SOOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 8 septembra (setiembre) 1949. No. (Štev.) 36. DELAVSTVO PROTI KOMUNISTOM Angleške strokovne zveze so imele svoj kongres v Bridlinghamu in sicer je bilo na dnevnem redu stališče do sindika tov, ki so v rokah komunistov. Delega¬ ti so na kongresu z ogromno večino sprejeli resolucijo, s katero se obvezu¬ jejo pobijati delavnost sleherne delav¬ ske organizacije, ki je pod vodstvom ko¬ munistov. Ta resolucija je bila sprejeta s 6.764.000 glasovi proti 760.000. Na predhodnem glasovanju pa je bil sprejet sklep, da angleške strokovne zveze iz¬ stopijo iz Svetovne strokovne zveze, ki je pod nadzorstvom komunistov. Ta BERANOVO PASTIRSKO PISMO Praški nadškof dr. Beran je že od sre¬ dine junija dejansko konfiniran v svoji nadškofijski palači in policija ne pusti nikogar k njemu in sam ne more iz pa¬ lače. Vkljub temu pa so v nedeljo v glavnih cerkvah čitali njegovo pastirsko pismo; nadškofu se je posrečilo, da je pismo spravil varno do cerkva, kjer so ga prebrali takoj pri prvih jutranjih mašah. Nadškof poziva vernike, da naj vzdrže v svoji zvestobi do Cerkve in njenega vrhovnega pastirja, papeža Pi- RUSIJA IN POGODBA Z AVSTRIJO Pomočniki zunanjih ministrov so na svojih konferencah v Londonu že skoraj zaključili besedilo za takozvano držav¬ no pogodbo z Avstrijo, potem ko je Ru¬ sija opustila podpirati jugoslovanske za¬ hteve do Koroške in reparacij. Toda v zadnjem času so ruski zastopniki zopet začeli zavlačevati sklep pogodbe in tako je v veliki nevarnosti sklep zadnje kon¬ ference štirih zunanjih ministrov, ki pravi, da mora dobiti Avstrija pogodbo do meseca oktobra t. 1. Listi pišejo, da Spor med Titom in kominformom samo maska! V zahodnem svetu je precej vplivnih mož, ki ne verjamejo v resnost titovega spora s kominformom. Mislijo, da je to samo dobro preračunana komunistična igra za varanje zahodnih zaveznikov, da bi se na ta način komunizmu lažje odprla pot v zahodni svet. Med take može spada tudi pomočnik avstrijskega zunanjega ministra Adolf “Zahvaljujem se za poslano “Črno mašo”. Čestitam pesniku in se mu zahva¬ ljujem — pravtako založbi. Svojo dokončno sodbo si bom mogel ustvariti še le, ko bom pesnitev v miru in ponovno mogel prebrati. Kolikor sem jo pregledal, me je pretresla s svojo čudovito močjo. Bog naj pesniku ohrani te izredne darove, du¬ ševno in telesno zdravje za nadalnja umetniška ustvarjenja. Kaj večjega in sil- nejšega bo težko ustvaril. Njegova Črna maša je silnih dogodkov vredna in dos¬ tojna podoba. Pozdrav in blagoslov! f GREGORIJ ROŽMAN” sklep je bil sprejet s 6.258.000 proti 1.017.000 glasovom. V Milanu v Italiji so komunisti okli¬ cali triurno stavko proti ukrepom poli¬ cije, ki da je v nedeljo preostro nastopi¬ la proti udeležencem neke komunistične prireditve. Ta triurna protestna stavka pa je propadla, ker je večina delavstva ostala na delu in ni hotela slediti komu¬ nističnim pozivom. Tudi na Finskem je propadlo stavkov¬ no gibanje, ki so ga izzvali komunisti. Komunisti so oklicali generalno stavko, pa jim delavstvo ni sledilo. ja XII. V svojem pismu povdarja, da je prepričan, da sile zla ne bodo zlomile Cerkve. Skoraj istočasno so na Poljskem pre¬ brali pismo, ki ga je sv. oče poslal kar¬ dinalu nadškofu Sapiehi v Krakovu ob priliki 10. obletnice napada na Poljsko. V tem pismu sv. oče v zelo nazornih be¬ sedah riše trpljenje katoliške Cerkve na Poljskem. Pismo je naslovljeno na kar¬ dinala - nadškofa, nadškofe in škofe na Poljskem. je Rusija začela zavlačevati sklep po¬ godbe z Avstrijo zaradi tega, da lahko ohranja svojo vojsko na Madžarskem in v Romuniji. Dokler bo ruska vojska v Avstriji kot zasedbena vojska, tako dol¬ go bodo ruske čete na Madžarskem in v Romuniji stražile prometne zveze z Avstrijo. In tako dolgo bodo ruske čete tudi lahko v bližini jugoslovanske meje; dokler ne bo odstranjen Tito — tako menijo nekatera poročila — tako dolgo bodo ruske čete v Srednji Evropi. Ob slovenski Koroški Do 1. septembra bi morala biti do¬ končno pripravljena mirovna pogodba z Avstrijo, kakor so pred meseci skle¬ nili zastopniki zavezniških zunanjih ministrov v Parizu, potem, ko je sovjet¬ ski zastopnik jasno povedal, da ne bo več branil slovenskih teritorijalnih zah¬ tev, ki jih je še lani tako odločno za¬ stopal. Tito je po tem diplomatskem ne¬ uspehu dal po vsej Jugoslaviji prirejati velike proteste proti nameravani mi¬ rovni pogodbi z Avstrijo ter demonstra¬ cije za slovensko Koroško, da bi poka¬ zal Slovencem, kako visoko ceni njiho¬ ve narodne težnje in kako se trudi, da bi v zadnjem mesecu rešil Koroško. Toda mesec avgust je pokazal karte v tej podli igri za slovensko Koroško od strani komunizma. V borbi med Ti¬ tom in kominformom so bile v zadnjem mesecu večkrat izmenjane note, v ka¬ terih je prišlo marsikaj na dan: Tito je odkril svetu, da je' Stalin osebno že ma¬ ja 1. 