PRIM0RSK| dnevnik Je začel 12hajati v Trstu bra iq4q pa 26- novem- Cerknim VaSi Zakriž nad klestil.'odT^o2!6?" "a Govcm n "Doberdob- v S', od ib"' G°renii Trebu-do i m8’ SePtembra 1944 »SloveS 194!,V 'iSkami pri |da" )a; pob Vojskim sužnjeni Evropi^'K V 2a' TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 158 (13.096) Trst, sobota, 23. julija 1988 J 983 „ Obrtmi petimi leti, 25. maja odnL ern Prevzel naloge in dolžnosti dnevn°lne9a urednika Primorskega hodu ■' ^ tem času ie dnevnik pre-tvariniIZre^no burno in težavno us-rtiat j n° P°t: naiPrei ie spremenil for-Postn!> namest° starega, velikega je nejšj rman/ši, modernejši in priročno v.narekovalo tudi spremem-prej) e°Jnf- Takoj zatem smo začeli fen Prostore in sledil je napo- tT°nsk za^eten prehod na novo elek-rtij j tehnologijo. Vzporedno z vse- Porj tehnično-organizacijskimi na- sk0 i50 Se ie dnevnik stalno vsebin-tormT.^ljal — skoro podvojil in-bii j Zadnji vsebinski preskok je ju s eden v letošnjem prvem pollet-Uverihre^0<^om na šestnajst strani in Znan ° ^^rik, kot so Mladi in delo, druq°S\ Jn okolje, Gospodarstvo in celo ? ^ zadnjem času je Dnevnik ših i. ares naredil nekaj prvih resnej-2q 0rak°v za izboljšanje slovenščine. metnf^Se' kar je bilo dobrega in po-sevec)ne?a narejeno v teh petih letih, rrieni m zdaleč ne gre zasluga porQ' r° ie rezultat kolektivnega na-Upj-a Ze/° širokega kroga sodelavcev: v0, . /e ustvaril ekonomsko osno-Podol niČni P0 Posktbel za grafično ten rj °' Ta so še raznašalci in zaple-nik v[str>bucijski aparat, da je dnev-Primo akdan v skoro vsaki naši hiši. tat , r.skkdnevnik je predvsem rezul-rr,ejs^ 0 širokega napora celotne za-sk0 ne iavnosti. Neposredno vsebin-in P P dnevnik ustvarjajo časnikarji eto širok krog sodelavcev, ki AdALJEVANJE NA 2. STRANI Sporočilo Založništva tržaškega tiska žafi^ravni svet Založništva tr- ^danj, niku b Petlet e9a tiska se zahvaljuje do- emu odgovornemu ured-ogumilu Samsi za uspešno dn» • 0 votlenje Primorskega vnika in Agencije Alpe-Adria. q0 Pravni svet je za novega od-Ma ?rne9a urednika imenoval ^altritscha in mu želi Pesno bodoče delo. Upravni svet ZTT Trst. 22. julija 1988 Izjava Izvršnega odbora SKGZ • turno^11* odP°r Slovenske kul-B0(IiH'90sP°darske zveze izreka Peti®1*11 Samsi priznanje za dno.6 ..0 VO(ienje Primorskega r^^a in Agencije Alpe-Ad-harst- 1.m.a J® s 37-letnimi novi-pex T®* izkušnjami dal oseben le hii N°vi ^nevniški format, ki tj nri Uveden v tej dobi, je hkra-n07ri Sev nekoliko spremenjene Pozornosti dnevnika, ki je od na boij teriaireme®ba tehnologije je ka :na 0(^ odgovornega uredni-kolov,- cet°tnega novinarskega 0benio1Va .ve^^ napor, zato gre boli o Priznanje, če je dnevnik liki Otloben tudi po zunanji ob- dov^^-^-.Hootenieljenih napa-deleil Jlh ie bil Bogumil Samsa 1® zasto V .ZVezi s stališči, ki jih hikn °Pal v Primorskem dnev-SouT ®u izreka Izvršni odbor Pešnn n°St z želi°' da bi še uspelo 0Pravljal svoje poklicno Izvršni odbor SKGZ rst. 22. julija 1988 Vladna dejavnost se še nadaljuje s polnim ritmom Ministrski svet sprejel odlok o svetovnem nogometnem prvenstvu V pričakovanju prvenstva bodo nakazali šest tisoč milijard lir Sprejeli tudi ukrep o civilnem postopku in dekret »antitrust« RIM — Dejavnost vlade se kljub poletnemu počitniškemu vzdušju nadaljuje s polnim ritmom. Tudi včeraj se je namreč, kot vsak petek, sestal ministrski svet, ki je imel na dnevnem redu celo vrsto pomembnih ukrepov. Obravnaval je predvsem probleme, ki zadevajo svetovno nogometno prvenstvo 1990, pa tudi problem normativa za zaščito konkurence in tržišča (tako imenovani zakon antitrust). Poglejmo te zadeve nekoliko od blizu. Dekret o infrastrukturah, ki so potrebne v raznih italijanskih mestih za potek svetovnega nogometnega prvenstva, predvideva šest tisoč milijard lir izdatkov. Vlada namerava namreč izkoristiti priložnost svetovnega prvenstva za okrepitev prevoznega sistema in telekomunikacij ter za ureditev nekaterih velemestnih struktur. Gre za gradnjo ali preureditev nekaterih cestnih in železniških povezav, zlasti pa za ureditev podzemeljske železnice v Genovi, Turinu in Milanu. To je ena od tistih ključnih točk, ki so izzvale precejšnjo polemiko. Mesta namreč zahtevajo izboljšanje svojih podzemeljskih prometnih zvez, svetovno prvenstvo pa daje vladi možnost, da zadovolji te zahteve. S to pretvezo pa bodo izvedli še druga javna dela, kot na primer znameniti park v četrti Nove Appie, ob žolčnih protestih naravovarstvenih in ekoloških organizacij, saj gre za objekte, ki se v ničemer ne skladajo z okoljem. Da bi se izognila nadaljnjim protestom, je vlada sklenila, da bo prepustila zadnjo besedo ministrstvu za okolje in ministrstvu za kulturne dobrine, ki imata pristojnost, da lahko v kakršnem koli trenutku preprečita izvedbo del. V resnici pa je že vse odločeno; osnovna dela so se že pričela in svetovno nogometno prvenstvo je dejansko pred vrati. Posebno pozornost je vlada namenila ukrepu o sodstvu, ki ga je predložil minister Vassalli in katerega glavni namen je, da bi sprostil civilne procese, ki ga urejajo zastarele norme, ter preprečil prenasičenost sodišč. Pretorji bodo imeli odslej večjo oblast, prvostopenjskim sodnim obravnavam pa bodo vrnili nekdanjo vlogo. Na vrsti je bil tudi problem zaščite konkurence. Ukrepu so po krivici nadeli ime »zakon antitrust«, ker v bistvu nima nič protimonopolističnega na sebi. V resnici ima samo to nalogo, da preganja tista podjetja, ki s svojim ravnanjem kršijo pravila konkurenčnosti. Ni pa nobene norme, ki bi uravnavala ali preprečila kopičenje celih proizvodnih sektorjev v rokah maloštevilnih družb. Ta ukrep ni imel lahkega življenja. Ministrski svet ga je že obravnaval, a ga je zaradi notranjih nesoglasij odložil. Včeraj pa je bil po dolgi razpravi, med katero sta dvignila glas zlasti ministra Cirino Pomicino in Fracanzani, in po nekaterih popravkih ukrep vendarle sprejeli. V glavnem je sestavljen po zgledu drugih držav Evropske skupnosti, a s to razliko, da ne preprečuje, kot v drugih evropskih državah, pojava koncentracije pod-jetij. G_ R_ Konec konvencije: kandidat Dukakis sprejel imenovanje NA 2. STRANI Slovenija praznovala dan vstaje LJUBLJANA — Ob včerajšnjem dnevu vstaje slovenskega naroda so na slavnostni seji v Skupščini SRS podelili nagrade vstaje slovenskega naroda. Letos so jih prejeli: Janez Vipotnik za življenjsko delo, Drago Novak za monografijo »Prlekija 1941-1945«, Ana Benedetič za knjigo »Slovenski študentje v boju za narodno in socialno osvoboditev 1919-1941«, Djuro Šmicberger za knjigo »Partizanska sedma sila«, akademska slikarka Miša Pengov za sliko »Četrtemu bataljonu Cankarjeve brigade v spomin« in Jol-ka Milič za antologijo partizanskega pesništva iz italijanskega odporniškega gibanja. Posebna priznanja pa so prejeli: uredniški odbor zbornika »Iskra in plamen«, zbor »Rož« iz Šentjakoba in zborovodja Lajko Milisavlje-vič ter vojaški izdajateljski in časopisni center Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu. Ob prazniku so najvišjim organom in delovnim ljudem in občanom SR Slovenije čestitali številni predstavniki družbenopolitičnih organov in organizacij iz vseh drugih jugoslovanskih republik. Ob včerajšnjem dnevu vstaje so oživeli številni kraji nekdanjih bitk, v katere sta slovenski narod in narodnosti, ki žive na slovenskem območju, pred 47 leti povedli na pot svobode in samostojnosti Osvobodilna fronta in komunistič- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Medtem ko skuša Irak pridobiti prednost na fronti De Cuellar ne varčuje z mirovnimi napori Začenjajo se kolektivni dopusti v Italiji V prihodnjih dneh »poplava« na cestah NEW YORK, TEHERAN — Generalni tajnik OZN Peres De Cuellar je v New York povabil iranskega in iraškega zunanjega ministra. Namen obiska je sestaviti načrt mirovnih pogajanj na podlagi znane resolucije 598. De Cuellar je tudi napovedal, da je OZN že sestavila posebno komisijo, ki bo odpotovala v Zaliv in preverila tamkajšnje vojaško stanje. Na kraju spopadov bo komisija proučila praktične in tehnične možnosti prenehanja ognja. Če bosta zunanja ministra Tarik Aziz in Akbar Velajati sprejela vabilo, bosta naredila tudi prvi korak k spravi med Iranom in Irakom. Irak je namreč takoj po sprejetju resolucije s strani Irana napovedal, da želi neposredna pogajanja z iranskimi voditelji, in to še prej, preden pride do dejanskega premirja. Peres De Cuellar pa hoče s svoje strani preveriti razpoložljivost obeh držav. Četrti dan po sprejetju resolucije pa se še vedno nadaljujejo krvavi spopadi na fronti ob zahodni meji z Iranom. Iraško letalstvo je bombardiralo tri večja mesta, Iran pa je preko tiskovnih agencij priznal, da je izgubil nekatera zasedena področja, vendar poudarja, da samb zato, ker so se Iračani spet poslužili kemičnega orožja. Tiskovna agencija Irna poroča, da se je moralo več desetin civilistov zateči po zdravniško pomoč zaradi zastrupitve z bojnimi strupi. Medtem pa se nadaljuje štetje smrtnih žrtev na obeh straneh. Številke so kot običajno srhljive, preveriti pa jih ne more nihče. Srečanje med Azizom in Velajatijem pa brez dvoma ne bo sproščeno, zlasti potem ko je Aziz včeraj izjavil, da je varnostni svet OZN pokazal vso svojo nesposobnost, ker preiskave v zvezi s tragedijo iranskega potniškega letala ni uvedel takoj. Aziz je tudi dejal, da se je s takim zadržanjem slabo izkazal, saj se iranskemu ljudstvu vse bolj utrjuje sum, da je pravo poslanstvo varnostnega sveta daleč od pravice. Varnostni svet je namreč prejšnjo sredo le soglasno odobril dokument, v katerem izraža solidarnost iranskemu narodu, izognil pa se je vsaki obsodbi. RIM, BEOGRAD — Počitniško vzdušje je čutiti prav povsod, še najbolj pa na velikih prometnicah, ki peljejo proti jugu. Statistična služba avtocestnega podjetja napoveduje, da bo od jutri do 4. avgusta na 2.500 kilometrov italijanskih avtocest navalilo več kot 18 milijonov avtomobilistov. Najhuje bo baje že v ponedeljek, ko bodo nekatere velike tovarne na severu zaprli zaradi kolektivnih dopustov. Avtomobiliski klub ACI je tudi letos poskrbel za čimvečjo varnost na cestah. V poletnih mesecih bo po avtocestah razmestil 4 tisoč mehanikov, delovalo bo 115 pooblaščenih tehničnih centrov in tisoč mehaniških delavnic. Člani ACI bodo lahko v primeru okvare avtomobila zavrteli telefonsko številko 116. O omejitvah hitrosti in slanih globah pa poročamo na drugem mestu. Do tod nekako optimistični podatki, ki jih bodo radi upoštevali tisti, ki se na pot komaj odpravljajo. Žal pa moramo zabeležiti, da se z navalom avtomobilov večajo tudi kolone pri cestninskih postajah in na mejnih preho- dih, vzporedno s tem pa se daljšajo tudi čakalne dobe. Slaba prede zlasti Nemcem in drugim severnjakom, saj je na primer na mejnem prehodu pri Šentilju včeraj že v zgodnjih jutranjih urah prišlo do prave pločevinske poplave. Na vstop v Slovenijo je čakalo sedem kolon avtomobilov, preden so turisti dobili odrešilno »štampiljko« obmejnih organov, pa so morali čakati tudi poldrugo uro. Jugoslovanski turizem pa se, kot poroča Tanjug, letos otepa z viški in padci. Med Nemci je jugoslovanska obala še vedno priljubljena, saj so turistični aranžmaji za Jugoslavijo že zdavnaj razprodani, o zasebnih sobah pa ne govorijo. O čakalnih dobah za trajekte, ki peljejo na otoke, pa nimamo zanesljivih podatkov, zato lahko sklepamo, da tudi na tem področju ni »novosti«. Ko smo že pri novostih, pa moramo zabeležiti spodrsljaj turističnih agencij, ki vabijo na Goli otok. Ta nekdanja jetnišnica namreč vzbuja pičlo zanimanje tako med domačimi kot med tujimi turisti. Novi razpleti afere »katamarana smrti«: De Cristofaro zavrača obtožbe »Annarito je umorila Diana« TUNIS Po dosedanjem čudnem zadržanju, ki je že mejilo na nerazumljivo prikrivanje, so tuniške oblasti končno sklicale tiskovno konferenco, da bi pojasnile okoliščine aretacije trojice, ki je obtožena umora lastnice katamarana Arx Annarite Čurine. Pravo presenečenje tiskovne konference pa je predstavil prihod De Cristofara, njegove mlado- Sporočilo sindikalne skupščine Sindikalna skupščina novinarjev Primorskega dnevnika in agencije Alpe-Adria se je pozitivno izrekla o novoimenovanem odgovornem uredniku Marku VValtritschu. Na tajnem glasovanju je od 20 novinarjev 15 glasovalo zanj, dva sta bila proti, trije pa so oddali belo glasovnico. Istočasno je skupščina novinarjev izrekla zahvalo dosedanjemu odgovornemu uredniku Bogu Samsi za dosedanje delo. Sindikalni odbor Trst, 22. julija 1988 letne ljubice Diane Beyerove ter njenega prijatelja Pietra Groenedoijka. Presenečenj še ni bilo konec, saj je De Cristofaro prosil za besedo in podal svojo verzijo umora lastnice katamarana. De Cristofaro je namreč izjavil, da je skiperja umorila Diana Beyer, ker ni prenašala konkurence lepega dekleta iz Pesara. Iz ljubosumja naj bi Nizozemka zasadila nož v Annarito, ki se je obnašala, vsaj po izjavah De Cristofara, dokaj »sproščeno«. Ljubezen je bila beseda, ki jo je De Cristofaro najpogosteje uporabljal, saj je skušal umor uokviriti v tragično ljubezensko zgodbo, v kateri so bili vpleteni on, mlada Nizozemka in njen prijatelj Pieter. De Cristofarova verzija odpira veliko novih vprašanj, odvetnik, ki brani Diano, pa je ugotovil, da bi lahko skušal De Cristofaro naprtiti umor dekletu, ker je to še mladoletno. Še najmanj jasen pa je položaj plavolasega Pietra, ki je med tiskovno konferenco stalno držal za roko ljubko sodržavljanko. Diana z majico, na kateri je pisalo »Italians do it better«, pa je naslanjala glavo na De Cristofara. Njihove avanture je zdaj vsekakor konec, saj bi jih morali po naj hitrejšem postopku izročiti italijanskim oblastem. Tenis: Davisov pokal w Ze po prvem dnevu ZRN zanesljivo vodi proti Jugoslaviji □ □ □ Dirka po Franciji Zmaga domačinu Španec Delgado še naprej vodi □ □ □ Avtomobilizem: VN ZRN Na poskusnih vožnjah spet Senna in Prost NA 10. STRANI V novi slogi se stranka pripravlja na novembrske predsedniške volitve Zaključena demokratska konvencija Michael Dukakis sprejel imenovanje »Zvezde« 40. demokratske konvencije Dukakis, Jackson in Bentsen po zaključku Dukakisovega govora (Telefoto AP) Beograd zavrnil slovenske zahteve NEW YORK — »Reaganova era je končana, začenja se nova.« S temi besedami je uradni demokratski predsedniški kandidat, 54-letni Michael Dukakis, guverner države Massachusetts, zaključil svoj sklepni poseg na 40. konvenciji demokratske stranke, ki je bila v Atlanti. Na njej so predsinoč-njim za uradnega podpredsedniškega kandidata potrdili senatorja Lloyda Bentsena iz Teksasa. Konvencija demokratske stranke se je končala v nenavadni slogi, saj je Dukakisu uspelo v »pohodu na Belo hišo« vsaj začasno združiti vsa tri glavna krila stranke: napredno, konservativno in centristično. Dukakis je med potekom konvencije pokazal izreden pragmatizem in sposobnost za sklepanje kompromisov, njegov zaključni govor pa je kljub temu pritegnil poslušalce, saj je bil napisan v takem slogu, da je bil ljudem zelo blizu. Notranja razprtja so se torej polegla, uradnega predsedniškega kandidata pa je z vso močjo podprl tudi duhovnik Jackson, kljub temu da Dukakis ni uvrstil v demokratsko politično platformo večine njegovih predlogov in mu ni ponudil nobenega mesta v svoji potencialni administraciji. Jackson, ki je bil poleg Dukakisa druga največja »zvezda« demokratske konvecije, po splošnem prepričanju ni nikakršen bivši kandidat, temveč politik, ki bo še veliko let dajal ton političnemu dogajanju v ZDA. Dukakis je sinoči v Kennedyjevem slogju pozval Američane, naj mu omogočijo uresničenje njegove zamisli o »naslednji ameriški meji«, ki bo obudila pionirskega duha, inovativnost in tradicionalne ameriške vrednote. Glavna Dukakisova skrb je trenutno vsekakor ohranitev podpore obeh glavnih kril demokratske stranke (naprednega, ki ga pooseblja Jackson, in konservativnega, ki mu pripada senator Bentsen). Brez podpore teh dveh kril ni še noben demokratski kandidat zmagal na volitvah, zato je Dukakis, ki ga poskušajo republikanci prikazati kot preveč »liberalnega politika«, izbral za podpredsednika konservativnega senatorja iz Teksasa. Bentsen naj bi pripeljal nazaj v stranko tako imenovane »Reaganove demokrate«. BEOGRAD — Ustavnost in zakonitost na glavni razpravi na vojaškem sodišču v Ljubljani nista kršeni. To sporoča urad za tisk in informacije predsedstva SFRJ, ki je včeraj izdal sporočilo zaradi zahteve predsedstva SR Slovenije, da naj razprava teče v slovenskem jeziku. Sporočilo se glasi: »Republiški komite SR Slovenije za informiranje je sporočil, da je predsedstvo SR Slovenije pozvalo predsedstvo SFRJ, kot najvišji organ vodenja in poveljevanja oboroženim silam SFRJ, naj posreduje in zagotovi ustavnost in zakonitost pri vodenju kazenskega postopka na vojaškem sodišču v Ljubljani proti Borštnerju, Janši, Tasiču in Zavrlu glede jezika, v katerem teče postopek. Predsedstvo SFRJ je v tej zvezi prejelo tudi teleks predsednika skupščine SR Slovenije z dne 20. julija in teleks predsedstva SR Slovenije z dne 21. julija 1988. Predsedstvo SFRJ je zato zahtevalo in prejelo mnenje pristojnih zveznih organov, ki so sporočili, da je po členu 3 zakona o vojaških sodiščih predpisano, da poteka postopek na vojaških sodiščih v enem izmed jezikov in črk narodov Jugoslavije. Na temelju tega se je vojaško sodišče v Ljubljani odločilo, da bo postopek v konkretnem primeru vodilo v srbohrvaškem jeziku z zagotovitvijo pravice strankam, da na glavni razpravi uporabijo svoj jezik. Z ozirom na to ustavnost in zakonitost na glavni razpravi pred vojaškim sodiščem v Ljubljani nista kršeni.« Odgovor predsedstva SFRJ so poslali predsedstvu SR Slovenije 21. julija leta 1988 iz urada za tisk in informacije predsedstva SFRJ. (dd) D’Alema prevzel dolžnost odgovornega urednika 1’Unitd Dnevnik l'Unita ima novega odgovornega urednika. Massi-mo D’AIema (desno), ki se na sliki razgovarja s predstavnikom založništva Sartijem, je zamenjal dosedanjega odgovornega urednika Chiaromonteja (na sredi) (AP) Koroški poslanec Smolle o procesu v Ljubljani DUNAJ - Poslanec zelenih v avstrijskem parlamentu in koroški Slovenec Karel Smolle je, kot poroča avstrijska agencija APA, pozval avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka, naj se Avstrija pri jugoslovanskih oblasteh »v smislu vedno znova poudarjenih dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo in brez vmešavanja v jugoslovanske notranje zadeve« zavzame za pravilen potek sojenja proti Ivanu Borštnerju, Franciju Zavrlu, Janezu Janši in Davidu Tasiču. »Se posebno spričo pogajanj v zvezi s človekovimi pravicami, ki sedaj potekajo na konferenci o varnosti in sodelovanju,« pravi Smolle, »je treba odločitev vojaškega sodišča o izključitvi javnosti, odstranitvi civilnega advokata in o tem, da se ne dovoli uporabe jezika, ki ga govorijo v kraju sojenja, oceniti kot nesprejemljivo provokacijo.