POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI iiUSTRACIIA SATURNi,s cAtyphVc ZA INDUSTRIJI! IZRADA IZ LIMA 3A MHflyCTPMJY USPAVA M3 JI HM A /bVB/bAHA NAROČNINA: LETNO 12 ŠTEVILK 100 DINARJEV, POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN, POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN, AMERIKA 3 DOL. - LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6111. - TELEF. 2549 - ČEK. RAČ. 12.587 Nj. kralj. V/s. prestolonaslednik Peter — smučar pol° Brola šmuc V ozadju Bled, kjer se bodo vršile to zimo velike medn. zimske športne tekme v času od 29. jan. do 3. febr. Suefi Miklavž in zimske radosti... Desno: Moderni suefi Miklavž se pripelje z avtomobilom tiho in neslišno po polnoči, da obišče pridne otroke. Naš fotograf ga je ujel na ploščo, da ga boste videli vsi pridni mladi in stari1 Foto mIlustracija" Kadar pade prvi sneg — v Tivoli.1 Foto mIlustracija• Na smučeh .. .1 Foto l. Raonik /Va Miklavževem semnju Foto jiu*iracijam Pričakujete daril, pričakujete miru za Božič in Novo leto? Naj vam dasta ose, kar si poželi srceI Božično drevesce Pred izložbami. Kaj bo treba še nakupiti, da bodo Božični mir. Razgled s sedla Koren pri Kranjski gori zadovoljni vsi ? Fol° Jlustraclla" proti jugu Fol° L- Ravnik Eno kepo tebi, eno meni / foto .ilustracija’ Na tradicionalnem Miklavževem semnju v Ljubljani Levo: Fotografirana brzina. Ta slika je rezultat dirke med objektom in objektivom. Sanke v največji brzini V sredini levo: Eduard Stepančič, fotostudija. Obraz pred zrcalom. Premalo osvetljena plošča Desno: Eduard Stepančič, fotostudija. Zaradi nepravilne lege zarisana fotografija Fotoamater Na pobudo mnogih fotoamaterje» bomo začeli zopet redno prinašati Jotoamalerski kotiček, poučne članke o fotografiji, predvsem pa bomo objavljali zanimive fotografije. ki nam jih bodo poslali fotoamaterji — prijatelji naše revije. Opozarjamo vse fotoamaterje na razois našega natečaia za tepe amaterske slike Uredništvo revije .Ilustracija“ Star grad. Nov način fotografije. Študiji v ekspresionističnem stilu. Pokrajina v luninem svitu. Mano,s,. Men 370 Ljubljano ponoči. . . Aleksandrovo cesta ob desetih ponoči v smeri od palače Poštne hranilnice proti glaunt pošti foto .Iiutfracija" \ Jezus (Gregorin-Tominec: INRI) Desno; Mladi cesar Napoleon Bonaparle EdvObd GrGOOTlH ^ Narodne9a9^dališča u (Schanzer-Welisch: Terezina) ^UUU/U W/111 Ljubljam, v razmh maskah svoj,h vlog Foto V. Beiter In Joe bogačnlk ml. 1 Grof Aibafiorita (Goldoni: Mirandolina) Cao Hai (Klabund: Krog s kredo) Oče Hrast (Goiia: Peterčkov e poslednje sanje) Viktor Mihajlovič Korenin (Tolstoj: Živi mrtvec) Mirtov Pavle (Golar: Zapeljivka) Jernej (Shakespeare: Ukročena trmoglavka) Maska igravca je izrazna slika njegovega drugega obraza, v katerem na odru zaživi in se izživlja. Zrcalna podoba, ki se oblikuje v resnici le v igrav-čevi fantaziji in začenja pri osvajanju telesnih in duševnih lastnosti tiste očrtane osebe, ki jo predstavlja. Stoteri različni obrazi izstopajo iz igrav-čevega umetniškega bistva in vse te črte in črtice maskiranega lica korenijo v globinah njegove duševnosti in so mnogolične, kot so različne vloge in kakor je komu dan obseg izraza f n Zgoraj od leve na desno: Auda (Šaričeva); brzojavkal (I. dejanje: Šaričeoa, Debevec, Skrbinšek); vojak (Ciril Debevec) Grob neznanega vojaka Tragedija v 3 dejanjih. Paul Raynal. Prevet O. Župančič. Režiser C. Debevec. Uprizoritev v ljublj. drami LeVO* m/lustracijam Iz I. dejanja: »Moji 2vesti tovarišiI Bratje! Ste zadovoljni, da sem srečen?... Napijem jim! In zduj nenadoma več ne vem, ali je to, kar dvigam s konci svojih prstov, kupa ali kelih — in ali bom pil, kakor pri povzdigovanju, vino drage domače zemlje, ali posvečeno kri, s katero so jo napojili, ko so jo čuvali.. .