1945 pisal avstrijskemu kancler¬ ju dr. Rennerju, da se ne misli vmeša¬ vati v avstrijsko mejno vprašanje, kar se pravi, da je že tedaj sklenil pustiti Slovence na cedilu. Če se je lani zastop¬ nik Sovjetije potegnil za Slovence na Koroškem, je to storil iz gotovega na¬ mena, da je bila bolj vidna njegova ka¬ pitulacija letos, kot sunek proti Titu; odgovornost za izgubo je pa zvalil na drugo stran, v zameno za to pa dobil še za 50 milijonov dolarjev reparacij za se. Torej za 50 milijonov dolarjev “slovanski Rusi” prodajajo zdaj sloven¬ sko Korcško, na katero že leta 1945 ni¬ so resno mislili. Tako je “slovansko srce” kominfor- movskega komunizma in “matjuške Ru¬ sije”... Pa tudi “slovensko srce” titovo ni nič drugačno. Sovjeti v svojem odgovoru odkrivajo, da se je Tito pogajal že leta 1947 na svojo roko z zahodnimi zavez¬ niki in so po Kermavnerju, kot ga oseb¬ no imenujejo, zvedeli za pogoje, ki so enaki popolni odpovedi pravic do slo¬ venske Koroške. Tako je Tito, ki v le¬ tu 1949 daje po vsej Jugoslaviji demons¬ trirati proti kominformu zaradi izdaje slovenske stvari, že sam izdal Koroško poprej. Zdaj mu gre samo zato, da tu¬ di on krivdo pred nerodom vrže na druga ramena. Kominform je Judež, ker je za izdajo dobil denar. Kaj pa je Tito? Tako je slovenska Koroška predmet izdaje ‘titizma” in “kominformizma”, ali skratka: celotna komunizma obenem. Zdaj pogoji za sklenitev miru z Avst¬ rijo v nekaterih drugih gospodarskih vprašanjih še niso rešeni. Sovjeti na eni strani očitajo zapadnjakom, da oni zavlačujejo mir, drugič pa zopet izjav¬ ljajo, da samo, ker hočejo prej zrušiti Tita v Jugoslaviji. Na vsak način pa bo držalo: Če bomo izgubili slovensko Koroško, kakor smo jo po sedanjem stanju že, bo tega kriv samo komunizem, pa naj bo kakršnega¬ koli odtenka. To smo vedeli mi že prej, z dokazi pa je potrdila to dejstvo med- R evolucij a v Boliviji Vladne čete v Boliviji nadaljujejo u- spešno z borbo proti upornim četam in glavni del bolivijskega ozemlja je zopet v rokah redne vlade. Tako so vladne sebojna polemika meseca avgusta, s ka¬ tero je koroško vprašanje stopilo spet v svetovno zanimanje. Schaerf, ki je te dni časnikarjem izja¬ vil, da smatra sedanji spor med Titom in kominformom samo za “navidezno boksanje”. Zato je pa tudi avstrijska vlada mnenja ta spor ne bo privedel do vojske. Tudi šef avstrijske socialdemokratske stranke je naglasil, da so poročila o resnosti tega spora močno pretirana. čete zasedle tudi že Sucre in Potosi. U- porniki, pripadniki MNR, to je “Movi- miento Nacional Revolucionario” se še drže v vzhodnih predelih države in sicer zlasti okoli Santa Cruz. Voditelji upor¬ nikov, ki so večinoma v tujini, izjavlja¬ jo, da se vlada v La Paz naslanja zla¬ sti na levičarske elemente, vlada pa na¬ poveduje veliko debato v kongresu o tem, odkod so nacionalistični uporniki prejeli orožje za svoj upor. EL DIA DEL INMIGRANTE El dia 4 de setiembre fue declarado por el Poder Ejecutivo como “Dia del Inmigrante”, que en adelante sera ce- lebrado todos los anos bajo las directi- vas de la Direccion de Migraciones. La fecha esta determinada a raiz del primer decreto argentino respectivo a la inmigracion, fechado el 4 de setiembre de 1812, firmado por Bernardino Riva- davia, Feliciano Chiclana, Juan Martin de Pueyrredon y Nicolas Herrera. La perspicacia de estos prohambres abrio ya entonces la puerta argentina a toda la gente laboriosa, principalmente eu- ropea. Desde entonces constituye la inmigra¬ cion europea un factor primordial del crecimiento del Pais. Al celebrarse el centenario de la Independencia Argen¬ tina en 1912, la Republica ya se coloco en la primera linea de los paises de Sudamerica, atrayendo čada vez mayo- res masas extranjeras para poblar las inmensas pampas argentinas y construir sus ciudades. Al terminar la primera guerra mundial empezo la inmigracion en grande, paralizada durante la segun- da guerra. Un curso nuevo dio a la Inmigracion el gobierno actual. El Presidente Gene¬ ral Juan Domingo Peron previo un do- ble objetivo: dar patria a las masas que la perdieron en Europa y atraer ele¬ mente para el engrandecimiento de la Argentina. Los refugiados anticomunistas eslove- nos hemos asi salido beneficiados en una forma magnifica. El Presidente ar¬ gentino ha sido asi el unico gobernante del mundo, que tuvo compasion con nos- otros y nos tendio su generosa mano. Nosotros por nuestra parte guardare- mos gratitud etgrna por ese inmenso favor y no nos cansaremos en aportar con nuestro trabajo para llenar las es- peranzas que cifra en nosotros el go¬ bierno argentino. El 4 de setiembre quedara una fecha historica, recordandonos siempre nues¬ tro deber de gratitud y la obligacion de construir y producir. La grandeza argentina crece con nuestra colaboracion y por su parte nos retribuye brindarnos todos los derechos de ciudadanos libres con la seguridad en la cual reconstruiremos nuestros ho- gares. Coincidiendo con esta mišma fecha se realizo un gran acto esloveno en el Sa¬ lon San Jose, cuyo objetivo era preci- samente el agradecimiento a Dios, a las autoridades argentinas y a todos que tienen merito en facilitar a los desarrai- gados esta segunda patria. Entre aplausos atronadores del salon repleto, destaco el presidente honorario el significado y el alcance del “Dia del Inmigrante” para los esloVenos y agra- decio publicamente y con terminos vi- brantes lo que debemos al Presidente General Juan Domingo Peron y a la Ar¬ gentina, nuestra segunda patria. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 36. PRED VELIKIMI KONFERENCAMI: Boj med gospodarstvom in politiko? Te dni se je v Washingtonu začela že napovedana gospodarska konferenca med Anglijo in USA. V uvodnih pojasni¬ lih in komentarjih je z ameriške strani prevladovalo naziranje, da ameriški fi¬ nančniki ne bodo preveč nepopustljivi in da bo nazadnje le prišlo do sporazuma med Anglijo in Ameriko glede dolar¬ skih kreditov, angleški zastopniki pa so svarili pred optimizmom in Bevin je sam povedal časnikarjem pred odhodom iz Anglije, da so vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu posvetov, tako zapletena, da ni pričakovati, da bo prišlo že na tej konferenci do kakega zaključka. Kakor pišejo listi je pričakovati le to, da bo Anglija skušala doseči zmanjšanje svo¬ jih izdatkov za splošne vojaške obveze; kakor morajo ameriške vojaške sile no¬ siti velik del varnostnih ukrepov v Evro¬ pi na svojih ramenih, tako misli angleš¬ ka vlada sedaj znižati svoje izdatke v Pacifiku, kjer naj ameriške mornariške sile prevzamejo tisti del izvajanja var¬ nostnih ukrepov, ki so za Anglijo pre¬ dragi. Tako bi se angleško brodovje u- maknilo iz voda vzdolž kitajske obale, kakor se je v času naraščajoče krize za¬ radi Turčije in Grčije, pred dvemi leti umaknilo iz Sredozemskega morja. Toda to so še vedno samo ukrepi štednje. O njih menijo Amerikanci, da so prešib¬ ki, da bi mogli koristiti dvigu angleške¬ ga gospodarstva, ki sloni predvsem na tem, ali se bo angleška zunanja trgo¬ vina dovolj hitro uveljavila: Anglija je v zadnjih letih v zunanji trgovini do¬ segla velike uspehe in je že zagospoda¬ rila nad vsemi tistimi trgi, ki jih je ime¬ la pred drugo svetovno vojno. Le z USA ni bilo napredka in ameriški trg se je angleškemu izvozu vedno bolj zapiral. Na tej konferenci v Washingtonu zago¬ varjajo sedaj Amerikanci potrebo, da se more trgovina med USA in Anglijo dvi¬ gniti le tedaj, ako Anglija zniža vred¬ nost funta, ki v uradni trgovini še ved¬ no notira po štiri dolarjev za en funt, v prosti trgovini pa je njegova vrednost dejansko že dolgo časa na dva in pol do¬ larja za funt. VES ANGLEŠKI TRG V NEVARNOSTI Vse svoje dosedanje trgovinske po¬ godbe z drugimi državami, med temi zlasti z Argentino, pa je Anglija sesta¬ vila na podlagi dosedanje vrednosti fun¬ ta. Tudi za ves angleški imperij velja trgovanje na tej vrednosti funta.Vsa no¬ tranja angleška gospodarska in social¬ na politika vlade sloni na mezdah in ce¬ nah, ki bi se takoj začela silno gibati navzgor, ako bi vlada pristala na drugo vrednost denarja v mednarodni trgovi¬ ni. Znižana cena funta bi sicer zmanjša¬ la ceno uvoženim produktom, toda infla¬ cija v Angliji sami bi kmalu zelo podra¬ žila ceno angleškim proizvodom za iz¬ voz. Posledice tega, da se pripravlja dru¬ ga vrednost funta se že čuti zlasti v argentinski zunanji trgovini, kajti ar¬ gentinski uvozniki čakajo na novo vred¬ nost funta za uvoz po novi trgovinski pogodbi, ki velja za celih pet let. V Angliji in Evropi pa so mnogi, ki me¬ nijo, da naj USA namesto nižje cene za funt predlaga višjo ceno za zlato, to se pravi, da naj zniža ceno dolarju. Bodi sklep konference v Washingtonu tak ali tak, iz vsega se bo moral ustvariti si¬ stem, ki bo gospodarstvo protikomuni¬ stičnega sveta tako poenotil in vskladil, da ne bo gospodarstvo rušilo tistega, kar je politično sodelovanje že dopri¬ neslo učinkovitega. SNOVANJE ARABSKEGA BLOKA? Kralj Trans jor dani j e Abdulah je bil na obisku pri angleški kraljevski druži¬ ni na Škotskem? Povsod v Angliji je bil zelo slovesno sprejet, na poti nazaj v Palestino pa se je ustavil na obisku pri španskem državnem poglavarju ge¬ neralu Francu. Malo pred srečanjem arabskega vladarja in Franca je bil pri generalu Francu poveljnik ameriške¬ ga sredozemskega brodovja. Načrtov za sestanke med generalom Francom in arabskimi vladarji je bilo več. Tako se je pred nekaj meseci govorilo o tem, da bi generala Franca obiskal egiptski kralj Faruk. — Španija je tista evropska dr- France Jerman tretji v skokih. Bariloche, 31 avgusta Tekme, ki jih prireja FASA, so se nadaljevale v soboto 27 t. m. Za bari- loški klub je smuk razmeroma slabo iz¬ padel. Prvi je bil Pedro Zimmermann in drugi Gusti Lantschner, oba od Club Argentino de Esqul. Ta dva smučarja sta svoj čas dosegla lepe uspehe v Ev¬ ropi in sta pred kratkim prišla v Ar¬ gentino. Tretji je bil Poljak Andres Noworyta, ki sicer nastopa za Club Andino, a je tudi novinec in je njegov placeman povzročil presenečenje. Šele četrti je bil Otto Jung. TEKME V SLALOMU Barilochani so se rehabilitirali v ne¬ deljo 28 t. m. v slalomu. Vrstni red je bil: l)Otto Jung, .2) Gusti Lantschner, 3)Gino De Pellegrin. Starega olimpij¬ ca Lantschner j a seveda niso mogli či¬ sto potisniti ob stran. Med damami je premočno zmagala Ane Marie de Lai v vseh panogah. O- menjena Tirolka je za kategorijo boljša od vseh lrugih tekmovalk. S MUČARJI SE MERIJO V SKOKU V torek dopoldne so se vršili skoki. Nastopili so