavki: -tPoznan me, kakšen sem in kako som j žejen krvi* in: »Usojeno mi je, da bom I ležal v zaporu. Vsak čas bom aretiran, vse drugo boš zvedel iz časopisov.* Ožanič j'e to napisal, še preden je bil na Grauerja izvršen atentat.
d Krsta se je odprla. V vasi Perjavici pri Stenjevcu se je pripetila čudna nesreča. Eden najbogatejših ljudi v vasi, gostilničar Ivan Šubikanc, je umrl in ko so ga peljali na pokopališče, so morali po hribu navzdol, ker leži vas v hribih. Na poledici je voz spodrsnil in krsta te padla v voza ter se potrkliala kakih petdeset metrov navzdol. Krsta se je odprla, truplo pa je padlo iz nje. Med pogrebci je nastala prava zmešnjava, ker je praznoverje tam zelo razširjeno. Nekateri »o celo zbežali v vas in s strahom pripovedovali, kako je Šubikanc vstal od mrtvih. Toda sorodniki 'pokojnega so obdržali prisotnost duha. Položili so truplo nazaj t krsto in ga pokopali napokopaliitn.
d Okužen vodnjak izvor tiinsa. V občini Feketiču pri Bački Topoli se je pojavila bolezen tifusa. Prijavljenih je več slučajev obolenja. Nekemu posestniku so na primer za tifusom pomrli žena in pet otrok. Bolezen je širil neki odprti vodnjak, poleg katerega se je nahajalo gnojišče. Vodnjak so zaprli
d Ustreljen morilec. Preteklo soboto zjutraj so ustrelili v Štipu morilca, ki je svoj čas umoril generala Kovačeviča. Mož do konca ni hotel ničesar izdati.
d Čegavo je kolo. Orožniki v Št. Vidu nad Ljubljano so zaplenili motško kolo znamke »Erika<, črno pleskano s črnimi koščenimi ročaji na krmilu. Tovarniška številka na kolesu je sveže opiljena ter je 373.505 ali 373.303. Lastnik si kolo lahko ogleda na orožniški postaji v St. Vidu.
V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
PO SVETI!
KatoltSka cerkev.
s Kardinal Gasparri na svojem grobu. Papeški kardinal — državni tajnik — Pe-ter Gasparri, ki že 14 let s tolikim uspe. horo vodi zunanje zadeve Cerkve, je bil nedavno v svojem minem kraju Capoval-lanaa di Ussita v Umbriji. Pri tej priliki je obiskai na tamošnjem pokopališču tudi lastno grobnico, v kateri bo po smrti počival. Spomenik je iz mor mor a in ima vklesano letnico kardinalovega rojstnega rine (5. maja 1852), pod to je puščen prazen prostor, da bodo lahko izdolbli dan kardi-nalove smrti. Spodaj je kratek odstavek iz Psalma. ki pravi, kako je Gospod dvignil i siromaka iz revščine ter ga postavil med j kneze svojega ljudstva. Zadnje dni pred povratkom v Rim, je kardinal vsak dan hodil na ta svoj grob in tam molil in razmišljal. — Ko človek vse to .premišljuje, | lahko razume, odkod častitljivemu starčku moč, da s toliko odločnostjo brani pravice j Cerkve proti vsakomur, tudi proti samemu ; vsemogočnemu fašizmu.
s Razno. V Belgiji imajo katoliški ! zdravniki svoje posebno društvo pod zaščito sv. Luke. — Na poljskem vseučilišču v Poznanju je 93 odstotkov odločno katoliških dijakov. — Pri akademskih duhovnih vajah v Varšavi je prejelo sv. obhajilo 3000 varšavskih visokožolcev. — Umrl je papežev zdravnik dr. Andrej Amici. Bil je prijatelj in zdravnik tudi rajnega sv. očeta Pija X. — Na katoliški univerzi v Milanu je začet ravnatelj vatikanskega glasila »Osservatore Romano« grof Dalla Tor-re s predavanji o novinarstvu.
Italifa.
s Vsi slovanski časopisi zatrti. Vsi slovenski in hrvatg^J listij izhajajoči v Italiji so ustavljeni. Ta drakonični ukrep prihajajoč iz Rima, zadene predvsem tržaški »Mali list«, »lstarsko rječ«, : Ženski list*, »Naš čolnič«, ; Naš glas« itd. Izvzeti niso niti strogo cerkveni in gospodarski listi, kakor »Zbornik svečenikov sv. Pavla<, (>JaseIce< (otroški), :,Staničev list«, »Gospodarski vesbiik«, »Gospodarski list«; skratka celokupni slovenski in hrvatski tisk.
s Razno. Zastopniki zadnje zbornice in senata so bili 12. januarja i>ri italijanskem kralju na kosilu. — V Kalabriji so poslali za dve leti v konfinaciio h """"i občine Terranova di Pollino, ker je po nejiotrebnem trosil občinski dennr. — 10.000 ljudi je potovalo lansko leto po italijanskih zračnih progah. — Na Ubeljskem je umrl tamošnji župni upravitelj g. Jožef Likar.
Madžarska.
y s Razdrto prijateljstvo. Znani angleški časopisni kralj lord Rothermmere je bil velik prijatelj Madjarov, ker je nastopal za revizijo mirovnih pogodb v njih korist. Zadnji čas je lord Madjarom dokazoval, da bi povratek Habsburžanov oslabil go-
ČTEV. 8
- i- M
DOMOLJUB
STR. 88
SJ)oda«ilH peto?« j Madjwrwke. Zdaj so pa
vsi Madjari proti Rothcrmeeru.
Nemčija. ,,
s Berba tn delo. Poročali smo že o veliki stavki delavstva v Por*nju, ki je zahtevala le borih 12 fenigov (ca 2 Din) poviška plače, a mu kapitalisti tudi tega niso hoteli privoliti. — 2. decembra se je stavka končala. Delavstvo in delodajalci so pristali na razsodbo notranjega ministra Severinga, naj se mezde zvišajo za 3 do 4 odstotke. — V resnici pa se podjetniki niso protivili povišku plač. Vsa ta borba je bil za nje le sijajen kšeft. Delavstvo je izgubilo do 60 milijonov mark na mezdah in pa na podporah, ki so se brezposelnim Izplačevale, — Zdaj pa poglejmo prave vzroke te borbe: Kakor druge, tako jc tudi nemška železna in jeklarska industrija v mednarodnem trustu železaren in jeklaren. Ta trust ureja celoten trg železa iti jekla. Industrija, ki postavi na trg večje količine, kot ima predpisane, mora plačati v tnistovo kaso primerno globo, na drugi strani pa dobe industrije, ki ne dosežejo določenih jim kvot, iz te kase nadomestilo za razliko. Pred začetkom boja je nemška industrija znatno več proizvajala, kot ji je dovoljeno, pri čemer so naraščale globe, na drugi strani pa so se zbog pešanja trgovskih zvez večale zaloge. Izprtje je torej prihranilo podjetnikom plačevanje globe, trg se je Izpraznil,, tako da se bo sedaj zopet lahko s polno paro in s še večjim prufitom delalo. — Ali znajo, kaj ne?
Rusl|a.
s Potovanje sovjetskega zunanjega ministra. Čičerin si je v Nemčiji naduho zdravil. Na povratku domov je Se! po kapljice še v Berlin in VarSavo. Malce skrbi je
s počitkom vred je trajalo stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi. katere ima
sSchkfifi
Ikrpeuhna
Mih
PO DOMOVINI
Radovan Hrastov:
Ljubljanski sprehodi.
22. Zima, sneg, mrju, beda.
Vse v enem kupu, vse v eni besedi, vse v isti težki brigi: kaj bo?
Hudo je. Z zimo in »aegijm prihaja neizogibni mraz; z mrazom pa je be:la poudarjena še bolj, ker nastopi v svojih .najbolj kratili oblikah.
Ljubljana v -'Ulitkih dmoli?
Ju, človek bt sodil: prav tako se giblje vsa, kakor vsak čas, prav tako ginego dnevi v irjči, naslajaj« novi dnevi in nove noči... ri to da se ponavlja. Pa ni tako.
Silen dolgčas vlada v takšnih dneh. Co je povsod tako, v Ljubljani je to še zlasti res. Puščoba vsepovsod. Nekaj se vlači pa ulicah, tišči na oaračje H tlom, pog!-ija vse ljudi v hitrejše gibanje.
Pa sneg I Nek-™ težko pada na hiše, po ce-ftab, ulicah, po parkili, slplje se raz vrhov na tla, povsod, v nadlego, v sitnost, v breme. Po cele dneve ga odvažajo tneatnd delavci raz ulic, cele kolone voznikov se pomikajo k Ljubljanici, uro za uro, dnu za dnom ga sipljejo v strugo.
Letos bo treba ogromnih stotiaočev samo za to. Ko človek opazuje te uro za uro se vrstečo vozove ob bregu Ljubljanice, nehote ugotovi: glej, z vsakim vozom snega gre skoro nov stotaik po vodi...
Tam v Tivoliju pa je lepo v snegu. Mora biti lepo. Tam pod brezami v bregu...
Mladina... Saj Jo poznate in razumete: kakor povsod, je mestna razposajena Se bolj. Ves daa živo tam v bregu, pod brezami.. Vse kriči, sa veseli, sanka, drsa, valja po Jtleh iu po snegu. O, mladim gneg ne dela nadlogi Nasprotno, nji je aneg potreben. Saj pa je kouSno v tem zdravje mladine, v svežem zraku, v snegu. In kdo je, kt sraka, sneženih poljan, zdravja mladini ne bi privoščil?!
» • •
Mraz. To jo .vprašanj« zase. Je (udi silno težko.
Ljudje sa pomikajo po ulicah kater brez smotra, brez videnja pred sebotj — vsak le hiti b mraza v toplo. To je ve«' amoter vsakogar v takšnih mrzlih zimskih dneh. V lakžnih, ki jih je LJubljana prejšnji teden in Jih deloma še te dni preživlja.
Vsak se zavija v suknja, tišči ovratnike tesno do ušes, skriva si nos, usta. pa hiti hiti... Da be prej temu kraj. Da ga bo prej objela toplota peči, prijetnost domače »obe.
Pa hodite tako-le po poetih. Mimogrede stopit« tu,- »topite tam. Po vežah večjih zgradb glejte: v kotu so stiskajo posameani reveži, siromaki,
ubogi starčki so vmes... V takšnih vežah jib Je /auati dovolj, kjer so prijazni ljudje in jib ne pod« proč — o, tudi to se -zgodil — kjer so peči na centralno kurjavo urejene.
Pa Jih poglejte, kako vemo se t išče in stiskajo ob tistih ogrevih, polagajo roko na toplo železo, — v njili obrazih je bolest, je trpljenje, js obtttp. Zakaj nekaj silnega Je b«da, nokaj težkega jo obneinoglost iu mraz. Mraz, ki reže v meso te izvablja solze iz oči. So torej resnični reveži oni, ki se nimajo obrniti kun do svojih, do svojega ... Ki iščejo toplote po tujih vežaJi. ki a« vrt borni in obupani stiskajo ob ttetih oentrahrfh ogrevih.
Tudi je rea, da so med tistimi tudi taki, ki so nevredni javnega sočutja, ki ao svoje bed« krivi satni. Toda oni resnično bedni odtehtajo vw
druge.
[Seda je tako s tem poudarjena še bolj. Pe-vedano in jasno je s tem, da ona prihaja »lasti k«4 sp^i eden pojav, z drugimi terednlmi prilikami: a zimo, snegom, mrazom.
Toda isčrpana pa beda z vsem povedanim š« nt. Na vsakem koraku srečuje človek različne pe-jave, ki iz bede izhajajo, ki udarjajo v obraz vsej pravici in socijalnemu čutu današnjih časov.
Tam za mestom so barake. V vojni zgrajene kolibe, za silo skupaj znešene deske. Pa brvajo r njih ljudje; še zadovoljni ao, da je vsaj to. Bridke^ silno bridko je človeku, ko stopi med te ljudi v barakah, Trna ni reda, ker ni mogoč, pa tudi vea smisel zanj je zgubljen, ubit.
Težak vzduh vlada v tistih kolibah, od strop« lcaplja, curlja, stene so % dimom okajene, čmey sajaste.