« Smolle je prav tako menil, da se zaradi teh dejstev postavlja vprašanje o legitimiteti in legali-teti tega procesa, ki predstavlja »grobo kršitev osnovnih človekovih pravic«. B. G. • Se eno besedo spodbudno narašča. Brez kvalitetnih profesionalnih časnikarjev ni mogoče ustvariti nobenega časopisa. Pri obravnavi pretekle in tudi bodoče usmeritve Primorskega dnevnika je v prvi vrsti pomembna njegova vloga v naši slovenski stvarnosti. Pred petimi leti sem v nastopnem uvodniku zapisal, da mora dnevnik pozorno slediti vsem naprednim, demokratičnim tokovom sodobnega sveta, znanstvenemu in kulturnemu razvoju, da se mora prizadevati za odpravo nazadnjaštva. Zgodovinski razvoj je izredno buren, padajo tabuji in svet se v temeljih spreminja. Osnovno vprašanje je torej v odprtosti, kar recimo: tudi v politično-strankarski širini, v obravnavanju vseh problemov, v iskanju novega. Dnevnik je odraz življenja in vseh njegovih plati, mora biti usmerjen naprej, v novo. Vedno me je razdvajalo in mučilo vprašanje odnosa med pojmi, kot so svoboda tiska, vloga dnevnika kot organizatorja naših naporov, problem objektivnega poročanja. O vsem tem se zelo mnogo razpravlja in govori tako v matični domovini Sloveniji kot v Italiji in drugod po svetu. To so zelo zapletena vprašanja in odgovori nanje niso enostavni. Prepričan sem, da je v prvi vrsti važen dosleden časnikarski odnos do stvarnosti, kar pomeni, da mora profesionalni časnikar predvsem poročati, poročati o vsem in vse na osnovi globljega poznavanja dogodka ali nekega pojava. Prva je vest, drugo je komentar. V tem je tudi zapleten dialektičen družbeni odnos z organizacijami in založniki, problem resnične časnikarjeve ustvarjalne avtonomije, nujne avtonomije redakcije, ki mora biti tesno povezana z etiko in dolžnostmi novinarskega poklica in z dolžnostjo do skupnosti, za katero in - zelo pogosto - v imenu katere govori. To je obenem obveznost do bralcev, upoštevanje njihovih zahtev in potreb. Treba je poudariti še, da je na našem področju — tudi z naraščajočo vlogo agencije Alpe-Adria važna vloga Primorskega dnevnika v ustvarjanju klime mednacionalnega sožitja in sodelovanja. Pred dnevnikom so nove, velike naloge. Redakcija je že izdelala osnutek načrta za nadaljnjo vsebinsko in oblikovno rast. To pa že ni več moj neposredni problem, saj dnevnik prevzema sposoben časnikar, dolgoletni kolega in tovariš Marko M/altritsch, ki ga bo skupaj z ostalimi sodelavci vodil naprej. Njemu in vsem urednikom želim mnogo uspehov na tej težavni poti. Za zaključek izrekam iskreno zahvalo vsem, s katerimi sem tako tesno sodeloval, oproščam pa se za vse tisto, kar v dobri veri pri svojem delu nisem napravil prav. Predvsem pa prisrčen pozdrav vsem bralcem Primorskega dnevnika. • Slovenija praznovala na partija. Položili so številne vence in cvetje ob obeležjih NOB in na grobove padlih borcev. Delegacija, ki so jo sestavljali najvišji republiški funkcionarji, je položila venec pred spomenikom revolucije v Ljubljani. Za razliko od praznovanj v minulih letih, praznik ni bil poln odpiranj novih objektov in obeležij. Večina ljudi je prelepe sončne dni izkoristila kot podaljšani konec tedna za izlete ali pa počitek na morju ali v gorah. Po vsej republiki so bile predvsem le športne in kulturno-umetniške prireditve. , Tako je nekaj sto mladih z Jesenic, iz Bohinja in Tolmina skupaj z vojaki odšlo po poteh Triglavske divizije. Več kot 150 kilometrov dolgega tradicionalnega maratona Franja se je udeležilo nad 2.000 kolesarjev različnih starosti. V Ljubljani pa je bila zelo obiskana Noč na Ljubljanici. Manjkalo tudi ni različnih piknikov in veselic, ki so jih organizirala razna društva, (dd) Do 20. avgusta Pravo poletje se je šele začelo, pri nas pa je že težko pričakovana oblačil, obutve, športnih artiklov, spalnih srajc, perila z 20-30-50-80% popusta za plačilo v gotovini confezioni ^ > Mije TRST - Ul. Carducci 10 - Ul. Oriani 3 Na našem krznarskem oddelku pa poteka tudi tradicionalna reklamna prodaja krznenih izdelkov z 20-30-50% popusta Kupljeno krzno vam lahko brezplačno shranimo v naši trgovini v Ul. Carducci do 15. septembra Obv. Občini 2/7/88 št. 8578 Politični položaj na deželni ravni Pogajanja obstala na slepem tiru Sledijo si srečanja med političnimi strankami dosedanje večine - PSI zahteva predsedstvo deželnega sveta nove ^ — Pogajanja za sestavo Psiti elne vlade so obstala na sle-strankim' ^eželno vodstvo Craxijeve lik0Vae Ie sPet potrdilo zahtevo po ob-KD--.polu Politične preferenčne osi ne o Hki bi dejansko ošibila, če že sito skmila laične stranke in Sloven-dapji uPnost, ki so sodelovale v dose-tudi Socialisti zahtevajo zase Predin ec|sedstvo deželne skupščine in prvak,®9!0 na to mesto videmskega ^kristjam1 t.Plera Zanfa3niniia-aaPfed v"1, kl slcer priznavajo volilni Utrdip 6i PSI’ Pa podčrtujejo, da so in ist .vl°go stranke relativne večine cedil„^asno ne nameravajo pustiti na . Deli aičlllh sil in SSk. je vč 9ac9a deželnega vodstva KD se ral in v četrtek sestala s pred- stavniki PLI, SSk, PRI in PSDI, da jim oriše svoja stališča in potrdi nasroto-vanje socialističnemu predlogu. Pogajanja so torej, kot vidimo, obstala, zato obstaja stvarna možnost, da bodo novo deželno vlado izvolili šele v začetku septembra. Izvolitev deželnega sekretarja KD Longa za predsednika deželnega sveta je kazala, da sta KD in PSI tik pred sporazumom, v resnici pa ni tako. Po izvolitvi novega predsednika se je že govorilo, da se bo skupščina sestala v začetku avgusta in izvolila upravo, ki naj bi jo vodil demokristjan Biasutti. Na sliki: posnetek z nedavnega srečanja med delegacijama deželnih vodstev KD in PSI v Vidmu. Radon: stanje v Avianu ni emergenčno! PORDENON — Na sedežu deželnega predstavništva v Pordenonu je bil včeraj sestanek tehničnega značaja, ki ga je priredila deželna tehnična služba za civilno zaščito, da bi na njem proučili položaj, ki je nastal po ugotovljeni prisotnosti strupenega plina radon v Avianu in njegovi okolici. Sestanka so se poleg deželnih upraviteljev z odbornikom Di Benedettom na čelu udeležili številni strokovnjaki. Po pozornem preverjanju o nastalem položaju in oceni analiz, ki so jih pripravili strokovnjaki, tudi iz ZDA, je bilo jasno rečeno, da ni znanstvenih ekstremov, na osnovi katerih bi lahko označili stanje v Avianu kot emergenčno. Tako piše v tiskovnem poročilu, ki ga je po sestanku izdal tiskovni urad Dežele. Za podrobnejšo analizo nastalega položaja sta se že angažirala ustanova ENEA-DISP in Višji zdravstveni institut, ki sta že začela z analiziranjem podatkov. Predvideno je, da bodo raziskovalci obiskali 5.000 stanovanj in v njih izmerili količino strupenega plina radon. Tej pobudi se bo priključila tudi Dežela Furla-nija-Julijska krajina. Pobudo bo finansirala deželna civilna zaščita, potekala pa bo v sodelovanju z deželnim ravnateljstvom za zdravstvo. Vse podatke o prisotnosti tega plina v Deželi bo odslej posredoval le posebni odbor, ki mu predseduje odbornik Di Benedetto. Jugoslovanska turistična znamenitost Telefonirati v tujino: zabava za vse... V vseh jugoslovanskih turističnih krajih se lahko pohvalijo s turistično znamenitostjo, ki se imenuje - kako lahko iz Jugoslavije, iz telefonske celice telefoniraš v tujino. Recept: Tisti, ki želi štiri minute telefonirati v ZR Nemčijo, naj si oskrbi kilogram (natančneje - 1008 gramov), ali 112 kovancev po sto dinarjev. Če mu drobiža ne uspe dobiti na pošti ali bližnji banki, ga po pravilih mora dobiti na najbližji poslovalnici Službe družbenega knjigovodstva, kjer mu bodo potrebne kovance rade volje odtehtali. Postaviti se mora v vrsto (kar še posebej velja za nedeljo in soboto, ko so pošte sicer zaprte). Seveda ne sme biti sam. V eni minuti mora namreč v telefon zmetati 28 kovancev, ali približno vsaki dve sekundi enega. Če hoče torej količkaj časa govoriti s tujino, mora imeti v celici še sekundanta, oziroma tistega, ki mu meče denar v telefon. Tu bi se recept za telefonsko avanturo lahko končal. Toda se ne. V eni telefonski kaseti se lahko nabere približno 500 kovancev po sto dinarjev. To pomeni, da lahko iz ene celice telefonirajo v Nemčijo največ pol ure, potem je treba kasete izprazniti. Jasno - kaset ne izpraznijo vsake pol ure. Kam bi prišli! Že tako imajo na nekaterih poštah (ne primer v Portorožu) kar precej dela s štetjem vsega drobiža iz telefonskih celic. Delavka mora vsak dan prešteti za več kot 50 kilogramov kovancev, včasih je kovancev iz telefonov tudi za 75 kilogramov... Skratka - zabava za vse... Seveda vse to ni še nič. Če želi kdo doživeti pravo telefonsko avanturo, naj pride telefonirat prihodnje leto! BORIS ŠULIGOJ Gostilne ne mara, hoče nekaj posebnega Na Socerbu kraljuje nov »graščak« kar soCEr: B — Sedem let je minilo, od- cerjj ° lnšpektorji ob ogledu gradu So-;eq lz^ali odločbo o zaprtju gostin-Vedli l°^a'a (in gradu, seveda), na- di k Pa. 13 točk pomanjkljivosti, zara-Zapreterih 80 se grajska vrata morala SoCerhl- Zgodovina gradu in 'območja ku n a s® je začela pisati že v začet-bij0 . SeŠa štetja in celo prej, saj je 0lo9ovlP?droeie ugotovitvah arhe-Pastj,.;- . e zelo zgodaj obljudeno s >>starn'?n ^ovci' zanimiva pa ni samo . ]sa« Pbhev ^kllžr*0 petnajst let namreč »lastj.5' 0tikar je grad pričel menjati kaj R 0<< in krajevna skupnost Črni sreče"!a aPravljalec gradu, ni imela je zanj1 'zP'ri najemnikov. Najbolj se “Predar1*0 Z zaclnjim, nato pa so grad Per. -p Stanovanjski skupnosti Ko-Portavp1 tod se Ie zgoclovina začela ^rUžbe^atP Pravega najemnika ne v bilo m n-em ne v zasebnem sektorju ni so ijL 0c dobiti, na nekaj natečajev, ki brdi nrazPisali, se ni nihče javil, pa ^bhaveposrecPle Ponndbe Emoni in bi bp u Se niso obnesle. Najemnika, ki bilo p v°ijan del gradu obnoviti, ni Kot v n Vendar je čas prinesel svoje, bilo usiv616^05^' gradu tudi tokrat ni V kr^6110, da '30 Propadel, ki je j3j]Pru 80 vendarle našli nekoga, voljan »sprejeti« grad, ga ure- diti, obnoviti. Milan Graj, 31, iz Srednje Bistrice, gostinec po poklicu, z nekaj izkušnjami doma m v tujini, predvsem pa poln idej se je pred letom dni odločil, da bo »prevzel« grad. Sam pravzaprav še nima narejenega vsega tako, kot si želi, s kuharjem Igorjem Trnjekom, 22, iz Gornje Radgone, pa sta-prepričana, da bo grad v letu, dveh tako urejen, da bo obisk tod poseben užitek, posebna zanimivost. »Gostilne ne maram. Zavedam se sicer, da se bom moral na trenutke podrediti tudi zahtevam izletniškega turizma, kajti grad je prečudovita izletniška točka, toda vztrajal bom pri dru- gačnem konceptu. Prepričan sem, da si ljudje v tej dnevni monotoniji občasno zaželijo tudi nekaj posebnega. To bomo ponudili mi na gradu. Želim si,_ da bi v sosednji jami organizirali koncerte, v jgradu razstave. Vse to bomo delali. Želim si, da bi grad nekako »bogato« živel, da bi nekaj pomenil...«, se navdušuje Milan Graj. Na vzpetini, 390 metrov nad morsko gladino, blizu Črnega kala je res oživel grad. Dostop do gradu je sicer zelo slab, cesta komajda podobna cesti, toda obisk se bo izplačal. Grad je namreč dobil dobrega, novega gospodarja, ki je uredil ogrevanje, povsem novo električno napeljavo, vodovodno napeljavo s 36 kubičnimi metri velikim rezervoarjem, v jedilnici s 30 stoli je veliko prostora, saj gneče ne sme biti, sicer se gostje ne počutijo dobro... Klima naprav sicer nima, a mu za meter debelimi grajskimi zidovi niti potrebne niso. Pričakuje pa, da se bo kljub temu spotil, saj si obeta precej obiska, tudi na madžarski kuhinji, ki jo bosta s kuharjem bržčas kmalu pripravila. Zakaj ne? Iz krajev, od koder sta prišla, morata prinesti tudi nekaj »svojega«, nekaj, česar na Obali nimajo vsak dan. In to sodi v koncept ponudbe Milana Graja, novega »graščaka« na Socerbu. DUŠAN GRČA Mlada brieza letos v slikoviti rezijanski dolini ČEDAD — Slikovita rezijanska dolina, tiha in mirna v poletni vročini, kot da bi se še bolj zaprla vase in se začela pripravljati na prihod svojih izseljencev za šmarno mišo, ko vse vasi zaživijo, je od nedelje prizorišče živahnega otroškega živ-žava. Tu se namreč odvija Mlada brieza, kulturno rekreacijsko letovanje za beneške otroke, ki ga letos že petnajsto leto prireja študijski center Nediža iz Spetra. Letovanja se letos udeležuje 58 otrok od 4. do 14. leta starosti in bo trajalo 15 dni, zaključi se torej v soboto 30. julija. Kaj je Mlada brieza? Ob začetku je bila prva oblika "trajnega" izobraževanja (trajala je namreč mesec dni) beneških otrok v slovenskem jeziku, s posebnim poudarkom, seveda, na domačem slovenskem dialektu. Preko poznavanja in poglabljanja domačega jezika so otroci odkrivali in opazovali tudi okolje, njegove naravne, geografske pa tudi kulturne in zgodovinske značilnosti. Sestaven del programa je bila tudi glasbena vzgoja. Ob tem "raziskovalnem", skupinskem delu seveda so imele svoj prostor tudi igre in ekskurzije. V središču sta bili torej otrok z njegovim znanjem in okolje. Tak program, z manjšimi spremembami, je Mlada brieza ohranila skozi petnajst let vse do danes, čeprav so nastale v Beneški Sloveniji druge pobude na področju izobraževanja in predvsem so pred štirimi leti odprli v Špetru dvojezični šolski center. Po letovanjih v Dolenjem Tarbju in drugih krajih Benečije, na Debelem rtiču, v Zabnicam in Trstu, so se letos v okviru študijskega centra Nediža odločili za rezijansko dolino, ki nudi otrokom res veliko možnosti, da bi se sprostili v naravi, da bi se približali posebnostim rezijanske kulture, kakršne se odražajo v plesu, glasbi, v pravljičnem svetu, kjer so glavni protagonisti živali. In prav od tu so si otroci izposodili imena za posamezne skupine, po katerih so porazdeljeni. Tako najmlajši so v skupini ska-keji (kobilice), potem pridejo na vrsto lesice, kozliči, kjamuči in kuziči (kosi). Čeprav so otroci v Reziji slab teden dni se že dobro znajdejo in že obvladajo poti in gorske steze. Vsako jutro namreč hodijo na eks-kuzije v planine, medtem ko so popoldnevi posvečeni telovadbi, raznim igram, slovenščini, glasbeni vzgoji in skupinskemu delu za pripravo časopisa, ki ga vsako leto ob koncu letovanja izdajo. Zdaj, so nam rekli, ko so se oživeli v novem okolju in se že počutijo doma, bojo bolj intenzivno iskali stike z domačini in od njih skušali izvedeti čim-več o Reziji in njenih prebivalcih. Center letošnje Mlade brieze je na Ravanci, kjer so otroci gostje hotela Val Resia. V programu letovanja imajo tudi nekatere izlete. Tako včeraj, v petek, so bili na celodnevnem izletu v Možnici, kjer so si ogledali znano opatijo, v Guminu, Pušji vasi in pri jezeru Cavazzo. Naj na koncu povemo, da letošnja Mlada brieza poteka z dovoljenjem in s sodelovanjem Dežele Fur-lanije-Julijske krajine. VU R0nei\f^no -*e to točka v njegovo korist,« je resno pristaja bi s'-)-izcptonil je. »Verjetno pa mu nikoli ne bo do tega, Vodo v ,1171001 to menoj spil pivo v naši pivnici. Scotch z kakšnem pomehkuženem salonu je slog, ki bolj ^ takemu tipu.« Poč tP res tako, vendar ne ve, kaj vse zamuja. Pivnici << aRa' čto koncu leta se bo sestal z vama v vajini sunkovito vstala. »Pustita vse skupaj, zjutraj bom »tri7 a' Zdaj grem spat, utrujena sem.« Poročiia°9a k>awnie, kako hudi časi jo čakajo, če se bo sta lej , s takim poškrobljenim tipom,« je Es rekla Ronu, ko ^ »NikJntoto udobni postelji. ^tožbenoJ! 111 dobro, če se družiš z nekom, ki ni iz tvojega , ^c, Opri a w r uai uZjAO /j iiCrvCDiii, iv j. ni iZj t v v->j vi dj* bi bii^a razFecto Es,« ji je strogo odvrnil Ron. »Želim si, , ičajnj a fmani pametna, potem bi se poročila s kakšnim - Paselii, jtotom iz soseščine in se naselila v montažni hiši 8oč,<( J blacktown. Toda Dawnie običajni fantje niso »No, upam, da se bo vse dobro izteklo, vendar se mi zdi, da do tega ne bo prišlo, če ne bo pretrgala vezi z nami. To ji ne bo všeč, Ron, vendar mislim, da se bomo morali počasi umakniti iz njenega življenja, potem ko se bo poročila. V svetu si bo morala sama najti prostor zase in za svoje otroke, mar ne?« »Zelo prav imaš.« Strmel je v strop in mežikal. »Tim jo bo pogrešal. Ubogi fant, tega ne bo razumel.« »Ne, vendar je podoben majhnemu otroku, Ron, stvari hitro pozabi. Saj veš, kakšen je, ubožec. Najprej jo bo pogrešal kot majhen otrok, potem pa jo bo nekako pozabil. Zdi se mi, da je kar prav, da ima gospodično Mortonovo. Tudi ona verjetno ne bo večno tu, vendar upam da dovolj dolgo, da mu bo pomagala prebroditi krizo ob Dawnini poroki.« Potrepljala ga je po roki. »V življenju ni nikoli tako, kot bi človek rad, kaj ne? Včasih sem celo premišljala, 'da se Dawnie ne bo poročila in da bosta Tim in Dawnie po najini smrti ostala skupaj v tej hiši. Tako zelo rada ga ima. Vendar sem vesela, da se je odločila za ta korak, Ron. Saj sem ji že velikokrat povedala, da ne pričakujem, da bo žrtvovala svoje življenje za Tima. To ne bi bilo prav. In vendar... Še vedno mislim, da je malo ljubosumna na gospodično Mortonovo. Ta zaroka je prišla tako znenada. Tim si najde prijateljico, Dawnie pa pobesi nos, ker si je gospodična Mortonova vzela čas, da bi ga naučila brati, česar Daw-nie ni storila, in v naslednjem trenutku že gre in se ti zaroči.« Ron je stegnil roko in ugasnil luč. »Toda zakaj ravno z njim, Es? Zdelo se je, da ji ni niti všeč.« »Oh, vendar je veliko starejši od nje in Dawnie je prav polaskana, ker si je izbral prav njo, namesto vseh tistih uglajenih dam, ki bi jih lahko imel. Morda se ga celo malo boji, malojo je zavedlo njegovo poreklo in pa dejstvo, da je njen šef. Človek ima lahko največje možgane na svetu, pa ni zato nič bolj pameten od najbolj topega bedaka v Callan parku.« « Ron se je udobno namestil v postelji. »No, ljubica, zdaj tako in tako ne moreva storiti ničesar, kaj ne? Stara je več kot enaindvajset let in nikoli se ni kaj dosti ozirala na naju. Edini razlog, da ni zašla v težave, je ta, da je tako prekleto pametna.« Poljubil jo je na usta. »Lahko noč; ljubica. Utrujen sem, kaj ti nisi? Vse to presneto razburjenje.« »Prav imaš,« je zazehala. »Lahko noč, dragi.« ENAJSTO POGLAVJE Ko je naslednjo soboto Tim prišel v Artamon k Mary, je bil zelo tih in nekoliko zadržan. Mary ga ni spraševala, zakaj je take volje, ampak ga je posadila v avto in se takoj odpravila na pot. Morala sta se ustaviti v vrtnariji v Horns-byju, da bi vzela s seboj nekaj rastlin in grmičevja, ki jih je Mary naročila med tednom. Prenašanje teh rastlin v avto je Tima tako prevzelo, da mu je Mary svetovala, naj raje sedi na zadnjem sedežu, da bo lahko med vožnjo pazil nanje, da se katera ne bi prekucnila ali pa umazala usnjenih sedežev. Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« V Kraškem muzeju odprejo drevi w razstavo »Človek in les« Drevi ob 19. uri bodo v Kraškem muzeju v Repnu odprli razstavo z naslovom »Človek in les«, ki jo prireja Pokrajina Trst v sodelovanju z Odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in pod pokroviteljstvom Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in Občine Repentabor. Namen razstave je prikazati najrazličnejše vidike medsebojnega odnosa med človekom in vegetacijo na tržaškem Krasu, na primer nastanek tipične kraške gmajne, prikaz različnih drevesnih vrst, pogozdovanja in sečnje, uporabe lesa pri raznih opravilih vsakdanjega življenja in v raznih obrtnih dejavnostih, nenazadanje pa tudi ponazoritev raznih ljudskih običajev, kakršen je na primer mlaj. Razstava bo odprta do polovice oktobra z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 17. in 20. uro, v soboto in nedeljo pa od 16. do 21. ure. (bov) Pogovor s predsednikom KGS Marinom Pečenikom Kraška gorska skupnost se nahaja pred novimi in zahtevnimi nalogami Marino Pečenik Kraška gorska skupnost se nahaja pred novimi nalogami in novimi pomembnimi obvezami. Deželna zakona o razvoju goratih območij in o decentralizaciji nalagata tudi temu upravnemu telesu nove pristojnosti pri druž- beni ter gospodarski zaščiti in pri vsestranskem ovrednotenju kraškega teritorija v tržaški in goriški pokrajini. »Dejstva jasno dokazujejo, da so govorice o ukinitvi gorskih skupnosti v naši deželi, posebno pa naše, popolnoma neutemeljene in iz trte izvite,« nam je dejal predsednik KGS Marino Pečenik, ki je napovedal, da je ustanova naročila inštitutu SLORI in prof. Giorgettiju izdelavo splošnega razvojnega plana KGS. »To bo za nas temeljni dokument, ki bo po eni strani določil našo vlogo v deželni stvarnosti, po drugi pa odprl pot izvajanju nalog, ki nam po zakonih pripadajo.« Pečenik je torej dokaj optimistično razpoložen glede bodočnosti KGS, pri čemer se sklicuje tudi na »zelo dobro politično in upravno sodelovanje med političnimi silami, ki vodijo ustanovo«. Upravni odbor KGS je sad sporazuma med KPI, PSI in SSk in v njem so trenutno štirje komunisti, trije socialisti ter dva predstavnika Slovenske skupnosti. »Žal moram spet ugotavljati, da se mnogi tudi v naši skupnosti še ne za- vedajo povsem vloge KGS, ki gotovo ni postranska, zlasti ko nekateri krogi in nekatere politične sile (v mislih imam predvsem LpT), govorijo o neki novi strukturi za upravljanje kraškega teritorija. Taka ustanova že obstaja, in to je edinole KGS, ki deluje v sodelovanju z občinskimi upravami in drugimi krajevnimi ustanovami.