tudi smuški učitelji, ki kot MANEVRI AMERIŠKE VOJSKE V NEMČIJI Ameriške zasedbene vojne sile v Nem¬ čiji so izvedle važne vojaške vaje v do¬ lini reke Ren. Pri manevrih so zlasti sodelovala najmodernejša letala in pa tanki. Naloga vaj je bila, kako ugotovi¬ ti zmogljivost obrambe naslonitve na Ren. ODLOČILEN BOJ MED KATOLIŠ¬ TVOM IN KOMUNIZMOM Ameriški list “United Nations ’World” piše ob priliki sporočila, da misli Tito ustanoviti svoj kominform, da bo “pri¬ šlo v letu 1950. do odločilnega spopada med katolištvom in komunizmom. Vati¬ kan ima v lasti prepis komunističnega bojnega povelja proti Cerkvi. Brez dvo¬ ma pa bo Vatikan s svojsko protistra- tegijo in s svojo taktiko in tehniko na¬ stopil proti temu bojnemu komunizmu”. JUGOSLAVIJA BO DOBILA NEKAJ POSOJILA Po poročilih iz New Yorka je ameriš¬ ko zunanje ministrstvo priporočilo Med¬ narodni uvozni in izvozni banki, da lah¬ ko odobri Jugoslaviji posojilo v višini dvajset .milijonov dolarjev. Kakor znano je Tito prosil za posoji¬ lo 250 milijonov milijonov dolarjev. žava, ki je ohranila z arabskim svetom največ stikov. Kakor je Španija na le¬ vem krilu v bodoči tretji vojni določena za važno obrambno oporišče, tako bo vsa severna Afrika s svojimi arabskimi državami in predeli glavna bojna črta tistega, ki se bo v obrambi Evrope na¬ slanjala na glavnino vzdolž vse obale Sredozemskega morja. Na desnem krilu bo glavno oporišče v kraljestvu kralja Abdulaha, ki s svojimi pogajanji z Ira¬ nom, Irakom in Sirijo snuje veliko skup¬ no obrambno enoto, ki bi slonela celo na skupnem kraljestvu” “Velike Sirije”, ki bi ji kraljeval Abduhal. Edina ovira pri izvajanju tega načrta bodo Abdula¬ hu preštevilni kralji Arabije, ki bi tudi želeli vladati kot nasladniki bagdadskih kalifov. Kdo bo ta kalif, ostaja še skri¬ to v modrosti arabskih spletk. profesionalisti ne morejo tekmovati v konkurenci. Prireditev je imela bolj ckshibionistični značaj. Zmagal je z gotovostjo Poljak Andres Noworyta. Drugo mesto je zasedel Antonio Bena- videz, tretje pa France Jerman, ki je pri tretjem skoku dosegel 21 m, a je padel, zato se ni kvalificiral kot drugi. ZMAGOVALCI DOBE NAGRADE Na dan sv. Roze popoldne je FASA na Plaza Civico ob navzočnosti vseh ci¬ vilnih in vojaških oblasti razdelila na¬ grade zmagovalcem. Jerman je dobil srebrn pokal in Flere častno medaljo. Argentinski državljani, ki so se najbolje plasirali v posameznih disciplinah, so prejeli še posebna darila, ki so jih po¬ klonili zasebniki ali javne ustanove. Največji in najlepši pokal za trojno kombinacijo (tek, smuk in slalom) je dobil Pablo Rosenkjaer, ki sicer ni do¬ segel prvih mest, a se je lepo uveljavil v vseh panogah smuškega športa. Isti je prejel tudi lep pokal za tek na dol¬ gih progah, ker so vsi trije, ki so se namestili pred njim, tujci. Naša dva fanta smo po razdelitvi da¬ ril odvlekli v Bavdaševo gostilnico, kjer smo v prijetni družbi malo pokramlja¬ li in zapeli. “United Nations World” je pred dne¬ vi poročal iz Beograda, da je njeg do¬ pisnik dobil poročilo iz zanesljivega vi¬ ra, da Tito pripravlja ustanovitev svo¬ jega kominforma, t. j. nove svetovne ko¬ munistične organizacije, ki ne bi bila več pod vplivom Moskve. Nova organi¬ zacija bi imela za cilj še tesneje pove¬ zati med seboj vse komuniste po svetu. USTANOVITEV NOVE KOMUNISTIȬ NE STRANKE V JUGOSLAVIJI Po navodilih iz Moskve so začeli v Jugoslaviji tajno ustanavljati novo ko¬ munistično stranko, ki bo uživala vso pomoč Sovjetske zveze ter bo vse delo usmerila v to, da bi zrušila Tita in nje¬ gove najožje sodelavce. NE POZABIMO NA “SIVE” V NEMČIJI Novica o zanimanju za njih rešitev in naši pomoči za vožnjo jih je razveseli¬ la. To veselje jim povečajmo, da bomo dejansko vsak po svoji moči prispevali za njih prevoz s plačilom vožnje, poso¬ jilom ali s tem, da se ponudimo kot po¬ roki. Vse podrobne informacije v pisarni Društva Slovencev. Odbor za pomoč “sivim” Zaključek smučarskih tekem Argentinske sBisiiearske zveze TITO USTANAVLJA SVOJ KOMINFORM ARGENTINA Predsednik general Juan D. Peron je govoril o važnosti pravične rešitve so¬ cialnih vprašanj ob umestitvi novega predsednika narodnega zavoda za social¬ no skrbstvo. Omenjal je tudi socialno za¬ varovanje in je nastopil proti tistim, ki predčasno stopajo v pokoj, samo, da bi lahko nastopili kako mesto drugje. Dan naseljencev. Argentinska vlada je s svojim dekretom z dne 3. septembra t. 1. določila 4. september kot dan, ki bo vsa leta v bodoče posvečen naseljen¬ cem. Proslavo tega dne bo imelo na skrbi Glavno ravnateljstvo za imigraci¬ jo. Prvi akt o naselitvi tujcev v Argen¬ tini je bil izdan 4. septembra 1812. Pod¬ pisali so ga Bernardino Rivadavia, Feli- ciona Chiclana, Jan Martin de Pueyrre- don in Nicolas Herrera. Naseljevanje predvsem iz evropskih držav so nato po¬ speševale vse argentinske vlade. Poseb¬ no pa je naklonjena naseljevanju tuj¬ cev sedanja vlada pod predsedstvom ge¬ nerala Juana D. Perona, ki je pokazal izredno razumevanje in tudi velik so¬ cialni čut posebno pri reševanju begun¬ skega vprašanja. Pod njegovo vlado je bila Argentina prva, ki je začela spre¬ jemati begunce in