Pa ljudje v njih. Bi~k> bi treba prereS beead, ko bi jih hotel zajeti do dna. V enem samem stavku je povedano mnogo, zelo mnogo, resnično: mrtvaški je njih izrad	•
In še in še in še a« bi zmanjkale tega, bar Je izrečeno z besedo beda.
Silna beseda: beda I
Se silnojše je zame tisto, kar bije bi udarja kot veliko in nepotrebno zlo v o® vsem Ijudeoa, ki jih pot zanaša mimo reklamnih tabel, zakaj
pisano je vsopoveod na teh tablah in v vseh mogočih oblikah samo la edinole:
Ples 1
Ples na eni, beda na drugi strani 1 Velike
dvorane, zgrajene samo zato, da se v njih vrte ljudje, v bornih kolibah pa je ubogi trpin, ki vsak čas uiti koščka premica Otona, da bi podkuril pel! In bi se ogrel ob njej.
Vidite, v tem gledanju Je beda še silneiša, še bolj krivična! In ga ni, ki bi stopil v tiste dvo-. rane in bi zaklieal vrtečim se parom:
Ljudje-, pomagajte siromakom!
povzročil ruski diplomaciji brat Čičerino-vega namestnika Litvinova. Ta brat je namreč obdolžen sleparij. On pa pravi, če ne bodo v Moskvi tiho, bo^ kar Francozom povedal, kdo so tajni sovjetski agenti v Franciji in na Angleškem.
Amerika.
s Nazadovanje socialistov. Od leta 1900, socialisti pri narodnih volitvah za predsednika še niso dobili tako pičlega števila glasov kot pri zadnjih predsedniških volitvah. Stranka je tako nazadovala, da kot politična sila sploh ne pride več v poštev. Izmed 39,000.000 oddanih glasov je dobila socialistična stranka 311.009 glasov, torej niti enega procenta vseh oddanih glasov. Dočim so republikanci in demokrati« napredovali za sedem milijo-
nov glasov, so pa socialisti nazadovali za 700.000 glasov.
s Razno, V Clevelandu so umrli: Mike Novak iz Sodražice, Ana Drugovič roj. Brinovcc iz Račje vasi, fara Cerklje pri Krškem, Janez Kuhar iz Doba pri Domžalah. V Waukegamu DT. sta v teku trinajst dni umrla Janez Pevkovšek rodom z Vrhnike in njegova žena Terezija. — V slovenski cerkvi Matere Božje v Pitts-burghu so opravili sedemdnevni lepo usnell misijon. — V Richmondale (Forest City Pa) je ubilo rudarja Franceta Keržiča
Drobne novfce.
Brzovlak je trčil ▼ tovornega blizu Znojma na Češkem, Več ubitih ia ranjenih, — Podobna nesreča tudi na Angleškem,
Bolehnega Trockija bo premestil*
D O M O L JU B
6TEV. 8
žar i>ri Martinu Jašcvcu v Radomljah. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kima, poljedelsko orodje ter štirje prešiči. Ogenj je nastal baje v šupi ter se hitro razširil na celo poslopje, tako da so le s težavo rešili ostalo živino. Domači so bili v hiši ter niso nič vedeli, da gori. Šele sosed jih je opozoril. V nevarnosti je bila tudi hiša in sosedna poslopja, posebno ker ni v občini nikakega gasilnega orodja, čeprav smo v teku štirih mesecev imeli dva večja požara. Sosednih gasilcev ni bilo, šele okrog polnoči so prišli gasilci z Duplice z motorno brizgalno. Ker je bil hud mraz, je bilo gašenje silno težavno. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
d Volčja nadloga. V vas Dobrovo v občini Poljici pri Splitu je vdrlo veliko krdelo volkov. Volkovi so napravili kmetom ogromno škodo s tem, da so jim poklali mnogo živine. Prebivalstvo je t stiski, ker nima orožja, da bi se ubranilo volkov. V Bosni vlada še vedno hud mraz, dalmatinske Dinarske gore pa so zakrite s snegom, racH česar je verjetno, da bodo volkovi še nadalje vdirali v dalmatinske vasi.
d Knjigarno je uničil požar. V znani knjigarni Gustava Neuberga v Križevcih Je izbruhnil velik požar. Zgorela je vsa zaloga knjig, knjigoveznica In ogromno skladišče papirja.
d Ne preblizu ognja! Trije otroci kmeta Tolja v dalmatinski vasi špilju so se igrali kuharje bi kuharice. Dočim sta se starejša otroka zabavala v drugem kotu sobe, se je triletna deklica Marija preveč približala ognju na ognjišču. Plamen je objel obleko nesrečnega otroka, ki je v petih minutah zgorel, ne da bi mu mogla bratca pomagati.
d Plaz mil je zdrobil glavo. Delavci, ki grade cesto od KanJride na Reki do Pre-Juke, so te dni naenkrat opazili, da se je zemlja nad cesto utrgala in da se spušča po hribu navzdol. Delavci so hitro pobegnili, toda 25 letnega delavca Ivana Puža je plaz ujel in ga popolnoma zasul. Delavci so nato odkopavali, da bi rešili Puža, toda ta je bil že mrtev. Plaz mu je zdrobil glavo in prsni koš.
d Zapravljal je ua medvedovo kožo. Pred kratkim je bil vratar nekega hotela v Sarajevu obveščen, da mu je v Ameriki umrl sorodnik, ki mu je zapustil premoženje v vrednosti več milijonov dinarjev. Toda pričakovanega denarja ni hotelo biti, kar pa vratarja ni motilo, da ne bi pričel razkošneje živeti in ker denarja ni imel, je pričel zapravljati denar najemnika hotela. Te dni je najemnik nameraval položiti račun, da prepusti hotel drugemu na-,(X,a pri iem ie vratarju manjkalo lt.500 Din. Raditega je najemnik hotela prijavil vratarja policiji, Id ga je aretirala In izročila sodišču. Svoječasno so časopisi zelo obsežno poročali o bajni vratarievi dediščini iz Amerike. Da se bo ta stvar tako zaključila, ni nihče pričakoval.
d Vse pride enkrat na dan. Zagrebška policija je prišla na sled pismu, ki prav jasno dokazuje, da je aretirani Marko Ozanič resnično streljal na božični večer na Alfreda Grauerja, detektiva belgrajske policije. Ko So vprašali Ožaniča, s kom je
dopisoval, je navedel tndi natakarja Ivana Škrinarja v kavami >Jadran< v Beigradu. Belgrajska policija je izvršila na Škrinar-! jeveni stanovanju preiskavo in to pismo : res našla. Pismo je napisal Ožanič na sveti I večer. V njem so med drugimi tudi ti siav-| ki: ?Poznaš me, kakšen sem in kako sem j žejen krvi« in- »Usojeno mi je, da bom ležal v zaporu. Vsak čas bom aretiran, vse ! drugo boš zvedel iz časopisov.* Ožanič je i to napisal, še preden je bil na Grauerja
izvršen atentat, i d Krsta s« je odprla. V vasi Perjavici pri Stenjevcu se je pripetila čudna nesreča. Eden najbogatejših ljudi v vasi, gostilničar Ivan Šubikanc, je umrl in ko so ga peljali na pokopališče, so morali po hribu navzdol, ker leži vas v hribih. Na polcdici je voz spodrsnil in krsta |e padla v voza ter se potrkljala kakih petdeset metrov navzdol. Krsta se je odprla, truplo pa je padlo iz nje. Med pogrebci je nastala prava zmešnjava, ker je praznoverje tam zelo razširjeno. Nekateri so celo zbežali v vas in s strahom pripovedovali, kako je Šubikanc vstal od mrtvih. Toda sorodniki 'pokojnega so obdržali prisotnost duha. Položili so truplo nazaj v krsto in ga pokopali na pokopališču.
d Okužen vodnjak izvor titusa. V občini Feketiču pri Bački Topoli se je pojavila bolezen tifusa. Prijavljenih je več slučajev obolenja. Nekemu posestniku so na primer za tifusom pomrli žena in pet otrok. Bolezen je širil neki odprti vodnjak, poleg katerega se je nahajalo gnojišče. Vodnjak so zaprli.
d Ustreljen morilec. Preteklo soboto zjutraj so ustrelili v Štipu morilca, ki je svoj čas umoril generala Kovafeviča. Mož do konca ni hotel ničesar izdati.
d Cegavo je kolo. Orožniki v Št. Vidu nad Ljubljano so zaplenili mooko kolo znamke ^Erika«, črno pleskano s črnimi koščenimi ročaji na krmilu. Tovarniška številka na kolesu je sveže opiljena ter je 873.505 ali 373.303. Lastnik si kolo lahko ogleda na orožniški postaji v Št. Vidu.
V lekarnah, drog.
in kjer so vidni plakati.
P© SVETI!
Katoliška cerkev.
s Kardinal Gasparri na svojem grobu. Papcški kardinal — državni tajnik — Pe-ter Gasparri, ki že 14 let s tolikim uspe. hom vodi zunanje zadeve Cerkve, je bil nedavno v svojem rodnem kraju Capoval-lanza di Ussita v Umbriji. Pri tej priliki je obiskal na tamošnjem pokopališču tudi lastno grobnico, v kateri bo po smrti počival. Spomenik je iz marmora in ima vklesano letnico kardinalovega rojstnega dne (5. maja 1852), pod to jo puščen prazen prostor, da bodo lahko izdolbli dan kardi-nalove smrti. Spodaj je kratek odstavek iz Psalma. ki pravi, kako je Gospod dvignil siromaka iz revščine ter ga postav'1 med kneze svojega ljudstva. Zadnje dni pred povratkom v Rim, je kardinal vsak dan hodil na ta svoj grob in tam molil in razmišljal. — Ko človek vse to .premišljuje, lahko razume, odkod častitljivemu starčku moč, da s toliko odločnostjo brani pravice Cerkve proti vsakomur, tudi proti samemu vsemogočnemu fp.šizmu.
s Razno. V Belgiji imajo katoliški zdravniki svoje posebno društvo pod zaščito sv. Luke. — Na poljskem vseučilišču v Poznanju je 93 odstotkov odločno katoliških dijakov. — Pri akademskih duhovnih vajah v Varšavi je prejelo sv. obhajilo 3000 varšavskih visokošolcev. — Umrl je papežev zdravnik dr. Andrej Amici. Bil je prijatelj in zdravnik tudi rajnega sv. očeta Pija X. — Na katoliški univerzi v Milanu je začel ravnatelj vatikanskega glasila ;;Osservatore Romano < grof Dalla Tor-re s predavanji o novinarstvu.
Itaiffa.
s Vsi slovanski časopisi zatrti. Vsi slovenski in hrvatski listi, izhajajoči v Italiji so ustavljeni. Ta drakonični ukrep prihajajoč iz Rima, zadene predvsem tržaški »Mali liste, :>Istarsko rječ«r, xženski list*, »Naš čolnič«, ;,Naš glas« itd. Izvzeti niso niti strogo cerkveni in gospodarski listi, kakor »Zbornik svečenikov sv. Pavla?, /Jaselce« (otroški), »Staničev liste, :>Go-spodarski veatnik«, »Gospodarski list«;; skratka celokupni slovenski in hrvatskt tisk.
s Razno. Zastopniki zadnje zbornico in senata so bili 12. januarja pri italijanskem kralju na kosilu. — V Kalabriji so poslali za dve leli v konfinaeiio občine Terranova di Pollino, ker je po nejiotrebnem tronil občinski dennr. — 10.000 ljudi je potovalo lansko leto po italijanskih zračnih progah. — Na Ubeljskem je umrl tamošnji Župni upravitelj g. Jožef Likar.
Madžarska.
, 8.R»*drlo prijateljstvo. Znani angleški časopisni kralj lord Rothermmere je bil velik prijatelj Madjarov, ker je nastopal za revizijo mirovnih pogodb v njih korist, /adnj. čas ]e lord Madjarom dokazoval, ,Ja bl Povratek Habsburžanov oslabil go-
DOMOLJUB
PO DOMOVINI
apodaraki polofcj Mfldjflrskp. KdBj w p®
vsi Madjari proti Kothcrmeeru.