« Pečenik je tudi glede tega optimist in trdno upa, da bo Dežela v kratkem končno odobrila statut KGS, ki leži že nekaj let v predalih deželne uprave. Razni odbori, ki so se v vseh teh letih vrstili na čelu gorske skupnosti, so kot znano vedno dosledno zahtevali popolno enakopravnost slovenščine v poslovanju KGS. Njihove zahteve pa so doslej naletele na gluha ušesa. KGS tudi še nima lastnih prostorov in je že dolgo let gost Turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu. »Na razpolago imamo le večjo sobo, kjer praktično delamo vse, skupščina pa se sestaja v razstavni dvorani turistične ustanove, kar se seveda komentira samo po sebi. Deželni nadzorni odbor nam je prav pred kratkim potrdil sklep o prispevku v višini 435 milijo- nov lir za nakup prostorov v Sesljaj kjer si bomo v kratkem uredili Q°s rvjci ai uumu v ivi at-tvciii ui eum -i. ni sedež,« nam je še dejal predsednU ki je kot znano istočasno tudi dolin5 podžupan. Gorska skupnost čaka torej na 1 ^ vojni plan in na odobritev statuta' tem času pa ne stoji križem rok ' sodelovanju z okoliškimi občinami . žaške pokrajine pripravlja dvojezk turistični vodič po Krasu, pred kf kim pa je izdala razglas za dodeli' prispevkov posameznim ali zadružni kmetijskim podjetnikom, ki deluj6! na njenem ozemlju. Za prispevke lA ko zaprosijo vsi kmetje, tudi tistii ^ Ki niso vpisani v poklicni seznam kfflet'j skih podjetnikov. Za te denarne spevke pridejo v poštev nakupi tov za prodajo krajevnih proizvod® ' obnove kmetijskih zgradb, ki upost vajo kraške značilnosti ter tudi uv'6 be novih tehnologij v kmetijskem 56 , torju. Posebni prispevki so namen)6!' tudi sadjarstvu in ribogojništvu. ‘j. vse informacije so na razpolago ura KGS v Sesljanu. SANDOR TENCE Že peti dan prireditve zadruge Ar s nova Prijetno Poletje v zalivu z glasbo in domačo kuhinjo V ponedeljek se je v Sesljanskem zalivu začela poletna prireditev glasbene zadruge Ars nova, ki bo trajala do zadnje julijske nedelje in nam ponuja prijetne, razposajene, sicer nekoliko šagrsko razpoložene, a zaradi tega nič manj privlačne glasbeno-gastronomske dneve (predvsem pa večere). Poletje v zalivu - kot se dvotedenska prireditev imenuje - se je začelo v ponedeljek zjutraj z odprtjem kioskov, iz katerih vsak dan vabljivo diši po ribjih in domačih kuhinjskih poslasticah. Glasbeno poglavje praznika pa se je začelo s ponedeljkovim večerom lahke glasbe šestdesetih let, za katero so poskrbeli spretni disc-jockeyi Radia Opčine. V torek in sredo zvečer so bili gostje Poletja v zalivu člani zagrebške skupine Telefon Call. Ansambel sodi med najuspešnejše blues zasedbe v Jugoslaviji. Skupina je s svojima nastopoma navdušila prisotne in kljub temu, da sta bila večera precej koncertnega značaja, je mnoge ritem bluesa in rocka tudi zvabil k plesu. Tudi v četrtek zvečer, ko se je v Sesljanskem zalivu prvič v okviru tega praznika predstavil ansambel Happy Day, je ljudi kar mrgolelo. Zamejski ansambel je spet navdušil vse prisotne in bo s svojo prijetno plesno glasbo popestril še današnji večer, prihodnji teden pa bo prav'tako igral od četrtka do sobote. Pravi užitek (predvsem za navdušence tega glasbenega žanra, pa tudi za nekoliko "hladnejše" poslušalce) bo gotovo jutrišnji koncert znane zagrebške skupine Plava trava zabora-va. Skupina se bo na odru Poletja v zalivu predstavila tudi zadnjo nedeljo julija, ko bo s svojim značilnim sporedom country, bluegrass in country-rock glasbe sklenila to poletno prireditev zadruge Ars nova. S tem pa še ni konec dolgega seznama presenetljivih dogodkov, ki jih ima Poletje v zalivu na zalogi. Prihodnji teden, v torek, 26., in sredo, 27. julija, bo namreč igrala skupina Dixie-land iz Izole, ki se je sicer v lanski sezoni razšla, že z novim letom pa se je spet pojavila v novi zasedbi in kmalu zatem začela snemati novo LP ploščo. V Sesljanu se bo predstavila s svojim klasičnim sporedom skladb v privlačnem stilu dixielanda. Po vsem tem bi si lahko mislili, da se ne bo v ponedeljek zvečer dogajalo čisto nič! Pa ni tako: ta večer bo spet posvečen lahki glasbi šestdesetih let, za katero bodo še enkrat skrbeli spretni disc-jockeyi Radia Opčine. Večer pa bo popestril še glasbeni intermezzo v živo plesnega ansambla Happy Day. Vsak dan so na razpolago listki za srečolov, ki bo ob koncu Poletja v zalivu res bogato obdaril vsaj tri srečneže. Lastnik prve izžrebane številke bo namreč odnesel motorni čoln, za drugo številko je na razpolago kajak, tretji dobitnik pa si bo v zameno za srečno številko odnesel windsurf. Zato: veselo na Poletje v zalivu! (dam) Pogovor z odličnjakom Markom Budalom Matura ni Drugega odličnjaka z realne - Marka Budala - smo komaj ujeli. Fant je počitnice vzel resno in si privoščil najprej oddih na Malem Lošinju, takoj po našem pogovoru z njim pa je odhitel še za deset dni na morje, tokrat v Gradež. Na maturo in dijaške probleme smo ga spet spomnili šele mi. »Že pred maturo sem si rekel: kot bo šla matematika, tako bo šlo tudi vse ostalo. Naredil sem vse naloge prav (menda edini) in mirno čakal na začetek ustnega izpraševanja. Izbral sem si fizika in italijanščino, saj mi slovenščina nikoli ni bila preveč všeč. Italijanščina mi tudi lažje teče. Fizika pa zato, ker mi je všeč vse, kar je znanstveno. Treme nisem imel, razen tik pred izrečenim vprašanjem, ko je normalno, da se ti malo omehčajo kolena. Profesorji se mi niso zdeli preveč strogi. Niso bili pikolovski in mojega znanja niso raziskovali v podrobnosti - pustili so, da sem govoril sam in navezoval pogovor na druge podobne teme. Takšno povezovanje tematik je po mojem znamenje zrelega dijaka. Zdeli so se mi zadovoljni, tako da sem pričakoval oceno med 54 in 60, nikakor pa ne čiste še-stdesetice. Učil se nisem preveč, le zadnja dva meseca pred maturo, ko smo izvedeli za izpitne predmete. Zato mama tudi pravi, da sem odličnjak nezasluženo. Seveda pa sem bil vsa leta na tekočem s snovjo (izdeloval je z osmico), tako da sem na maturi znal navezati na "starejše" teme. In kaj sedaj? »Jeseni grem seveda študirat - najbolj me mika elektronika. Z njo se uk- za zrele noben problem varjam že sedaj v prostem času. Naredil sem tečaj za elektronike in doma sem sestavil televizijo. Veseli me delo na kompjuterjih, programiranje, igranje. Zato bi se rad v prihodnosti tudi poklicno ukvarjal z njimi. Službo bom iskal zunaj Trsta, ki se mi zdi majhno, preveč provincialno mesto. Najraje bi bil v kakšnem velikem mestu, kot so Milan, Turin, Rim, ali pa kje v tujini. Več možnosti bom seveda imel po letu 1$92, ko bo diploma Univerze v Trstu povsod veljavna in enakovredna diplomam drugih univerz v Evropski skupnosti. Pred začetkom študijskega leta pa nameravam še dva meseca delati v banki in si z zaslužkom privoščiti po- tovanje po Evropi s prijatelji. ItineJč ja še ne vem, ker bo vse odvisno 0 tega, koliko bom zaslužil.« Kako gledaš kot zrel človek "prehojeno dijaško pot"? »Mislim, da sem najboljšo osnov za študij dobil v osnovni šoli, saj sc™ se tam naučil, kako naj študiram- na so nam nudili v srednji šoli, se mi premalo - za matematiko sem sled posebnim lekcijam. . Kar se tiče mature, menim, da bi 1 bilo treba spremeniti. Vse skupaj s mi zdi zastarelo. Matura, takšna kot je, ne nudi resne slike petih let šhidi ja. Pred dvajsetimi leti so jo uved kot poskusno, a je nespremenjen ostala do danes. Spremenil bi tna^ šolo kot je realna - zdi se mi, da je programu premalo matematike, infof^ malike sploh ni. Jaz bi poudaril znanj stvene vede, odstranil latinščino, vS I literaturo. Uvedel bi predmet ' na maturi bi spraševal vse predme1 -da bi bila bolj stroga. Moja največja želja? Da bi se p°c , til dobro (tako psihično kot fizičn0’’ da bi se v življenju zabaval.« In še zadnja izjava odličnego d* iaka? ne Rad bi povedal mlajšim, naj se bojijo mature, ker to ni nič strašne!!^ Če se ne začneš učiti zadnji teden če slediš med letom, res ne predstd Ija nobenega problema.« Kar tako n prej, Marko! Pravijo, da odločni in 5 mozavestni daleč pridejo. metka Čeligoj Obnova doma za ostarele v UL Pascoli Za večjo kakovost življenja ostarelih Zidarski odri pred stavbo v Ul. Pascoli »Progetto 90« piše na veliki tabli poslopja v Ul. Pascoli, kjer prebiva okrog 400 ostarelih meščanov. Okrog poslopja in v njegovi notranjosti je videti delavce, ki hitijo z raznimi zidarskimi in gradbenimi deli. Torej že zunanjost kaže, da so v teku velika obnovitvena dela, ki bodo notranjost tega doma prav gotovo močno spremenila. »Vse ne bo šlo tako hitro,« nam je povedal Oscar Abbondanza, ki z dvema kolegoma in uradnico dela v tehničnem uradu v prvem nadstropju stavbe, »vendar smo že sredi dela.« Načrti za preureditev so v glavnem izdelani. Predvideno je pet faz, v katerih bodo povsem preuredili stavbo, ki je bila zgrajena ; tako nam je povedal naš sogovornik - leta 1860, torej v drugačnih časih, za drugačne potrebe in z drugačnimi kriteriji. V petih fazah, od katerih naj bi vsaka trajala po eno leto, bodo po besedah tehničnega izvedenca Abbondan-ze preuredili obstoječe poslopje in mu dozidali nov del, tako da bo v domu našlo prostor okrog 500 ostarelih oseb, ki naj bi imele na razpolago dvo ali največ triposteljne sobe s sanitarijami in z vsemi ostalimi bivalnimi prostori za dobro osebno počutje. Zunanjost stavbe bo ostala skorajda nespremenjena, medtem ko bo povsem preurejena notranjost, poleg tega pa so že začeli odstranjevati visok zid, ki deli poslopje v Ul. Pascoli od bližnjega okoliša. Ob njegovem severnem boku, prav na križišču ulic Pascoli in Conti pa bodo uredili prijetno zelenico, ki bo v tem predelu mesta še kako dobrodošla. »Menimo, da je prav, da se to poslopje, namenjeno osebam, ki so v glavnem nepremične, spoji s svojo okolico in da se v prizadetih osebah ne ustvarja občutek, da so nekakšni izobčenci, da niso enakovredni člani naše družbe,« je v pogovoru dodal Abbondanza. Poslopje samo - smo še izvedeli - je last Občine Trst, ki pa ga je dala v upravo Tržaškemu inštitutu za socialne posege ITIS. Zgornji del poslopja, v katerem je bilo nekoč podstrešje, so že preuredili in povsem obnovili tako, da prebiva sedaj v njem okrog 25 starejših občanov v zelo lepih, okusno urejenih sobah s sanitarijami in z lepim dnevnim prostorom, kjer je nameščena tudi televizija. Vse je poslikano in prebarvano v svetle, žive barve, skozi velika strešna okna pa prihajata zrak in svetloba. Tako naj bi bil videti po končanih delih (ki bodo trajala nekaj let) dom, ki so ga stari Tržačani poznali kot »dom ubogih«, kasneje pa tudi kot si- rotišnico, torej kraj, v katerem so preživljali svojo mladost otroci brez staršev ali brez doma. Sedaj je v domu zaposlenih okrog 190 oseb, med njimi uradniki, zdravniki, socialne delavke, bolničarke, osebje ekonomata, kuhinje, snažilke itd. Zelja vseh, ki se trudijo, da bi spremenili ne samo videz, temveč tudi način življenja v tem domu je, da bi bila gradbena dela čim prej opravljena. Zato upajo, da ne bo zastojev in da bo mogoče v predvidenih rokih opraviti vse, kar bo pripomoglo k izboljšanju življenjskih pogojev ostarelih. Naš sogovornik je bil tako prijazen, da nam je pokazal obnovljene prostore v tretjem nadstropju, kjer smo videli na stenskih tablah veliko obvestil o raznih prireditvah in dejavnostih, ki potekajo v domu: vabilo za ogled filma, napoved časa za balinanje, za izlete, itd. »Tržačani tega poslopja verjetno niti ne poznajo,« nam je še povedal Abbondanza, »in tudi te tabuje bo treba odpraviti. Poslopje je namreč tako veliko, obširno, da ima v svoji sredi celo nogometno igrišče, ki ga upravlja družba Olimpia Fani, razen tega pa je na razpolago še lep park z zelenjem.« Vse to pa ni za nikogar zaprto - je ob koncu zagotovil naš spremljevalec -zato bi bilo primerno, da bi dom s svojimi prebivalci postal del našega vsakdana. Ker smo videli in spoznali komaj delček tamkajšnje stvarnosti, se bomo z reportažo o življenju v njem še oglasili. (N. L.) Seznam dijakom ki so opravili tečaje SDZPl V zadnjih tednih smo objavili sezname dijakov, ki so uspešno °PE vili zrelostne izpite. Zato ne sffleI'|j prezreti niti tistih, ki so obiskov ^ druge šole in tečaje, ki nudijo dru MSI in Lista za Trst. V bo ie prišlo do nepričakova- Pred« Polemik, po katerih je neb,j Vi°či podžupan Gobbo za J niinut prekinil zasedanje. svete^lnsko"nal>režinski občinski Vzduš-e na*° v precej polemičnem ante ^ vzel v pretres predlog vari-občinskega regulacijskega na- črta o turističnem razvoju Sesljan-skega zaliva. Osnutek, ki bi družbi FINSEPOL odprl pot za izgradnjo turističnih in navtičnih objektov v Sesljanu, je bil v preteklih dneh predmet ostrih polemik, posebno med županom Bojanom Brezigarjem in komunistično opozicijo. Osnutek variante je na sinočnji občinski seji predstavila odbornica za urbanistiko Rita Contento, vse sklepe pa so odložili na september. Obvestilo Občine Zgonik Župan občine Zgonik obvešča, da bo v dneh 25., 26. in 27. julija t. 1. od 8. do 16. ure zaprta cesta, ki pelje iz Repniča na proseško postajo. Zapora je potrebna zaradi nujnih del na železniškem prehodu. Sestanek o ugovorih proti sinhrotronu na območju T8 S sinočnjega srečanja v Bazovici Včeraj zvečer je bil v Bazoviškem domu sestanek, na katerem so se domačini in predstavniki slovenskih organizacij pogovarjali o ugovorih proti varianti 46 splošnega regulacijskega načrta Občine Trst, ki predvideva na območju z oznako T8 pri Bazovici gradnjo svetlobnega pospeševalnika. Lastniki zemljišč in organizacije, ki zagovarjajo njihove interese, morajo predstaviti svoje ugovore do 29. t. m. Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi so skupno izdelali daljši dokument, v katerem nasprotujejo namestitvi sinhrot-rona pri Bazovici in hkrati pozivajo novoizvoljeni tržaški občinski svet, naj zavrne sedanje podrobnostne načrte za področje Centra za znanstvene raziskave in naj ponovno razpravlja o možni lokaciji sinhrotrona. Omenjeni dokument v bistvu povzema vse temeljne ugotovitve, ki govorijo proti namestitvi svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici. Raziskave so potrdile, da je gradnja sinhrotrona mogoča na območju ARI. Izbira nove lokacije temelji na raziskavah, ki nikakor niso neovrgljive. Odločitev, da se bo sihrotron gradil na lokaciji T8, niti ne upošteva, da bodo s tem oškodovani tamkajšnji slovenski ljudje, kar pomeni, da bo utrpela' škodo tudi vsa naša slovenska skupnost. Prav tako izbira ne upošteva ambientalne škode, ki jo bodo povzročile nove gradnje. Poleg včerajšnje razprave o omenjenem dokumentu naj zapišemo tudi to, da lastniki zemljišč pripravljajo svoje ugovore, saj bo gradnja sinhrotrona neposredno oškodovala veliko število Bazovcev in ne samo Bazov-cev. Med ljudmi seveda vlada veliko pričakovanje, kako se bo o vsej zadevi izreklo deželno upravno sodišče, ki proučuje vložen priziv, (am) Po lepih dneh sproščenosti in vesele družbe Poletni centri zapirajo vrata AfabN-6^. poletnih centrih, in sicer v hon^QVni in v Miljah, se je včeraj otrok ° Ietovanje, ki je za nekatere teosti in prijetne zabave v cen-nosj,- se je za najmlajše odvijal v Mondena v Miljah. vsi gotovo smo sedaj ob koncu dalo tko,iko utrujeni,« nam je pove-te (je, ar^ara Negrisoni, odgovorna za Pri n! lVrtosll v uradu za javno vzgojo »Po; občinski upravi, in itaie.tne centre za otroke slovenske og ip,llanske narodnosti prirejamo že Centr0Q 1^3. Starši so že vajeni teh ZnQj V’ otroci pa jih tudi dobro po-^Sako*] se nam vedno radi pridružijo. s pt, ~f/° smo se ob koncu poslovili skoraj vij°' smo 1° pripravljali ^ločir SS *'as letovanja. Letos smo se iQs ^ rtu bo nekoliko drugače. Ves svetjjj l.enja v centru smo z otroki po-Prav ipram, zabavi in kopanju in Mislil ‘drami smo se tudi poslovili. Pregv °' so bili vsi zadovoljni, Se tokrein Pa to drži za otroke, ki so raij (< at resnično nazabavali in naig- Kot je razvidno iz našega posnetka, je bilo včeraj v miljskem centru posebno veselo Tudi lepo vreme je bilo organizatorjem naklonjeno. Skorajda ni bilo dneva, da ne bi bilo vreme sončno, in tako so otroci, s svojimi vzgojiteljicami, izkoristili to ugodnost, da so se vsak dan kopali v bazenu, ki so ga dale na razpolago policijske sile, ali pa na Tankem rtiču in na rtiču Olmi. »Šli smo tudi na izlete, na primer v Miramarski grad, pa k jezercem pri Orehu, odpravili pa smo se tudi na krajše sprehode,« sta nam povedali Tamara in Rosana, vzgojiteljici vrtca v Slovenskem centru v Miljah. Okrog deset slovenskih otrok je v letošnjem centru preživljalo skupne počitnice s svojimi italijanskimi vrstniki. Za zaključno prireditev so otroci okrasili vrt z zastavicami, hiškami iz lepenke in raznimi risbami. Ob sodelovanju staršev so pripravili tudi več veselih iger. Starši so se v igre posameznih skupin lepo vključili; za konec pa je morala skupina, ki je zmagala, zapeti še pesmico. »Res je, da zahteva tekšno poletno središče veliko dela in naporov. A na vse to smo pozabili, ko smo gledali zadovoljne obraze otrok, kot tudi njihovih staršev. In to je tudi glavni namen teh poletnih dejavnosti, ki dajejo otrokom našega, sicer majhnega mesta, možnost, da se tudi po šoli srečajo in sproščeno razživijo.« (ni) V priredbi sekcije Just Pegan V Zgoniku danes in jutri festival komunističnega tiska V tem obdobju pasje vročine se zvečer prav prileže blagodejni postanek v zelenem okolju na kraški planoti, ko človek lahko s polnimi pljuči globoko zadiha in lovi nekoliko bolj svežo sapico. Ena takih priložnosti za osvežujočo sprostitev se ponuja danes in jutri v Zgoniku, kjer krajevna sekcija KPI Just Pegan prireja tradicionalni festival komunističnega tiska. Požrtvovalni člani so med tednom pripravili vse potrebne strukture, da bodo lahko gostoljubno sprejeli, pogostili in zabavali cenjene goste, ki jih bo pot zanesla v zgoniški konec. Na precej težav je organizator naletel pri sestavi kulturnega programa, saj si je v tem dopustniškem obdobju skoraj nemogoče zagotoviti nastop kake umetniške skupine. Odprtje praznika in kioskov bo danes ob 18. uri, od 20.30 dalje pa bo obiskovalce zabaval trenutno eden najbolj priljubljenih ansamblov v Sloveniji, Rendez-Vous, ki je pred letom dni zaslovel z uspešnico Debela dekeTca. Jutri bosta ob 10. uri na sporedu otroški slikarski ex tempore in pa turnir v briškoli z bogatimi nagradami. Ob 18.30 bo koncert glasbene skupine Dixieland iz Izole, ki bo izvajala predvsem črnsko in rock glasbo. Za 20.30 je napovedano politično zborovanje s priložnostnim govorom, nakar bo plesna zabava ob zvokih ansambla Happy Day. Gostom bodo v stojnicah postregli z domačo kapljico in raznimi jedili na žaru oziroma s cvrtimi dobrotami, napovedan pa je tudi bogat srečelov in prodaja slovenskih knjig. (B. S.) Včeraj v prostorih prefekture Podelili štipendije »D’Antoni« Štirje mladi zdravniki, ki so diplomirali pred kratkim, so včeraj zjutraj na prefekturi prejeli štipendijo v vrednosti deset milijonov lir iz Sklada Giulio Cesare D Antoni. Podeljevanju štipendij so prisostvovali prefekt De Felice, profesorji Leggeri, De Ferra in Ferruglio ter baron De Leitenburg. Sklad so ustanovili pred nekaj leti, po oporoki gospe Marie Jankovič, vdove generala Giovanni-ja DAntonija (bil je tržaški prefekt in načelnik policije), ki je želela ustanoviti nagrado v spomin na sina. Sklad naj bi prispeval k razvoju raziskav o boleznih krvi in krvnega obtoka, štipendije pa dodelijo mladim zdravnikom, ki so diplomirali na univerzah v Trstu ali v Milanu pred ne več kot petimi leti z diplomsko nalogo o krvnih boleznih. Po poglobljenem ocenjevanju nalog, ki so jih letos predstavili Skladu, je komisija nagradila Valentino Gobessi iz Zgonika, Nicola Fiottija iz Vidma, Giannija De Visentinija iz Trsta in Maurizia Tonizza iz Cordovada v pordenonski pokrajini. Karabinjerji prijeli tatova: že včeraj so ju obsodili riedavnir,Z° .karabinjerjev se V PribliJ11 U]el Inlad tatinski ] ?Setn K ■ enem mesecu izv Si PaK--Jolik° sta iih na kidala preiskovalcem?1 i *a' Dnii- da sta iih nekaj tu, 4 vloimtfZano je tudi' da sta i^bla v tri stanovanja, a >alSa iHCivrte«, kot so nun9sterswSkovalci P° bc kSrjai, em P.aru. sta se : »poklicno«. Urad •selna ----- ev ai P° ugotovitv, ' sta se preživljala V osebnih dokumentih Cortigiana je pisalo, da stanuje na Stari istrski cesti, stanovanje Tencicheve pa naj bi bilo na Trgu Giarrizzole. V resnici sta trenutno oba živela v Ulici Flavia 12 v dveh ločenih stanovanjih, ki vsekakor nista njuna last. Oba sta imela že večkrat opravka s pravico in sta bila tudi nekajkrat zaprta zaradi raznih kaznivih dejanj. Cortigiano se je pred približno mesecem dni vrnil iz ječe in se, kot kaže, takoj sestal s svojo družico. Zmenila sta se, da bosta skupno nadaljevala z nezakonitim početjem. Karabinerji so jima prišli na sled pred nekaj dnevi, ko sta skušala v istem dnevu vlomiti v tri stanovanja v Ulici dellTstria. Namena sicer nista mogla uresničiti, ker so jima stanovalci preprečili krajo. O dogodku so takoj obvestili karabinjerje in jim tudi približno opisali tatova, obenem pa povedali, da sta pobegnila na furgonu znamke bedford oranžne barve. Preiskovalci so kmalu našli pravo sled, ki je privedla do aretacije Cortigiana in Tencicheve. Med zaslišanjem sta osumljenca kaj kmalu priznala, da sta skupno izvedla tri kraje, Cortigiano sam pa je okradel še pet