< Desno: Slovo (III. dejanje) Scena II. dej. (Nablocka, Skrbinšek, Gregorin, Levar) Desno: Scena III. dejanja, pred dirko Avtor Velmar Jankovič Brez ljubezni. Intimna igra v 4 dejanjih. Velmar Jankovič. Režiser O. Šest. Premiera srbske igre v slov. gledališču Foto mIlustracija* Jagnje in gosli „Pstl... Tiho — Lord!... “ f-o/o B Krev/ Pohorski iurisf počiva... Navihanček Foto Tyratpolsky, Lodz Na gugalnici V" Se ena serija otrok Konkuren' a je zaključena. Razdelitev nagrad na sledeči strani. Tisti, ki še niso prišli na vrsto, naj malo počakajo! Vse slike otrok, ki so zanimive, pridejo še na vrsto? Al' pride k meni sam Miklavž, al’ pride parkelj ž njim — grdavž? Očka pripoveduje .. . Božena in Vojo čilala „Iluslracijo“ Zaključeno tekmovanje naših ofrok V današnji številki »Ilustracije« zaključujemo tf“k-1110 naših otrok. — Zahvaljuje 1110 se vsem prijateljem naše revije, ki so z obilim pošiljanjem slik svojih otrok utrdili našo vero, kako priljubljena je naša revija. Skupno smo prejeli nekaj manj kot 300 najrazličnejših fotografij. Razpis tekmovanja je imel torej kar se tiče števila poslanih fotografij svoj uspeh. Niso pa imele vse slike tistega uspeha, ki smo ga mi želeli. Ribolou Nemogoče nam je bilo objaviti vse fotografije. Ne toliko zaradi velikega števila, kakor radi malo zadovoljujočih posnetkov, ki so le malo odgovarjali temu, kar smo hoteli. Veliko je bilo poklicanih — a malo, prav malo izvoljenih! Kakšne slike smo želeli? Želeli smo, da nam pošljete slike zanimivih prizorov iz življenja otrok., Ne slike navad, običajev — slike otrok, takrat kadar sami sebe ne vidijo, pa jih vidimo mi in se nam zde tako neznansko ljubki. Želeli smo kratke hipe kakor izrezane iz tistih dni otrok, ko so sami zase in ne vedo za svet in ne za nas, ki bi jih ne smeli videti. Želeli smo objaviti serijo otrok, slovenskih otrok za spomin njim samim in nam, ki komaj še vemo, da smo tudi bili otroci... Kakšne slike smo prejeli? Masa poslanih slik ni odgovarjala tem našim željam. Kakor ste videli iz priobčenih slik: večina jih ni bilo živih. Živih v tem zmislu, da so bili postavljeni pred aparat in fotografirani. To je poza, neživa, narejena slika. Zopet drugi so nam poslali portrete. Ne rečemo, da niso bili ljubki — kateri otroški obrazek ni ljubek? — toda niso bili živi, ker ni bilo na slikah d e j a 11 j a iz njih življenja. Še so nam poslali slike otrok na — nočni posodi. Morda svojevrsten dogodek, a kaj malo originalen domislek. Kakor oni: obleči otroke v obleke starejših in jih Pa le pijmo ga zdaj! predstavljati kot stare matere. Ah, ene slike smo pogrešali: veselje in radost matere v objemu otroških ročic —! Razdelitev nagrad. Zbog velikega števila poslanih slik in splošnega zanimanja čitateljev »Ilustracije« za serijo naših otrok, se je uredništvo odločilo, da poviša število nagrad in da razdeli v 12. številki štiri nagrade, in sicer: 2 nagradi za najlepši sliki iz življenja otrok in 2 nagradi za najlepše fotografske posnetke otrok. Najlepši sliki iz življenja otrok. Prvo nagrado je prejel Oto, sin Otona Burdycha, lekarnarja v Škofji Loki; geslo »Pa le pijmo ga zdaj...!« v 5. številki, str. 148. (Darilo: otroške igrače za božič.) Drugo nagrado je prejela slika z geslom »Usmiljeno srce« v 9. številki, str. 272. (Pošiljatelj slike naj javi takoj svoj naslov uredništvu!) (Darilo: otroške igrače za božič.) Naj lepša fotografska posnetka otrok. Prvo nagrado je prejel g. Fr. Krašovec iz Ljubljane; slika z geslom »Ribolov« v 6. številki, str. 178 (znesek 100 Din v gotovini). Drugo nagrado je prejel g. N. Nedeljkov iz Maribora; slika z geslom »Prvi prijatelj« v 11. številki, str. 365 (znesek 50 Din v gotovini). Posebno priznanje je izrečeno sliki »Dva golobčka« v 4. številki, str. 115. Uredništvo upa, da bodo naročniki in čitatelji vzeli to odločitev z zadoščenjem na znanje. Komur sreča to pot ni bila mila, mu bo prihodnjič. Uredništvo bo razpisalo še mnogo nagrad, nič manj lepih, ki bodo zadovoljile še mnoge naročnike in čitatelje iz vedno večjega kroga prijateljev naše lepe »Ilustracije«. Uredništvo revije »Ilustracija«. Prvi prijatelj Usmiljeno srce Dva golobčka Kipar France Gorše Levo: France Gorše Portret deteta Les iz I. 1929 Desno: France Gorše: Poijub Les iz I. 1927 Cela vrsta slovenskih umetnikov je že, fci so zapustili svojo Ožjo domovino m odšli v inozemstvo. Dasi ni biil vselej materijah« položaj kriv njih izselitve, je vendar pri večini odločal ravno denar in pa dejstvo, da zna tujina navadno višje ceniti duhovno delo. nego današnja domovina. Le preč sto ustvarja naš slovenski umetnik ne samo iz samote, nego tudi za samoto, za puščavo interesa, ki bo obdajala njegovo delo in ki mora prej ali slej ubiti vsako resno voljo. Med temi našimi umetniki-t migranti zavzema France Gorše lepo mesto. Rojen je bil 1. 