Nemčija.
s Berba «« delo. Poročali smo že o veliki stavki delavstva v Por*nju, ki je zahtevala le borih 12 fenigov (ca 2 Din) poviška plače, a mu kapitalisti tudi tega niso hoteli privoliti. — 2, decembra sc je stavka končala. Delavstvo in delodajalci so pristali na razsodbo notranjega ministra Severinga, naj se mezde zvišajo za 3 do 4 odstotke. — V resnici pa se podjetniki niso protlvili povišku plač. Vsa ta borba je bil za nje le sijajen kšelt. Delavstvo je izgubilo do 60 milijonov mark na mezdah in pa na podporah, ki so se brezposelnim Izplačevale, — Zdaj pa poglejmo prave vzroke te borbe: Kakor druge, tako je tudi nemška železna in jeklarska industrija v mednarodnem trustu železaren in je.klaren. Ta trust ureja celoten trg železa iti jekla. Industrija, ki postavi na trg večje k.:ličine, kot ima predpisane, mora plačati v trustovo kaso primerno ftlobo, na drugi strani pa dobe industrije, ki ne dosežejo določenih jim kvot, iz te kase nadomestilo za razliko. Pred začetkom boja je nemška industrija znatno več proizvajala, kot ji je dovoljeno, pri čemer so naraščale globe, na drugi strani pa so se zbog pešanja trgovskih zvez večale zaloge. Izprtje je torej prihranilo podjetnikom plačevanje globe, trg sc j« izpraznil, tako da se bo sedaj zopet lahko s polno paro in s še večjim prufitom delalo. — Ali znajo, kaj ne?
Rusl|a.
s Potovanje sovjetskega zunanjega ministra. Čičerin si je v Nemčiji naduha zdravil. Na povratku domov je šel po kapljice še v Berlin in Varšavo. Malce skrbi je
Radovan Hrastov:
Ljubljanski sprehodi.
22. Zima, sneg, mrai, lioda.
Vse v enem kupu, vse v eui besedi, vse v isti težki brigi: kaj b»V
Hudo je. Z zimo in saegan prihaja neizogibni mraz; z mrazom pa je beda poudarjena ie bolj,
ker nastopi v svojih .najbolj kratili oblikah. * * *
Lj ublja.ua v r Umskih dmeli /
Ja, človek bi aedii: prav tako se giblje vsa, kakor vsak čas, prav tako gineyo dnevi v noši, naslajaj« novi dnevi in uove noti.. . ki to da se ponavlja. Pa ni tako.
Silen dolgčns vlada v takšnih dneh. Ce je povsod tako, v Ljubljani je to Se zlasti res. Pu6č<>-ba vsepovsod. Nekaj se vladi pa ulicah, tišči na oaraSje k tlom, poganja vse ljudi v hitrej&e gibanje.
Pa sneg! Nekam težko pada na hiše, po cestah, ulicah, po parkih, slplje se raz vrhov na tla, povsod, v nadlego, v sitnost, v breme. Po oele dneve ga odvažajo mestni delavci raz ulic, cele kolone voznikov se pomikajo k Ljubljanici, uro za uro, diu za dnom ga sipljejo v strugo.
Letos bo treba ogromnih stotisočev samo za to. Ko Človek opazuje te uro za uro se vrsteče vozove ob bregu Ljubljanice, nehote ugotovi: glej, z vsakim vozom snega gre skoro nov stotak po vodi...
Tam i Tivoliju pa ja lepo v »neg«. Mora biti lepo. Tam pod brtaami, v bregu...
Mladina... Saj Jo poznate iu razumete: kakor povsod, je mestna razposajena še bolj. Ves dati živo tam v bregu, ped brezami.. Vse kri«, se veseH, sanka, drsa, valja po tleh ki po inegu. O, mladini sr>eg ne dela nadlogi Nasprotno, nji Je •neg potreben. Saj p« je koneso v tem zdravje mladine, v svetom zraku, v nega. bi kdo je, ki zraka, sneženih poljan, zdravja mladini ne bi pri-voSSH?!
• * *
Atrac. To j* .vprašanje zase. Je tudi silno teiko.
Ljudje ae pomikajo po ulicah kakor brce smotra, brec videnj« pred sefcoi) — v»dk le hiti iz mraza v teplo. To Je vm1 smoter vsakogar v takšnih mrzlih ztadoh dneh. V takfinih, ki jih je Ljub) trnu projfcji teden in Jih deloma Se te dim
se cavtja v suknje, tišči ovratnike tesno do ušes, skriva si nos, usta. pa MU, hiti... Da bo prej temu kraj. Da g« bo prej objela toplota peči, prijetno«« domače sobe.
Pa hodite tafco-le po »oslih. Mimogrede stopite tu, stopite twn. P« vežah Veči8i aeradb «flejte: v kotu se stiskajo posamezni reveži, siromaki,
povzročil ruski diplomaciji brat Čičerino-vega namestnika Litvinova. Ta brat je namreč obdolžen sleparij. On pa pravi, če ne bodo v Moskvi tiho, bo kar Francozom povedal, kdo so tajni sovjetski agenti v Franciji in na Angleškem.
Amerika.
s Nazadovanje socialistov. Od leta 1900, socialisti pri narodnih volitvah za predsednika še niso dobili tako pičlega števila glasov kot pri zadnjih predsedniških volitvah. Stranka je tako nazadovala, da kot politična sila sploh ne pride več v poštev. Izmed 39,000.000 oddanih glasov je dobila socialistična stranka 311.009 glasov, torej niti enega procenta vseh oddanih glasov. Dočim so republikanci in demokrati* napredovali za sedem milijo-
ubogi starčki so vmes... V takšnih vežah jib je »lasti dovolj, kjer so prijazni ljudje in jih ne pode proč — o, tudi to se zgodit —■ kjer so peči na centralno kurjavo urejene.
Pa Jih poglejte, kako vemo se tttče iu stiskajo ob tistih ogrevih, polagajo roke na U>plo železo, — v njih obrazih je bolest, je trpljenje, je obup. Zakaj nekaj silnega Je beda, nekaj težkega je obuemoglost iu m ras. Mraz, ki reže v meso ta i»,v»blja solze iz odi. So torej resnični reveži oni, ki se nimajo obmiti kun do svojlb, do svojega ... Ki iščejo toplote po tujih vežah, ki se vat burni in obupani stiskajo ob ttetih centrahdh ogre-vih.
Tudi je reo, da so med tistimi tudi toki, Id so nevredni javnega sočutja, ki so svo^je bed« krivi sami. Toda oni reeniiano bedni odtehtajo »se druge.
• » a
Beda je tako s tem poudarjena še boij. Povedano lu jasno je s tem, da ona prihaja »kisti kot sporeden pojav, z drugimi Izrednimi prilikami: a zimo, snegom, mrazom.
Toda izčrpana pa beda z vsem povedanim i« nI. Na vsakem koraku srečuje Človek različne pojave, ki iz bede izhajajo, ki udarjajo v obraz vsej pravici in socijatoiemu čutu današnjih časov.
Tam za mestom so barake. V vohu zgrajene kolibe, za silo Skupaj zuešene deske. Pa brvajo v njih ljudje; še zadovoljil so, da je vsaj to. BridJus silno bridko je človeku, ko stopi med te ljudi v barakah. Tara ni reda, ker nt mogoč, pa tudi ves smisel zaiuj je zgubljen, ubit.
Težak vzduh vlada v tistih kolibah, od stropa kaplja, curlja, stene so z dimom okajene, črae^ sajast«.
Pa ljudje v njih. Bilo bi treba preveč besed, ko bi jih hotel zajeti do dna. V enem samem stavku Je povedano mnogo, zelo mnogo, resnično: mrtvaški je njih izrazi
In še in še in šo ne bi zmanjkalo tega, kac Je izrečeno z besedo beda.
Silna beseda: beda I
Se silnejSe Je zame tisto, kar bije In udarja kot veliko in nepotrebno zlo v oSi vsem Ijudam, ' ki jih pot zanaša mimo reklamnih tabel, zakaj pisano je vsepovsod na te!h tablah in v vseh mogočih oblikah samo la edlnole:
Plesi
Ples na eni, beda na drugi straof! Velike , dvorane, zgrajene samo zato, da se v njih vrte ljudje, v bornih kolibah pa je ubogi trpin, ki vsak čas niti koščka premoga nima, da bi podkurU peč ta bi se ogrel ob njej.
Vidite, v tem gledanju je beda še siloejša, še bolj krivične I In ga ni, ki bi »topil v tiste dvorane in bi zaklical vrtečim se parom:
Ljudje-, pomagajte siromakom!
nov glasov, so pa socialisti nazadovali za 700.000 glasov.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Mike Novak iz Sodražice, Ana Drugovič roj. Brinovcc iz Račje vasi, fara Cerklje pri Krškem, Janez Kuhar iz Doba pri Domžalah. V Waukcgamu ITT. sta v teku trinajst dni umrla Janez Pevkovšek rodom z Vrhnike in njegova žena Terezija. — V slovenski cerkvi Matere Božje v Pitts-burghu so opravili sedemdnevni lepo usoell misijon. — V Richmondale (Forest City Pa) je ubilo rudarja Franceta Keržiča
Drobne novfce.
Brzovlak je trčil v tovornega blizu Znojma na Češkem, Več ubitih in ranjenih. — Podobna nesreča tudi na Angleškem.
Bolehnega Trockija bo premestil*
s počitkom vred je trajalo stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi. katere ima
Ikrpenhns
STR. 34
domoljub
ftTBV. 1
DOLENJSKI POTNIK.
Zimski tečaj je primeren za predavanja, pa tudi zu razne goejKKlarske tečaje. V drugi polovici decembra in prve dni po Novem letu so se vršili sledeči tečaji: dvodnevni goe|Kxlarski kmetijski te-čaj v Črnomlju, katerega sta vodila ing. Absec in Ing. Skubic iz Grmake kmetijske šole. — Predavala sfci o vinarstvu, kletarstvu, živinoreji in pra-šičjereji. Dalje se je vršil poučni gospodarsko kmetijski tečaj v Novem mestu dne 27., 28. in 29. decembra v Rokodelskem domu. Na tem tečaju se je predavalo o živinoreji in prašičjereji, o prvi pomoči pri živini, o naši organizaejl in njenih nalogah, o pogodbah, o zemljepisnem orisu naše države, o testamentih, o kmetijskem vprašanju, o tisku in o varčevanju. Na tečaju so predavali: ravnatelj Kmetijske šole na Grmu ing. Podgornik, dr. Kulovec, dr. Basaj, dr. Česnik, tajnik Munda, prof. Ambro-žii, ii v iriozd ravnik Štupar. Udeleženci, večinoma mladi posestniki ln posestnikov sinovi, so si ogledali tudi naprave Grmske kmetijske šole. — Na-daljni tečaj se Je vršil v Toplicah dne 27. in 28. decembra ter v Trebnjem dne 2. in 3. januarja. Na obeh tečajih so govorili kmetijski strokovnjaki ing. A bocc, ing. Skubic in voditelj kmet. nadzorovalnega urada v Novem mestu Malasek o praktičnih gospodarskih in strokovno kmetijskih vprašanjih.' Udeležba je bila povsod dobra. V Toplicah se je tečaja udeležilo okrog 25, v Trebnjem pa ilo 1()0, večinoma mladih kmečkih posestnikov in posestnikovlh sinov' pa tudi nekaj gos|x>diiij. Iskrena želja naših prebivalcev je. <la bi se s temi tečaji nadaljevalo.
IZ NOVEGA MKSTA.
Ljudska posojilnica v Novem mestu je svoj promet v letu 1928 dvignila. Sedaj se sestavlja račun ki zaključek, o katerem bomo svoječasno poročali. V mesecu januarju so vloge porastle za 100.000 dinarjev. Zadruga ima svojo laslno hišo na Glavnem trgu, v kateri 90 dobile v zadnjem času zato-EišiV- ludi naše prosvetne organizacije. Priredila se jim je posebna soba v zadnjem traktu hiše, kjer bodo imeli svojo knjižnico, svoje sestanke in tudi manjše tečaje. Zadruga uživa davčno prostost glede zgrndarine, rentnine in dražbnega davka. Z ozirom na to je mogoče tudi dajati primernejše obresti za nevezane in vezane vloge. Prepričani smo, da bodo z ozirom na to naši pristaši iz bližnjega pa tudi daljnega okoliša novomeškega nalagali denar pri svojem denarnem zavodu Ljudski posojilnici v Novem mestu.