ljudi. Tatinski par je kradel vse, kar mu je prišlo »pod roko«: od denarnic in ročnih torbic do zapestnih ur, vesp, avtoradiov. Na sliki: Fabrizio Cortigiano in Elisabetta Tencich Sled je policiji nakazala upokojenka Čilski žepar za zapahi V koronejskem zaporu sedi od četrtka pod obtožbo kraje 35-letni čilski državljan Pedro Antonio Silva Molina. Vse kaže, da je član izurjene tolpe žeparjev, ki je že lansko poletje kradla v Trstu. Agenti letečega oddelka so mu prišli na sled po zaslugi priletne ženice, ki je na kvesturo prinesla dve prazni denarnici. Presenečenim agentom je povedala, da je denarnici našla v košu smeti v Ulici Cassa del Risparmio in da je videla možakarja, ki ju je odvrgel. Upokojenka ga je natančno opisala. Povedala je, da je bil nizke rasti, temne kože in da je imel temne kodraste lase. Preiskovalci so takoj posumili, da gre za člana žeparske tolpe, ki je že lani zaposlila organe javne varnosti. Dva tatova so lani aretirali karabinjerji, enega pa je prijela policija. Takoj po odhodu ženice, ki je policistom prinesla prazni denarnici, so agenti izvedeli, da je neznanec ukradel denarnico Lucille Castellani. Preiskovalcem je okradenka povedala, da so ji po vsej verjetnosti izmaknili denarnico v avtobusu št. 11 in dodala, da sumi moškega nizke postave in nekoliko temnejše polti. Opazila ga je, ko je stal v prednjem delu avtobusa, nenadoma pa je stopil do nje in se ji postavil za hrbet. Castellanijeva je vsekakor povedala, da ni zaznala nikakršnega dotika. Ko pa je hotela v lekarni plačati, kar je kupila, je nenadoma opazila, da denarnice ni več. Agenti letečega oddelka so začeli takoj iskati zlikovca, stopili so na avtobus št. 11, a na njem ni bilo nikogar, ki bi bil podoben opisanemu možakarju. Prečesali so najpomembnejše mestne ulice, končno pa so na postaji linijskega avtobusa št. 5 zagledali sumljivega moškega. Ko so se mu približali, je hotel zbežati. Prijeli so ga, identificirali in odpeljali na kvesturo. Izkazalo se je, da je Čilenec res kriv. Zenica, ki je prinesla ukradeni denarnici, ga je spoznala, Castellanijeva pa je potrdila, da je ena denarnica res njena. Agenti letečega oddelka so obtoženca odpeljali v koro-nejski zapor. Danes mu bodo po hitrem postopku sodili na preturi. Nenavadna nesreča na Trbiški cesti Kamion zdrknil čez šoferja V nenavadni nesreči na cesti se je včeraj zjutraj hudo poškodoval 41-letni šofer Jure Jarvič iz Slavonskega Broda na Hrvaškem. V katinarski bolnišnici so ga sprejeli s pridržano prognozo. Kamionista je povozil njegov lastni tovornjak. Do nesreče je prišlo okrog 8. ure zjutraj na Trbiški cesti v bližini jahalnega krožka. Šofer je zapeljal svoje vozilo na parkirišče za tovornjake nasproti samopostrežne restavracije "Gigi". Jarvič je prečkal cesto, stopil v restavracijo in popil kavo, nato pa se je vrnil k svojemu kamionu. Nenadoma pa je.lastnik lokala Gigi Nesich zaslišal krik. Stekel je na cesto, da bi videl, kaj se dogaja. Zagledal je hudo ranjenega kamionista, ki se je z velikim naporom postavil na noge in je verjetno hotel čez cesto, da bi dobil pomoč. Jarvič je stal na nogah z upognjenim hrbtom (zaradi hudih bolečin se ni mogel zravnati), na obleki pa je bilo opaziti krvave madeže. Nesich ni izgubljal časa in je takoj stekel k telefonu, da bi poklical reševalce. Trbiška cesta je bila ob 9. uri, ko se je pripetila nesreča, precej prometna. Mimo hudo ranjenega Jarviča je šlo več kot štirideset vozil. Niti enemu vozniku pa ni prišlo na misel, da bi se ustavil in pomagal kamionistu. Naposled se je le ustavil neki vespist in mu nudil pomoč do prihoda Rdečega križa. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci, izvide pa so opravili karabinjerji z Opčin. Preiskovalci so ugotovili, da je Jarvič na parkirišču legel pod kamion, da bi popravil okvaro. Iz vzrokov, ki še niso znani, se je vozilo nenadoma premaknilo. Morda se je motor nepričakovano vključil, vozilo je zapeljalo naprej, težka kolesa pa so pri tem hudo poškodovala kamionista. Zdravniki katinarske bolnišnice so ugotovili, da si je Jarvič poškodoval glavo in si zlomil levo zapestje ter nadlahtnico. Obenem sumijo, da si je zlomil četrto vratno vretence. Ponesrečenec se zdravi na ortopedskem oddelku. Po vsej verjetnosti bo nesrečo preživel, saj rane niso smrtne. SIjOVENSKO stalno gledališče Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM DANES, 23. t. m. - NABREŽINA JUTRI, 24. t. m. - KRIŽ ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI DČIUD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV.il\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA KD Barkovlje Gledališka zadruga Novi tržaški teater priredita danes, 23. julija, ob 21. uri v barkovljanskem društvu OPROSTI, NE JURIŠ? Kabaret Borisa KOBALA -in Sergeja VERČA Predstava bo na prostem. Vhod v Ul. Bonafata. koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri: operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Nocoj ob 20.30 bo na sporedu tretja predstava Dostalove operete KLIVIA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Lan-di. Prihodnjo nedeljo ob 18. uri bo na sporedu četrta predstava. V soboto, 30. t. m. ob 20.30 bo na sporedu premiera operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. . MILJE Kulturno društo L’ Accordo priredi danes ob 19.30 v parku Evropa koncert rock in pop skupin. GRAD SV. JUSTA V sredo, 27. t. m. ob 21.00 bo na sporedu recital avstrijske pevke VERE GUTMAN pod naslovom "Singing out of time". razstave Na sedežu Turistične ustanove v Ses- Ijanu je odprta razstava skulptur in risb slikarja Sergia CAVALIERIJA. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. V Kraškem muzeju v Repnu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. kino ARISTON - 21.30 Gli intoccabili - The untouchables, ZDA 1987, r. Brian De Palma; i. Kevin Costner, Sean Conne-ry, Robert De Niro, □. EXCELSIOR II - 19.45, 22.15 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel, EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 In guella časa. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 PIay boy in prova, kom., ZDA; r. S. Rash; i. P. Dempsey, A. Peterson. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I capricci viziosi di una moglie infedele, porn., NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN; r. Istvan Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgre-be. PENICE - 19.00, 22.00 Ritorno al futuro, fant., ZDA 1985, 105'; r. Robert Zemec-kis; i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd. GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Oxford University, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy. MIGNON - 17.00, 22.00 II ribelle, ZDA 1983, r. Michael Chapman; i. Tom Cru-ise, Craig T. Nelson. LJUDSKI VRT - 21.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Willem Dafoe. EDEN - 16.00, 22.10 Tutto... amore mio, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - 16.30, 22.00 Sing Sing chia-ma Wall Street, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Malcolm McDowell, R. Cara-dine. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Crociera superse-xy, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ ŠD PRIMOREC priredi v TREBČAH danes, 23. in jutri, 24. t. m. PRAZNIK ŠPORTA V nedeljo bo ob 15. uri tekma poročeni proti neporočenim. Delovali dobro založeni kioski. Oba večera ples z ansamblom FURLAN Poletje v zalivu Sesljan danes ansambel HAPPV DAV prireja POLETNO SREDIŠČE od 16. do 26. avgusta v Prosvetnem domu na Opčinah Vpisovanje v ponedeljek, 26. in torek, 27. t. m., od 8. do 12. ure na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 (nasproti cerkve). gledališča GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu Disne-yev film GLI ARISTOGATTI. Ciklus pod naslovom FESTIVAL DISNEV oraanizira AIACE in FICE v sodelovanju s Turistično ustanovo. razne prireditve Glasbena zadruga Ars Nova prireja v Sesljanu od 18. do 31. julija POLETJE V ZALIVU. Vsak večer ansambli Telefon call, Dixieland, Plava trava zaborava, Happy Day + DJ Radia Opčine. Poskrbljeno za ribje specialitete, domačo hrano in pijačo. Velika loterija z bogatimi nagradami. Vstop prost! razna obvestila Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da so v ministrski okrožnici št. 187 (z dne 5. julija 1988) objavljeni pogoji za vključitev v stalež učnega in neučnega osebja, za katero velja zakonski odlok št. 140 (z dne 3. julija 1988). Interesenti morajo predložiti prošnje za vključitev v lestvico na Skrbništvo, in sicer najkasneje do 6. avgusta letos. Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin. Uradi organizacij ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA v Ul. Crispi 3 bodo zaprti zaradi letnih počitnic od 25. julija do 25. avgusta. Od 26. avgusta dalje bodo uradi poslovali po normalnem urniku, in sicer v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in od 17. do 19. Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki jih veseli petje, da se vključijo v njihove vrste. Interesenti se lahko zglasijo v tajništvu Glasbene matice, tel. 48605 vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure. izleti Zveza upokojencev CGIL za vzhodni Kras, Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222 organizira 7., 8. in 9. septembra izlet v Firenze in Piso na vsedržavni festival Unita. Za informacije in vpisovanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure na sedežu. šolske vesti Tečaji 150 ur; ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da so še vedno v teku vpisovanja za tečaj 150 ur, ki nudi možnost delavcu, gospodinji ali mlademu, ki čaka na zaposlitev, da doseže nižjesrednješolsko izobrazbo. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeležijo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in še niso, zaradi kateregakoli razloga, dokončali nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto z najmanj 350 urami pouka in so na sporedu v popoldanskih ali večernih urah na šoli L Cankar v Trstu. Vpisovanje in ostale informacije dobite vsak dan v tajništvu šole vse do 31. t. m. Potovalni urad AURORA vabi na naslednje izlete in potovanja: od 12. do 17. avgusta LONDON. Cena 880.000 lir. od 12. do 24. avgusta KUBA. Cena 1.878.000 lir. (Na razpolago so še zadnja štiri mesta) od 13. do 15. avgusta ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 212.000 lir. 14. in 15. avgusta CELJE -PTUJ - ROGAŠKA SLATINA. Cena 115.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ulica Milano 20, tel. 60261. ČIŽEC je končal! Blagor njemu! PETAB Na trgovskem zavodu Žiga Zois je uspešno opravila maturo MARINA MILKOVIČ iz Gropade Svoji pevki iskreno čestita KD Skala čestitke ELIZABET ŽERJAL iz Boršta je opravila maturo pri DTTZ Žiga Zois. Ob uspehu ji iskreno čestitata družini Slavec in Žerjal. KD Lipa čestita KRISTINI STOPAR in ostalim Bazovcem ob uspešno opravljeni maturi. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 23. julija 1988 BRIGITA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.06 - Luna vzide ob 15.31 in zatone ob 24.29. Jutri, NEDELJA, 24. julija 1988 KRISTINA PLIMOVANJE DANES: ob 02.02 naj-nižje -41 cm, ob 09.18 najvišje 21 cm, ob 14.09 najnižje 1 cm, ob 19.31 najvišje 30 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 28,8 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Francesca Bellini, Lo-renzo Radovini, Marco Trevisan, Daniela Di Lauro, Laura Grezar, Valentina Rimo-li, Carlotta Godini. UMRLI SO: 79-letni Alberto Bembic, 62-letna Evelina Vecchiet, 54-letni Vin-cenzo Surace, 89-letni Stellio Caranzulla, 61-letni Mario Guidi, 65-letni Pasguale Sergi. OKLICI: učitelj Walter Vatovec in študentka Evelin Krmac, finančni stražnik Pasguale Lentini in uradnica Gabriella Fragiacomo, obrtnik Roberto Semec in obrtnica Alessandra Cecchini, agent javne varnosti Riccardo Petronio in strežnica Cinzia Oualizza, uslužbenec Giovanni Amadei in uradnica Roberta Leone, uradnik Roberto Sciuca in učiteljica umetnosti Laura Brazzafolli, finančni stražnik Francesco di Paola Panteca in uradnica Micaela lasnig, tipolitograf Silvano Scaltri in uradnica Giuliana For-row, delavec Giuliano Pobega in uradnica Lorena Portuesi, uradnik Claudio De-luca in uradnica Marina Marizza, železar Rodolfo Primosi in frizerka Monica Usig-nolo, vojaški podčastnik Pietro Antonio Alfano in brezposelna Nola Scamolla, učitelj Alessandro Bonetti in učiteljica Annamaria Risicato, državni uradnik Paolo Piapan in frizerka Rosa Papo, brezposelni Gianluca Del Vecchio in gospodinja Patrizia Romani, finančni podčastnik Giuseppe D Anna in gospodinja Patrizia Bruno, deželni funkcionar Edoardo Bos-chin in uradnica Rita Grasso, agent javne varnosti Franco Perrone in gospodinja Barbara Libassi, glasbenik Fabian Andres Perez Tedesco in glasbenica Marta Ines Shore, industrijski izvedenec Diego Spina in uradnica Fulvia Germani, uradnik Igor Gregori in uradnica Tanja Vecchiet, uradnik Roberto Collarini de Cortestella in uradnica Marianovella Hemala, geometer Claudio Monticelli in gospodinja Loredana Maniago, univ. študent Michele Ricciardelli in deželna funkcionarka Antonella Manca, železničar Raffaele Izzo in kapetanka Sabrina Antonaz, univ. študent Auro Beorchia in univ. študentka Silvia Ambrosi, obrtnik Edvin Kralj in uradnica Neva Rebula, karabinjer Doriano Zambon in bolničarka Virna Villani, šofer Viljem Sacsida in uradnica Alessandra Lancini, zdravnik Maurizio Fonda in zdravnica Serena Mi-mich, mehanik Bruno Pegan in uradnica Damiana Sedmach, podjetnik Giorgio Bi-dussi in uradnica Isabella Di Bert, uradnik Pipino Assur della Torre di Valsassi-na in univ. študentka Graziella Costa, podjetnik Fabrizio Fanelli in učiteljica Loriana Idone, razkuževalec Dario Ver-ginela in točajka Sandra Rebula. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 UL. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA danes, 23. in jutri, 24. t. m. v Zgoniku PROGRAM: DANES, 23. t. m., ob 18. uri otvoritev, ob 20.30 ples z ansaiH' blom RENDEVOUS JUTRI, 24. t. m., ob 10. uri mladinski slikarski ex tempore in turnir v briškoli, ob 18.30 koncert skupine Dixieland iz Izole, ob 20. uri politično srečanje, ob 21. uri ples z ansamblom HAPPV DAV. mali oglasi OSMICO je odprl Alfonz Guštin v Colu št. 12. OSMICO ima odprto v Mavhinjah Ivan Terčon. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek. PRODAM motor Benelli S 50, letnik '84, prevoženih 3.500 km. Telefonirati ob večernih urah na št. 766973. PRODAM sončna očala Ray-ban. Tel. 0481/520484. DELAVEC trvdke Fiat proda fiat 131 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 229224. IZGUBILI smo zlato žensko zapestnico na prireditvenem prostoru vaškega praznika v Sovodnjah. Pošten najditelj naj kliče na št. 0481/882179. V BLIŽINI Primoštena dajemo v najem stanovanje za štiri osebe. Za informacije tel. 826545 od delavnih urah ali 224407 zvečer (Silvija). AUDI 80 GLS, letnik '80 beige barve, vrednoteno za 5.000.000 lir prodam. Ogled vsak dan dopoldne pred glavno ribarnico. Informacije po tel. 226284 od 20. do 21. ure. NUDIMO 2 prosti mesti v avtu do Danske. Hitro in varno, odhod 25. ali 26. t. m., tel. od 19. do 21. ure na št. 228394. ZLATA KAPLJICA - zlatarska delavnica kupuje zlato in zlate kovance po najugodnejših cenah: Narodna ul. 130, Opčine, tel. 214159. PONUJAM se za varstvo otrok/a in oskrbo v mesecu avgustu, tudi ponoči ali za katerikoli drugo službo. Tel. od 7. do 8. ure na št. 213837. PRODAM tovorno vozilo Bremach v ze dobrem stanju. Tel. 200960 v popol“a skih urah. GOSTILNA V PREBENEGU °bve svoje cenjene odjemalce, da bo zop obratovala od 27. t. m. , MOŠKI IN ŽENSKI parfemi na Opčin£, stanejo manj. Parfumerija Kozme^ 90, Narodna ul. 118. , PRODAM tri litogafije Bogdana Gro1* (1957) za 450.000 lir. Tel. 213267 od do 15. ure. j KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel- 0 13. do 15. ure na št. 213267. __________prispevki_______________ V spomin na učiteljico Emo Ruolf ^ ruje Zora Polojac 50.000 lir za Slovens* dobrodelno društvo. V spomin na pok. Angelo Bandi p°' Križmančič daruje družina Križmane1 (Prebeneg) 50.000 lir za ŠD Zarja. ,e Namesto cvetja na grob pok. An0) 0) 1 c o ■- ° : 15 H > II 'S&L' «1111 ■ : Hill illBillllll : 111! 1 P Iliri p=(iiii «1». msf |jH-: !ijj 1 m 11 S trnmg RA! 1 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: Quarto potere (dram., ZDA 1941, r. Orson Welles, i. Joseph Cotten, Orson Welles) 16.00 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.10 Dokumentarec: Gran paradiso 17.40 Risanka: Grisu il draghetto 17.55 Danes v parlamentu 18.00 Film: Uorgoglio degli Amberson (dram., ZDA 1942, r. O. Welles, i. J. Cotten, A. Baxter) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Francis alFAccademia (kom., ZDA 1952, r. A. Lubin, i. D. 0'Connor, L. Nelson) 21.45 Dnevnik 21.55 Glasbena oddaja: Napoli prima e dopo (vodi Daniele Plombi) 22.55 Nadaljevanka: Fuga verso la vita (r. Rob Stewart, i. Kenneth Branagh, Sigrid Thornton, 1. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti, iz parlamenta in vremenske razmere 1 L RAI 2 J L RAI 3 J ' 11.50 13.00 13.30 14.30 14.40 18.15 18.20 18.35 19.30 20.30 20.35 21.55 22.10 23.35 23.45 Nadaljevanka: Anna Karenina (5. del) Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi Dnevnik Variete: II piacere delFestate 16.40 Film: II prigioniero (dram., ZDA 1940, r. Henry Hathaway, i. Tyrone Power, Dorothy Lamour) Oddaja iz parlamenta Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Un caso per due -Un criminale in časa Horoskop, vreme, dnevnik, šport Aktualno: 3 minuti per me Variete: Cocco Dnevnik Komedija: La contessina Mizzv (Arthur Schnitzler, r. Andrea Frazzi, i. Annamaria Guarnieri, Umberto Orsini, Gabriele Fer-zetti) Dnevnik - zadnje vesti Film: Taps - sguilli di rivolta (dram., ZDA 1982, r. Harold Becker, i. Tirnothy Hutton, George C. Scott, Sean Penn) 13.05 Nanizanka: Edoardo VII principe di Galles (10. del) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli igra Chopinovo Sonato v b-molu op. 35 14.55 Film: Fedora (dram., It. 1942, r. C. Mastrocingue, i. A. Nazzari) 16.35 Konjski športi (iz Vicenze) 16.50 Šport: globinski rekord Enza Majorce (prenos iz Siracuse) 17.05 Glasbena oddaja: A luce rock 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik in deželne vesti 19.45 Dok.: Dvajset let prej - Drobci 20.00 Dokum.: Osvojena medicina 20.30 Nanizanka: Professione pericolo! 21.20 Dnevnik - nocoj 21.30 Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza 22.10 Film: The Yellow Submarine (animirani, VB 1968, r. George Duning, i. The Beatles) 23.30 Kulturna oddaja: Una sera, un libro 23.45 Dnevnik - zadnje vesti, nato jahanje (prenos iz Montecatinija) JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana 16.15 Tednik (pon.) 17.15 Poletna noč in nadaljevanki Sužnja Isaura ter Kdo bo nosil hlače (pon.) 18.35 Otroška nad.: Oliver Twist 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Tv okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.20 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helena Valentinčič, 6. del) 21.10 Dokumentarna oddaja: Na krilih vetra, na južnih morjih 22.00 Dnevnik 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura (7. del) in Inlorma-tivna oddaja za tujce 24.00 Film: Pevec jazza (glas., ZDA 1980, r. Richard Fleischer, i. Neil Diamond, Laurence Oliver; Glasbena melodrama je sodobna priredba prvega zvočnega filma, v katerem je nastopal Al Jolson. Protagonist je pop zvezdnik Neil Diamond.) TV Koper 18.30 Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Atletika: mednarodni miting za Gran Prix (prenos iz Edimburga) 22.30 TVD novice 22.40 Nogomet: Norveška-Brazilija (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: za Davisov pokal Italija-Jugoslavija (pon.) 16.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.00 Športna oddaja: Juke box ZASEBNE POSTAJE Hiliijiiiiilliiillpiiiiiiiliiiii i________________________________ CANALE 5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Inferno di ghiac-cio (dram., VB 1958, r. Burt Balaban, i. John Derek, Elaine Stewart) 17.00 Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 17.30 L'albe-ro delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Variete: Festival 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Film: II boy-friend (glas., VB 1971, r. Ken Russell, i. Twiggy, Christopher Cable) 1.20 Nanizanka: Spy Force gio Chili, i. Milly Vita-le, Helene Remy) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Febbre d'amore 18.20 Aktualno: Speciale Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: Oscar insangui-nato (srh., VB 1973, r. Douglas Hickox, i. Vincent Priče, Diana Rigg) 22.30 Film: Linciaggio (dram., ZDA 1949, r. Joseph Losey, i. MacDo-nald Carey, Gail Russell) 0.10 Nanizapki: Petrocelli, 1.05 Vegas specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 9.