1897. v Zamostecu pri Sodražici na Dolenjskem in je dovršil v Ljub-ljaniSrednjo tehnično šolo. Leta 192!>. je dovršil z odliko zagrebško akademijo pod Meštrovičem. Na akademiji je prejel dvakrat nagrado. Kot vsem učencem, je Meštrovič tudi Goršetu vtisnil močan pečat svojega umetniškega gledanja in obe tu upodobljeni deli Poljub in Podoba deteta nosiita ta pečat. V svojih kesnejših tvorbah se Gorše mojstrovega vpliva moč- no osvobaja in pričenja hoditi samostojna pota. (Glej o njem članek v Domu in svetu, 1929, 8.) Višek umetnosti vidi Gorše v grški arhaični dobi, pri Lgipčanih in Asircih ter pri Giottu, Bottieelliju in Lionar-du. Dočim mu ti poslednji mojstri verjetno ugajajo zlasti zaradi lirsko-dramatskega afekta in čuvstva, katerega so v svojih delih izoblikovali, ga pri Egipčanih, Asircih in pred-klasičnih Grkih privlači najbrž njih pojmovanje forme, ploskoviito-reliefni značaj njihove skulpture, kateremu je podvrženo tudi delo Meštroviča. Na splošno najdemo umetnost s takimi lastnostmi’ v službi verskih ali dinastičnih predstav in na mnogih delih Goršetovih zasledimo občutje nekake sakralno« ti. Tudi v tem vadimo še vpliv Meštroviča na njegovo delo, ki pa bo izginil pri ožjem kiparjevem stiku z naravo. Med nekaterimi zadnjimi stvarmi (čitajoča žena, Podoba pisatelja Bevka) nam je Gorše že podal tudi dokaze tega. Danes živi Gorše v Gorici. Piše, da izredno mnogo dela, a le malo od tega vidimo v domovini. Dela največ v lesu. dasi bi najrajši v marmorju. Tudi kot ilustrator se udejstvuje. Pred meseci je priredil vrlo1 uspelo razstavo, katero mu je kritika izredno pohvalila. V zgodovini naše umetnosti v tujini kipar France Gorše ne bo smel ostati neomenjen. Modernemu glasbeniku v album Kompozicije svoje clelaš atonalno in oprašuješ me, kako mi to ugaja; oern dobro, ti pišeš strogo vertikalno, toda prave navpičnosti ti nedostaja. Modernemu slikarju v album '1 i vidiš, kakor slikaš, praviš, kajti doživel v duši sleherno si stvar; mi te ne obtožujemo, nasprotno: slikaš pač kaknr vidiš — krivde ni na tebi najti. Kipar France Gorše modelira doprsno podobo učitelja Eržena (pravo $intbko Vam napravi zimski šport, ampak le, če ste si preskrbeli elegantno belo športno obleko. - Če ne perete volnene stvari tako kot je treba, prehitro izgledajo stare. - Volno in flanel je treba namočiti v mlačni raztopini RADIONa, potem nalahno iztisniti,pa bojotkanine kot nove dobile svojo prejšnjo barvo in sveži ton. - Vse to delo opravi SCHICHTov RADION ki varuje perilo. Srečanje s smrtjo W. Hasenclever V sobo je stopil visok gospod z orlovskim nosom in črnimi lasmi. Zaprosil me je, če imam deset minut časa, Sedel je, prižgal cigatero in začel brez oklevanja. Da prihaja v imenu ene največjih zavarovalnih družb v Franciji. Da gre za važno zadevo. »Recimo, da se vam kaj pripeti. Vsak trenutek se vam more kaj pripetiti. Ali se vozite z avtom?« Prikimal sem. »Nu, vidite,« je tri imitiral, »nenadoma naj vam odpove krmilo! ,Dva avtomobila sta trčila!* — berete v dnevniku. Stalno ste v opasnosti.« Prestrašil me je. »Nobenega povoda za vznemirjanje. Družba, ki jo zastopam, je prvovrstno podjetje za občo korist, ozira se na vse slučaje. Predlagam vam — predlog, kakršnega na svetu ne boste imeli več prilike slišati.« Iz žepa si je iztrgal kup papirjev. »48 ur po vaši smrti izplačamo deset tisoč frankov v gotovini. Brez vsakih formalnosti. Dovolj nam je, da ste mrtvi. Druge družbe plačajo šele po par mesecih. Mi vemo, da velja smrt mnogo denarja. Morate plačati pogrebne stroške, žalno obleko, zdravnika. Kratko: tisoč stvari, na katere ne mislite, ko ste še živi. Ali ste oženjeni?« Odkimal sem. »Nič ne de,« je nadaljeval. »Žalujoči ostali vam bodo mogli preskrbeti vse potrebno. Olajšali vam bomo trpljenje zadnjih ur. Še več! Izredna priložnost: pri dobičku boste imeli svoj delež.« »Kaj?« sem se razburil, »zaslužim naj s svojo lastno smrtjo?« »Letno plačate šest sto frankov. 