jih je do danes tudi največ sprejela. — Letošnja proslava dneva naseljencev je bila v prostorih imigrantskega hotela s sveto mašo za vse umrle naseljence. Nato je pa bila prečitana poslanica vlade naseljencem. Praznik sv. Roze Limanske, zavetnice Južne Amerike, je bil v Argentini tudi praznik narodne zahvale. V katedrali je bila zahvalna služba božja, maše na pro¬ stem so pa imele tudi vse argentinske vojaške enote. Močna sprememba vremena. Nekaj dni pred sv. Rozo Limansko je bilo že prav vročih. Ljudje so odložili zimske obleke in hodili okoli že v pomladanskih in letnih. Kakor navadno so pa bile tudi tega dne velike nevihte, ki jih je sprem¬ ljalo bliskanje in grmenje. Zaradi teh nalivov je naslednje dni temperatura znova padla. Na najnižjo stopnjo je pri¬ šla v torek, 5. septembra, ko je v Bs. Airesu popoldne pri sončnem vremenu padala skoro eno uro sodra, kar se je v Capitalu zgodilo zadnjikrat pred 22. leti. Po južnih provincah je pa celo snežilo. Tako je v Mar del Plati bila snežna plast debela 7 cm. Obvezno celjenje proti kozam. V zad¬ njem času se je pojavilo več obolenj na kozah. Sanitetne oblasti so zato odredi¬ le obvezno cepljenje vsega prebivalstva. Prometno ministrstvo je prevzelo z vsemi premičninami in nepremičninami “Prevozno družbo” — Corporacion de Transportes de la Ciudad de Buenos Ai¬ res, ki je dosedaj skrbela za ves promet v prestolnici s podzemskimi železnicami, omnibusi, tramvaji in mikroomnibusi. Obvezna zaloga leda. Ministrstvo za industrijo in trgovino je odredilo, da mora vsaka tovarna za izdelovanje le¬ du od 30. novembra dalje imeti na zalo¬ gi 400 tisoč kosov več ledu, kakor pa prejšnje leto. Ta odredba se nanaša na sve tovarne za izdelovanje ledu v pre¬ stolnici, kakor tudi na vsem področju Velikega Buenos Airesa. Tako bo letos prebivalstvo zadostno preskrbljeno z le¬ dom v poletnih mesecih. Domingo Faustino Sarmiento je oče argentinskega modernega šolstva. Ob 61. obletnici njegove smrti dne 11. sep¬ tembra bodo po vsej Argentini velike proslave pod geslom: Nova Argentina mora biti prostor dela in študija. V Argentini pride po en zdravnik na vsakih 885 prebivalcev. V Guatemali pa na 10.000 ljudi. Štev. 36. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Povsod vidijo same saboterje. Ljubljanski komunistični tisk se je nedavno spravil nad nekatere krajevne komisije za ocenjevanje hektarskega donosa v okraju Maribor -— okolica. Naloga teh komisij je določiti čim večji donos, da potem komunisti od kmetov lahko zahtevajo večje dajatve. Ponekod so v takih ocenjevalnih komisijah naj¬ dejo še pošteni ljudje, ki po pravici u- gotove hektarski donos pri posameznih kmetijah. Zaradi tega jih sedaj napada komunistični tisk in proglaša za sabo¬ terje, ker ovirajo! “razvoj socializma na vasi”, krajevni odbori so jih pa zaradi, tega kaznovali tudi z večmesečnim pri¬ silnim delom. Kot izrazit primer sabo- terskega” dela navaja komunistični tisk delo ocenjevalne komisije v Zg. Polskavi. Ta komisija je že prej zapu¬ stila tečaj, na katerem naj bi se pouči¬ la o svojih nalogah z izjavo, da se z navodili o ocenjevanju ne strinja. V Slivnici je kmetijski poročevalec ocenje¬ valne komisije znižal od komisije do¬ ločene hektarske donose. Zato je bil kaznovan s tremi meseci prisilne ga de¬ la. Komisija v krajevnem odboru Jašen- ca se je postavila na stališče, da ne mo¬ re določiti pravega donosa. Zato so bili vsi člani strogo kaznovani. Podobno je bilo z ocenjevalno komisijo v Hotinji vasi in Spodnji Polskavi. Zaradi utajit¬ ve posevkov so pa bili kaznovani: An¬ tonija Breznik v Žerjavcih z denarno kaznijo 50.000 dinarjev in zaplembo za¬ tajenega pridelka. Posestnik Jože Lor¬ ber pravtako iz Žerjavcev je bil kazno¬ van zaradi enekega prestopka s tremi meseci prisilnega dela.. V Št. Petru pri Mariboru so bili kaznovani kmetje Ivan Cvikel, Marko Pečovnik, Martin Gra- hornik in Leopold Knehtl. Komunistič¬ ni tisk naroča krajevnim komisijam, naj iz svoje sredine "pravočasno poči¬ stijo vse saboterske in oportunis¬ tične elemente ter da naj prevzamejo delo najboljši ljudje, ki so znani kot od- lečni in prekaljeni borci za socializem”. Popis potrošnikov. Titova vlada je nedavno izdala odredbo o popisu “pot¬ rošnikov, ki imajo pravico do zagotov¬ ljene preskrbe”. Potrošnike so popisale posebne komisije. Ob izdanju odredbe je komunistični tisk takoj objavil na¬ slednjo ugotovitev: “Pri tem moramo pribiti, da popisne komisije ne bodo od¬ ločale o tem, ali ima kdo pravico, do zagotovljene preskrbe. Popisni organi bodo samo vnesli potrošnike v sezna¬ me z vsemi potrebnimi podatki. O pra¬ vici do zagotovljene preskrbe pa bodo odločali organi ljudske oblasti, ki bodo ocenjevali, koga je treba prevzeti v za¬ gotovljeno preskrbo in koga je iz te pre¬ skrbe izločiti”. Tako je komunistični tisk kar javno napovedal, da bo režim določal kdo bo lahko dobil še živilske nakaznice ali ne. Nobenega dvoma ni, da bo sedanja komunistična diktatura s tem popisom zopet udarila po svojih po¬ litičnih nasprotnikih ter jim ne bo izda¬ la novih živilskih nakaznic. Slovenije V Ljubljani so bili pri zadnjih areta¬ cijah med