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: Oggi a me... do-mani a te (vestern, It. 1968, r. Tonino Cervi,i. Bud Spencer, Montgo-mery Ford) 22.20 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 23.20 Star Trek, 0.20 Ai confini della realta, 0.50 Taxi, 1.20 Giudice di notte rio De Sisti, i. Janet Agren, Gastone Mos-chin, Ornella Muti) 22.30 Film: L'urlo della fo-resta (pust., ZDA 1952, r. Edward Ludwig, i. John Payne, Agnes Moorehead) 23.45 Nanizanka: Switch 1.00 Gli implacabili colossi del Karate (pust., ZDA 1978, r. Sun Chung) TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: Il santo 9.15 Film: Il giglio infranto (dram., It. 1955, r. Gior- 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo 12.30 13.30 14.15 17.00 17.30 19.30 20.30 Nad.:IRyan Risanke Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes Dokumentarec Risanke Nad.: Brillante Film: Fiorina la vacca (kom., It. 1973, r. Vitto- 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 15.00 Risanke 16.00 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: Atelier 21.30 Dnevnik 22.00 Dokumentarec 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: Il salotto di Franca 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO RAI 1 RAI 2 RAI 3 12.00 12.05 13.30 13.55 14.00 15.50 16.20 17.20 18.15 18.25 18.30 19.40 20.30 22.00 22.10 0.25 Vreme in dnevnik Poletni maraton: baletna predstava II gatto con gli stivali (kor. Roland Petit, ples. Patrick Du-pont, Dominigue Khalfouni) Dnevnik Dnevnik - tri minute Film: II bandito (dram., It. 1946, r. Alberto Lattuada, i. Amedeo Nazzari, Anna Magnani) Sedem dni v parlamentu Šport: konjski športi (iz Ascota); vaterpolo (it. play-off) Mladinska oddaja: II sabato del-lo Zecchino Nabožna oddaja Izžrebanje loterije Nadaljevanka: Delitto in piazza (r. Nanni Fabbri, i. Luigi La Monica, Sergio Ciulli, zadnji del) Almanah, vreme in dnevnik Variete: G.B. Show n. 7 Dnevnik Variete: Una testa per il cinema (vodita Gabriella Carlucci in Giuliano Gemma) Dnevnik - zadnje vesti 10.45 Napoved sporedov: Vedrai 11.00 Koncert: glasbene kulise iz filmov Lucchina Viscontija 11.55 Nadaljevanka: La certosa di Parma (6. in zadnji del) 13.00 Dnevnik 13.35 Nanizanka: Saranno famosi - II problema e 1'amore 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.40 Filmska oddaja: Video week-end 15.05 Variete: Piccoli e grandi fans 15.55 Nadaljevanka: Rosso veneziano (5. del) 17.05 Film: Susanna e le giubbe rosse (kom., ZDA 1939, r. W. Seiter, i. S. Temple, R. Scott) 18.20 Dnevnik 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: II viaggio dei dannati (dram., ZDA 1976, r. Stuart Ro-semberg, i. Faye Dunaway, Max Von Sydow) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.45 Glasbena oddaja: Improvvisando 23.40 Dnevnik - zadnje vesti, nato boks Zurlo-Duran 12.40 Napoved sporedov: Vedrai 12.55 Avtomobilizem: poskusne vožnje za VN Nemčije v F1 (neposredni prenos iz Hockenheima) 14.10 Glasbeni oddaja: Cocktail italia-no (vodi Stephanie) 14.55 Mali' nogomet: 5. italijansko prvenstvo (iz Merana) 15.55 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Odbojka: finale evropskega mladinskega prvenstva (prenos iz Bormia) 18.45 Športna rubrika: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dokum.: 20 let prej: Drobci 20.00 Informativna oddaja: Spett. le Rai - Videolettere e Va' pensiero 20.30 Nadaljevanka: Belfagor o il fan-tasma del Louvre (3. in 4. del), vmes, ob 21.25, dnevnik 22.25 Pričevanja o prikaznih (vodi Oli-viero Beha) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Film: Gli invasati (dram., ZDA 1963, i. Julie Harris, Claire Blo-om, Richard Johnson) RTV Ljubljana 17.30 Video strani 17.45 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Tekmovanje (Poznamo vrsto tekmovanj, zanimajo pa nas seveda tista nevskadnja, kot recimo, kdo bolj zateglo laja, kdo najbolj striže z ušesi in podobno. Pri tem bodo sodelovali poleg Tačka in Smrčka tudi koze, žabe in še kdo.) 18.00 Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Sonce 18.05 Otroška nanizanka: Miškolin -Visoka šola 18.15 Poletna noč in nadaljevanka Sužnja Isaura (pon.) 18.55 Risanka 19.06 Vreme, Knjiga in TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 19.59 Naš utrip in Žrebanje 3x3 20.30 Film: Nesrečna trinajstica (Agat-ha Christie, ZDA) 22.05 Dnevnik 22.20 Poletna noč, vmes nad. Sužnja Isaura, oddaja za tujce in francoska rožnata nanizanka 20.00 Športni dogodek 22.00 Atletika: Olimpic Trials (prenos iz Eugeneja) 24.00 Športna oddaja: Juke box TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športni dogodek (pon.) 16.00 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.30 TVD stičišče :::3 ..........;................................................................................................................................................................. ....................................................................... i____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ CANALE 5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 La grande lotteria, 10.30 Glitter 11.30 Kviz: Cest la vie 12.00 Nanizanki: Jennifer, 12.30 Hotel 13.30 Film: Nel gorgo del peccato (dram., It. 1954, r. Vittorio Cotta-favi, i. Fausto Tozzi, Flisa Cegani) 15.30 Nad.: Ritorno a Eden (4. del) 17.30 Nad.: L'eredita dei Guldenburg (4. del) 18.30 Kviza: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando 20.30 Variete: La corrida 22.50 Nanizanka: Helena 23.20 Glasbena oddaja: Vet- rina Festivalbar '88 0.10 Film: La tragedia del Bounty (pust., ZDA 1935, r. Frank William G. Lloyd, i. Charles La-ughton, Clark Gable) ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawren-ce, 14.30 Detective per amore 15.30 Film: L'orda selvaggia (vestern, ZDA 1953, r. J. Kane, i. W. Helliot, A. Booth) 17.30 Nanizanke: Yellow Rose, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti a quei due 20.30 Film: Giulietta e Ro-manoff (kom., ZDA 1961, r. Peter Ustinov, i. Sandra Dee, Peter Ustinov) 22.25 Film: Il buio oltre la si-epe (dram., ZDA 1962, r. Robert Mulligan, i. Gregory Pečk, Mary Badham) 0.55 Nanizanki: Petrocelli, 1.50 Vegas Hardcastle & McCor-mick 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi 18.00 Variete: Musiča e! 19.00 Nanizanka: Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Športna oddaja: Su-perstars of Wrestling 21.30 Nanizanki: A-Team, 22.30 Troppo forte 23.00 Športna rubrika 23.30 Športni tednik: Grand Prix 0.35 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.05 Taxi, 1.35 Giudice di notte Zoe Tamerlis, A. Sin-kys) 22.10 Film: Erotissimo (kom., Fr. 1968, i. Annie Girardot, Jean Yanne) 24.00 Nanizanka: Switch 1.00 Film: Ultime grida dalla Savana (dokumentarec, 1975, r. Antonio Climati) TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: Il Santo 9.15 Film: II fanciullo del West (kom., It. 1942, r. G. Ferroni, i. E. Maca-rio, E. Parvo) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici- 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 MovinOn 13.00 Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Nanizanki: Il principe delle stelle, 15.00 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.45 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillet-tes 17.00 Športna rubrika: Spee-dy 17.30 Risanke 19.30 Nadaljevanka: Briljante 20.30 Film: L'angelo della vendetta (dram., ZDA 1981, r. Abel Ferrara, i. 14.30 Risanke 15.30 Dražba 17.15 Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 17.45 I magni-fici sei 18.15 Nadaljevanka: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik. 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.30 Nadaljevanka: Clay-hanger 22.00 Nanizanka: Il perduto amore 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Koncert Corellijevih skladb 1.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO 11.55 12.05 13.30 13.55 14.00 14.15 15.45 16.00 17.00 17.30 18.00 18.05 19.40 20.30 22.05 22.15 0.15 0.25 Vreme in dnevnik Variete: Portomatto Dnevnik Dnevnik - tri minute... Portomatto (2. del) Film: La carovana dei mormoni (pust., ZDA 1950, r. John Ford, i. Ben Johnson, Joanne Dur) Risanka: G risu il draghetto Variete: Tanti varieta di ricordi Dokumentarec: Gran paradiso Risanka: Llspettore Gadget Oddaja iz parlamenta Film: Gli amanti della citta se-polta (pust., ZDA 1949, r. Raoul VValsh, i. Joel McCrea, Virginia Mayo) Almanah, vreme in dnevnik Zabavna oddaja: Giochi senza frontiere (iz Portugalske) Dnevnik Film: I fantasmi del cappellaio . (krim., Fr. 1982, r. C. Chabrol, i. M. Serrault, C. Aznavour) Dnevnik - zadnje vesti Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (7. in zadnji del) 11.50 13.00 13.30 14.30 14.40 16.40 18.15 18.20 18.35 19.30 20.30 22.05 22.40 22.55 23.50 24.00 0.50 Nadaljevanka: Anna Karenina (4. del) Dnevnik - ob' trinajstih Nanizanka: Saranno famosi - La settimana deli' ONU Dnevnik Variete: II piacere dell estate Film: Perfido invito (dram., ZDA 1952, r. Gottfried Reinhardt, i. Van Johnson, Dorothy McGuire) Oddaja iz parlamenta Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Un caso per due -Un anonimo ricattatore Horoskop, vreme, dnevnik, šport TV film: Le inchieste del Com-missario Maigret (i. Jean Richard, Pascale Racard) Aktualno: Moda Dnevnik - večerne vesti Variete: Improvvisando Dnevnik - zadnje vesti Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia Film: Gran varieta (kom., It. 1954, r. Domenico Paolella, i. Alberto Sordi, Vittorio De Sica) 13.05 14.00 14.10 15.00 16.00 16.40 18.45 19.00 19.45 20.00 20.30 21.20 21.30 23.25 23.40 23.55 Nanizanka: Edoardo VII principe di Galles (9. del) Deželne vesti Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli igra Chopina - Fantazijo v f-molu op. 49, Valček v As po. 69 št. 1, Valček v As-duru op. 34 št. 1, Valček - posmrtno delo Film: Treno popolare (dram., It. 1933, i. M. Spada, L. Gennari) Glas. odd.: Cocktail italiano Film: Anno Uno (biog., It. 1974, r. Roberto Rossellini, i. Luigi Van-nucchi, Dominigue Darel) Športni dnevnik: Derby Dnevnik Dok.: 20 let prej - Drobci Dokum.: Osvojena medicina Nanizanka: Professione pericolo Dnevnik - večerne vesti Film: Casanova '70 (kom., It. 1965, r. Mario Moniceli, i. Mar-cello Mastroianni, Virna Lisi) Kult. odd.: Una sera, un libro Dnevnik - zadnje vesti Dok.: 20 let prej - Drobci JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana 17.25 18.20 18.35 19.05 19.18 19.30 19.55 20.05 21.05 22.05 22.20 Poletna noč in nadaljevanki Sužnja Isaura ter Knjiga šal (pon.) Video strani Otroška nadaljevanka: Za mano mulci (Madž., 3. del) Risanka Vreme in TV Okno Dnevnik Vremenska napoved Tednik Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens, 3. del) Dnevnik Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura 0.30 Informativna oddaja za tujce, nato ameriška nanizanka Sledge Hammer (i. David Rasche, Anne-Marie Martin, 1. del; Hledge Hsmmer, ali po naše Kladivo, s črnimi očali in magnumom 44 zelo spominja na svojega velikega vzornika Umazanega Harryja, policista, ki bo ostal nesmrten po zaslugi Clinta Eastwoda.) (pon.) 19.00 Odprta meja 19 30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 21.00 Tenis: za Davisov pokal Italija-Jugoslavija (pon.) 23.15 TVD novice 23.25 Kronika in reportaže: šport spektakel TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Atletika: mednarodni miting za Grand Prix (pon.) 15.30 Kronika in reportaže: Šport spektakel - košarka NBA 17.30 Košarka: SZ-Atlanta Hawks Ml hC i-iiišiiliiiiliHi jlliliiHI! 1 lil: "",M !!!!!!!!!!! !!!!: ,,,,M'■■■■‘■■■"i !!!!! liililliiiiij ::: ::: •m::::: • •il: i:::::”: ! „ ■Si iitasih ::: :::: CANALE5 RETEOUATTRO 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: II giardino di Al-lah (dram., ZDA 1936, r. Richard Boleslawsky, i. Marlene Dietrich, Charles Boyer) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Film: Un dollaro d'o-nore (vestern, ZDA 1959, r. Howard H. Hawks, i. John Wayne, Dean Martin) 23.15 Kviz: Passiamo la not-te insieme 24.00 Film: Ombre gialle (vojni, ZDA 1955, r. H. Jones, i. R. Conte, P. Castle) 1.45 Nanizanka: Spy Force 8.30 9.15 11.00 14.30 16.30 17.30 18.30 20.30 22.40 0.40 1.40 Nanizanka: II santo Film: Giove in doppio-petto (glas., It. 1954, r. D. D'Anza, i. C. Dap-porto, L. D'Albert) Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo Nanizanka: Executive Suite Nad.: Febbre d'amore Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a quei due Film: Una donna e una canaglia (kom., Fr.-It. 1973, r. Claude Lelo-uch, i. Lino Ventura, Francoise Fabian) Film: Lucida follia (dram., ZRN 1983, r. M. Von Trotta, i. H. Schy-gulla, A. Winkler) Šport: Golf Nanizanka: Vegas supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulii, Lala-bel, Una sirenetta 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nan.: Supercopter, 21.30 Starman, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte (dram., It. 1979, r. S. Martino, i. B. Bach) 22.15 Film: Mondo cane (dok., It. 1962, r. G. Ja-copetti, i. P. Cavara, F. Prosperi) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: Perche il dio fe-nicio continua ad ucci-dere? (srh., VB 1972, r. Jim 0'Connolly, i. Bryant Holiday, Jill Hayworth) TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Il fiume del grande caimano 13.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo diie volte 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.30 Dnevnik v nemščini 21.00 Nadaljevanka: Atelier 22.00 Dok.: Darovi narave 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELECIUATTRO :ai;n;!5hs6iii • m: <|i •8° ccH H tl 5 .E ji / ITALIJA NŠK/k TELEVIZIJA I I RAI 1 I I RAI 2 I I RAI 3 / 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli) 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: Una vita difficile (dram., It. 1961, r. Dino Risi, i. Alberto Sor-di, Lea Massari) 16.00 Nanizanka: Emil 16.25 Nanizanka: Pika Nogavička 17.25 Variete: Troppo torti (vodita Claudio Sorrentino in Mara Ve-nier) 18.25 Nadaljevanka: Puccini (r. S. Bol-chi, i. A. Lionello, I. Occhini, 5. in zadnji del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Voglia di cantare (r. Vittorio Sindoni, i. Gianni Morandi, Nanni 'Svampa, Ana Obregon, Linda Čelani, 1. del) 22.30 Glasbena oddaja: Discoring esta-te - Hit Parade 23.20 Športna nedelja 0.30 Dnevnik 0.40 Nad.: I fratelli Karamazov (3.del) 11.00 Film: Imputato, alzatevi! (kom., It. 1939, r. Mario Mattoli, i. Ma-cario, Leila Guarni) 12.20 Aktualno: Bolj zdravi in lepši 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.15 Neposredni športni prenosi: avtomobilizem - VN Nemčije v F1 (neposredni prenos iz Hocken-heima) in kolesarstvo (prenos iz Pescare) 17.15 Film: Non siamo piu bambini (kom., ZDA 1940, r. Allan Dwan, i. Shirley Temple, Jack Oakie) 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Film: Una calibro 20 per lo specialista (krim., ZDA 1971, r. Michael Cimino, i. Clint Eastwood, Jeff Bridges) 22.25 Dnevnik - kratke vesti 22.40 Rubrika: Mixer 23.50 Inf. odd.: Evangelizem 0.15 Glasbena oddaja: Milano suono (1. del) 11.10 Motociklizem: VN Francije - 250 ccm (neposredni prenos iz Le Castelleta) 12.10 Zabavna oddaja: Jeans 2 - Usati 12.55 Motociklizem: VN Francije - 125 ccm (prenos iz Le Castelleta) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Rock 'n' roli Academy 15.15 Motociklizem: VN Francije - 500 ccm (prenos iz Le Castelleta) 16.15 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Film: L'albergo degli assenti (dram., It. 1938, r. R. Matarazzo, i. P. Barbara, C. Pilotto) 19.00 Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: Dvajset let prej - Drobci 20.30 Dokum.: II pianeta vivente 21.30 Dok. oddaja: Le voci delLocculto 22.00 Dnevnik 22.15 Nan.: SanfEligio notte e giorno 23.05 Opera: La torza del destino (Giuseppe Verdi, ork. in zbor Teatra Metropolitan iz New Yorka, dir. James Lavine) RTV Ljubljana_________________ 9.10 Video strani 9.20 Otroška oddaja: Živ žav 10.05 Nanizanka: Oliver Twist (pon.) 10.35 Nadaljevanka: Gospa Monsoroj- ska (zadnji del, pon.) 11.30 Glasbena oddaja: Alpski večer 88 (z Gorjansko godbo, ansamblom Vlada Sredenška in virtuozom na harmoniko Zoranom Lu-pincem; 5. odd.) 12.00 Kmetijska oddaja 14.30 Video strani 15.05 Nadaljevanka: Hotel Polan in njegovi gosti (zadnji del) 16.55 Aktualno: Slovenci v zamejstvu 17.25 Film: Medvedki prihajajo (mlad., ZDA 1976, r. Michael Ritchie, i. Walter Matthau, Tatum CNeal) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Drama: Kljubovanje (Omer Zora-bič, r. Faruk Sokolivič, prod. TV Sarajevo) 21.10 Aktualno: Zdravo 22.40 Informativna oddaja za tujce 22.45 Video strani TV Koper_____________________ 11.00 Motociklizem: VN Francije -kat. 250 ccm (iz Castelleta) 12.15 Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina 12.40 Športna oddaja: Juke box 13.00 Motociklizem: VN Francije - kat. 125 ccm 14.00 Tenis: polfinale pokala Davis (prenos iz Hamburga) 14.30 Avtomobilizem: VN Nemčije -F1 (prenos iz Hockenhiema) 16.30 Kolesarstvo: Tour de France 17.15 Tenis: polfinale pokala Davis 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Avtomobilizem: VN Nemčije F1 (povzetki) 22.30 Dnevnik 22.40 Kolesarstvo: Tour de France (povzetki) 23.30 Motociklizem: VN Francije -kat. 500 ccm (posnetki) ............................... 8.30 Nabožna oddaja 8.45 Nanizanki: Aliče, 9.10 Storie di vita 9.30 Film: Mariti su misura (kom., ZDA 1951, r. George Cukor, i. Janne Crain, Scott Brady) 11.30 Nanizanki: Helena, 12.00 Hotel 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Film: Spettacolo di va-rieta (glas., ZDA 1953, r. V. Minnelli, i. F. As-taire, C. Charisse) 16.00 Nan.: Lottery, 17.00 Orazio, 17.30 Glitter, 18.30 Love Boat 20.30 Film: Lo šport preferi-to dalFuomo (kom., ZDA 1964, r. Howard Hawks, i. Rock Hudson, Paula Prentiss) 22.50 Aktualnosti: Nonsolo-moda 23.35 Film: I giorni della pa-ura (vestern, ZDA 1966, r. A. March, i. R. Horton, S. Mineo) 1.25 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: Per noi due il Pa-radiso (glas., ZDA 1950, r. H. Koster, i. B. Grable, D. Wayne) 11.00 Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence, 14.30 Mississippi 15.30 Film: Uno scapolo in Paradiso (kom., ZDA 1961, r. J. Arnold, i. B. Hope, L. Turner) 17.30 Šport: golf 18.30 Nan.: Nero Wolfe 19.30 Tv film: La saga del Padrino - Una figlia in prestito 20.30 Film: II segreto di Agatha Christie (krim., ZDA 1979, r. M. Apted, i. V. Redgrave, D. Hoffman) 22.20 Film: Hollywoodparty (kom., ZDA 1968, r. B. Edwards, i. P. Sellers) 0.15 Nanizanki: Petrocelli, 1.10 Vegas ITALIA 1___________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, II pianeta delle mille avventure, L'isola delle mille avventure 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Dimensione Alfa, 12.00 Legmen 12.55 Športni tednik: Grand Prix 14.00 Film: Atlantide, conti-nente perduto (fant., ZDA 1960, r. G. Pal, i. A. Hall, J. Taylor) 16.00 Nanizanke: Robin Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 Luomo di Singapore, 18.00 Master 19.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alvin, Telebungs, Berenstain 20.30 Variete: Grand Hotel 22.05 Dok.: Jonathan estate 23.05 Boks: Rocky Lockrid-ge - Tony Lopez 0.05 Nanizanke: Ai confini della realta, 0.35 Taxi, 1.05 Giudice di notte, 2.00 Tre cuori in affitto TELEPADOVA 13.00 Nanizanka: California 14.00 Nadaljevanka: II gioi-ello nella corona 16.00 Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch 17.30 Nadaljevanka: Com'e-ra verde la mia valle 18.45 Nadaljevanka: Una donna di nome Golda 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: La professoressa di scienze naturali (erot., It. 1976, r. M. M. Tarantini, i. L. Čarati, M. Gammino) 22.15 Film: Sangraal, la spada di fuoco (pust., It., 1982, r. Michael E. Le-nick, i. Peter McCoy, Yvonne Fraschetti) 24.00 Nanizanka: Switch 1.00 Film: Barbablu (dram., ZDA 1972, i. R. Burton) TELEFRIULI_________ 12.15 Nanizanke: La vita co-mincia a 40 anni, 12.45 I magnifici sei, 13.15 Atelier 15.00 Nadaljevanka: Dora 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 18.00 Dokumentarec: La grande Epogue 19.00 Športne vesti 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nad.: Clayanger 22.30 Nanizanka: II perduto amore 23.00 Športna oddaja 23.