15 let. Kapital obrestujemo po 6%. Če umrete v prvem letu ...« »Ne, ne — tega nočem!« »... ne prejmete nič. To je vaš riziko. Če umrete v drugem letu, plačamo deset tisoč frankov plus 6 procentov tiste vsote, ki ste jo nam že plačali...« »Gospod,« sem zarjovel, »s kakšnim dovoljenjem špekulirate z mojo smrtjo! Umrl bom, kadar se bo meni zdelo. Niti s šestimi, niti s sedmimi procenti. Vdrli ste v moje stanovanje, kadite moje cigarete in mi pridigujete, da moram umreti... Na kratko: nočem nič vedeti o tem. Dajte mi mir!« »Ne zahtevamo,« je govoril dostojanstveno, »nobene zdravniške preiskave. Morda ste zelo bolni. Bolezni so, ki se plazijo neslišno za vami, da vas naenkrat zgrabijo za vrat. Koliko ste stari?« Jezno sem odvrnil, da trideset devet. »Nemogoče,« je veselo vzkliknil, »rekel bi, da ste mlajši. Kdo bi si mislil! Tako je naš predlog še posebno ugoden za vas. Preudarite vso stvar!« Debele potne kaplje so se mi zbirale na čelu. Uvidel sem, da moram umreti. Prepoznal sem rentabilitetni račun smrti. Ni se bilo mogoče izogniti. Kaj naj napravim? Zadnji poizkus. »Babjeveren sem,« sem rekel orlovskemu nosu. »Dobro, smrt me zasači. Toda ne bi je rad izzival. Ne maram predujma od večnosti. Tudi ne, če ga moram sam plačati. Črtajte me iz takih pogodb.« Mirno je otresal pepel cigarete. »Žal vam bo. Naša družba je najstarejša v Franciji. Razpolagamo s kapitalom dveh milijard. Nadzira nas država. Ali je mogoča boljša kupčija?« Še enkrat sem se mu postavil po robu. »Redno plačujem svoje davke. Brez madeža sem. Moji dokumenti so v redu. Pustite me živeti!« Porinil je smrtno obsodbo pred mene. Tiskan formular s številkami. Že sem ga hotel prijeti. Že so me skušali zagrabiti kremplji pokončanja. Tedaj mi je šinila v glavo rešilna misel. »Pripravljen sem, da plačam teh šest sto frankov letno. Pod pogojem, da umrje mesto mene kdo drugi.« Pogledal me je zaprepaščen. »To zahtevam pismeno,« sem kratko še omenil. Vstal je, pograbil klobuk in rokavice in izginil. Fr. Uršič: Mile Klopčič Zadnje pismo izza rešetk Mi le Klopčič (V Celju.) Mislil sem, da sem Ti pisal poslednje pismo. Vendar noči so tako silno prazne svetlobe, da moram iskati utehe, da spomnim se nate. Veš, tik ob polnoči pogosto začujem, da pojejo lelie, da zemlja se v smehu razkošnem boči — pa čutimo vsi, da ljudje nič več nismo... veš, takrat se misli koljejo blazne. Mladim risarjem Ali se še spominjale, da smo pozvali ose mlade risarje, naj nam pošljejo svoje nai-boljše risbe ? Ali ste pozabili? Spominjamo vas danes vnovič in pričakujemo, da se nam odzovete 1 Ljudevit Šmuc: Pozimi Spasite Vaš ukras Vašu kosu novom pronadenom francuskom p o m a d o m ,raichei‘ Obustavi opadanje i sedenje kose Izleči kosno tkivo; odstrani perut i sve boljke, od kojih kosa opada i sedi Depo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat, prodaje i apoteka Delini, Knez Mihailova ul. br. 1 Jahta gospoda vojvode Siten Ehesfad Ilustriral Albert Sirk (Dalje in konec.) V tem trenutku, ko smo dognali svoj obupni položaj, je javil mož na straži: »Torpetlovka spredaj!« In minuto kesneje: »Torpedovka zadaj!« »Skušali smo se osvoboditi nevarnih čeri. Megla je nekam izpuhtela in tu smo imeli svojo nesrečo na kupu. Opazili smo, da sta torpedovki opazili našo jahto. Že nas je začela lizati svetloba žarometov — izročeni smo jima bili na milost in nemilost.« Thomas Busch se je naslonil na klop in se zagledal zamišljeno predse. Napeto sva čakala, kakšno bo nadaljevanje. »Nu,« je vprašal Asbjorn Krag, »kaj je bilo s torpedo vkama?« »Za danes bo dovolj mojega pripovedovanja,« je odvrnil pustolovec, »jutri bom odgovoril na vaše vprašanje in obenem boste slišali konec moje zgodbe.« Detektiv je skočil kvišku. »Ne, to je preveč! Saj naju imate za norca! Ali mislite, da nimava prav nobenega drugega dela kot to, da hodiva k vam in da poslušava vaše prismojene dogodivščine?« Thomas Busch je bil razžaljen. »Gospod Krag, opozarjam vas, da te zgodbe ne pripovedujem vam. Vi ste kar odveč. Dovolj mi poslušalcev: ta orjak, ki me straži, in gospod pisatelj, ki si zapisuje moja poročila.« »Ne bom se lagal,« sem se vtaknil, »če vam povem, da bi tudi jaz zelo rad še danes slišal konec vašega poročila.