NAKLO.
Kakor se vrste meseci, tako se sedaj vrste v Nakli m Igre. Dve nedelji v decembru so gasilci priredili igro > Divji lovecc.Za božične praznike so preskrbeli orli in orlice Naklancem zabave 8 tem, da so dvakrat igrali »Na betlehemskih poljanah^ in >Sestri,. Prvi dan novega leta nas je obiskal dramatični odsek Orla iz Križev in vprlzoril v stari šoli igio xKapelica na šmarni gork. Igra je bila podana naravnost izvrstno. Zato jim pač želimo Na-klanci srečno in veselo novo leto in jim kličemo Bog živi! — Dan pred svetim dnevom smo položili v grob kar dva posestnika in sicer Ivana Gašperina iz Pivke in Mihaela trnilca Iz Strahinja. — V nedeljo SO. dec. je bila seja, na kaleri se je sklenilo, da se za enkrat Ljudski dom ne bo gradil. Zato se zadovolji ino s staro šolo, saj še ni tako slaba, ker 6e drži gorkoto. Kadar pa se urede gospodarske razmere, pa bomo postavili tale dom, da bo Rtbni-Can mislil, da je to Dijoklecijanova palača, kadar bo prodajal suho robo po Naklem.
mi VRH.
v Črnem vrhu smo 22. dec. zaključili 10 tedenski gospodinjski letuj. Vodili sta ga skrbno gu SI. Itogl in gdč. Jožica Hribarjeva. 21 gojeuk »e ga je udeleževalo z vso marljivostjo lil končalo i dobrim uspehom, kot jc pokazala ob sklepu ludi krasna razstava. Tečaj je dovolil in oskrbel oblastni odbor in so mu tem potem najlepše zahvaljujemo. Mladine pa, ki je za izobdazbo in napredek tako vneta, »ino zelo veseli In jI kličemo: Bog jo živil
sromue.
Da zavedno kmetsko ljudstvo ne bode napačno informirano in poučeno o lastnostih našega gospoda župnika [K> nasprotnih časopisih, hočem iKmetSke-mu listu« dati primeren in resničen odgovor. Isti je na prav nedostojen način dokazoval netočnost gospoda župnika. Vsak resnicoljuben človek, ki pozna našega g. župnika, pa dobro ve, da Je baš nasprotno res in da je g. župnik vseskozi vzor točnosti in reda. Mnenja pa smo, da časopisi niso zato, da blatijo nedolžne ljudi, temveč da nudijo ljudstvu več izobrazbe, zlasti srčne kulture.
LAŠKO.
Na praznik sv. Treh kraljev so se na tukajšnji cerkvi odkrile in blagoslovile dve marmornati plošči z imena 84 padlih mož hi fantov, ki so padli v svetovni vojni. Cerkveni govor v cerkvi je govoril priljubljeni ljudski pridigar, bivši vojni kurat Bo-naČ iz Ljubljane, kateri nas je v sjrominu vodil po raznih hoiiJčih Sirom Evrope, kjer so krvaveli in
Okrajna posojilnica v Mokronogu,
ki ima svojo pisarno na Gori, naznanja, da voovčaje vse tuje denarje, dolarje, lire šilinge, in dr.
Obrestuj« vloga po S%
Svoji k svojimi
umirali naši fantje In možje. Po 6v. opravilu se je vršilo blagoslovljenje spominskih ploAS zunaj cerkve. Plošče je blagoslovil s primernim nagovorom g. dekan dr. Kruljc, kateri ima tudi največ zaslug za napravo spominskih plošč. Gospod okrajni glavar dr. Franc Maršlč Je popisal vojno gorje lil grozote s ozirom na svoje doživljaje v vojni. Gospod vojni kurat Bonač pa Je lepo vnem«! ljudstvo k ljubezni do domovine. Ljudstva Je bilo ogromno Število, tudi precej odličnih oseb, ki so vztrajali prt blagoslovu ln govorih kljub ostri zimi.
GROSUPLJE.
Novo leto nam je uresničilo toliko let goječo željo: dobili smo v novozgrajeno župniSče stalnega duhovnika — č. g. Antona Ravnikarja, kaplana z Mirne peči. Dne 8. t. m. je prišel med nas. Da pa smo dobili stalnega duhovnika, se moramo v pni
Kralj Ur ave Alganmtan v Aziji je, hodil preteklo leto po Evropi in se navzel evropske civilizacije. Domov pnSedsi je hotel vse po evropsko spremeniti. Ljudstvo pa »e ie uprlo ter je nastala mehanska vojna. Vstaši zmagujejo. Slika nam kaže kralja, ko svojim vojakom razlaga evropske običaje.
sovjetska vlada iz Sibirije v drug kraj z milejšim podnebjem.
Balinanje je tudi v sovjetski Rusiji strogo zabranjeno.
80.000 jajc je zgorelo v nekem skladišču v Berlmu.
V sovjetski Rusiji je ta čas 49.000 visokošolcev.
Praška občina ima 15.000 uslužbencev,
Za 8 milijard Din popijejo na Češkoslovaškem alkoholnih pijač.
14 oseb je izgubilo življenje pri zadnjem snežnem viharju v Združenih državah.
6'
14,000 oseb je zbolelo za kolero v
Indiji. Umrlo že 8000.
12.000 oseb je umrlo za hripo v Ameriki zadnjih 9 tednov.
V svoji revni sobici v Parizu je zmrznil francoski pisatelj Tancrede Martel.
Mussolini se je izjavil za revizijo mirovnih pogodb.
Plinsko napeljavo je razneslo v Bel-fastu na Angleškem. 14 zastrupljenih
Vsak četrti prebivalec Berlina je bolan na hripi,
151 ur je ostalo neprestano v zraku
m prevozilo 20.000 km ameriško letalo •tiuestion Mark«.
Močno je začel btiuvati ognjenik Cal-buco v republiki Chile.
100.000 avtomobilov bo naredila na leto nova tovarna v Moskvi.
Davek na samce hočejo uvesti tudi na Grškem.
Odstopivši zvezni predsednik Avstrije Hainisch bo dobival mesečno 40.000 Din pokojnine.
Nemški maršal Mackensen očita predsedniku Hindenburgu, da se je izneveril bivšemu cesarju.
Neka ameriška družba je napravila letalo v pogrebnem slogu za prenašanje mrličev.
zreti zahvaliti prevsv. vladikl, A. H. Jegliču, ki J« sam najbolj podpiral načo željo in uresničil, in mil. prolatu Andreju Kalanu ter 8, msgr. dr. J. Debevcu, ti je bil srednik med nami in škofi jstvom. Naj bo vtem Bog plačnik in povratnik t — Novi gospod bo moral orati ledino; pomagajmo mu vsi, da se ta ledina čimprej izprement v plodno njivo. Bog spremljaj z blagoslovom njegov trud, da bo obrodil tinte sadove, ki no tako potrebni za našo okolico: verska poglobitev ui nravni prerod — nazaj b Kristusu! — Dne 9. t. m. je umrla v najlepšem cvetu 20 let deklica Roza Zitnlkova. Bila je tiha in dobra, neokužena od sveta. Ker je bila pok. Koza tudi (Slanica tuk. Kat. prosv. društva (ona je prva umrla izmed društvenega članstva!) ji je društvo poklonilo krasen venec, jo številno spremilo na poslednji poti ter se pri odprtem grobu z genljivimi besedami poslovilo od nje.
8marjb-8ap.
Naše društveno življenje se je »daj, ko imamo iiov dom, začelo kar najživahneje razvijati 2e na dan otvoritve doma je imelo društvo dobro uspelo igro; nato pa se Je napravil pravi naval na našo dvorano in naš oder, ki vsem Izredno ugajata. Gostovali 80 na našem odru dozdaj ie Barjani, potem prosveta Krakovo-Trnovo z MeSkovo žaloigro »Mati', prosvetno društvo Grosuplje z igro >Težke ribe«. Zadnjo nedeljo je državni hlgijenski zavod pod vodstvom g. dr. Ivo Pirca priredil uvodno predavanje: >Kako ostanemo zdravk. Domačini zopet pripravljajo Igro >Miklova Zala*. — Od 15. do 23. januarja pa v našem domu oblastni odbor po svojih strokovnjakih kmetijskega oddelka priredi osemdnevni gospodarski tečaj. Na posamezne panoge odpade: splošno poljedelstvo: 10 ur, živinoreja: 10 ur, sadjarstvo: 10 ur, perutninarstvo: 8 ure in prašičereja 7 ur. Predavanja se bodo vršila vsak torek hi četrtek dopoldne in popoldne in sicer 5 ur dnevno. Upamo, da se bodo interesenti predavanj v obit nem številu, redno in točno udeleževali.
PttKDOSLJE PRI KRANJU.
Enotedenski gospodarski tečaj, ki ga priredi »Gospodarski svet« v Predosljah, se prične v ponedeljek zvečer ob 0. Predavanja se bodo vršila v
društvenem domu v Predosljah in to vsak večer ob 6. Razpored pouka: ponedeljek dne 21. t. m.: poljedelstvo in travništvo, predava oblastni kmet nadzornik g. Jos. Sustič in poroča Kmet. podružnica (nač. Matija Lajovic). Torek dne 22. Januarja: sadjarstvo, predava g. Janko Zirovnik i/. Kranja, demonstrira g. Filipič in v imenu Sadjarske podruž-
Najlepša pritlikava inucika na mačji razstavi v Berlinu.
nioe poroča g. Ivan KoStša. — Sreda dne 23. januarja: živinoreja, predava g. Jos. Suatič in poroča za živinorejsko zadrugo g. Janez Ovsenik. — Četrtek dne 24. januarja: živinoodravstvo, predava g. živinozdravnik Vinko Bedenk. — Petek dne 25. januarja in v soboto 28. januarja: mlekarktvo, pre-
davata gg. ravnatelj mlekarske šole v fikofji I.oki ing. Sabec in mlekarski strokovni učitelj Ivan Ben-ko, poroča pa v imenu mlekarske zadruge g. Ivan Zupan. — V nedeljo, dne 27. januarja se tedaj zaključi i predavanjem o zadružništvu in gosjKi-darstvu. Govorita gg. dr. Basaj in dr. Milavec, a poroča poslovodja Hranilnice in posojilnice g. Al. Zabret. To predavanje se vrši po popoldanski službi božji. — Kot je razvidno iz sporeda, bo tečaj zelo poučen, zato naj ga nikdo nikar ne zamudil Vabljeni so možje in žene, fantje in dekleta in vsak, kdor se zanima za naš go»j»odarski napredek.
SVETA TROJICA IN SV. KRIŽ PRI MORAVČAH.
Na Stefanji dan m> pokali inožnarji pri Sveti Trojici in na svetega Tomaža dan, angleškega mu-čenca so pri moravškem Svetem Križu pritrkovali zvonovi. Kaj je bilo? Spoštovan in ljubljen Je jemal «k>vo tukajšnji nadučitelj Kornelij Igli« na poseben način. Posvetil Je obe šoli, presvetemu Srcu Jezusovemu, zakaj na obeh je dosedaj poučeval, na tro-Jiški 32 let, na križevski 28 let V obeh soseskah je skoro ve« sedanji rod njegove gole. Zato sta se mu tudi šolsika odbora zahvaljevala r imenu vseh, da jim je bil pomočnik ne samo v svetnih zadevah marveč tudi vzor v krščanskem značaju. Utrinjale eo se »olze in malodane prekinile slovesnost, ko so peli vsi v okrašenem šolskem prostoru in i njimi nadučitelj: »Povsod Boga, po šolah, po naših...« Zakaj v hribih jim je nadomeščal tako rekoč duhov, nika, ko jih je stanovitno nagibal k evharističnemu življenju. — Zato so pa tudi ljudje ljubeznivi in prijetni, preprosti in naravni. Pa tudi nadučitelj je pri svojih dosluženih letih Se ves zdrav in krepak in nerad zapušča šolo, a postava veleva. Odlikovan je z redom sv. Save in že prej mu je bilo ponudeno mesto nadzornika, a ostal je raje v hribih radi vzgoje svojih otrok.