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 24.00 Aktualnosti TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled m,z miiiiii i _j„ , . i * i i »ia r f »sili! ■“•■telili a ;li : : .............................: 0 00 > 2 a> n c r >o >o (C cc c c co co co co o b* CJ* C3 ai H Wl © liiiii • • .' r ' Hi ■ilBij ! Nii li / RA!1 ] 11.55 Vreme in dnevnik 12.00 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: II tesoro della Sierra mad-re (pust., ZDA 1948, r. John Hus-ton, i. Humphrey Bogart, Tim Holt) 16.20 Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi 17.20 Dokumentarec: Gran paradiso 17.55 Rubrika iz parlamenta 18.00 Film: L'isola di corallo (krim., ZDA 1948, r. John Huston, i. Humphrey Bogart, Edward G. Robinson) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.20 Variete: Cucina Gambarotta 22.10 Dnevnik 22.20 Aktualna oddaja: Premio Via Condotti 23.00 Športna sreda 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (6. del) / RAI2 11.50 Nadaljevanka: Anna Karenina (3. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - Fi-nendo su una nota alta 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delFestate 16.40 Film: II segreto di Montecristo (pust., VB 1961, r. R. S. Baker in M. Berman, i. Rory Calhoun, Patricia Bredin) 18.15 Oddaja iz parlamenta 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due -Legami di sangue 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Šport: atletika - Golden gala (prenos iz stadiona Bentegodi iz Verone) 23.00 Dnevnik - večerne vesti 23.15 Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi) 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Film: Cujo (krim., ZDA 1983, r. Lewis Teague, i. Daniel Hugh Kelly) / RAI 3 ] 13.05 Nanizanka: Edoardo VII principe di Galles (8. del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli igra Chopina 15.00 Film: II segreto dello sparviero nero (pust., It. 1961, r. Domenico Paolella, i. Lex Barker» 16.40 Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa - Mina 17.00 Film: Miss Italia (kom., It. 1950, r. D. Coletti, i. G. Lollobrigida) 18.30 Šport: globinski rekord Enza Majorce (prenos iz Siracuse) 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 20.00 Dok.: Osvojena medicina 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: I selvaggi (dram., ZDA 1968, r. Roger Corman, i. Peter Fonda, Nancy Sinatra) 22.45 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.00 Dnevnik - zadnje vesti 23.15 Film: Wundkanal (dram., ZRN 1984, r. Thomas Harlan, i. Robert Kramer, Alfred H.) RTV Ljubljana_________________ 17.10 Video strani 17.25 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura 18.45 Otroška pravljica: O čudovitem povodcu (Pravljico v verzih Branka Žužka bo pripovedoval Slavko Hočevar, r. Zoran lesič-Vukotič, 2. del) 18.55 Pravljica: Miškolin - Mišji sovražniki 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Tv okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Fant iz Brooklyna (iz ciklusa filmov Dannyja Kaya, kom., ZDA 1946, r. Carol Reed, i. Dan-ny Jaye, Virginia Mayo; Naivni raznašel mleka se po zapletenm naključju znajde na poti poklicnega boksarja; seveda je vsega kriva ženska. Edina pot iz zadrege je, da tudi iz njega naredijo boksarsko zvezdo.) 22.00 Dnevnik 22.15 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura 0.30 Informativna oddaja za tujce TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: za Davisov pokal - Jugos-lavija-Italija (pon.) 15.45 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.00 Športna oddaja: Juke box 18.30 Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Atletika: mednarodni miting za Grand Prix (prenos iz Verone) 22.30 TVD novice 22.40 Košarka: SZ-Atlanta Hawks (pon.) 111 11111 'i"!"" iiiiliiii ............. ................................. • ’ ’ ___________________________________________________________________________________________________________ Bšllllffiiliilili IB1 CANALE5 8.15 Nanizanke: Atcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.:DottorKildare 15.00 Film: Brivido d amore (kom., ZDA 1947, r. William A. Seiter, i. Deanna Durbin, Tom Drake) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo^ glie e marito 20.30 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Film: I due forzati (krim., ZDA 1950, r. Ted Tetzlaff, i. Richard Conte, Audrey Totter) 0.50 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: II diavolo va in collegio (kom., It. 1943, r. Jean Boyer, i. Lilia Silvi, Leonardo Cortese) 11.00 Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo 16.30 Nanizanka: Executive Suite 17.30 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a quei due 20.30 Film: II boom (kom., It. 1963, r. Vittorio De Sica, i. Alberto Sordi, Gianna Maria Canale) 22.10 Film: La commare sec-ca (dram., It. 1962, r. Bernardo Bertolucci, i. Allen Midget, Marisa Solinas) 23.55 Nanizanke: Petrocelli, 0.50 Vegas, 1.45 Adam 12 ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Nanizanke: LJncredi-bile Hulk, 21.30 Mac Gyver, 22.30 Sulle strade della California 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confi-ni della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillet-tes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Roma a mano ar-mata (krim., It. 1976, r. Umberto Lenzi, i. Ma- urizio Merli, G. Albertini) 22.15 Oddaja o ribolovu 22.45 Film: Gli implacabili tolossi del karate (pust., Hong Kong 1978, r. Sun Chung, i. Ku Feng, Tu Ling) 0.30 Nanizanka: Switch TELEFRIULI 13.30 Nadaljevanka: Leone-la 14.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glasbena oddaja: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Dov' e Anna 19.00 Dnevnik 19.30, Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemškem jeziku 20.30 Variete: Hamburger serenade 22.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Aktualnosti TELEOUATTRO I II i f Uk 1 H!l!!!!!|!!!!| !“iji! ( lilli ;it ..... .■Usi I RAI 1 j RAI 2 RAI 3 II 11.55 Vremenska napoved 11.50 Nadaljevanka: Anna Karenina (i. 13.05 Nan: Edoardo VII Principe di 12.00 12.05 13.30 14.00 14.15 15.45 16.15 17.15 17.50 19.40 20.30 22.15 22.25 24.00 0.15 Dnevnik - kratke vesti Variete: Portomatto Dnevnik Portomatto (2. del) Film: Bianchi cavalli d'agosto (dram., It. 1975, r. Raimondo Del Balzo, i. Jean Seberg, Ciccio In-grassia) Rubrika iz parlamenta Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi Dokumentarec: Cingue settima-ne in šalita (4. del) Film: Vortice (dram., It. 1953, r. Raffaello Matarazzo, i. Massimo Girotti, Silvana Pampanini) Almanah, vreme in dnevnik Film: La principessa Sissi (zgod., Avstrija 1955, r. Ernst Marischka, i. Romy Schneider, Karlheinz Bohm) Dnevnik Aktualno: Speciale TG 1 Dnevnik - nočne vesti Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (4. del) 13.00 13.30 14.30 14.40 16.40 18.20 18.35 19.30 20.30 21.20 22.40 22.55 23.50 24.00 Lea Massari, Sergio Fantoni 1. del) Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi Dnevnik Variete: II piacere dell estate Film: Soldati e caporali (kom., It. 1965, r. M. Amendola, i. F. Fran-chi, C. Ingrassia) Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Un caso per due Horoskop, vreme, dnevnik, šport Nanizanka: L.A.LAW. - Avvocati a Los Angeles Aktualno: Spremenljivo jasno -Portugalska (vodita Maria Gio-vanna Elmi in Osvaldo Bevilac-qua) Dnevnik - kratke vesti Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi) * Dnevnik - zadnje vesti Film: Fraulein Doktor (krim., It. 1968, r. Alberto Lattuada, i. Suzy Kendall, Kenneth More) Galles (6.del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli igra Beethovnovo Sonato v C-duru op. 2 št. 3 14.55 Glas. oddaja: Pockerconcerto 15.45 Šport: atletika (iz Campolieta) 16.00 Šport: bezbol 16.30 Šport: off-shore (iz Viareggia) 16.45 Šport: Trial (prenos iz Nuceta) 17.00 Odbojka: Italija-DDR (moški, iz Bormia) 17.45 Glasbeni oddaja: Cocktail italia-no 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dok.: Dvajset let prej - Drobci 20.00 Dokumentarec: Etna 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Miriam si sveglia a mezza-notte (srh., ZDA 1983, r. T. Scott, i. D. Bowie, C. Deneuve) 23.05 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Športna rubrika: Prvaki - Tujci prihodnje sezone v Italiji JUGOSLOVAMSKAJTELEVIZIJA RTV Ljubljana 16.50 Video strani 17.05 Naš utrip (pon.) 17.20 Aktualno: Zrcalo tedna (pon.) 17.35 Poletna noč in nadaljevanka Sužnja Isaura (pon.) 18.20 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Zajec (Taček se mora danes otepati zajčkov, ki mu jih z ogledalcem pošilja Marko, istočasno se pomenjkuje o domačih, divjih, planinskih in arktičnih zajcih, spozna pa še zajca za sezuvanje škornjev in lepega malega Smukca...) 18.35 Otroška nadaljevanka: Mala Nada (7. del) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Joe Wilson (Av-stral., r. Geoffrey Nottage, 4. del) 20.50 Aktualno 21.40 Dnevnik 21.55 Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura in Informativna oddaja za tujce 19.00 19.30 20.00 22.30 22.40 TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Kronika in spektakel 16.00 Košarka: SZ-Atlanta (prenos iz Tbilisija) 17.30 Športna rubrika: Juke box reportaže: Šport Hawks J I::::::::::::::::::::!:: jiijiiiiiiiiiiii CANALE 5 RETEOUATTRO 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: DottorKildare 15.00 Film: La storia di Pearl White (kom., ZDA 1947, r. George Marshall, i. Betty Hutton, John Lund) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantandp can-tando, 19.50 Tra mog-lie e marito 20.30 Film: Shogun - II sig-nore della guerra (pust., ZDA 1981, r. Jer-ry London, i. Richard Chamberlain, Toshiro Mifune) 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 0.15 Film: II messicano (dram., ZDA 1950, r. J. Sturges, i. J. Allison, R. Montalban) 1.50 Nanizanka: Spy Force 8.00 9.15 11.00 14.30 16.30 17.30 18.30 20.30 22.20 0.15 Nanizanka: II santo Film: Duello pella Sila (pust., It. 1962, r. Um-berto Lenzi, i. Lisa Gastoni, Liana Orfei) Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vidni troppo vidni, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo Nan.: Executive Suite Nad.: Febbre d'amore Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due Film: Madame Sans-Gene (kom., It.-Fr. 1961, r. Christian Ja-gue, i. Sophia Loren, Robert Hossein) Film: Surcouf, Teroe dei sette mari (pust., It.-Fr. 1966, r. S. Ber-gonzelli, i. G. Barray, A. Lualdi) Nanizanki: Petrocelli, 1.10 Vegas permaxieroe, 12.00 MovinOn 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Nan.: Magnum P.L, 21.30 Downtown, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai cohfini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte monelli, i. Franco Franchi, C. Ingrassia) 22.20 Športna rubrika: Spee-dy 22.50 Film: Le due facce del dollaro (vestern, It. 1968, r. Roberto B. Montero, i. M. Green-wood, J. Herlin) 0.30 Nanizanka: Switch TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Su- 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillet-tes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Due mafiosi con-tro Goldginger (kom., It. 1965, r. Giorgio Si- 13.00 Dok.: Zvok in podoba 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Risanke 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Rubrika: Prehrana in dobro počutje 18.15 Nad.: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nagradna oddaja 21.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 21.30 Nanizanka: Raffles, ladro gentiluomo 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO 18.00 Motociklizem: VN Francije -kat. 125 in 250 ccm (pon.) Odprta meja TVD Stičišče Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Manchester-Milan TVD novice Atletika: Olimpic Ttrials (pon.) RAI 1 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Portomatto (2. del) 14.15 Film: L'asso nella manica (dram., ZDA 1951, r. Billy Wilder, i. Kirk Douglas, Jan Sterling) 16.05 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.05 Dok.: Cingue settimane in šalita 17.45 Risanka: Gristi il draghetto 18.00 Rubrika iz parlamenta 18.05 Film: La lunga notte del '43 (dram., It. 1960, r. F. Vancini, i. G. Ferzetti, B. Lee) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Dokumentarec: Kvark 21.20 Nadaljevanka: Sfida segreta (r. Peter Carter, i. Michael York, David Niven, 3. in zadnji del), vmes dnevnik 23.00 Koncert: Salvatore Accardo igra Mozartovo Sonato v A-duru KV 305 in Šest variacij v g-molu KV 360 23.30 Dokumentarec: Velike razstave 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nad.: I fratelli Karamazov (S.del) RTV Ljubljana_________________ 17.05 Video strani 17.20 Poletna noč in nadaljevanka Sužnja Isaura (pon.) 18.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Učena Pepel-ka (Po poroki s princem je Pe-pelka še dolgo živela na gradu in se kratkočasila tako, da je naučila čarovnika, kako lahko iz počrnelih bakrenih kotličkov in kljuk naredimo zlate...) 18.50 Izobraževalna oddaja: Na paši v planini (O življenju in delu planšarjev, odraslih in otrok, ki čez poletje pasejo živino v planinah.) 19.05 Risanka ) RAI 2 - 11.50 Nadaljevanka: Anna Karenina (2. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delFestate 16.30 Film: Niente rose per OSS 117 (krim., It.-Fr. 1969, r. Renzo Cer-rato, i. John Gavin, Margaret Lee) 18.15 Rubrika iz parlamenta 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Winchester '73 (vestern, ZDA 1950, r. Anthony Mann, i. James Stewart, Shelley Winters) 22.05 Dnevnik - kratke vesti 22.20 Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi) 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.25 Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia 0.15 Film: II mulino del Po (dram., It. 1949, r. Alberto Lattuada, i. Carla Del Poggio, Jacgues Sernas) 19.18 Vreme in Okno 19.19 Video strani 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Oddaja o kulturi: Osmi dan 20.45 Festival jazza: Montreux 1987 21.45 Dnevnik 22.00 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura 0.30 Informativna oddaja za tujce 1.00 Video strani TV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: Manchester-Milan (pon.) 15.30 Kronika in reportaže: Šport spektakel 17.30 Športna oddaja: Juke box j RAI 3 ^ 13.05 Nanizanka: Edoardo VII principe di Galles (7. del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli igra Chopinovo Balado v g-molu op. 23 in Andante spianato in polacca brillante op. 22 14.55 Film: II signor Max (kom., It. 1937, i. A. Norris, V. De Sica) 16.20 Glasbena oddaja: Pokerconcerto .16.55 Film: Due soldi di speranza (kom., It. 1951, i. Maria Fiore, Vincenzo Musolino) 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 20.00 Dokument.: Etna 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Un po di sesso (kom., ZDA 1982, r. Bruce Paltrov, i. Tim Matheson, Kate Capshaw) 23.05 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.35 Film: Constans (dram., Polj. 1980, r. Krzysztof Zanussi, i. Tadeusz Bradecki) 18.00 Motociklizem: VN Francije -kat. 500 ccm (pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.30 Tenis: Australian open, Chris Evert-Stefi Graf 22.45 TVD novice 22.55 Košarka: SZ-Atlanta Hawks (pon.) !!!!!!; " iiiii Hill!!!; :::::: 1 IhmLS Lk I BIL:: iiiiniHii« I-::- iss;: lillHIIHIIi sHEHffii . „ CANALE5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Ouando erava-mo giovani (kom., ZDA 1941, r. E. H. Grif-fith, i. W. Holden, E. Bracken) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mog-lie e marito 20.30 Nanizanki: Dallas, 21.30 II profumo del successo 22.30 Kviz: Passiamo la notte insieme 23.15 Film: Spionaggio a Tokyo (krim., ZDA 1957, r. R. Breen, i. R. Wagner, E. 0'Brien) 1.15 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: Viale della can-zone (glas., It. 1965, r. T. Piacentini, i. E. Via-nello, P. di Capri) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo 16.30 Nanizanka: Executive Suite 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Nan.: Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: Il piu grande col-po del secolo (krim., Fr.-It. 1967, r. J. Delan-noy, i. J. Gabin, M. Lee) 22.25 Film: Fanfan la Tulipe (pust., Fr. 1951, r. Christian Jague, i. Gina Lollobrigida, Gerard Philipe) 0.20 Nanizanki: Petrocelli, 1.15 Vegas ■TALI A 1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Una sirenetta fra noi 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanke: I Robinson, 21.00 Denise, 21.30 Riptide, 22.30 Sulle strade della Califor-nia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: La promessa di Satana (srh., ZDA 1982, r. E. Wetson, i. C. Ho-ward, J. Cortese) 22.15 Film: Perche il dio fe-nicio continua ad ucci-dere? (srh., VB 1972, r. Jim 0'Connolly, i. Bryant Holiday, Jill Hayworth) 0.05 Nanizanka: Switeh 1.00 Film: la professoressa di scienze naturah (erot., It. 1976, i. L. Čarati, M. Gammino) TELEFRIUU 14.30 Nanizanka: Si e giovani solo due volte 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nadaljevanka: Dov' e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storie nella prateria 1.00 News dal mondo TELEOUATTRO - ''j i »■Sili,, *K» """"-T::;;. ::::........ ...j ■IpiK” ■ Tedenski pregovor: Vol ni za kočijo. (poljski) - SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 45 leti: 25. 7.1943 je bil v Italiji padec fašizma. OSEBNOSTI: □ 23.7.1913 se je v Trstu rodil komisar Tržaške brigade in politični delavec Eugenio Laurenti. □ 29.7.1952 je umrl slovenski skladatelj in župnik Vinko Vodopivec, ki se je rodil v Rovinju 16.1.1878. poletne prireditve Koper Titov trg VeV “boto, 30. 7., ob 21. uri: v okviru poletnih prireditev '88 -• vf °ru^abnih plesov z ljubljansko plesno skupino Kazina. .. Pomeni slabega vremena bo večer v koprskem gledališču. p°Rtorož Avditorij konr>C<^’ T, ob 21.30: v okviru Piranskih glasbenih večerov -cert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Di-ns Sgouros - klavir, dir. Uroš Lajovic (Mussorgski, Čajkovski). pIRAN hodnik minoritskega samostana l50 Petek, 29. 7., ob 21. uri: v okviru Piranskih glasbenih večerov -y^ert dua Cveto Kobal - flavta in Mojca Zlobko - harfa. Gl*r<»ni de! Torso (Ul. del Šale) ocoj, 23. 7., ob 21.15: jazz večer z Enrico Rava Ouartet. f^Petek 29. 7., ob 21.15: gledališki večer - Microband in doremi- PASSARlANO ,'a Manin QUjj°coi. 23. 7., ob 21. uri: baletni večer Romeo in Julija (kor. Birgit bali b1 Carmina Burana (kor. Giuseppe Carbone), s skupino 11 vetto di Venezia, gost Oriella Dorella. (kor 29. 7., ob 21. uri: večer sodobnega baleta Roma amor ■ Charles Cre-Ange in Moise) s skupino Black Blanc Beur. 0ESTO A REGENA litija Santa Maria in Silvis bal ?C8T 23. 7., ob 21.15: v ovkiru poletnih glasbenih prireditev -etni nastop moskovske skupine Moscow Ensemble. ElGNANO Alpe Adria gg^Petek, 29. 7., ob 21. uri: koncert Stefanie Werger. Ca“>Po San Polo bal .ne^etj°r 24. 7., ob 21.151 v okviru Beneškega poletja - nastopa tna skupina Antonia Gadesa s Carmen (ponovitev 25. 7.). trin i Pet;ek, 29. 7., ob 21.15: v okviru Beneškega poletja - balet skovskega gledališča Bolšoj (ponovitev 30. 7.). BENETKE - LIDO °‘el Boulevard , JI Petek, 29. 7., ob 21.30: jazz koncert kvarteta Marca Castellija. jERONA ^rena y°c°j, 23. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), e)], nedelje, 24. 7., ob 21.15: opera La Gioconda (Amilcare Ponchi-; Ponovitev 29. 7.) 1 J°PPOLA ^iski dvorec Srni s°hoto, 23. 7., ob 20.30: koncert skupine Ensemble Archi della (Locatelli, Bomporti, Corelli, Vivaldi). ?ev1n finski grad (Prn Pet®k, 29. 7., ob 20.30: kvartet kitaristov Linhares iz Ženeve etorius, Gragnani, Vivaldi, Piazzolla, De Falla). urnik mejnih prehodov NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: ŠKOFIJE FERNETIČI BAZOVICA Prehodi druge kategorije: ŠEMPOLAJ LAZARET PESEK REPEN, SOCERB KOROŠCI, ČAMPORE MAČKOLJE - od 7. do 21. ure - od 7. do 20. ure - od 7. do 21. ure - od 7. do 21. ure OREH - od 6. do 22. ure Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROČANA A in B DRAGA GROPADA CEREJ MAVHINJE NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: MIRNIK-GOLOBRDO - od 7. do 19. ure • JENKOVO-NEBLO - od 7. do 20. ure PLEŠIVO - od 7. do 21. ure ČAST. VERSA-VIPOLŽE - od 6. do 21. ure • ŠTEVERJAN-HUM - od 7. do 20. ure ' SOLKAN - od 7. do 20. ure UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA - od 7. do 20. ure ' RAFUT-PRISTAVA - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto ŠEMPETER - od 7. od 20. ure MIREN - od 7. do 20. ure DEVETAKI-LOKVICA - od 8. do 20. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri JAMLJE-KLARIČI - od 7. do 20. ure ‘ Ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri. Prehodi za dvolastnike: ŠKRLJEVO - z obvestilom 48 ur prej CEGLO-MEDANA - od 7. do 21. ure ob nedeljah in praznikih zaprto UKLANCI-VALERIŠČE - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto PODSABOTIN - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto ŠTMAVER - z obvestilom 48 ur prej SOLKAN 2-POLJE - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) UČJA (za Rezijo) - od 8. do 20. ure ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA - od 8. do 20. ure PONTEMISECCO (pri Praprotnem) - od 8. do 20. ure PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) - od 8. do 20. ure S predhodno prošnjo: ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) PONTE KLINAZ (pri Srednjem) SOLARIA (pri Dreki) Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): STOPA A in B PODREG OSTRUNJA MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA STARI MLIN Urnik bo delno spremenjen septembra. LJUBLJANA Križanke in Slovenska filharmonija V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v torek, 26. 7., ob 20. uri: koncert tria Michael Martin Kofler (flavta), Miloš Mlejnik (violončelo), Erwin Kropfitsch (klavir). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v sredo, 27. 7., ob 20. uri: koncert komornega zbora San Francisco Bay Area Choir, dir. Harry Carter. V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek, 28. 7., ob 20. uri: eksotični večer Nebojše Živkoviča - marimbafon. V VELIKI DVORANI SF v soboto, 30. 7., ob 20. uri: večer violinskih sonat W. A. Mozarta - nastopata violinist Mark Kaplan in pianist David Golub. • Informacije nudi Festival Ljubljana (tel. 061/221948 ali 061/221188). Vstopnice pri blagajni Festivala (tel. 061 /226544). Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert iz studia: hornist Jože Falout, violinist Igor Kuret, pianist Andrej Jarc; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Navdih književnosti v opernem izrazu; (16.00) Filmi na ekranih, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album (Čajkovski); 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni Usti. Radio Ljubljana 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Štara glasba; 11.35 Poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba iz baletov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba. Radio Koper (slovenski spored) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj. Radio Koper (italijanski spored) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletje na Radiu Koper; 8.00 Casual; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Carosello Curci; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Lanciatissimi; 14.40 Glasba; 15.00 Kulturni tednik; 16.00 Popevka tedna; 16.50 Pismo od; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitzu mušic; 18.30 Opereta; 20.00 Nočni spored. Radio Opčine 10.00 Pet Shop Show z lestvico melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni val. filmske premiere eva fornazarič Ce te pogubi francoski pogled POUSSIERE D ANGE (POLVERE D ANGELO) la ivt em ^asu ocipr,:i najkasneje do polnoči, v zimskem času pa do 23. Pril0zn ^ Podaljšanja teh urnikov bodo lahko prišla v poštev le ob izjem-Otneiit051111, ° ^einer si Občina pridržuje pravico sprotnega odločanja. riG bo veljala za lokale maotv-iom c?vc»ri-i£/>n -ra Irat/-**-/-* /-V sedanji urnik. mestnem središču, za katere ostaja v Žirija izbrala letošnje filme za nagrado Amidei Avgust na gradu v znamenju filma Filmski natečaj za nagrado Sergio Amidei bo letos že osmič na goriškem gradu in sicer od 1. do 8. avgusta. Spored natečaja se bo tokrat obogatil še z drugimi zanimivimi obrobnimi prireditvami. Pravzaprav so druge prireditve, bolj kot obrobne, vsaj enakovredne natečaju, ki je v teh letih pokazal, da formula, po kateri se odvija, verjetno ni najbolj posrečena in bo zato potrebno vnesti kako spremembo. Do prve spremembe je že prišlo s tem, da so organizacijo poverili zadrugi Mitt, ki se je doslej pojavljala predvsem s koncerti in drugimi prireditvami. Pomembnejša novost pa bo letos ta, da bo predvajanje osmih filmov v selekciji za nagrado Amidei le prva od treh filmskih manifestacij. Drugi dve bosta filmski ciklus »Cinema aspettan-do Scola«, ki bo avgusta po predstavitvi osmih filmov v natečaju, ter konec septembra razstava risb in skic, s katerimi se režiser Ettore Scola navadno pripravlja na snemanje filmov. Žirija, ki ji predseduje scenarist Age, sestavljajo pa jo še režiser Ettore Scola, igralka Giovanna Ralli, producent Franco Cristaldi, režiser Mario Monicelli in scenarist Sušo Cecchi d'-Amico, je objavila seznam osmih filmov, ki so jih izbrali med deli iz zadnje sezone. Filme bodo predvajali vsak večer od 1. avgusta dalje. V vrstnem redu so to filmi: La časa dei giochi (režija in scenarij David Ma-met), Lultimo imperatore (r. Bernardo Bertolucci, sc. Marek Peploe in B. Ber-tolucci), Gente di Dublina (r. John Avtoportret Ettora Scole Huston, sc. Tony Huston), Notte italia-na (r. Carlo Mazzacurati, sc. C. Mazza-curati in Franco Bernini), 11 pranzo di Babette (r. in sc. Gabriel Axel), Le vie del signore sono finite (r. Marrimo Troisi, sc. M. Troisi in Anna Pavigna-no), Oci ciornie (r. Nikita Mikhalkov, sc. Sušo Cecchi d'Amico, Alexander Adabachian in N. Mikhalkov), La mia vita a guattro zampe (r. Lasse Hall-strbm, sc. Reidar Jonsson, Brasse Brannstrbm, Per Berglund). To je torej izbira žirije, ki je v nemajhni meri upoštevala letošnje oskarje, saj je kar pet od osmih filmov prejelo po enega ali več zlatih kipcev oz. kandidiralo zanje. Nagrada Amidei se, kot znano, podeljuje za najboljši scenarij. Letos so nekoliko aktivnejšo vlogo namenili tudi občinstvu, ki bo lahko z glasovnicami izbiralo scenarij, ki bo prejel nagrado publike. V naslednjih tednih v avgustu bo ciklus Scolovih filmov. Vsak torek in četrtek bodo na gradu predvajali njegove filme in filme drugih režiserjev na podobne scenarije. Skupno se bo zvrstilo torej še osem filmov. Končno napovedujejo konec septembra razstavo skic Ettora Scole. Gre za pomembno prireditev, ki jo bodo v Gorici predstavili prvič na vsedržavni ravni. Razstavo pripravlja prof. Pier Marco De Santi, docent zgodovine umetnosti na Univerzi v Piši. Predstavili bodo izbor del, ki so hkrati pričevanje svojevrstnega avtorjevega pristopa do filma, s tem da prej nariše "prizore", in dokaz o njegovi spretnosti tudi s svinčnikom v roki, s katerim je pravzaprav začel kot vinjetist na humorističnem listu Marcaurelio. Letos so namenili tolikšno pozornost Scoli zaradi njegove povezanosti z goriškim scenaristom Sergiom Ami-deijem. Amidei in Scola sta sodelovala pri marsikaterem filmu, tako da se je med njima ustvarilo svojevrstno poklicno razmerje, ki ga nameravajo prireditelji goriških filmskih manifestacij podrobneje raziskati. Tenis: po prvem dnevu polfinala Davisovega pokala ZRN - Jugoslavija že 2:0 Kolesarstvo: etapna dirka po Franciji Domačin Marie v sprintu DORTMUND — Zahodna Nemčija vodi že po prvem dnevu polfinalnega srečanja za Davisov pokal proti Jugoslaviji z 2:0. Zahodni Nemci so tako že po uvodnem dnevu na pragu finala. Boris Becker je namreč premagal Slobodana Živojinoviča s 7:5, 6:2, 6:4, Erič Jelen pa je odpravil Gorana Prpič z 9:7, 9:7, 6:2. Prva sta na teren stopila številki ena obeh reprezentanc Becker in Živojino-vič. Jugoslovan je dokaj dobro pričel in tudi povedel. Ko pa je Becker izenačil na 5:5, je Jugoslovan povsem popustil in Zahodni Nemec je tako osvojil prvi set. Odtlej pa je Živojinovič igral brez idej in moči, tako da je Becker v drugem setu že povedel s 4:0. Jugoslovanski igralec je v tem setu osvojil le dva gema. Kazalo je, da bo Živojinovič v tretjem setu le reagiral, saj je izenačil na 2:2, tedaj pa je Becker odvzel svojemu tekmecu servis in tekme je bilo konec. Srečanje^ je trajalo nekaj več kot dve uri. Živojinovič razen v prvem setu ni igral, kot zna. Preveč je grešil predvsem v voleju in »bekendu«, Becker pa je spet potrdil, da sodi med boljše igralce na svetu. Druga tekma med Jelenom in Prpičem je bila zanimivejša in precej napeta, saj je trajala več kot dve uri in pol. Prva dve seta sta se namreč končala z 9:7, v tretjem pa je Jugoslovanu zmanjkalo moči in Jelen je tako brez težav osvojil tretji in odločilni niz s 6:2. Danes je na sporedu igra dvojic, v kateri si bodo stali nasproti Boris Bec-ker-Eric Jelen in Slobodan Živojino-viČ-Goran Ivaniševič. V drugem polfinalu težave z dežjem BAASTAD (ŠVEDSKA) — Drugi polfinale Davisovega pokala med Švedsko in Francijo pa so morali prekiniti že po prvem setu med Wilan-derjem in Noahom zaradi dežja. Francoz Vannick Noah pa presenetljivo vodi s 6:4, 4:4. Temnopolti Fran- coz je že od vsega začetka zelo pole-tavno igral in tudi zanesljivo osvojil prvi set. V drugem je Wilander reagiral, tekmo pa so morali prekiniti zaradi dežja. Cecchinijeva v četrtfinalu AIX EN PROVENCE - - Italijanska teniška igralka Sandra Cecchini se je uvrstila v četrtfinale mednarodnega turnirja v tem kraju, saj je premagala Zahodno Nemko Wiltrud Probst s 6:1, 7:6. Košarka: Richardson v Bologni BOLOGNA — Ray »Suga« Richardson, »play« ameriške profesionalne ekipe Knicks New York, ki so ga pred dvema letoma diskvalificirali zaradi uživanja mamil, bo lahko v prihodnji sezoni igral za bolonjsko moštvo Knorr. Kot kaže, bo novi predsednik Knorra Paolo Francia, sedanji direktor tržaškega dnevnika II Piccolo, ki bo tako zamenjal dolgoletnega predsednika Porellija. CHALON SUR SAONE — Včerajšnja, 20. etapa dirke po Franciji se je začela z 10-minutno stavko vseh kolesarjev, ki so hoteli tako izraziti svoje nezadovoljstvo glede načina pri kontroli antidoping in so hoteli s tem tudi izraziti svojo solidarnost z Delgadom, ki je brez »škode« prestal afero doping, in s Theunissejem, ki pa je plačal svojo »naivnost« s kaznijo 10 minut in je tako zdrknil na 11. mesto skupne lestvice. Sicer pa je bila včerajšnja etapa povsem nezanimiva in glavnina je složno privozila na ciljno ravnino, ko pa je Francoz Thierry Marie silovito potegnil, pustil za seboj ostale kolesarje in tako zmagal dvignjenih rok. Vrstni red 20. etape (Clermont Ferrand - Chalon Sur Saone, 223,5 km): 1. Marie (Fr.) 6.03'45" s poprečno hitrostjo 36,-866 km na uro; 2. Van Pop-pel (Niz.) po 2"; 3. Heynderickx (Bel.); 4. Planckaert (Bel.); 5. Van Der Poel (Niz.); 6. Elliott (VB); 7. Zanatt (It.); 8. Phinney (ZDA); 9. Bontempi (It.); 10. Vichot (Fr.) Skupna lestvica: 1. Delgado (Šp.) 78.33'36"; 2. Ropks (Niz.) po 4'58"; 3. Parra (Kol.) po 7T8"; 4. Bauer (Kan.) P0 9'48"; 5. Boyer (Fr.) po 10'42 '; 6. Hetera (Kol.) po 10'53"; 7. Pensec (Fr.) P° 12'03"; 8. Pino (Šp.) po 15T7"; 9. Win-nen (Niz.) po 15'20"; 10. Roux (Fr.) P° 17'36". Ženski Tour: v sprintu zmagala Valarie Simonnet CHALON SUR SAONE — Francozinja Valarie Simonnet je v sprintu osvojila 11. etapo ženske dirke P° Franciji, medtem ko je Jeannie Long0 še naprej ohranila vodstvo na skup111 lestvici pred Italijanko Caninsov0' Francozinja je v bistvu že zmagala na letošnjem Touru, saj bo danes počitefc jutri pa sklepna etapa. Vrstni red 11. etape: 1. Simonnet (Fr.) 2.06'05" s poprečno hitrost]0 39,021 km na uro; 2. Knol (Niz.); 3. Chi' appa (It.) itd. Skupna lestvica: 1. Longo (Fr-I 21.4 57"; 2. Canins (It.) po 1'20"; 3. Hep' ple (Avstral.) po 13'04"; 4. Vikstedt-NV' man (Fin.) po 15'30"; 5. Chiappa (It.) P° 1701". Avtomobilizem: poskusne vožnje V N ZRN Spet Senna in Prost HOCKENHEIM — Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN ZRN, ki bo jutri, sta McLarnova pilota spet dokazala, da v tej sezoni nimata konkurence. Brazilec Ayrton Senna je namreč včeraj v Hockenheimu dosegel najboljši čas, drugi pa je bil trenutni lider svetovnega pokala, Francoz Alain Prost. Z »ogromno zamudo« glede na poskusne vožnje sta bila Ferrarijeva pilota, Avstrijec Berger in Italijan Albo-reto tretji oz. četrti. Svetovni prvak Pi-quet z lotusom je dosegel peti najboljši čas, Alessandro Nannini, ki iz dirke v dirko potrjuje, da je odličen pilot, je zasedel šesto mesto. Preseneča pa sedmo mesto italijanskega pilota Ivana Capellija na marchu. VRSTNI RED VČERAJŠNJIH POSKUSNIH VOŽENJ. 1. Senna (Braz.) mclaren 1'44 '596; 2. Prost (Fr.) mclaren r44"873; 3. Berger (Av.) ferrari 1'46"U5; 4. Alboreto (It.) ferrari 1'47"154; 5. Piguet (Braz.) lotus 1'47"702; 6. Nannini (It.) benetton 1'48"223; 7. Capelli (It.) march 1'48'703; 8. Boutsen (Bel.) benetton 1'48"837; 9. Nakajima (Jap.) lotus 1'49"359; 10. Gu-gelmin (Braz.) march 1'49"511. VN Francije v motociklizmu: C. in D. Sarron najhitrejša LE CASTELLET (FRANCIJA) Francoska pilota Christian Sarron (ya-maha) in Dominigue Sarron (honda) sta dosegla najboljši čas na včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN Francije v motociklizmu do 500 oz. 250 ccm. VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ. 500 ccm: 1. C. Sarron (Fr.) yamaha 1'59'04; 2. Lawson (ZDA) yamaha 2,00"06; 3. Magee (Avstral.) yamaha 2'00"26; 4. Mamola (ZDA) cagiva 2’00"52; 5. Gardner (Avstral.) honda 2'00' 67. 250 ccm: 1. D. Sarron (Fr.) honda 2'04"72; 2. Cornu (Švi.) honda 2j04"94; 3. Roth (ZRN) 2'05’T7; 4. Pons (Šp.) honda 2'05"91; 5. Cadalora (It.) ya-maha 2'06"36. Nogomet: po odpovedi Sovjetov Juventus najel Ruija Barrosa TORINO — Vsa italijanska športna javnost je nestrpno pričakovala nove Juventusove »tujce«, posebno po nedavnem propadu »sovjetskega načrta«. Zavarov in Mihajličenko, vsaj v tej sezoni, še ne prideta v Italijo, zato pa je moral predsednik Boniperti še toliko bolj »pohiteti« z nakupi, da ne bi nato njegova ekipa ostala brez zaželenih nogometašev. Nakup »motorčka« portugalske ekipe, malega, a neustavljivega Rui Barrosa, tako ni bil posebno presenečenje, pa čeprav so krožila imena Argenitinca Batiste, Sovjetov, Nizozemca Koemana in drugih. Splošno mnenje je, da je Juventus ravnal povsem pravilno. Rui Barros je mlad (23 let), ambiciozen in skromen, po drugi strani pa predvsem izredni nogometni talent. Verjetno je prav on tisti nogometaš, ki je manjkal Juven-tusu, ki tako ima trenutno tri tujce. Ti so Rush, Barros in Laudrup. Slednjega se hoče turinsko moštvo odkrižati. Potencialnih kupcev je mnogo, vendar pa so pri prodaji tega nogometaša, ki Rui Barros ga Juventus že drugo leto noče več, vedno težave. Kaže, da se je vsaj začasno rešil problem Avellina, kije še pred dnevi tvegal, da izgine. Dva podjetnika sta namreč odplačala 21 milijard dolga te ekipe ter tako dala jamstvo, da se ^ lahko ekipa, ki je osem sezon zaporedoma nastopala v A ligi, letos spl0*1 vpisala v B ligo. _ Nadaljujejo se zbori prvoligaški*1 ekip, z njimi pa tudi polemike. Nap0] lijev trener Ottavio Bianchi je sino01 ostro odgovoril Maradoni, ki je nepričakovano hitro prišel v Italijo in ze začel... vrteti jezik. Takoj je izzival V°' lemiko s trenerjem, za katerega Je med vrsticami menil, da ga ne zna primerno trenirati in pripraviti za prvenstvo. Bianchi je, potem ko je po časopisih zvedel za Maradonove izjave, podčrtal, da, kot mu je znano, je Mara-dona le igralec in ne predsednik, poC!' predsednik ali tehnični vodja Napenja, in naj se kot tak tudi vede. Pri Bologni ob zboru nogometaše1* napovedujejo, da so nakupi Bagni]3, Čilenca Rubia ter seveda Belgijca De" mola že storjeni ter so s temi tudi zadovoljni. Trener Maifredi meni, da b° Bologna odigrala mirno prvenstvo in zaključila sezono na sredini lestvice. Atletika: ameriške selekcije za OI v Seulu Tokrat v znamenju skromnejših rezultatov INDIANAPOLIS Ameriške selekcije za OI v Seulu se bližajo koncu. V skoku s palico je zmagal 26-letni Kory Torpenning, ki je s 5,89 m dosegel letošnjo tretjo najboljšo znamko. Boljša od Američana sta bila seveda svetovni rekorder, Sovjet Bubka (6,06 m) in Poljak Chmara (5,90 m). Skupno s Tar-penningom sta se na OI kvalificirala še veterana, 33-letni Earl Bell s 5,79 m, in 30-letni Bill Olson s 5,69 m. V deseteroboju je zmagal Gary Kinder pred Brightom. Naj omenimo še, da je v polfinalu na 1.500 m Mary Decker zanesljivo zmagala. REZULTATI. Deseteroboj (finale): 1. Kinder 8.293; 2. Bright 8.287; 3. D. Johnson 8.245. Palica (finale): 1. Torpenning 5,89 m; 2. Bell 5,79 m; 3. Olson 5,69. Disk (ženske, finale): 1. Priče 61,28 m; 2. Pagel 61,28 m; 3. Cady 60,66 m. Na sliki: deseterobojec Tim Bright med skokom s palico. Bright je v deseteroboju osvojil drugo mesto za Garyjem Kinderjem. Jadralca Mitja Kosmina in Boštjan Antončič na OI KOPER — Po 28 letih bo koprsko jadranje ponovno prisotno na olimpijskih igrah. Leta 1960 sta na Olimpiadi v Rimu jadrala Mario Fafangel in Janko Kosmina, ki sta v razredu zvezda osvojila imenitno 8. mesto. Olimpiade v Seulu pa se bosta udeležila Mitja Kosmina in Boštjan Antončič, ki bosta tekmovala v rezredu 470. Dušan Puh, udeleženec olimpijskih iger v Los Angelesu, kjer je tekmoval na deski, pa se je letošnji kandidaturi za olimpijske igre v Seulu odrekel, ker ni imel sreče z izbiro flokis-ta v razredu leteči holandec. Puh je že napravil plan priprav, ki bodo potekale doma in v tujini. (Kreft) Pescara - Split PESCARA Italijanski čoln Sapore di šale je kot prvi priplul v Split na mednarodni jadralni regati Pescara-Split. Drugi in tretji sta jugoslovanski jadrnici Linoa in Nemir. Odbojka: objavili spored italijanske A-1 lige RIM — Včeraj so objavili spored moške italijanske odbojkarske A'1 lige za sezono 1988/89, ki se bo prii®' la 22. oktobra. 1. kolo: Acgua Pozzillo Catania Opel Cespeda Agrigento; Panini I^°' dena - Porto Ravenna; Burro VirgU10 Mantova - Maxicono Parma; Falcon3] ra Ancona - Sisley Treviso; Venh*1 Spoleto Perugia - Camst Bologna; Pet' rarca Padova - Eurostyle Brescia. Ženski mundialito TRENTO — Na včerajšnji tek«11 ženskega nogometnega mundialita s° ZDA premagale ZRN z 2:1 in so tak® izločile Zahodne Nemke s tega t®14 movanja. Zasedanje rokometne zveze RIM - Na včerajšnjem zasedanj® italijanske rokometne zveze so m®, drugim sklenili, da se bosta prvens* A-1 in A-2 lige začeli 1. oktobra in ^ v obeh ligah bo v posameznih ekip3* lahko nastopil le en tujec, in ne dv 1 kot si je nadejala večina društev. Poletna številka Planinskega vestnika Solidarnost z alpinistom Janšo in ostalimi »Med plezanjem zahtevne smeri zgornje šeste stopnje Netopir v Ospu je Janez Janša, član Alpinističnega odseka Železničar iz Ljubljane, še letošnjega 28. maja občutil tisto svobodo duha, ki jo alpinistu ne more odvzeti nihče. Tri dni zatem so ga organi za notranje zadeve po nalogu vojaškega tožilca priprli zaradi tožilčevega suma, da je imel zaupne vojaške dokumente. Mesec dni pozneje, ko zaključujemo redakcijo te številke Planinskega vestnika, slovenska javnost še vedno ne ve, zakaj je pravzaprav priprt Janez Janša (in z njim podčastnik Ivan Bor-štner in novinar Mladine David Tasič). Le nekaj dni po Janševi aretaciji je alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva Trst v brzojavki Ra-ifu Dizdareviču, predsedniku predsedstva SFRJ, apeliral, naj alpinista Ja- Naslovnica dvojne poletne številke Planinskega vestnika, ki prikazuje zadnje Prisojnikovo okno neza Janšo izpustijo in naj mu dovolijo obrambo na prostosti. Še nekaj dni pozneje so člani alpinističnega odseka Železničar iz Ljubljane izrazili ogorčenje zaradi ravnanja z njegovim članom Janšo ter človeško in državljansko zaskrbljenost za ustavni red in temeljne človeške svoboščine ter se pridružili zahtevam slovenske javnosti, naj Janšo izpustijo iz pripora in naj mu omogočijo, da se brani s prostosti, če bo na podlagi najdenih in zaseženih papirjev obtožen. Krovna slovenska planinska organizacija, katere član je Janez Janša, ni storila čisto nič v obrambo svojega planinskega tovariša. Tako naj se vsaj Planinski vestnik ob fotografiji svojega planinskega člana pridruži protestu slovenske svobodoljubne javnosti, ki se zavzema za civilne zakone sodobne civilne družbe.