« Pustolovec se je zleknil na klopi, nama pokazal hrbet in rekel: »Kakor sem rekel. Danes ne bom nadaljeval. Toda obljubljam vam, da boste jutri slišali konec. Svetujem vam. da pridete točno ob osmih zvečer — če ne pridete, ne boste nikoli slišali konca.« »Jaz ne utegnem priti,« je rekel Asbjom Krag. »Zaposlen sem v važni zadevi in mislim, da sem že itak zapravil preveč časa s poslušanjem teh in takih prismodarij.« »Prismodarij!« je vzkliknil Busch razdražen. »Prebral bom konec, ko ga boš napisal,« se je obrnil detektiv k meni. »Seveda. Rokopis ti je na razpolago!« Šla sva. V tistem trenutku, ko so se vrata na signal odprla, je rekel Busch na ves glas, da je mogel slišati vratar, ki je odprl vrata: »Na svidenje jutri, gospod Elvestad. Pridite zanesljivo točno ob osmih!« »Da, na svidenje,« sem odvrnil. »Toda le pod tem pogojem, da bom slišal konec zgodbe.« »Seveda! Tu: moja beseda.« Moram priznati, da sem sumil nekaj. Zdelo se mi je že kar neumno, da je svoje poročilo vedno presekaval. Gotovo se je skrival za vsem tem poseben namen... Pokazalo se je pozneje, da je Thomas Busoli na tak eleganten, da ne rečem zabaven, način pripravljal svoj beg. IX. Presenečenje. Drugega dne dopoldne sem prepisal stenografične zapiske. Zgodba je kar nekam narasla in rokopis je napolnil skoro vso mapo. »To bo lepa vrsta člankov, ki bodo- vzbudili zanimanje,« sem si govoril zadovoljno. »Vsa dežela se bo čudila.« In res! — Toda sam seim si zamislil vso stvar malo drugače. Moje delo me je zadržalo dalj časa, kakor sem računal in ko sem dovršil, je že bilo sedem. Imel sem še eno uro časa. Ob osmih naj bi bil pri Thomasu Busclni. Ko sem vstal od pisalne mize, sem začul zvonec v predsobi. Gospodinja mi je sporočila, da želi govoriti z menoj tisti gospod, ki me je že pred dvema dnevoma zaman iskal. Za sprejem tega obiska zdaj nisem imel časa in zato sem naročil, naj gospod pride jutri še enkrat k meni, ker sem zaposlen. Gospodinja se je vrnila z vestjo, da gospod na noben način ne more dalj čakati. Prišel je v važni zadevi, ki se tiče mene in ki je zelo nujna. »Naj pride,« sem rekel. Ne morem tajiti, da sem bil radoveden, kakšna je tu zadeva, ki je tako važna. Tujec je vstopil. Nisem ga poznal. Bil je velik in mišičast, slabo obrit, obraz kar nesimpatičen. Ponudil sem mu stol, pa je odklonil, češ, da rajši stoji. Kar mi ima povedati, bo povedal kar na hitro. Ko mi je stal nasproti, se mi je zdelo, da skriva nekaj v desnem rokavu. »Vi ste Sven Elvestad?« je vprašal. »Da,« sem rekel in se mu priklonil. »Ali mi storite uslugo?« »Zavisi od tega, kaj boste zahtevali... Prosim vas: vaše ime?« »Imena vam ne sirnem povedati,« je odvrnil tujec. »Veže me prisega, da vam svojega imena ne povem.« Začuden sem ga pogledal in že sem se bal, da imam norca pred seboj. Sklenil sem, da bom popolnoma miren. Nerad bi ga razdražil. »Kaj želite, prosim vas?« sem ga vprašal. Mož je iztegnil svojo levo roko proti meni, njegov pogled je bil pogled — blazneža. Zdajci prav nič več nisem dvomil, da je blazen. »Ali mi hočete podariti vašo fotografijo?« je vprašal. Ozrl sem se za električnim zvoncem, moj gost pa mi ga je zakrival s hrbtom. »Vašo fotografijo!« je ponovil. Nisem mogel storiti drugega — dal sem mu svojo foto- grafijo. Gledal jo je, nato se mi je zahvalil: »Veliko uslugo ste mi napravili,« je rekel. Pri tem je neprestano pazno motril moj obraz, kakor da si hoče vrezati moj obraz. »To je vse, kar ste želeli?« sem vprašal in pomenljivo vrgel svoj pogled proti vratom. »Še eno vprašanje, če dovolite,« je rekel. »Prosim.« >Ob kakšni uri navadno obiskujete Thomasa Buscha?« To vprašanje je prišlo tako nenadejano, da v prvem trenutku nisem vedel, kaj naj odgovorim. »Tega vam ne morem povedati,« sem 11111 rekel nato, dokler mi ne poveste svojega imena.« Proti rudečim rokam in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežnobela in maščob prosta krema “Leodor", ki daje rokam in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi Posebna prednost kreme “Leodor“ je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni vonj kreme “Leodor“ je podoben onemu, ki prihaja iz šopka v rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šmarnic, brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din 14 50, mali tubi Din 9.