VODICB.
6. jan. popoldne se Je vršil pri nas v Domu »hod SLS. Poročala sta o delovanju stranke gg. poslanca štercin iu Novak. O. pisatelj Savtnšek pa Je v daljšem govoru pojasnil novi davčni zakon Zborovale! so spoznali, kako se je SLS trudila ca olajšanje davčnih bremen in delala res v korist delavca in kmeta. Zadnji čas so mnogi hujskači, ta-
15
RAZNO
Rame s trakuljami. —
Vnršav. damam je nedavno neki list štel njihove zlate zobe. Očital jim je, da nosijo zlate zobe le zaradi mode in da si nekatera da izpuliti popolnoma zdrav zob, samo da more potem nositi zlatega. Lepe in koketne Varšavčanke so na ta očitek samo brezbrižno skomizgnile z ramami. — Toda s časnikarji se ni Šaliti — do živega znajo priti tudi lepoticam. Neki list je objavil statistiko, koliko dam si pri svojih malih psičkih naleze — trakuljo. Prihaja do zaključka, da trna najmanj vsaka 15. Varšav-canka trakuljo! To je spravilo dame iz ravno težja; ogorčene so, saj nihče ne ve, katera je ravno petnajsta in ravno zato more vsaka biti na sumu, da ima — trakuljo.
Pri Ijudožreih. Znameniti nizozemski prlrodo-pisec Tassilo Adam, ki je kot prvi Evropejec ujel v •um bajnolepe narodne igre in zgodovinske plese na knežjih dvorih na Javi, Je nedavno predaval v
Mmm murni
»Mamica, kaj ne, ti boš ostala vedno pri meni? Ne boš vež odšla, ne boš več umrla?« — Kaj ne, da imaš Peterčka rada?«
»Seveda te imam rada — glej, saj sem vedno pri tebi,« je nežno rekla deklica in poljubila dečka na čelo.
Sedaj se Slivnik ni mogel več premagati. Zgrudil se je k dečkovi posteljici, prijel Tončko za roko in jecljal:
>0 Tončka, kaj bi bilo, ko bi ne imel tebe!«... »Ko bi ne bilo tebe tukaj, kakšen revež bi bil,« je hitro popravil.
Deklica mu je rahlo izvila roko in rekla:
»Peter, ne smeš obupa vati. Vedno se mi zdi, da je Metka tu in ti hoče odvzeti križ.«
»Da, ti in Metka! Ti in Metka!« je stokal mož.
Dve uri na to je deček umrl. Očetova bolest je bila velika, a ne tako mrka in ©drevenela kot pred poldrugim letom, ko mu je umrla žena. To pot je bila v hiši Tončka, ki je kakor mati vse tiho uredila in znala s svojim mehkim, a odločnim nastopom Petru olajšati križ. Po pogrebu pa, ko se je Tončka vrnila na svoj dom, se je toliko huje lotila potrtost ubogega moža. Večkrat je stokal ponoči kakor ranjena zver. Nato ni cele dneve govoril z nobenim človekom, nič delal in le mrko gledal predse. K Osoinikovim je še hodil, a bolj redko kot prej; tudi je bil redkobeseden in mrk ter je govoril le, če ga je kdo kaj vprašal. V Tončkini navzočnosti je gledal v tla. le tupatam je skrivaj vrgel vroč pogled na deklico. Tako je minilo več tednov in
nastopilo je vroče poletje. Tedaj je Slivnik nekega dne odšel v dolino in ga dolgo časa ni bilo nazaj. Tončka se je bala zanj in naprosila brata, naj poizve o nJem. Tedaj se je Slivnik nekega dne nenadoma vrnil. Bi! je nenavadno nemiren in njegove oči so se vročično lesketale. Na vprašanje, kje je bil, je odgovoril, da na božji poti. Prvi večer, ko se je vrnil, je večkrat skušal, da bi prišel s Tončko samo skupaj, a vedno so prisil ljudje. Naslednje dopoldne, ko je bil Marko v vasi in posli zunaj, je zopet prišel k Osojnikovim In našel deklico samo doma. Tončka je vsa zardela, ko Je nenadoma stal Peter pred njo.
»Ali se me bojiš, Tončka?« je nemirno rekel mož.
»Tebe se ne bojim,« je zmedeno odgovorila deklica, »ustrašila sem se le, ker si tako nenadoma prišel.«
»Le ustraši se, zakaj danes prihajam 8 težko, veliko prošnjo. Ne smeš mi Je odbiti, saj j© najbrže
zadnja, s katero te nadlegujem.«
»Za božjo voljo, Peter, kaj pa govoriš?« je rekla deklica in prebledela.
»Tiho bodi, Tončka, in pusti me, da povem. — Hišo in posestvo sem prodal in bom odšel, da ne bom nič več videl, ne slišal o Zagorju, — daleŽ bora šel. mogoče celo preko morja...«
»Peter, Peter! Posestvo si prodal! Za božjo voljo, komu pa?«
»Strnenu v Vrbovcu — za šest tisoč goldinarjev. Vse je sklenjeno, le do nedelje imava oba čas za pomislek; ako do nedelje nihče ne prekliče, Je kupčija sklenjena. Jaz sera vse premislil in bom ostal pri svoji besedi.«
»Toda zakaj, Peter, zakaj si storil to?«
»Ker me v Zagorju ničesar več ne veseli in ker tu ne bom več našel miru... Nikogar nimam.«
peljaui od nuspiotiilh slrank in listov imeli veliko povedati, Jtaltfni hudi davki bodo prišli. ker ljudje tako »katoliško« volijo. Slišali sjno pa. J« jj? ravno resnic: drugačna. Ce so za L 1028 nekateri plačali nekaj vef. je bilo pa to le radi zvisanih okrajnih (zdravstvenih, cestnih In drugih) doklad. Pri teh na SLS nima rilč opraviti. Cudtio ko nam p.i z<li, da tistih nož, ki so toliko zabavljali čez S (.S ni bl.o na shoil. Dobili bi besedo gotovo in lahko pred vsemi dokazali, katero škodo je napravilo, ker paS ljudje katoliško« volijo. Posebno oni mož naj bi prišel, ki se si.:er prav nič ne briui zaslužka pri raznih delili, ki jih bodo delali ljudje na pobudo In s pomočjo zastopnikov SLS pri oblastnem odboru, a imn \,;dnn polna usta o strašili Škodi, ki jo dela SLS. Govorniki so temeljito razjasnili vse pomisleke ia zborovale.!, Sad 200 jih je bilo, med ujiml tudi več naspi otnikov, so nnogljMio sklei.lll zaupnico nar. poslancem SLS, posebe Se voditelju stranke dr. Koroščcu, enako pa J i- Ji oblastnim poslancem.
SMLEDNIK.
Umrla je v Smledniku MerjaSčeva mamo g"-epa Lucija Konjar v visoki starosti. ^ 'gojena v uriuliaskem samostanu v Skofji Loki jo otoranHa tisto odlično umorjenost in preprostost, ki je krasila na6e starejie matere. Naj pojiva v miru, družini p«, kt ji je bil po smtrti »ioove tene dvojna mati, naše soiftlje.
tč	zavrtal

ZA
eCtrlfi *<U3t/r>v(r '
Jk
Naše nafvcčfe zlo.
Pričakovati je bilo, da se bo pijančevanje spričo slabih gmotnih razmer cimdalje bolj omejevalo in samoobsebi ponehalo. — Toda baš sedaj r>b koncu leta se slišijo strahovite številke, koliko se je v tej in tej občini popilo. Mnogo občin javno razglasa, menda v svarilo, koliko se je pokadilo in popilo v enem samem letu in zdi se, kot bi med seboj v tem oziru tekmovale. Občina, ki ima okrog 2000 ljudi, je dala javno razglasiti, da se je popilo in pokadilo več kot za tri milijone kron in pride na vsakega prebivalca, tudi na otroka, tega prostovoljnega davka 1500 kron. — ln ljudje godrnjajo o bedi...?
Pojdimo po deželi skozi vasi, v vsaki najmanjši gorski vasi je žganjarna. Ako je količkaj ve$a vas, tudi po več. Neka vas na Dolenjskem šteje 13 hiš, in med temi je sedem gostite. Poleg tega so še tri prodajalne, ki vsaka proda/a špirit in druge žgane pijače. Po teh beznicah se na tihem shajajo pijanci ter delajo iz špirita sproti »šnaps« in popivajo.
Mi dolgo tega, ko sem šel v mraku skozi neko vas, kako uro od ceste. V isti vasi sta bili dve gostilni oziroma žganjarni. 2e od daleč se je slišalo kričanje mladih ljudi, in tudi ženske so bile vmes. Pili so v obeh gostilnah, šel sem mimo premišljajoč o škodi, ki jo bo prinesel en sam večer kralj alkohol tem nesrečnim mladim ljudem! —
Ako se hoče kolikor moč iztrebiti to zlo iz naroda, treba začeti pri korenini. Na tisoče ie gostiln oziroma zganjam, ki nimajo drugega pomena ,kot da lovijo neraz-
sodno mladino in stare alkoholike v svoje brloge, kjer se opijanijo in nato vršijo razni nesramna dejanja: klaianje, pretepe in no-boje. Zato proč s takimi beznicami! Nobena prodajalna bi ne smela prodajati alkoliolnik pijač in bi se naj omejilo le na določen" go-stilne. Tudi take gostilne po vaseh, ki nin jo nobenega pravega pomena, bi se morale ukiniti. Določili naj bi se natančno kraji ob glavnih restah in iarnih cerkvah, kje in koliko naj bi bilo potrebnih gostiln. Le na ta način, da se prepove tečenje alkoholnih pijač po prodajalnah in da se ukinejo brezpomembne gostilne po vaseh, bi se polagoma omejilo pj. jančevanje. »Sveto vojsko« pa prosimo, naj z vso vnemo podpira ustanavljanje brezalko holnih gostiln, pri oblasteh pa naj se z vso energijo prizadeva, da stori svoje korake v zgorajšnjem smislu. — Kmetski posestnik.
n Prosvetno druživa v Bohinjski Bistrici uprizori 20. januarja t 1 ob 7 zvečer igro >Lunipaci| Vagabund.-.
Radio.
pr.gr.tm od 17. d. 34. januarja 192(1.
Ve >k dau: 12.30 Koproduciraua glanba. — i3 CaaovtiH napoved, borza, reprouudr.tna glasba. — 22 Najnovejša vesti in časovna napoved.
Oetrtek, 17. ja«.: 17 Koncert liudio orktftr«,
18	Oešfina. 18.30 Kmeti ieko gospodarsko pr«d:.vanje, predava Inž. R. Lah. 19 Italijanščina. 19.80 0 zgodovini Slovencev, predava prof. S, Kratijc. 20 Pevski i.»)iatižni večer. Radio orkeeUir.
Petek, 18. lan.: 17 Koncert ftmllo orkestra. 18.30 O gospodinjstvu, predava gdč. Cilka Krekova.
19	Frencrščina. 19.30 Predavanje o varstvu spomenikov. ftrnmel kvartet. Radio orkester.
ftohoin, 19. Jan.: 17 Koncert Radio orkestra. 18.90 Delavska ura. 1» Nemščina. 19.90 UuieviiMl dojenflui, predava vseuč. prof. dr. K. Ozvald. tft
t
»Saj imaš otroka, Metko in Ivanko, ali ni nihče?«
>0 da, deklici imam rad, iz srca rad! A sta še premajhni in domov vzeti jih ne bom mogel nikdar, — preveč bi se mi smilili, revicd — tu imata tisočkrat boljše. — In tega se tiče moja prošnja. Ti si držala deklici pri krstu, Tončka; a nisi skrbela za nju kot botra, temveč kot mati — mati ne bi storila več za nju. Ne morem se ti dovolj zahvaliti, in sedaj te prosim: Tončka, bodi tako dobra in vzemi deklici
za vedno!--Denar, ki sem ga dobil za posestvo,
sera zapisal razen par sto goldinarjev, deklicama. Varno sem ga naložil, da bosta imeli, ko odrasteta. In ti, Tončka, stori mi to dobroto in obdrži deklici, da bcm vedel, da sta preskrbljeni. Ne, ne morem več skrbeti za njiju, moram proč!«
Peter je krčevito izgovoril te stavke in nato nenadoma obstal. Z bolestnim pogledom je gledala deklica njegove zmedene poteze in nato mehko rekla: Peter, še vedno ne razumem, zakaj hočeš prav za prav proč.«
Ker Je tu prazno in samotno in ker ne najdem miru. Nimam duše, ki bi čutila z menoj,« je odgovoril negotr/vo.