« Planinski vestnik se je s to slidar-nostno izjavo, ki zavzema celotno notranjo platnico, pridružil civilnim protestom proti aretaciji Janše in ostalih. Poleg izjave je še fotografija aretiranega Janše v alpinistični opremi. Ta izjava je po našem mnenju bistvo dvojne julijske in avgustovske številke Planinskega vestnika, zato jo priobčujejo v celoti ter se seveda z njo v celoti strinjamo. Naši na K2 postavili tabor 4 Pred dnevi so slovenski radioamaterji ujeli razveseljivo novico. Jugos- lovanska odprava na drugo najvišjo goro na svetu, 8611 m visoki K2 v Ka-rakorumu, je postavila že tabor 4, žal pa niso sporočili dosežene višine. Po prvotnem načrtu pa naj bi to bilo okoli 8000 metrov. Moštvo se je zatem moralo zaradi poslabšanja vremena vrniti v bazni tabor. Sportroccia ’88 Francoski alpinist Didier Raboutou je presenetljivo zmagal na mednarodnem tekmovanju športnega plezanja Sportroccia '88 v Bardonecchii, katerega se je skupno udeležilo kar 180 plezalcev. Glavni favorit Stephan Glo-wacz je v finalu, katerega se je udeležilo 22 plezalcev, izgubil oprimke že na pol stene in se tako moral umakniti. Dušan Jelinčič Ob uspešno opravljeni diplomi na fakulteti za elektronsko inženirstvo čestita svojemu članu Davorju Pečenku Odbojkarsko društvo Bor ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR 0. sporoča, da so v teku prijave zb P.u letne priprave vsak dan pri vratar^ Borovega športnega centra na ’ maju«. Telefon 51377. TPK SIRENA b. Zaradi stroškov, ki jih v tem ok0® ju zahteva povečana društvena javnost, glavni odbor naproša dla. 0 da do 31. t. m. poravnajo članar*^ na sedežu društva ali po tekočem čunu TKB. ZSŠDI — NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA . . za organizira namiznoteniški teca].en-začetnike. Tečaj bo v Športnem tru v Zgoniku od ponedeljka, ci-petka, 9. septembra 1988. In*°^api v je in vpisovanje na sedežu ZSS , Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 767304), v jutranjih urah. SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vu prirejata jutri, 24. t. m., izlet Z1 mjjj' šič in vzpon na Pristojnik s k .j,, jem in osebnimi avtomobili-formacije tel. 200782 ali 22628 primorski dnevnik 23. julija 1988 šport □ stran. Borov košarkar je bil z »azzurri« na Sredozemskem pokalu p. Oberdan zdaj upa, da bo nastopil še na kvalifikacijah za kadetsko EP itaijjgSt°P Borovega košarkarja Deana Oberdana v dresu tov0 ns.biotske košarkarske reprezentance je prav go-gre 7anaulistil1 individualnih uveljavitev (mimo dejstva, da čujej ° . Pno športno panogo), ki najbolj markantno ozna- Obp.j na*° letošnjo športno sezono in ne ie letošnjo. Mladi k0neaan’ 1_6 let, 183 cm, igra pa v vlogi "play-makerja", je m r c Prejšnjega meseca prejel vabilo za udeležbo na zbo-na|.0 Prezentance od 10. do 13. julija v Desiu pri Milanu, lekto^3 0 . : --ii ■' !■’ - ■■ - - Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Meni pa so se v najboljšem primeru prizanesljivo nasmehnili in si mislili »glej ga, revčka in megalo-mančka, kaj si je dal v glavo, kaj sploh ve, kaj je osemtisočak, kaj sploh ve, da je osemtisočak neka stvar (recimo gora), visoka nič manj kot osem tisoč metrov, in morda ne ve, da je meter sestavljen iz stotih centimetrov, centimeter pa iz desetih milimetrov, in da je tam gori visoko mraz, mraz, mraz, in da piha, piha, piha, in da sem jaz šibek, šibek, šibek in da nisem (nespamet-než) pripravljen, pripravljen, pripravljen« in še drugo so si mislili, in se mi še naprej prizanesljivo nasmihali, in ko sem hotel (ker si nisem upal direktno vprašati) mimogrede omeniti, da pač taka odprava ogromno stane in da torej potrebujem kako lirco, (če mi jo bodo v svojem ogromnem nebeškem usmiljenju morda podelili), so mi nato namignili v stilu »kaj si hočeš le prislužiti brco v rit?«, jaz, nespa-metnež pa sem takrat odnehal. Ker nisem zaupal vase. In to je bila seveda moja velika napaka. Ni važno, kaj sil važno je, da si v to prepričan. Ce bi bil Frankenstein prepričan, da je lep, bi bil lep. Joj, kam me zanaša miselna blodnja, ki je ni več mogoče ustaviti. In tako sem šel na pot brez uradnega blagoslova mojega društva z, v najboljšem primeru, prizanesljivim pogledom, v stilu, oprosti mu, saj ne ve, kaj dela, ki me je žgal in bolel na hrbtu. In soplezalec je v »avtobusu«, ko je z enim očesom z grozo strmel v grozečo reko pod nami, kamor bi mimogrede lahko zgrmeli tudi mi, saj je šofer na vprašanje, če bomo prišli živi v Skardu, odgovoril »am-shallah« - če Bog hoče, hvala lepa, z drugo pa v sogovornike, razlagal, kako je hitel od sponzorja do sponzorja, od tovarne do tovarne, od ustanove do ustanove, od toasta do soazda, siza, piza, sezedeleja, eska-gezeja, itdja in moledoval denar, denar, denar, pa očitno ni imel dovolj prepričljivega in polizanega obraza, da bi v svoji nameri uspel, medtem ko lepovrtečebesedni in kravatarski pingvinčki vedno uspejo, pa naj gre za odpravo na Kokoš in ne v Karakorum. In se je spraševal, kako to naredijo, in jaz sem se spraševal z njim. Takrat se je oglasil nekdo drug, ki je dodal, da je nekje bral zgodbo dveh menihov, ki dobro prikazuje, kaj je pravzaprav diplomacija. No, torej. Živela sta nekoč v nekem oddaljenem samostanu v Tibetu dva meniha. Oba sta si zaželela cigarete, pa sta morala seveda opraviti svojo vsakodnevno večurno molitev. Pa je šel prvi menih z dvomečim in boječim izrazom k učitelju in ga vprašal: »Veliki učitelj, ali lahko kadim med molitvijo?« In velikemu učitelju se je stem- nil pogled, strogo ga je pogledal in ga kaznoval. In je šel drugi menih k istemu učitelju in ga z milim in božanskim nasmeškom vprašal: »Veliki učitelj, ali lahko molim, medtem ko kadim?« In velikemu učitelju se je razžaril obraz, meniha je potrepljal po rami in ga nagradil. Tako se je zgodba zaključila, jaz pa sem se vprašal, kaj bi sam v tem primeru storil. Že vem. Velikega učitelja bi prosil, če lahko kadim med molitvijo, saj imam za to pravico, in ko bi se Velikemu učitelju Zatopljen nosač med molitvijo stemnil pogled in bi se strogo zazrl vame ter mi naposled izrekel kazen, bi jaz »znorel« in začel na glas razlagati, morda skoraj kričati, da lahko kadim, saj nekaj še dam na demokracijo, in da če mi on krati to pravico, pomeni, da je diktator, tiran in ne Svetli učitelj, on pa bi mi podvojil kazen in se spet zatopil v svojo svetost. Da, prav tako bi to bilo. Knjiga Ind še vedno valovi pod menoj, v njem pa se poigrava vse medlejša mesečina. Čudno, da sem sedaj tako zbujen. Morda je nemir pred neznanim, to neznano in neizrečeno pa je že jutrišnji dan. In vendar sem še pred kako uro, ko sem na strganem in umazanem fotelju, ki je redno domovanje vseh mogočih vonjav, bolje rečeno, smradov, in ki je kraljeval v pustem hodniku edinega hotela v tem zgubljenem mestecu v Pakistanu, pisal razglednice. Poleg mene je bil na fotelju, bratcu mojega, Viki, ki je pisal dnevnik. Pri pisanju se je večkrat ustavil in zamislil. Ni hotel vreči besed kar tja v en dan na papir, temveč jih je rad tehtal in potežkal. Očitno je računal na objavo v knjižni obliki. Edino pravilno, sem si takrat mislil. Dogodki gredo v pozabo, če jih ne zapišeš, poleg tega pa tvegaš, da drugi manj pomembni podvigi, odprave, zasenčijo važnejše le zato, ker so bili zapisani, oni pa ne. In to ni prav. To je krivično. Žgodovina, pa naj bo jadranja ali alpinizma, je polna takih krivic. Pri vsaki stvari mora biti dejavnost dvojna: najprej moraš akcijo izvesti, nato pa jo primerno ovrednotiti, ali pa, grdo povedano, jo prodati. °9ledi, popis dejavnosti in društev hla, v ° d.090V0ra prihaja namreč med dvema posamezniko-Pot6lri naib°lišem primeru med nekaj predstavniki društev, Pelje P3 se po dve moštvi bežno srečata na hodniku, ki jo a, .v stečilnice, odigrata tekmo kakršne koli vrste, z več-Vsakd živčnostjo, odjekne trikratni zdravo in že Pa ob° kili na svoj konec in po svojih opravkih. Kasneje, šaj0 cnem zboru, na obeh straneh vestno in ponosno vna-tak0 7 ?yoia poročila te svetle trenutke delovanja, ker pač Ppiepj teva izročilo in politični trend. Vsa stvar po mojem SP°Zii nlyna kaj dosti opraviti s pojmoma povezovanja in cleset1aVania: Ti pojmi so prav gotovo drugačni kot pred tel leti. Zakaj bi tudi tega ne zabeležili? Na pra riekaterih področjih pa še formalnosti ni zadoščeno, ija sto11161 na šolskem področju. V tem desetletju je krivu-^Piejrru Pa(ila globoko pod povprečje. Razen na Dijaških tetjiejL lh srečanjih Primorske, ki pa so se v zadnjem dve-Pravirn Udobju izneverili svojemu poslanstvu - morda, Peru D(1I!10rOst> ■ Se eta I98® vračamo k izvirni obliki razen |P]° v 0, '‘k torej se goriški in novogoriški dijaki ne sreču-^°kaze Vlru šolskih ustanov, pa tudi drugače ni kaj prida, za tako trditev črpam iz petintridesetih predavanj, ki sem jih imel predlansko šolsko leto na šolah na novogoriškem območju in iž raziskave, ki je bila opravljena leta 1985 s strani raziskovalcev SLORI-ja in je zadevala mladino ob meji. Podajam nekaj podatkov v dokaz prejšnjim trditvam: samo 14 odstotkov dijakov iz Nove Gorice prihaja vsaj enkrat mesečno na izlet preko meje, slovenskih dijakov iz Gorice pa odhaja le 25 odstotkov - menda vsi vemo, da teče mejna črta skozi samo mesto. 60 odstotkov slovenskih dijakov iz Gorice je izjavilo, da nima niti enega ožjega prijatelja preko meje; takih je v Novi Gorici 73 odstotkov. Samo 20 odstotkov dijakov iz Gorice gre vsaj enkrat na mesec na športno manifestacijo v Novo Gorico, novogoriških dijakov, ki bi isto počeli vsaj enkrat na mesec v Gorici pa je spet samo 14 odstotkov. Obstajajo seveda tudi primeri drugačnega kova, pobude, ki so se porodile in uresničile ravno v tem desetletju in jih prej nismo poznali. O rekreacijskem nogometu sem že govoril. Tu je še manifestacija z naslovom »24 ur košarke«. Gre za pravo nasprotje odtujenosti, naglice in srečanja za gole točke; gre prav gotovo za doživetje in doživljanje, ki se približno petdesetim udeležencem vtisne v zavest in v spomin. Potem je tak primer prvomajski pohod med spomenikoma v Brdih, kjer se v duhu preseganja meje zbere vsako leto po nekaj sto ljudi, ki progo razen redkih tekačev - dejansko prehodijo med klepetom, razgledovanjem, ob počastitvi spomenikov in zaključni veselici. Tudi ta pobuda spada med drugačnosti tega desetletja. Ob tem kritičnem ocenjevanju in pregledovanju posebnega izseka telesnokulturne dejavnosti, ki zadeva stike preko meje, ne moremo izpustiti vsaj še dveh pozitivnih postavk ob zaskrbljenosti, ki mora biti prisotna glede splošne krivulje in kakovosti stikov. Prav gotovo je treba zabe- ležiti pozitivno postavko, ki jo predstavlja gimnastika in njene podzvrsti akrobatika, športno ritmična telovadba, orodna. Povezava je obstajala že prej, a v tem desetletju se je sistematizirala in ustalila na dogovorjeni kontinuiteti. Povezovanje se uresničuje s prireditvami in manjšimi tekmovanji, pa tudi s kakovostnimi akademijami in trofejami. Ena izmed zadnjih takih prilik je bila ob proslavi stoletnice gdriškega Sokola, iz prejšnje sezone pa naj zabeležim tudi eno: prav tako je šlo za stoletnico in sicer Sokola v Prvači-ni. Druga pozitivna postavka so kadri. Tudi na tem področju se je doprinos iz matice utrdil, usklajen je z dogovori, predvsem pa se je njegova vrednost povečala. Drugačnost glede na prejšnja obdobja zadeva duha, s katerim trenerski kader iz širšega območja Nove Gorice nastopa v moštvih naših športnih društev, kjer postaja med drugim jezikovno vedno pomembnejši. Gotovo smo storili najdaljši korak v sodelovanju s skupnim nagrajevanjem najboljših športnic in športnikov Primorske, prvič je taka prireditev bila leta 1984 v Trstu, nato pa še v Tolminu, v Gorici in v Izoli. Doslej so manifestacije žele prodoren uspeh. Ob sodelovanju ZSŠDI in OZ-TKO prirejajo nagrajevanje Radio Trst A, Radio Koper, TV Koper, Novi Matajur, Primorske novice in Primorski dnevnik. ZSŠD nagrajuje ob teh prilikah tudi svoje najzaslužnejše organizatorje, vaditelje in mentorje. Kaj še lahko rečemo o tisti postavki, ki nekako tudi formalno odgovarja za te odnose, ki jih ravnokar obravnavam? Se je kaj spremenilo v zadnjem petletju v ravnanju najvišjih ustanov, ki usmerjajo telesnokulturno življenje in delovanje? Menim, da je treba zabeležiti vsaj eno pomembno novost. Zdi se mi izredno važna: preverjanje. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Sams3 23. julija 1988 Odlok ministra Ferrija je izzval prve kritike in polemike Brez okrepitve nadzorstva bo ukrep o omejitvi hitrosti brez učinka * RIM — Komaj sprejet, je že tarča polemičnih puščic. Govorimo namreč o odloku ministra za javna dela Enrica Ferrija za omejitev hitrosti na avtocestah v poletnih mesecih. Od jutri do 11. septembra bodo morali avtomobilisti paziti, da kazalec na števcu ne bo prekoračil številke 110. To je namreč najvišja dovoljena hitrost na avtocestah za vsa vozila na štirih kolesih z več kot 600 kubiki, na navadnih cestah pa je omejitev 90 kilometrov na uro. Za vozila z manj kot 600 kubiki pa bo na avtocestah najvišja dovoljena hitrost 90 km na uro, na navadnih cestah pa 80 km na uro. Na kaj pa se pravzaprav nanašajo kritike in polemike, o katerih smo govorili na začetku? Največ mrmranj je ministrov dekret vzbudil v senatu. Več senatorjev raznih strank je označilo ukrep za »reševanje problemov na italijanski način«. Kakšne bodo lahko koristi tega ukrepa, pravijo, če pa manjkajo inštrumenti za ustrezno nadzorstvo na cestah, če se ni naredilo ničesar za korenito preosnovo cestnega zakonika in predvsem če se doslej ni poskrbelo, da bi vozniki težkih vozil spoštovali obstoječe predpise o omejitvi hitrosti. Tehnična kontrola je predvidena samo vsaka tri leta, ugotavljajo senatorji, medtem ko so tovornjaki vpleteni vsaj v deset prometnih nesreč dnevno. Največ kritik skratka leti na tovorni promet, ki bi moral upoštevati omejitev 60 km na uro. Če policijska kontrolna služba doslej ni bila zmožna uveljaviti te določil, kako bo šele uveljavljala nova dodatna določila, ki seveda zahtevajo še večji in učinkovitejši nadzorni aparat. To pa niso edine kritike. Po mnenju predsednika ACI Rosaria Alessija so Ferrijevi nameni hvalevredni, lahko pa dosežejo nasprotne učinke od zaželenih, kajti vsiliti vsem vozilom, ne glede na njihovo hitrostno zmogljivost, stabilnost in druge različne značilnosti, lahko ustvari veliko zmedo, ob kateri bi ne pridobili na varnosti. Prav tako pa bo vsak ukrep brez učinka brez reforme cestnega zakonika, brez okrepitve osebja prometne policije, brez strožjega nadzorstva na cestah itd. Nove hitrostne omejitve AVTOCESTE stare nove hitrosti hitrosti do 599 kub. cm 90 90 600-900 kub. cm 110 110 901-1300 kub. cm 130 110 nad 1300 kub. cm 140 110 NAVADNE CESTE stare nove hitrosti hitrosti do 599 kub. cm 80 80 600-900 kub. cm 90 90 901-1300 kub. cm 100 90 nad 1300 kub. cm 110 90 Spremembe v vladi SFRJ BEOGRAD — Predsednik zveznf' ^ • liČ ga izvršnega sveta Branko Miku‘ : „ „—^ i i x—*-----; v. xi je predlagal šest novih članov - , > ? 3 . .eZni Tako bo dr. Rado Bohinc novi zvez ^ sekretar za gospodarstvo in Fra® Horvat novi predsednik zvezneS komiteja za turizem. .. S podrobnostmi te druge obnovi^ ve zvezne vlade v letošnjem letu ) Branko Mikulič včeraj seznan^ predsedstvo zvezne konferenc SZDL Jugoslavije. Po predlogu predsednika ZIS " novi predsednik zveznega komit®) za promet in zveze dr. Dragi Dan® ' dosedanji član ZIS. . Ob Bohincu in Horvatu bodo no člani vlade še dr. Stevo Mirjan* | Dževad Mujezinovič, Jovo Panajot® vič in dr. Boris Rikalovski, medte®! ko bi bili dolžnosti v zvezni vla® razrešeni Radovan Makič, dr. IbrT him Tabakovič, Miro Pejevski in M odrag Mirkovič, (dd) Prihodnji dve leti na naših mizah manj morskih dateljnov Poletni vročini in kilometrskim vrstam smo lahko kos tudi s fantazij0 Pluti daleč od ponorelega sveta RIM — V prihodnjih dveh letih bo v Italiji strogo prepovedano nabiranje morskih dateljnov. Minister za trgovsko mornarico Prandini je namreč te dni podpisal odlok, ki bo začel veljati 5. avgusta in ki prepoveduje tako zasebnikom kot predelovalnim industrijam in ribiškim zadrugam nabiranje teh školjk. V zadnjem desetletju je namreč ta vrsta školjk, ki je med drugim veliko okusnejša od klapavic in ostalih školjk, ki jih običajno dobimo v ribarnicah, močno ogrožena. »Ljubitelji« podvodnega ribolova in sladokusci so jih nabirali brez vsakega kriterija, tako početje pa je bilo posebno razširjeno v srednji in južni Italiji. Ministrstvo za trgovsko mornarico je tudi odločilo, da poveri skupini strokovnjakov nalogo za raziskovanje življenja morskih školjk in izdela načrt za gojišča oziroma razmnoževanje morskih dateljnov. Poleg tega bo v poletnih mesecih v Italiji prepovedano tudi kočariti. Nekatere ribiške zadruge se tega navodila že držijo, saj je znano, da tak način ribolova zelo poškoduje morsko floro in favno. Minister Prandini je tudi poudaril, da je odveč vsaka bojazen, da bi na italijanskem tržišču zmanjkalo svežih rib. Dveletna prepoved pa ne bo vplivala niti na morebitno povečanje uvažanja rib in školjk iz tujine. MARSEILLE - Fantazija in človeški pogum ne poznata meja, kot zgovorno dokazuje tudi primer sicer ne-zananega Nizozemca (na sliki), ki je svoj družinski avtomobil primerno prikrojil zahtevam plovbe. Avtomobil je namreč splav z motorjem, nadebudni Nizozemec pa je svoje »avtoplovilo« preiskusil kar na morski »poti« iz Marseilla do Porta St. Louisa, ki je ljubko mestece na francoskem jugu. V teh dneh pasje vročine' in kilometrskih vrst na avtocestah je podvig neznanega Nizozemca najbrž še najboljši način, da se letoviščarji izognejo prometu. Pravilo seveda velja, dokler je takih izumiteljev še malo... Nepoučena zmikavta 25. JULIJ 88 RIM — Tudi tatovi, zmikavti, dolgo-prstneii in podobni ljudje bi morali pri kavi pazljivo prebirati časopise, tako bi lahko primerno planirali svoje tatinske podvige. V Rimu sta svoje slabo znanje tekočih vesti dokaj drago plačala dvajsetletna fanta, ki sta se podala na tatinski podvig v Trg Colonna. Ko bi bila fanta obveščena, da je bilo prav v jutranjih urah v teku zasedanje ministrskega sveta, bi se najbrž podala v drugo mestno četrt. Na trgu je bilo namreč približno 200 agentov, ki so se seveda dobro pomešali med množico. Fanta sta neki ženski izmaknila torbo, na begu pa sta bila pičlih nekaj minut, saj je bilo nič koliko agentov pripravljenih, da jih pospremijo do bližnjega komisariata. Nepošteni mestni redar LERIDA — Ženske, predvsem pa prirojena nepoštenost, so pogubile nekega mestnega redarja iz Leride v Španiji. Policija je sicer zamolčala ime možakarja, njegova nepoštena dejanja pa so bila deležna večje pozornosti. Mestni redar je namreč zapuščal delovno mesto, da-se je lahko sestajal s prostitutkami. To pa še ni bilo vse. Fant je mislil, da bo mladim damam z delokrogom na ulici izplačeval trud in požrtvovalnost z nepokritimi čeki. Krepko se je vštell Pocestnici sta ga namreč tožili policiji, ki je mestnega redarja primerno kaznovala. Zdaj bo lahko v zaporu razmišljal o tem, kako se je treba obnašati v družbi. Uspešni maturanti RIM — Italijanski maturanti le niso bili tako nepripravljeni kot so trdili nekateri. Minister za šolstvo Galloni je namreč sporočil, da je letošnjo maturo izdelalo 97,9 odstotka kandidatov. Najboljši so bili vsekakor dijaki strokovnih višjih šol in znanstvenih licejev, nikakršne statistike pa ni bilo (vsaj enkrat!) med severom in jugom države. ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI Naložba vezana na evropsko denarno enoto CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU v prvih 20 dneh junija meseca vsakega leta. VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA D ITALIA, IS-TITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, MON-TE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO Dl ROMA, BANCA NAZIONALE DELL’-AGRICOLTURA, NUOVO BANCO AMBROSIANO, BANCA MERCANTILE, BANCO Dl SANTO SPIRI-TO, BANCA POPOLARE Dl NOVARA, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTITUTO CENTRALE BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIA-NE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK, BANOUE PARI-BAS, MIDLAND BANK, SOCIETE GENERALE So na razpolago po 1.000 ECU in več v ponudbi "alla pari"; v podpis na osnovi menjave lira/ECU dne 21. julija. CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo unovčljivost v primeru potrebe. Emisijska cena v ECU V podpis 25. in 26. julija Obrestna Rok mera 100% 8,75% 5 let CTE EVROPSKA NALOŽBA