—. V učinkovanju jo podkrepi Leodor-toaletno milo, cena komadu Din. 8.—. Dobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno unorabo Tvornioe Zlatorotr. Oddelek Cblorodont. Maribor 115 Mož je mignil z glavo: Razumem. Torej ni mogoče v tej zadevi nič napraviti. I oda— na vsak način vam moram nekaj pokazati.« Zelo sem zaposlen, kakor vidite. Baš moram končati \ažno delo.« »Ne bo treba mnogo časa.« Ali ne morete jutri priti?« Nemogoče.« Nu — kaj mi hočete pokazati?« Iz desnega rokava je potegnil nekaj, kakor blisk mi j ■ švignilo skozi možgane: »Zdaj te bo pobil! Ni blazen — dela po tehtnem preudarku.« Skušal sem nlaniti k vratom, toda tisti hip je padel na mojo glavo težak udarec. Zasvetilo si mi je v glavi, kakor da se razbija vse okoli mene na tisoč koščkov7... Sesedel sem se .. Ai Nekaj ur nato sem se vzdramil iz omamljenosti. Tam nekje iz daljave so mi udarjali na uho zmešani glasovi. Dvignil sem se, v glavi mi je vrelo. Možgani kakor da trepečejo. Na tilniku sem čutil ostro bolečino. Zdelo si mi je, da sem zaslišal hrup in mrmranje že iz večje bližine. Spoznal sem, kaj je. Človek je prihajal hrupno po koridorju in govoril glasno z gospodinjo. »Ali živi? Odgovorite vendar, ženska! Ali živi?« je vpil glas. Gospodinja je odgovarjala jokaje: Ne vem, resnično ne vem. Odšel je... Svoje stvari ie vzel seboj.« Ne govorite neumnosti,« sem zaslišal zopet ostri moški glas — in zdaj sem ga prepoznal — bil je glas Asbjorna kraga. Z brziini koraki se je bližal vratom v mojo sobo in trenutek nato je vstopil. Prestrašil se je, ko me je zagledal bledega in krvavega na tleh. Skočil je k meni, dvignil mojo glavo in gledal rano. »Mogočen udarec,« je rekel. »Ne nevaren, boli pa zelo.« Pomagal mi je, da sem se ulegel na zofo. Sedel je poleg mene in mi rekel z votlim glasom, kakor z drugega sveta: »Da, prijatelj moj, priznati morava, da so naju vlekli za nos.« »Kaj naj pomeni to?« sem vprašal. »Thomas Busch je pred eno uro pobegnil iz zapora!« Onemel sem v začudenju in strmel v detektiva. »Kako je bilo to mogoče?« »Da, posrečilo se mu je pobegniti z vašo p o 111 o č j o.« »Z mojo pomočjo?« »Da. Ali natančneje rečeno: s pomočjo tvojega rjavega ulstra in tvojega velikega, mehkega klobuka.« Asbjorn Krag se je dvignil, hodil po sobi gor in dol in mrmral: »Da, njemu se pač vse posreči!« X. Beg. Kako je mogel Thomas Busch pobegniti iz ječe? Po svojih lastnih opazovanjih in poročilih detektiva in jetni-škega paznika sem si mogel predočiti potek vse zadevščine, genialni načrt zločinca, kakor tudi dejstvo, da je mogel neovirano pobegniti. To, kar sem slutil in sumil, se je zgodilo. 1 homas Busch je ves čas. ko sem pisal po njegovem diktatu njegove memoare, tuhtal in razmišljal, da je izdelal podroben načrt svojega pobega. V začetku se 11111 je bržkone zdelo, da je ideja o begu neizvedljiva. Toda za moža, kakor je 011, pač ni na svetu nič neizvedljivega. Da bi mogel pobegniti, je moral odpraviti mnogo zaprek. Tako je moral velikana — jetniškega paznika vsaj za par trenutkov spraviti s poti. Moral se je osvoboditi okov, odpreti vrata celice, neopaženo priti po koridorju jetnišnice in po stopnicah na cesto. Kdo drugi bi mislil, da je tudi najmanjšo teh zaprek nemogoče odstraniti, Busch pa je končno prišel do zaključka, da se bo vse dalo urediti, če se 11111 le posreči, da dospe eden njegovih prijateljev v celico. Toda, kako bi bilo to mogoče? To je bilo vendar najtežje. I ako si je zamislil idejo o svojih memoarih... preprost, toda genialen domislek. Svet naj zve o njegovih prigodah, preden izgine za vedno za zidovi svoje ječe! Kdor je le poznal Buschevo ničemurnost, temu je bilo to povsem razumljivo. I11 vsa zadeva je bila na zunaj kar nedolžna. .. Da je bilo njegovo razpoloženje vsak dan veselejše, je bilo čisto naravno in še bolj to, da je v dokaz svoje dobre volje kazal svojo izurjenost v obrti žepnega tatu. Medtem ko je dokazoval, da nas more okrasti kljub svojim vklenjenim rokam, je uporabil priliko, da je vtihotapil popisan papirček za usnjeni rob v notranjost mojega belega klobuka. I homas Busch je