»Ali. misliš, da boš našel zunaj v tujini človeka, ki bi ti bil bliže kot ljudje tukaj? Peter, ti se varaš. I i s svojo dušo boš zunaj v mrzlem svetu poginil.«
»Upam, da bom zunaj v tujini dobil vsaj mir, ko ne bom več videl in slišal o tem, kar ljubim — to se pravi, kar sera nekoč ljubil _ ko me ne bo nič več spominjala na to; samo miru si želim, miru! Sicer pa ne bom zapustil velike praznote, ako odidem. Nihče me ne bo pogrešal in nihča ne bo ganil radi mene t roko.«
»Peter, ti delaS svojim sosedom veliko krivico, prijatdjev« 16 r*di ta U imal mn0E0 dobrih
»Da, da, prijateljstvo in mnogo dobrote sem užil, več kot sem zaslužil; toda Tončka, prej sem imel še nekaj več, — dušo, ki je bila eno z menoj — in te ne najdem več. Ako odidem, ne bo nihče jokal za menoj.«
»Zopet delaš ljudem krivico, Peter,« je rekla deklica tiho in skoraj slovesno; »poznam Človeka, ki bo vroče .jokal, ako boš za vedno odšel.«
Slivnik je vprašujoče in začudeno pogledal deklico v obraz, kot da ni prav razumel. Ko je zagledal v njenih očeh topli blesk, je strastno vprašal:
»Kdo naj bi jokal za menoj? Tončka, kdo pač v vsem Zagorju?«
»Jaz!« je rekla deklica čisto tiho in je globoko zardela.
»Tončka, ti!« je zavriskal mož. »O, sedaj si me osrečila, Tončka! Nobena solza na svetu mi ni ljubša kakor tvoja... Sedaj ti lahko povem — rad te imam, tako iz srca rad.«
»Tudi jaz te imam rada, Peter, če si pameten in miren,« je resno odgovorila deklica.
»Tončka, za to besedo bodi tisočkrat zahvaljena. Sedaj bom mogoče lahko ostal tukaj; zakaj samo radi tebe sem hotel oditi proč. Glei, nisem mogel več vzdrzati; vedno sem te videl, govoril s teboj, a ti bil samo sosed, to je bilo preveč zame in bi me spravilo ob pamet.«
Tončka je bila rdeča kot kuhan rak in nekaj časa m vedela kaj naj odgovori. — Po smrti Slivnikovega tantka se je marsikaj izpremenilo v njenem srcu. Iz sočutja do soseda je zrastla prava ljubezen in hrepenenje, da bi bila preizkušenemu, a vendar še postavnemu mozu več kot samo pomočnica v nesreči Misel na poroko s Petrom, se Tončki ni zdela več tako čudna, breme nič več tako težko. Iz vsega tega ču-
dunaj. »Uranijk o uspehih svojega 20let. raziskovanja med Raiačani na Sumatri. To pleme živi strogo zase v gorah ter se jo še do l. 1908. udajalo ljudojrstvu. Za Evropoj; ca je silno težko vmisliti se v njihovo duševno živ-Henje ter mora imeti pri občevanju z njimi mnoge potrpljenja in samopre-niagovanja. O času nimajo nobenega pojma, zato je mogoče dognati dobe kakega dogodka nll njihovo starost le po ovinkih. Ko so n. pr. vprašali staro ženo, koliko je stara. jim ld vedela drug:«'« odgovoriti, kakor da J« doživela sedem velikih umiranj za kosami. Kef se ponavljajo osepnlške kuge precej redno vsakih 13 let. je bila stara torej nad 90 let.
Kako doh;o poslušaje radio. Odkar so iiuinšli radio. so skušali ugotoviti, koliko časa zamudi poM" ineznlk pri tem aparnlu. Naravno, da se ie »pot Ameriki posreftilo priU vsaj do približnih podatkov, koliko časa žrtvuje nn teden ljubitelj rrdla temu aparatu. Ena desetina enega odstotka žrtvuje radiu 120 ur na teden, en odstotek naročnikov posluša tedensko 10<\ 10 odstotkov »odi pri aparatu do 50 ur, 20 odstotkov do 45 ur. 99 odstot-
6TEV. 8
DOMOLJUB
/?tr. m
>Zima<, glasbeno literarni večer. Radio orkester.
Nedelja, 20. J*a.: 9. 80 Preao* cerkvene glasbe. 10.80 Elektrika v poljedelstvu, predava inženir Ditrieh. 11 Koncert Radio orkestra. 15 Reproduci-rana glasba. 15.90 Prof. Mlakar: Moji planinski spomini. 16 Lahlu glasba. 17 Recitacije. 30 Ženski zbor drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani. Radio orkester.
Pmedeljek. 22. jan.: 17 Koncert Radio orkestra. 18.80 Ceičina. 1» Francoščina. 10.80 O tuberkulozi predava dr. Franc Debevee. 20 Komorna glasba. Radio orkester.
Torek, 23. jan.: 17 Koncert Radio orkestra 1&90 Psihoanaliza in umetno*!, predava dr. Bartol. 19 Nem Mi na. 19.90 Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov. 20 Drama. Radio orkester.
Sreda, 23. jan.: Radi snaženja strojev program izostane.
Izredne slavnosti v Pragi v 1.1929.
V	prvih dneh januarja je bil v Pragi od tozadevnega pripravljalnega odbora objavljen cel program proslav 1000 letnice sv. Vaclava, katere proslave se bodo letos skozi celo leto po celi Češkoslovaški, zlasti pa v Pragi vršile na najavečanejši način.
.Navajamo nekatere glavnih točk teh proslav:
V	prvi polovici maja bo posvečena cerkev sv. Vida (obenem kot spomin 200letnice kanonizaeije sv. Ivana Nepomuka).
Od 29. juniju do 8. julija 3e vrši vse-orlovski zlet.
Glavna slovesnost pa bo od 26. do 29. septembra, ob priliki praznika sv. Vaclava. K tej slovesnosti pride tudi pariški kadinal Dubois, najbrž tudi kardinal zastopnik sv. Očeta. Na dan sv. Vaclava se bo
cerkev sv. Vida na slovesen način izročila javnosti.
Na predvečer tega bo na Vaclavskem trgu v prisotnosti predsednika češkoslovaške republike in češkoslovaške vlade veliko večerno slavje.
Dne 28. septembra bo gala predstava v Narodnem divadln, kateri bo prisostvoval tudi predsednik republike.
V noči od 28. na 29. septembra bo nočna adoracija v cerkvi sv. Vida s polnoč-nico.
Dne 29. septembra bodo javne ado-racije v vseh praških cerkvah, popoldne pa bo skozi Prago slovesen svetovaclavski sprevod. Po tej bo nazadnje še na Hradča-nih procesija s sv. Rešnjim Telesom za mesto, narod in državo.
Vse Slovence, zlasti zanimajo« v okviru vseh slavnosti »Svetovaclavski orlovski dnevi«, v dneh 29. junija do 8. julija. Teh slovesnosti se udeležijo namreč tudi slovenski Orli J. O. Z. je osnovala v to svrho poseben pripravljalni odbor, ki je že več mesecev pridno na delu, da se ta naš obisk v Pragi čim dostojnejše izvrši. Določena je že pot, kjer bi Orli potovali, katere kraje bodo obiskali, kar je bilo že vse objavljeno v vseh naših listih.
Z Orli morejo potovati tudi ostali Slovenci, ki jih J. O. Z. toplo vabi, da se čimprej za to potovanje oglasijo. Potovanje
MOKO, KRMILA
in vseh vrst špecerijo kupiš najbolje pri
Ivanu Kralj prej Spreitzer-Tavčar
Ljubljana, Stari trg 30.
stane za III. razred 750 Din, za II. razred 1050 Din, za I. razred 1850 Din in več (po
tem, kakšno stanovanje si kdo v hotelu Izbere).
Prijave sprejema pisarna J. O. Z, I.judski dom, Ljubljana.
Pripravljali!! dom.
O izobrazbi.
(Razmišljanje za dolge zimske \ečere.)
Besedo izobrazba slišimo kaj pogosto, le redko pa smo si v svesti, kaj U beseda pomeni. Izobraziti se pravi, stvar tako preurediti, da dobi obraz, t. j. ono sliko človeka, iz katere se zrcali vse njegovo bistva V la namen je treba vzgajati dušo in telo; v smislu duša namreč razum, voljo tn čuv-stva; vse to je treba vzgojiti do največje zmožnosti.
Potrebna je torej gotova mera izobrazbe razuma, ki odgovarja poklicu in življenjskim razmeram, ki p« jo mora človekov, duh zares predelati.
Vsakdo, ki se hoče izobraževati, mora oni krog sveta, v katerem živi, dobro razumeti, se v svojem krogu pravilno orientirati.
Poklicna izobrazba je temelj vsake Izobrazbe.
Pri tem delu je potrebna trdna volje., ki se ne sme omajati od nikakih moralnih ali katerihkoli ovir. S samopremago in samoobvlado vzgaja vsak človek sam svojo voljo, premaga vse živalsko v sebi, uči se bojevati in zmagovati aknšnjave in priti da lepega In plemenitega značaja.
16
kov do 35 in 40 odstotkov do 88 ur. Večina naročnikov, namreč 80 odstotkov posluša 30 ur tedensko radio in le 20 odstotkov zamudi pri radiu manj časa.
Oj, jojL Liza (sosedi): »Kaj praviš, tvojega moža Se od sinoči ni d<v-mov? Pa ne, da bi se mu bilo kaj hudega pripetilo?« Spela: »Če «« mu ni, se mu pa bo, ko pride domovi«
Odkod ime »baron«? Staronemško pleme Lan-gobardov, ki je v 6. stol. po Kr. vdrlo v Italijo (I. 568.), je imelo izraz »fara« za rodovino, pleme, ali vrsto. »Baron« je ista beseda, drugače iz-govorjena, »Baron« pomeni torej človeka odlične rodovine.
Nove iznajdbe v ke-■>i|i- Kot je že znano, se -v Chicagi nahajajo mnogi znanstveno kemični zavodi in svetovno znani kemični znanstveniki. Te dni je dr. Hiltron Ira Jones poročal, da so iznašli nove vrste n&jstru-Penejii plin, ki bi za ča-•a vojne mogel pomoriti naenkrat cele armade vojaštva. Poleg tega pa •o iznašli tudi kovino, ki
ie dvakrat tako trda ka-:or jeklo in polovlžo lati« od aluminija. T« ko-
tenja in mišljenja se je rodil sklep, da bo Petru pritrdila, ako jo bo vprašal radi poroke. — In sedaj ji je napol odkril. — Deklica, kateri je bHo tuje vsako slepomišenje radi njene zdrave naravnosti, je po kraflcem premisleku rekla:
»Peter, govori jasneje.«
»Tončka, ali ne bi hotela tti z menoj v mojo hišo in mi biti isto, kar mi je bila moja Metka?« je vprašal boječe.
»Zakaj ne, ako misliš, da bom to mogla,« je odkrito odgovorila deklica.