ostalimi zaprti: Ivo Žan, me¬ sar, Jože Musar, mesar, Pregelj Marija in Dolinar Ivan. Na Gorenjskem so pri mlačvi pustili kmetom 250 kg žita na osebo, t. j. 160 kg pšenice, 60 kg rži in 30 ječmena, ves ostali pridelek so takoj naložili na vozove in ga odpeljali v “zadružno” skladišče. Za predsednike teh zadrug ni predpisov za odmero živil ter si po volji jemljejo živila iz skladišča. Mizarski kolhoz v Solkanu. Kakor v Kočevju, tako izsekavajo gozdove tudi v Trnovskem gozdu, odkoder bodo vo¬ zili les v Solkan. V Solkanu so pa spra¬ vili vse mizarje v mizarski kolhoz. To- Slovenci v Buenos Aires, 7. septembra PRIREDITEV V SAN JOSE-U Na pobudd sester sv. Vincencija Pav- lanskega iz Alvearske bolnice (s. Odi- la) je bila v nedeljo, 4. septembra, po¬ poldan prireditev za nakup monštrance v cerkvi Čudodelne svetinje, pri kateri so sodelovali stari in novi Slovenci. Po govoru g. Hladnika, ki je govoril o slo¬ venskih naseljencih prav ta dan. ko je bil praznik naseljencev, je sledila dek¬ lamacija Pregljeve pesmi “Bog in Slo¬ venija” v slovenščini in kasteljanščini. Nato je nastopil pevski zbor Gallus z moškim in mešanim zborom. Zapel je 7 pesmi, med katerimi je najbolj vnela “Nazaj v planinski raj” in “Ciganska”. Zbor je predstavila v kasteljanščini gdč. Laknerjeva, ki je tudi po vsaki pesmi povedala vsebino v kasteljanšči¬ ni. S tem je bil prvi del prireditve kon¬ čan. Drugi del je obsegal Slovensko ig¬ ro Dve Materi v kasteljanskem prevo¬ du. Igrali so otroci slovenskih staršev- staroslovenskih naseljencev. Odmore je krajšal srečolov. Prireditev je zlasti v pevskem delu žela navdušenje, pa tudi igralke, posebno malčki, so segli s svo¬ jo igro občinstvu do srca. CERKVENI KONCERT Slovenski cerkveni pevski zbor iz San Martina je v nedeljo, 4. septembra, t. 1. imel v Villa Adelina cerkveni koncert. V tamošnji cerkvi so ta dan blagoslovili nov harmonij ter je krajevni duhovnik naprosil Slov. cerkveni pevski zbor iz San Martina, da bi ob tej priliki zapel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi. Tej prošnji se je zbor rad odzval in je pri¬ pravil lep in obsežen program. Zbor je pod vodstvom g. Pavšerja za¬ pel več najlepših slovenskih cerkvenih pesmi. Samostojno je s svojo violino na¬ stopil g. notar Šonc, na novem harmo¬ niju pa ga je spremljala gdč. Matilda Kogovšek. Solo vložke so zapeli ga. Ro¬ žanec, gdč. Lavričeva in g. Klemenc. Poleg slov. cerkvenih pesmi je zbor za¬ pel tudi odlomke Vodopivčeve latinske maše in znano “Regina coelis laetare”. Navzoče občinstvo je bilo s petjem ze¬ lo zadovoljno in krajevni duhovnik je da tudi z lesom titovci nimajo sreče. Na Reki so ga zahodni kupci namreč velike količine odklonili, ker ni bil pra¬ vilno rezan. Tako komunisti povzroča¬ jo Sloveniji dvojno škodo: Nima več lesa in ne denarja. Vse titove zadruge so visoko pasiv¬ ne. Celo davke in plače plačujejo iz kre¬ ditov pri Narodni banki. V Ljubljani so kavarne podnevi praz¬ ne, napolnijo se pa ponoči, ker v njih prodajajo tudi vino v buteljkah. Seveda zahajajo vanje samo premožni partij¬ ci. Pomanjkanje delovne sile v Sloveni¬ ji. Po vsej Sloveniji je veliko pomanj¬ kanje delovnih moči. Zato so komunisti začeli z veliko akcijo za pridobivanje žensk vsaj za štiriurno zaposlitev po raznih obratih. Argentini pevskemu zboru izpred oltarja čestital in se mu zahvalil za lep cerkveni kon¬ cert. Nato je pa vse pevke in pevce po¬ vabil na prigrizek v župnišče. Prihod novih Slovencev. V petek, 2. septembra, je prispela v Buenos Aires italijanska ladja Philippa. Z njo so pri¬ šli v Argentino 3 Slovenci in sicer slo¬ venski pisatelj in pesnik g. dr. Anton Novačan z gospo in g. Jerončič. Osebne novice t Franc Jauh. V petek, 2. septembra zvečer je v Ramos Mejia nesrečno umrl Franc Jauh, doma iz Kamnjeka pri Gol¬ niku. Pokojnik je imel doma veliko ko- larsko delavnico., Udejstvoval se je tudi v krajevni hranilnici. Bil je vzgleden fant, dober pevec in igralec ter zelo družaben. Slovenska skupina je pokoj¬ nika spremila k večnemu počitku prejš¬ njo soboto. Naj počiva v miru, njegovim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Nesreča. V soboto, 28. avgusta, so se vozili s težkim kamionom z letališ¬ ča Ministro General Pistarini proti naselju Ezeiza Jože Lenkič in Karol Cankar, za volanim je pa bil Milan Kralj. Med vožnjo sta Jože Lenkič in Karol Cankar padla s kamiona tako nesrečno, da sta oba zadobila težke te¬ lesne poškodbe. Jože Lenkič jim je kma¬ lu pollegel, Cankarja pa so prepeljali v bolnišnico. Poroka. V Caserosu sta se poročila 27. avgusta gdč. Lidija Čuk iz Bilj pri Go¬ rici in g. Anton Brulc iz Hrušice pri Novem mestu, čestitamo. Preselitev. G. Anton živec sporoča da se je preselil v novo stanovanje na Av. Dr. Francisco Beiro 2559, Santos Lugares (samo eno kvadro od prejšnje¬ ga stanovanja). Nesreča pri vožnji. V nedeljo se je pri vožnji s kolektivom ponesrečil g. Stanislav Malalan. S kolektiva je padel tako nesrečno, da mu je zadnje kolo zlo¬ milo nogo v stegnu. Zdravi se v bol¬ nišnici Ramos Mejia v Capitalu. Želimo mu skororajšno ozdravitev! Vsem pa naj bo tudi ta primer resno 'opozorilo, naj bodo skrajno previdni pri vožnji z raznimi vozili. Starši — ne puščajte svojih otrok sa¬ mih na ulice. Nikdar ne veste, kje prfeži- nanje nevarnost! Slovenski Mladinski Dom v lastnih prostorih pri salezijancih v Ramos Me¬ jia je odprt vsako soboto popoldne in nedeljo. Poskrbljeno je za sve vrste športa: odbojka, ping-pong, orodna te¬ lovadba, šah, japonski biljard in nogo¬ met. Mladinski dom ima svojo knjižnico in čitalnico z evropskimi mladinskimi re¬ vijami. Praznim želodcem in žejnim grlom nudi dobro malico in brezalkoholno ka¬ pljico naš “DAM-DAJ”. Vstopnina: Dobra volja in veselo raz¬ položenje! Mendoza, 3. septembra. V družini Kobalč Antona in Angele so dobili hčerko, ki so jo krstili na ime Iva - Antonija. Številni družini naše iskrene čestitke! 