»Tončka!« je glasno zaklical Petev in ji ponudi! obe roki; »ali je res, da me maraš?«
Deklica je stopila nekaj korakov nazaj in rekla mirno:
»Peter, bodi pameten in me pusti, da jasno govorim. Že dolgo sem vedela, da me boš to vprašal in sem stvar dobro premislila. Na tvoje vprašanje odgovorim rada in iskreno da. Toda s tem da moraš biti zaenkrat zadovoljen. Veš, da ne morem zleteti kot ptiček iz gnezda in pustiti svojega brata, ki ima sedaj polne roke dela z zidanjem cerkve. V enem, dveh letih, bo glavna stvar končana in Marko se bo zopet lahko lotil svojega dela —- mogoče se bo dotedaj tudi poročil. Potem boš prišel po mene in z veseljem bom šla s teboj. Lahko se zaneseš, svoje besede ne bom nikdar prelomila. — To je eno. — Dmgo je, da moraš preklicati svojo nepremišljeno kupčijo, najemi boljše posle hi se veseli zopet svojega posestva. — Tretjič, to, kar sva danes sklenila, naj ostane med nama. Samo svojemu bratu Marku bom to povedala; pred njim ne maram imeti nobenih skrivnosti. In da boš vedel, Peter, od danes, pa do dneva, ko »i bova pred Bogom pripadala, ne bova prišla več sama skupaj. Vesela boni, ako boš večkrat prišel k nam, toda govorila botra le tedaj, ko bodo drugi poleg. Veš, s
ljubim Bogom moramo predvsem ostati prijatelji In neben oblaček ne sme priti tu vmes, da bomo imeli pozneje srečo in blagoslov in čisto srce... In če mi hočeš biti še posebno dober, Peter, potem ne bodi vedno tako žalosten, zanesi se na Boga ki glej bol) pogumno v svet... Sedaj poznaš moje mnenje In povej še ti svojega.«
»Tončka, tako dobra si! Tako ljubezniva in do* brail« je zaklical mož.
»Ali soglašaš z vsem, kar sem ti rekla?«
»Tončka, kar je tebi prav, je tudi meni. Prav tako se mi zdi, kot bi prišel angel z neba in mi odvzel vse, kar me je tiščalo. Naj velja, kar si rekla.«
»Potem je vse urejeno, Peter. Ti Imaš mojo roko in name se lahko vedno zaneseš.«
Mož je vneto stisnil dekličino roko. Ta mu jo je hitro odtegnila in ga smehljaje spremila do vrat.
V.
Šele v drugi jeseni je vzel mojster Bačar delo v, resnici v roke.
O Vseh svetih je bil zid že precej visok. Osojnik« je šlo delo prepočasi; vedno je priganjal stavbenika, naj najame več delavcev in pospeši delo, saj {e bilo sedaj več kot preveč materiala za zidanje. Gospod Bačar je pojasnil, da stoji zima pred durmi, vsak dan lahko zapade sneg, zato se ne izplača najeti novih delavcev; kar bo mogoče, bo že storil. Gradbeni odbor je pa sklenil, naj se delo nadaljuje tudi pozimi, kolikor bo dopuščal mraz. Marko je sedaj kar gorel od nepotrpežljivosti, neprestano je priganjal in snoval nove načrte. V soglasju z župnikom iz Podgorja Je naročil že nekaj opreme za cerkveno notranjščino in moral plačati visoke račune. Tako se je zgodilo, da je bilo do pozne jeseni nabranih šest tisoč goldinar«
Potrebno je duševno razpoloženje in tak duševni ustroj, ki se veseli dobrega in lopega, ki ne išče svojega zadovoljstva v surovosti in nizkotnosti, ampak v plemenitem razvedrilu in zabavi.
V prijetnem ustvarjanju družinskega življenja, v občevanju z naravo in s soljudmi, v lepoti življenja zlasti z višjimi duševnimi in moralnimi vrednotami išče izobraženec svojo življenjsko srečo.
Vse te tri zahteve se morajo združiti v enoto, in sicer prav tako, kakor v vsakem človeku tvorijo razum, volja in srce eno enoto; seveda pri tem tudi telesa ni pozabiti.
Premisliti pa je treba tudi še to, kaj pa izobrazba ni.
Ni zbiranje mrtvega in nerazumljivega znanja. Temelj znanja, t. j. branje, pisanje računstvo, stanovsko znanje in najpotrebnejše družabno znanje je seveda in zlasti dandanes potrebno. Ne smemo pa izobra-zilna sredstva zamenjati z izobrazbo samol Tudi učenjak ie lahko popolnoma neizobražen, brez oblike in surov. In četudi vsaka izobrazba zahteva tudi nekaj znanja, je vendar važnejše od znanja — volja. Tudi ne smemo trditi, da nima vsakdo potrebe za učenje, zlasti tega, kar je v prvi vrsti zanj potrebno in koristno. Ni treba in tudi ni prav, da vsakdo od vsegp nekaj ve, a je v srcu samo površno podkovan. To bi bila Ie polovičarska izobrazba, ki je pa — kakor pravijo — od najslabšega najslabša.
Najprej mora priti potrebno, t. j. tisto, ki ostane. Krog potrebnega znanja pa se vedno bolj razširja; kajti dandanes je po-
treba pa obsežnem znanju mnogo večja kakor v prejšnjih časih.
Vir izobraztie ni samo znanje, temveč vse, kar izpopolnjuje človekovega ^ duha, njegovo voljo in čuvstvovanje: namreč vera, znanost, narava in umetnost, vse po potrebi in zmožnosti onega, ki se izobrazuje. »Revež je tisti, ki ima svojo glavo za svoje najboljše« (Schiller).
Izobrazba ni prav nič zunanjega. Ne obstoja v finih vnanjih oblikah in tudi ne v odličnem obnašanju samo. Res je, da je vnania vljudnost tudi potrebna. Vemo pa, da jo najdemo povsod tam, kjer je doma prava srčna olika. Glavno je pri vsem tem resnično notranje doživetje in zmožnost za notranjo rast in zorenje in za samostojnost.
»Izobrazba je to, kar človeku ostane, ko bi tudi vse pozabil, kar se je kdaj učil.« Tako je označil nekdo bistvo izobrazbe. Ker pa temu izreku prav lahko pritrdimo vsi, pa potem lahko spoznamo, da izobrazba raste prav za prav iz bistva vsakega človeka; ne more se je od zunaj priučiti. Od zunaj prejema človek le nagibe in priložnosti za izobrazbo.
Izobrazba ne more biti nič splošnega v tem smislu, da bi mogel priti vsakdo do enake izobrazbe. Izobrazba je nekaj čisto osebnega in se mora prilegati življenju in osebni zmožnosti posameznika. Kmetu je potrebna drugačna izobrazba kakor meščanu.	(Dalje prihodnjič.)
Osebni auto promet Školja Loka-Ljub ljana. Odhod iz Škofje Loke ob 8.15 in 13, prihod v Ljubljano ob 9 in r* 2; odhod iz Ljubljane od Figovca ob 11.15 in 18.
Meh za smeh.
Hčerka je odšla v mesto brez dežnika, ,i kmalu za tem je pričelo deževati. Mati je / kotu poiskala dežnik ter od poštarice zahtevala, da pcšlje dežnik za hčerko po br/.ojavu. Poštarica ji je na vse načine razlagala ustrcj brzojava ter da predmetov ni mogoče pošiljati brzojavno, toda ženica se ni dala r\j. gnati ter nevoljna dejala: >Saj je tudi Sko. mavčev Janez oni dan dobil denar brzojavno, zakaj bi t Tej tudi marelo ne mogli na isti način odposlati?«
Slike na platnu mestnega kina so pri|*>. vedovale staro povest o materi, katero so njeni lastni otroci zapustili in je morala na stara leta v hiralnico. Mati, ki je sedeli s svojim sinčkom v zadnjih vrstah, je pričela jokati. Sinko je postal pozoren ter dejal mami: »Nič ne jokaj, ko bom jaz velik, ne bom

Zdravnik: čemu preštevati denar pred narkozo?
Bolnik: Ej, gospod, najbolj varno je tako,
Stralna zima. Mlad fant iz mesta je sel na kmete delat. Neko mrzlo jutro mu kmet zaukaže, da naj okomata konja. Ko pride iant v hlev, je bila še tema in je stopil h kravi, namesto h konju ter poskuša uzdo natakniti črez rogove. »Brž, bržl« vpije kmet, »Ne morem spraviti uzde konju na glavo,« toži fant, »ker ima uSesa zmrznjena.«
Boginja pravice. Pod
Avstrijo se je ubogi slo-venski kmet tožaril z bogatim nemškutarjem ter ie pravdo izgubil. Zunaj na hodniku je opazil kmet nekak kip ter vprašal vratarja, koga kip predstavlja. — Vratar; »To je boginja pravice.« Kmet: »Sedaj mi je jasno, da sem moral izgubiti pravdo, kajti če je pravica na hodniku, ne more biti v sodni dvorani.«
Papež v Jeruzalem.
Eden izmed vodilnih mož za obnovo Judovskega kraljestva v Palestini, Cndmi Cohen, je prišel nu misel, da bi papež prenesel svoj prestol v Jeruzalem, Ta misel ni nova. Vendar papeštvo ne bo šlo v drugi Avi-gnon. Papež je že kot naslednik prvega rimski ga škofa vezan na Rim.
3=
jev že izčrpanih. Zidanje samo pa kljub vsamu ni napredovalo; zakaj stavbenik je bil nezadovoljen s pogodbo in poleg tega nahujskan od nasprotnikov nove cerkve. Med temi je bil najsrditejši Križnar. Na Martinov teden je srečal v Podgorju gospoda Ea-čarja in takoj napeljal pogovor na zidanje.
Gospod stavbenik,« je rekel posmehljivo, . kako pa je? Ali bomo o božiču že lahko šli v novo cerkev?«
»Da o božiču čez štiri leta,;' je jezno odgovoril stavbenik.
Hahaha, štiri leta mislite zidati? To bo pa mnogo veljalo! Toliko denarja Zagorci nikdar ne bomo spravili skupaj.«
»Potem bi pa pustili stvar, če je ne zmorete.«
. „ "Ha]ia<, t«, je tudi moje mnenje, mojster. Saj sem že rekel mladim razboritnežem in vročekrvnežem, da teke ogromne vsote denarja ne bomo zmogli. Najbrže
. 0 (Ioblli napolzgotovljeno, veliko peč, občini v Dreme.«
»Toda meni so vendar rekli, da bo dovoli denarja. Nek prileten, zakonski par je vse svoje premoženje pripisal cerkvi, so rekli.«
»Zlagali so se prav na debelo zlagali!« je zakli-
kntJPrar m n^0lk0, Predel. .Premoženje, o katerem so govorili, e last moje sestre. In njej ne
m" x San]ah, v Blavo- da bi vrgla svoj denar proe. Nekoč je izrekla prenagleno besedico, toda na Piaaa n, niti črke. Sicer pa leži denar p A meni in m imam tudi še nekaj besede.«
»Vi menite torej, da podjetje ni varno?« ie zamišljeno vprašal gospod Eačar.	'
»Tega ne rečem,« je previdno odgovoril Križnar->vi, gospod mojster, ste gotovo dolK^oje teSne m zahtevate .zplačilo naprej. Na ta način ne bTte
izgubili. Jaz pri stvari nisem udeležen in tudi ne vem. koliko bo stvar veljala.«
»Zidovje samo bo stalo 25.000 goldinarjev. 400 goldinarjev mi morajo plačati naprej, 11.000 ko bo cerkev pod streho in ostalo, ko bo zvonik gotov.«
, »Haha, vi ste pa skrajno dobrodušni, gospod,« se je zasmejal Križnar, ^dobili boste pa le par tisočakov.«
»Kako to? To bi rad vedel.«
»To je popolnoma jasno. — Po vsej vasi in okolici so že pobirali, a nabrali vsega skupaj 3000 do 4000 goldinarjev — to je gradbeni fond. Ljudje tu so revni; obljubili so pač, tla bodo pridno pomagali, toda denarja ne morejo dati, ker ga nimajo. Ne verjamem, da bi v naslednjih deset letih mogli iztisniti iz vasi en tisočak... Ko bo cerkev pod streho, boste pač morali čakati pol stoletja, da boste dobili svoj denar.«
»Tako, tuko — hm, hm,« je pomislil gospod Eačar
podjetteT 1 P° glaV'' >t0 b' bil° Pa ,CP° ''' LeP°
. 1Na!° se je nakratko poslovil. V naslednjih dneh je stavbenik nujno zahteval od gradbenega odbora izpremembo pogodbe. Rekel je, da se nahaja v denarni stiski in ne more skoraj sam nositi gradbenih stroškov. Brez denarja ne more najeti več delavcev. - Marko je vztrajal na podpsani pogodbi; prvič, sam namreč n, imel v blagajni niti pet sto goldinarjev, drugič pa je vedel da je stavbenikova izjava zgolj izmišljotina. Bacar je bil bogat človek. Prišlo je do m U nr^ot'^ odborniki so grozili s tožbo, Eačar Zf Z?tn-a t0- Ker ie stopilo ^bo vreme in se i« n ' • 1 16 /^omogočil vsako delo na prostem,
ie kotlcem ^vembra in zid se je dvigal pol sežnja nad zemljo.
trstif.9
DOMOLJUB
STR. 8 9
Neprijeten dnlt ust
objoSSfc
I oJrt«»nito pri enkratni vporabl kramo osvelujoče Oiio«o<*iK paste. Zobje dobijo krasen sijnj sloooviM* •osebno pri vporabi zoMaate Metka, ker ista čirti toke iodl M »j& stranicah. Gnili ostanki jedi j »d iobwt, M ■uvzoMo neprijeten duh jst, se s tem temeljito OdttrMV*. Poskusite najprej z lfi&lo tabfl. CtdOM4oi* Ketka r.a otroke, za dame (mehke Sčefkc), za gospode (trde M>«tbie). Pristno sam« r originalnem modro-telinem omotu z napisom Chlorodonf. Debiva so povsod. — Leo-Werke A. fi., pfoiivoAija in »astopttvo u Jugoslaviju l Tvornioe Batorog, Ba.iboi.
pustil, da bi na tak način našla pot v hiralnico«.