12 . EUROPLATA Pozos 129, 1 p. — Buenos Aires (ZA KONGRESOM) Uradne ure: 9. — 12. in 14. — 19., ob sobotah samo od 9. — PAKETI ZA SLOVENIJO in za ostalo Evropo. Dostava traja tri do štiri tedne. 1) Paketi, ki se pošiljajo preko Kopenhagena, Danska. PAKET TIP 6 CENA $ 105— 5 kg kave 5 kg sladkorja 5 kg riža Poštnina $ 20.— CENA $ 125— 2) Za pakete Tip 10 do Tip 17 je treba plačati še 7,50 poštne pristojbine. PAKET TIP 10 CENA $ 39— 2% kg. kave 2 kg. sladkorja PAKET TIP 12 CENA $ 44— 2 kg. čokolade, 300 tablic PAKET TIP 14 CENA $ 42— 1.200 gr. čaja PAKET TIP 16 CENA $ 44— 8 koščkov pralnega mila a 430 gr 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje, 50 gr. 4 zavitki pralnega praška a 250 gr. PAKET TIP 11 CENA $ 17— 5 kg. sladkorja PAKET TIP 13 CENA $ 28— 4.5 kg riža PAKET TIP 15 CENA S 17— 4.5 ovsenih kosmičev PAKET TIP 17 CENA $ 25— 500 gr. kave 500 gr. sladkorja 500 gr. riža Zaradi deviznih sprememb je cena vsem paketom zvišana za 10 odstotkov. 3) Paketi, ki se pošiljajo iz Argentine: TIP LJUBLJANA CENA $ 48.- 2 škatlji masti, 1.680 g 1 škatlja olja, 1.5 ltr 1 škatlja šunke, 320 g 1 škatlja paštete, 90 g TIP ZAGREB CENA $ 48.- 1 škt. polnm. sira, 1 kg 2 škt. sl. kond. mleka 1 škt. šunke, 320 g 2 škt. medu, 1 kg TIP OSIJEK CENA $ 48— 3 škt. Cornedbeef, 1.200 g 1 kg masti 1 kg slanine V Nemčijo in Avstrijo morete poslati pakete z “Blitzgutsheinom”, ki jih do¬ bi naslovnik v roku osmih dni, po ceni 29.—, 43.— in 56.— pesov. Imetniki teh bonov lahko dvignejo blago iz 52 skladišq v raznih krajih Nemčije in Avstrije. igralska družina Narte Velikonja NEDELJA 18. septembra ob petih popoldne MAX HALBE W R E K A” Drama iz kmečkega življenja na Visli v režiji Janeza Perhariča. Dvorana San Jose, Azcuenaga 158 Vstopnice po $ 4, 3 in 2 na Victor Martinez 50 Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 36. SLOVENCI P O SVETU A V S T R ALIJA Iz Avstralije nam pišejo. Collie, v začetku avgusta. . Kot Vam je znano, so nas vse “ineli- gible” ali “sive” po naše poslali 17. avgusta 1948 iz Italije v Nemčijo. Kak¬ šen položaj smo imeli, veste, saj ste o tem tudi poročali. Sam sem pa tudi pi¬ sal pisma na Odbor za pomoč sivim v Buenos Aires, čeprav nisem bil podpi san. Po uspeli gladovni stavki smo se 4. decembra začeli pripravljati za Av¬ stralijo. Dne 27. decembra smo že odšli na pregled v Butzbach. Najprej pregled IRO zdravnika, jemanje krvi, Roentgen- ski pregled, potem pa še pregled av¬ stralskega zdravnika, zaslišanje avstral¬ skega konzula in naša imena so bila vpisana med izvoljene. Od komisije smo bili sprejeti vsi Slovenci, ki smo se pri javili. Dvanajstega januarja t. 1. smo bili sprejeti, . 2. marca pa že poklicani na odhod. Eschwege smo zapustili 4. marca, v Butzbachu je bil še majhen zdravniški pregled, in 7 marca smo z ve¬ likim vojaškim transportom odšli iz Nemčije v Ragnoli v Italijo. Bloki v ta¬ borišču Bagnoliju so krasno predelani za novodošle Avstralce, pravtako hrana ni bila slaba. 11. marca smo dobili' kar¬ te, 12. marca je bil še zdravniški preg¬ led, 13. marca ob dveh popoldne pa smo že začeli zapuščati to taborišče. Sami sebi nismo mogli verjeti, da so krasni avtobusi res bili naročeni za nas, da nas prepeljejo v neapeljsko pristanišče. V Neaplju smo dobili še vizume, dali so nam vsakemu po 7 dolarjev, še pečat cpt. Tieneja na karto in iz DP smo po stali “potniki”. Ladja “Amarapoora” ni bila nova ladja, pač pa zelo udobna. Na proti proti Avstraliji. Neapelj smo zapustili 13. marca ob 19. uri in pluli mimo Capri, Sicilije, skozi Mesinski preliv po Sredozemskem morju proti Suezu, Adenu, po Arab¬ skem morju do Colomba na Ceylonu in od tod po Indijskem oceanu do Fre- mautle v Zahodni Avstraliji. Življenje na ladji je bilo kar prijetno in kar lepe urice smo preživeli v barih in čitalnici. Vožnja je bila krasna, mo¬ rje mirno, tako da smo bili kar veseli, ko je na Veliko nedeljo premetavalo ladjo, da so lončki in krožniki plesali v obednici po mizah, da je bilo veselje. 