»Kaj ne da ne, ljubi moj Radko. Kaj pa boš storil?«
»Avtomobil ti bom najel, da Te tja prepelje.«
Neki duhovnik se je dalj časa ustavil v iiekem hotelu. Pri sknpnem obedu pa je bil »sak dan cilj zbadljivk in zasmehovanja, četrti dan pa je star gospod, ki je sedel poleg duhovnika, dejal: »Čudim se, kako morete vsa ta zbadanja tako mirno prenašati. Ali jih ne slišite, kai govorijo?« »O prav dobro«, je odvrnil duhovnik, »a jaz sem takemu govorjenju privajen, sem namreč duhovnik v norišnici.«
V vsako hišo Domoljuba!
Mali oglasnik Vsaka drobu* vrsti«« ali »je prostor velja za enkrat Din 5 Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetfjefte potrebščine ali predajajo svoje pridelke ali Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
PtdPK dll"»l« to pol- -! he kupuje tvrd- ka Drago Schwab,Ljubljana.	MiBftmp hlapca sprejmem takoj, Drav-Ije IS. p St. Vid nad Ljubljano.
Čevliiningi vajina	
	Rakln krenko, pridno, ? požteoo spre iido večje posestvo pri Ljubljani. — Ponudbe na opravo lista M. 441.
spretnem. Fr. (Jragič. čevljar, K>anec-Kranj.	
Rolmkf piiMfolk	
Iftče sloibe. — Naslov pove narava „Domo-ljuba pod at. 389.	Kmttip lajeacc
Mesarskega iiienca	sprejme takoj Alojzij 8i'rn kovaSlil mojster v Dobrniču pri Trebnjem.
sprejmem. Kranj 182.	
Gasilci!
Motorne brizgalnc ročne in prenosne, kakor tudi večje, močnejJe na dveh kolesih za 400, 600 in »000 litrov dobavlja po konkurenčnih cenah tvrd-ka Lanpret in diutf, d z. o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
LPBSOil
Ljubljana, Plcslirt frU iS Na mala Dežniki H* veliko
Ustanovljeno 195« Telefon 2282
Prfkrojevahif tečaj
za pletilje, krojač«, tivttje, neltvSje. Poduk tudi za moiko, dansko perilo. Učenci, kateri ne morejo osebno k poduku, istega lahko zvršijo doma poto« otaih rv rakov. Damam, ki ne ir.ofeja v tečaj«, pouk v poljubnih urah, Prfčetek 31 f. m. Brezplačna rekonrandacija služb. Izdelava krojev. Zasebno krojno učiliiče in modni salon: Ljubljana, Stari tr< 19. — Ravnefiim ccMfe.
Waft»ptla«fk tredtfro ta nfo domait ItnI ta brezdvomno
bMASTINS
ki poapešuje rast, odebelitev in omasliMv domače, posebno klavne Urine. Jasen dokaz ueprecealjm vrednosti Maatina so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKABNA TUNKOCZT (zrav. rotovia), Ljubljana, Mestni trd 4.
itve

Sack,ovc pl«i gre m mm
kuUlvatorge, oUopnlnJ-ke, brane itd.
dobavlja hitro in zelo ugodno — tudi na obroke. —
FERDO SMOLA,	__
s Jurij ob južni žel. (Glavna zaloga Sackovih plugov za Slovenijo).
HUMANIK
U0BUANR, Btiiujska 11a, »Palmi«" MdBISOR, fissposka uNta 17 (EUf, Maksandru« casto 1 PTOJ, Slovenski trg, „Petor1a"
Pravo milo lepote in zdravja.
fellerjeva Elaa-mila oplcmenjojejo kožo ter bo raeliknjejo od navadnih toaletnih mil po tem, da vsebujejo znanstveno preizkušeno, dobro delajoče sestavine, katere so potrebne ca lepoto in zdravje kote.
Imamo 4 vrat Pellerje vih Elsa-mil:
Elaa-liUjino milo. posebno fino ovetno milo, po katerem je Iro?a mehka in nožna.
Elsa-rnmonjukovo milo, pravo blago milo i za najmanjše dete.
Elsa-glioerinovo milo. posebno dobro za zelo razpokano kožo.
Eluaborakeovo m lo, izvrstno proti solnčnim pegam ter *co>nim izpuSiajem.
Elma-kolranov« milo reaknžnje zelo dobro duinje na hoio in lase glave, posobno pri otroeib.
Elaamtlo za kritja, katero obenem razkužuje, omehča dlake, »e zelo peni in no draži kože.
Zahtevajte povsod samo Fellorjova mila z mačko „81*»".
ISBASITS P B I L I S O
ter naročite obenem ie aledeče pieiz-
knSone proizvode: Fellerjeva filsa-pomada i* okras tu
kolo, l lonček.........II Din.
Elaa-Tanohtaa pomada za raat laa,
t lonček............12 Din.
Elaa-ghampoon za pranje glave, 8 (fin 80.
ElsadOBt (krema za r.obo), tuba 8 din 80. Etaa-fttloča vrečica (Sachet) . . 6 Din.
Vapotskniajo po poŠti S komadovElsa-mila po lastni izbori 61 Din, ako se denar posije vnaprej, ker po povzetju stane poStnina za 10 Din več.
naroČila naslovite toOno ha
EliGEH D. mil ttmar, Stubfca Ona, Bati štev. is.
Hrvatska.
STR 40
D O M O L J U B
trav. i
PREŠERNOVA
ulica
polog frančiškanske cerkve
Tovarna or
H. snltaer > Ljubljano l.
Največja zaloga ur. zlatnine in srebrnlne.
PREŠERNOVA
ulica
poleg frančiškanske cerkve
Zahtevajte bogato ilustro-vant cenik a koledarjem, gratis in franco od
H. SUTTNER
Liubljana 1
PREŠERNOVA M
ulica TT
Br.lM. Kovlnasta Anker-Itoskopf . . . . Din <rt>
Br.llt. Kovioasta Anker-Roskopf 7 railium Številkam' iukazalcl . Din 69*20
OMIKO
Dr. 113. Budilka okrogle oblike, 16 cm visoka, 6 prvovrstnim Anker-stroJ
jem......Din S4'2«
Er. 1W. Iste z rarlium Številkami inkaz-iloi D 81'—
flr. 87(1. S čilska ara I ntcžmi prvovrstne kvs
litete.....Din lil--
lir. s7«a. Stenska ura pio t-evinas! a, okrogle oblike, ose ndnerna, prvovrstne kvalitet«1 ... Din 162' -
Br. 7M1. Ani. <iouble
kreol«.....Din II'-
Br, 7HC Iste, trovrstne Din IJ-M
Br. 7111. 11 karatne .ilate
kreolA.....D i 61 -
Br. 7115. Iste. trovrs'ne D n 116-
Lastna protokollrana tovarna nr v Švici
Kupujte samo kina stebr no jeddno orodje z znamko WMF To>arni5ka garancija 5! let
H. S1ITTNER
Ljubljana 1
PREŠERNOVA M
ulica TT
kupi vsako množino ,i0 !Pozor! Pozor!
kupi vsako množino Fran Poftatnik, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
Najpopolnaji'
ST0E1MER
šivalni stroji
«a Urili«, krojač« io ievljarj« ter z«
raak dom. Preden «1 nabavit« etioj, oglejte al to izredno« pri trrdki
L. Baraga,
Ljubljana Seknburg. ul. 6/1. Brezplačen pouk. IS letno j as (t v o.
ŽENINI IN NEVESTE!
Da si lahko nabavite čim večjo in lepšo balo, smo se letos založili z vsem, k temu potrebnim blagom ter vam istega nudimo po izvanredno nizkih cenah n. pr.: klotaste odeje, ročno delo, od 170 Din, flanelaste deke od 79 Din, garniture za postelje (3 kom.) od 230 Din, gradi za postelje od 23 Din, platno za rjuhe od 22 Din, za kapne 180 cm od 36 Din, blago za brisače od 12 Din, namizne prte od 42 Din, servete od 10 Din naprej, belo in rujavo kontenino pa od 8 do 13 Din; daljei črno sukno za molke in novodošlo volneno blago in svilo za ženske obleke, svilene rute in Serpe, moške praž-nje srajce in kravate, čipke in vezenino, dežnike od 50 Din naprei Priporočamo se za prav obilen obisk ter vam zagotavljamo, da vas bomo postregli
v vašo največjo zadovoljnost. F. IN I. GORIČAR, »PRI IVANKI.., LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29-
...................................... ,
Sedmi natis velike izdaje
Kupujem kože divjačine in plačam najvišjo ceno:
lisice, kune, dihurja, jazbece,
vidre, zajce itd.
prepričajte se, preden oddaste Vaše blago.
FILIP BIZJHK
krznarstvo
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica it 6.
Lovci in prekupče-^ valci kož divjačine 1 Najvišje dnevne cene za kune, lisice, dihurje, za zajce i. t. d.
plačujem samo nekaj časa
v hotelu M 1 KLIC, Ljubljana, Kolodvorska ulica, (soba 1)
Priredila S. M. Feiiclta Kalinšek
t	Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi
f'	prilogami v naravnih barvah (193 barvanib sltk). Elegantno vezana 160 Din.
| JugosSova.nska knjigarna v Ljubljani.
V VSAKO H ISO »DOMOLJUBA«! POZOR ŽENINI IN NEVESTE!
MODROCE, vložke, posteljne mreže, di-vane in tapet, izdelke dobite najcenejc pri
Rudolf Radovan, Ljubljana, Krekov trg 7.
Puškar F. K. Kaiser
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 9
kupuje in prodaja stare puške, samokrese, ler prevzame iste v komisijsko prodajo.
Veliki fCMIV llnstrovant «Knln dobite zastoajt ZuhU vnjto gr« od tkladiMa MEINEL In HEBOLD tovarna glasbil, gramofonov lo harmonik K. Uraer MIUMt itai. »7 Violine od M Tlio, ro6na harmonl k« id 8.1 Din, tam-bntiee od H Din, *rn-loofoni od 3U Din dalje.
d Umrl je na praznik sv. treh kraljev v 75. letu starosti bivši 55 letni pomožni cerkvenik na Šmarni gori in občinski sluga v Šmartnem pod šmarno goro Andrej Cedilnik, p. d. Bžon. Pokopali so ga 8. t. m. v Šmartnem. N. p. v m.!
Izdajatelj I)r Frani Kiloier. 1*
Urednik: Frani Zabrci.
»Zaprite vrata. Ali ste mar v hlevu zrasli?« Tako nagovorjeni je storil, kot mu je bilo ukazano, nato pa pričel jokati. Gospodu pri pisalni mizi je bilo žal, da je prišleca tako nahrulil, zato ga je potolažil, češ: -»Nikar si tega ne jemljite k srcu, ako sem vam rekel, te ste bih v hlevu doma.« »Ne morem drugače«', je odvrnil oni med jokom, »res sem /.rasel v hlevu in vsakokrat me obide domotožje, ka-dar slišim osla rigati.«
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.