19. aprila smo srečno pristali v Fre- mautlu. Tu so nas izkrcali in odpeljali v Grayland v Reception Centre, ki pa ni tak hotel kot pri Vas, ampak “campo”, ki je pa prav prijazen dom novodošle cev in nam je bilo vsem hudo, ko smo cclšl* na delo. Sami si že služimo kruh. Med bivanjem v campu smo imeli šo¬ lo angleškega jezika in učitelji so bili kar prijazni. Med njimi je tudi Slove¬ nec dr. Pušenjak, ki nam je šel zelo na roko. Tudi on je tukaj šele 6 mesecev. Po enem mesecu bivanja tu smo dobili obleko, perilo in čevlje in še plačo za ves ta čas, nato pa še razna pojasnila in delovne “tickete” z naslovom nove¬ ga gospodarja. Skupina 5 Slovencev: Kočar Maks, Kristan Ludvik, Jeršič Franc, Berce Vinko, in moja malenkost smo odšli v Collie, dva Bavčar in Jen¬ ko sta pa še ostala in nato odšla v ve¬ čji skupini s Hrvati in Madžari na delo v Manjimuy. Dela nismo izbirali, ker je po pogodbi že določeno od države. Toda je kar dobro tako. Delamo 40 ur¬ na teden, imamo dobro plačo (enodnev¬ no plačo lahko živim 10 dni) in tudi gospodar ni slab človek. Če še ne bi imel žene Ksantipe, bi bil res krasen človek. Kuhamo si sami, sploh živimo skupaj kot nekdaj v Senigaliji. Berce Vinko ja sicer z ženo v drugi “stavbi”, 4 smo pa skupaj v sobah in kuhinji. Delo ni težko, hrana je dobra in poceni, čas nam krajša radio, sploh nam ne , manjka ničesar. Vsi smo zadovoljni. E- lektrike sicer nimamo, ker smo precej "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 6 , tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. Nudi lepo in bogato izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, poročnih prstanov, spominskih daril in modernega nakita. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). R I € O M A R O PAQUETES PARA EUROPA Uradne ure: ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure. Uradujemo tudi v slovenščini! Hipolito Irigoyen 434/VI - Dep. I (Na samem Trgu 25 de Mayo) Tel. 33-1746 Z a vit h i za Slovenijo IN OSTALE EVROPSKE DRŽAVE Dostava iz Švice v treh do štirih tednih. Iz naše velike izbire: ZAVITKI PO IZBIRI ODPOŠILJATELJA iz spodaj navedenih živil. Odpošiljatelji si lahko sestavijo zavitke po lastni izbiri. Zavitki lahko tehtajo najmanj 4 kg., največ pa 9 kg. 1 kg. sladkorja $ 4.50 1 kg. bele moke $ 6.30 1 kg. riža $ 7.20 1 kg. prvovrst. kave Santos $ 15.— 1 kg. prvovrst. čokolade $ 19.— 1 kg. kakao $ 17.— 1 kg. čaja $ 45.— 1 kos mila za pranje 1 kos toal. mila 1 doza kondenz. sladkane¬ ga mleka 1 kg. svinjske masti 1 kg. olivnega olja 1 kg. margarine 4.50 3.50 4.50 16.50 21 .— ? 13,— Imamo pa še tudi druge enotne in mešane zavitke. Zgoraj navedenim cenam je treba dodati za vsak zavitek še sledečo pošt¬ nino: Za Nemčijo in Avstrijo $ 6. —, za Jugoslavijo in ostale evropeske drža¬ ve pa $ 9. — Vsi zavitki so zavarovani! daleč iz mesta, imamo pa drugo udobje, kot n, pr. kopalnico s toplo in mrzlo vo¬ do, stalno zvezo z mestom. Berce Vinko in jaz sva t se vpisala na trgovsko akademijo in dobivava lekcije pošti. Po pošti pošiljava tudi odgovo¬ re. študij ni težak in kmalu bova že šla na izpit iz knjigovodstva, potem pa na¬ ju še čaka trgovsko pravo in računo¬ vodstvo. Prijavila sva se za polaganje mature, pa sva bila prepozna in mo¬ rava sedaj počakati še leto dni. Z uni¬ verze dobivajo lekcije angleškega jezi¬ ka po pošti vsi Slovenci. Dobili smo sporočilo, da so Sloven¬ ci, ki so bili še M Eschwege in so bili sprejeti od avstralske komisije, že od¬ šli, tako, da nas bo tu kmalu lepo šte¬ vilo. Z vsemi Slovenci, starimi in no¬ vimi imigranti, smo v stikih in tudi z ostalimi Jugoslovani. Pozdrav vsem Slovencem v Argenti¬ ni in drugod po svetu od Slovencev v Avstraliji. Stanko Cm. Službe lahko dobe: Vešč mizar ali te¬ sar, ki zna delati tudi po načrtu; dve dekleti, ki bi pazili na otroke, dve de¬ kleti, ki bi pomagali v kuhinji in v hi¬ ši pri nemški družini. Kuharica dobi ta¬ koj zaposlitev, delo za 2 osebi v bližini Cordobe v planinskem kraju. Tovarna potrebuje dva mlada delavca. Plača $ 1.85 na uro. Delavca sprejme tudi to¬ varna za usnje. Naslovi v pisarni Dru¬ štva Slovencev. V Rožni dolini v Ljubljani namerava¬ jo zgraditi dijaško naselje. Mislijo zgra¬ diti več poslopij, že sedaj so pa več sta¬ novanjskih hiš preuredili v internate. Novo internatsko naselje bo tudi v Mestnem logu. Pogrebi komunistov doma so vsi brez duhovnika in brez zvonenja. Komunisti, ki pridejo na pogreb svojega tovariša, korakajo v pogrebnem sprevodu s prek¬ rižanimi rokami na hrbtu. Po pogrebu je v hiši pokojnika pojedina, kjer pije¬ jo in prepevajo komunistične pesmi. ZAVITKI ZA JUGOSLAVIJO Najstarejša dobrodelna organizacija v Evropi, pri¬ znana od Mednarodnega Rdečega križa, s čemer je podano popolno jamstvo za hitro in gotovo , odpošiljatev paketov. Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu na določeno mesto po oddaji naročila. Zavitek kave in sladkorja 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje 50 gr 4 zavitki pralnega praška a 250 gr Zavitek nogavic A (brez poštne pristojbine) $ 24.— 1 par Nylon nogavic, prvovrstnih z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬ likost 9, 9%, 10. Pri naročilu vse to navesti. Poštna pristojbina za zavitek $ 7.50 Zaradi deviznih sprememb je cena vsem paketom zvišana za 10 odstotkov. ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Suisse” Agenda Colis Suisse r 25 de Mayo 189, Buenos Aires (Pasajes Maritimos y Aereos) (prešnji naslov RECONQUISTA 144) impreata "Danega", Docrags 1101, Bu«n* Aim. T. A. 54-4044