vedel, da obletavajo njegovi prijatelji kakor muhe jetnišnico in da so na preži. Hitro bodo prišli do tega, da obiskuje harambašo gospod v rjavem ulstru in /. velikim klobukom. In če bodo videli tega gospoda, na čigar klobuku je bilo opaziti bel Buschev znak — tisti bel apnenasti madež, ki si ga kar nisem mogel pojasniti — jim je moralo biti jasno, da je ta klobuk treba preiskati. Par članov njegove zločinske tolpe je s pomočjo ponarejenega ključa vdrlo v moje stanovanje in tu so našli v mojem klobuku popisan papirček svojega harainbaše. Nji hov odeovor je bil drugi apnenčasti madež na mojem kio-buku. Kaj pa je bilo napisano na Buschevem papirčku, je brž razumljivo. Namreč tole: mož v rjavem ulstru ima dovoljenje, da obiskuje Buscha v ječi, da bi napisal njegove memoare. Kakor hitro pa se bodo pazniki in ostalo osebje jetnišnice privadili njegovim obiskom, naj prevzame njegovo vlogo eden članov tolpe. Zdaj mi je bilo tudi jasno, zakaj sem našel nekega dne svoj drugi površnik raztrgan. Razbojniki so mi hoteli seveda onemogočiti, da bi svoj rjavi ulster zamenjal z drugim plaščem. Zato mi je tudi Thomas Busch ponovno pravil, kako mi plašč in klobuk pristojata! Kar se tiče Buscheve povesti, je Asbjoru Krag poizvedoval in dognal, da je ta drzni pustolovec, ki je obiskal spomladi 1904 Ostende, v resnici zvabil direktorja igralnice na krov svoje jahte. Tu da mu je izsilil poldrugi milijon kron. Pustolovčevo jahto so zajele pozneje angleške torpe-dovke v bližini Dovra. Toda zločinca ni bilo več na njej. Iz ječe je ubežal zločinec takole: V odločilnem trenutku je Thomas Busch imel brez dvoma vse niti dogodkov, ki so se imeli izvršiti, v svojih rokah. Sestavil je stroj, v katerem ni odpovedalo niti eno kolesce. Neposredno pred svojim zadnjim obiskom v ječi me je napadel član njegove tolpe. Še preden mi je bilo jasno, kaj naj pomeni njegov obisk, sem mu dal svojo fotografijo. iVforal je imeti masko mojega obraza, da bi mogel popolnoma zastopati mene v mojem ulstru in klobuku. Te je vzel seboj, ko me je zapustil onesveščenega na tleh. Odšel je iz hiše oblečen kot jaz, zato je mislila gospodinja, da sem odšel jaz sam. Tudi ono interesantno zadevo, ki je bil ž njo zaposlen Asbjorn Krag, je insceniral Thomas Busch. To smo dognali kesneje. Majhna zvijača, da je bil detektiv v svojih mislih daleč od Thomasa Buscha, ki je takrat mogel pobegniti. Niti eden od vsega osebja jetnišnice ni opazil, da je bil napačni Sven Elvestad oni mož, ki je tisti dan obiskal zločinca. Ko je stopil v celico, je pozdravil paznika - orjaka kot davnega znanca. Tisti trenutek, ko mu je paznik ponudil stol, ga je udaril s pendrekom. Ta udarec je paznika takoj onesvestil, kakor mene malo prej. Samo še en trenutek in že je bil Busch prost okov, ko pa je imel roke in noge svobodne, je bila igra njegova! Napačni Sven Elvestad je bil orjak kakor paznik. In ko je dal Buscliu svojo (t. j. mojo) obleko, je sam oblekel uniformo nezavestnega paznika. Čez četrt ure so jima odprli celico, ko sta dala pazniku v koridorju običajni signal. Preden sta odšla iz celice, sta oblekla nezavestnega paznika v jetniško obleko Thomasa Buscha in ga položila na klop. Ko je zunanji paznik odprl vrata, je videl, da leži jetnik na klopi, s hrbtom proti vratom. »Spi?« je vprašal. Pravi Thomas Busch je prikimal. In tako sta zdrknila iz jetnišnice. V bližini je čakal avto. Vstopila sta in v avtu sta takoj oblekla svoja oblačila in demaskirala obraze. Četrt ure pozneje sta se pripeljala dva elegantna gospoda pred najodličnejši hotel v mestu in izstopila. Vsak ji nosil kovčeg seboj. V enem izmed kovčegov je bila uniforma jetniškega paznika, v drugem moj rjavi ulster in klobuk. Thomas Busch je imel zopet srečo, da je pobegnil. To pot /, uslužno pomočjo svojih memoarov. A & E Skabernč Ljubljana Naj večja izbira češkega in angleškega sukna Preko severnega tečaja R. E Byrd Kapitan Byrd, novodobni konkvistador — osvajač novih, neodkritih zemelj, poroča o svojem poletu preko severnega tečaja. Iz zraka osvaja danes človek — gospodar stvarstva — zemlje in cele pokrajine, kamor dozdaj ni stopila noga zemljana ! R. E. Byrd Kakor so javili dnevniki, se je Byrdu posrečilo,^ da je z avionom preletel tudi južni tečaj. Ta izredno drzni polet (preko 2500 km) nas spominja na Byr-dov polet preko severnega tečaja. Zato prinašamo odlomek iz Byrdove knjige (nemško izdanje) »Po nebu. Moji poleti na severni pol in preko Atlantika«. Izbrala sva najbolj mrzlo nočno uro, ko je sneg najbolj trd. Pol ure pred polnočjo (9. maja 1926) sva bila pripravljena. Bennett je skrbel za motorje. Moštvo je poslednjič gladilo drčo in napravilo del sanišča gladek kakor led. Dogovorila sva se z Bennettom na življenje in smrt. Ali bo avion »Josephine Ford« šel v zrak ali pa naj se razbije na kosce! S težo skoro 4500 kg sva zdrknila po gladki drči. Grbasta snežna puščava se nama je bližala, toda doseči je nisva mogla. V daljavi naju je čakala velika pustolovščina. Pod nama so stali tovariši, vzklikali in vihteli klobuke. Kako rad bi vsak izmed njih bil z nama. Vsi so se veselili, da se nama je vzlet aviona posrečil. Nikoli ne bom pozabil tega trenutka. Samo zvesto sodelovanje vseh tovarišev je pri-pomoglo, da se je vzlet posrečil, ta možnost za uspeh. Zavarovana sva bila z ozirom na morebitne slučaje Radio, katerega dinamo sva mogla poganjati z roko, naj bi naju vezal z ostalim svetom, če bi morala pristati na polarnem ledu. Sanke, ki jih je podaril Amundsen, naj bi nesle vso zalogo za slučaj, če bi morala peš na Grenlandijo, živež za deset dni je bil: pomikali (zrezano meso z mastjo, sladkorjem in rozinami), čokolada, prepečenec, čaj, mleko, maslo, sladkor in sir. Nadalje čoln iz gumija za vodo, kožuhi, ku hala, lovsko orožje, šotor, orodje, bombe z dimom in zdra-\ila vse tako, da je bilo lahko in da je zavzelo čim manj prostora. V slučaju nesreče sva morala biti pripravljena na dolgo pot, ker ne bi bila mogla radi močnega morskega toka na Spitzberge. Povratek je bil možen samo preko Etaha. tjulenji, severni medvedi naj bi bili najina hrana v času dolge polarne noči. Dvignila sva se na 600 metrov, da sva mogla videti obalo in krasno sneženo gorovje v notranjosti. Čez eno uro sva imela divjo pokrajino ledenikov za seboj in preletela sva rob skladnega ledu, ki je segal bližje obali, kakor sva pričakovala. Na vzhodu sta se zemlja in led skoro stikala. Pred nama se je svetlikalo ledeno morje polnočnega solnca. Skrivnostno je vabila bela puščava, v kateri je izginilo toliko slavnih mož za vedno. Prvikrat v zgodovini sta plavala dva popotnika nad polji bele smrti, brez nevarnosti kakor se je zdelo. Kakor se je zdelo!... Ko sva tako brzela preko belih ploskev, sem preživel najbolj napete ure svojega življenja. Saj je bilo prvikrat, da naj bi priprave pokazale letalcema pot preko neskončnih ledenih poljan. V solnčni kompas sem najbolj zaupal. Po 160 km sva videla zadnje vrhove, bliskajoče se v solncu. Vezi z znanimi koti zemlje ni bilo več; pred nama je zijala neznana praznina. Izmenoma sva sedela pri krmilu. Najprej je sedel Bennett. Vsaki dve minuti se je obrnil k meni, tako da sem mu lahko namignil z desno ali levo roko kurz, če nisva vozila v pravem praven. Vsake tri minute sem izmeril hitrost. Neprestano sem menjal palčnike treh vrst, kakor sem pač potreboval. Za pisanje pa sem jih moral včasih celo sleči. Na samozaklopnih vratih mi 'je enkrat ozebel obraz in roka, tako da sem moral bolj paziti. Imela sva usnjate Sleme, ki so pokrivali ves obraz. Od dveh solnčnih kompasov je visel eden na strehi v odprtini s sklopnimi vrati. Drugega sem uporabljal iz okna ven. Od časa do časa sem meril tudi stanje solnca s sekstanti. Hvaležen sem danes, da je treba v mornariški službi mnogo, mnogo vedeti o morju in o takih stvareh in da mi je bil študij letalčevega pribora zelo ljub. Preletela sva del površine, ki je še ni videlo oko smrtnika. Kakšen užitek, prvič in prvi gledati deviško pokrajino. V tistem trenutku sem bil odškodovan za vse prejšnje težkoče. Za migetajočim obzorjem je ležal najin cilj. Nova zemlja ali bolje novo morje se je razkazovalo v 25.000 štir-jaških kilometrih. Nekoč so se mi zdeli nizko ležeči oblaki kakor neodkrito gorovje. Usoda nama je bila mila — sijalo je solnce. Brez solnca ne bi mogla nič opraviti. Nekje na desni se je razprostiralo polje Nansenovih drznih dejanj; na levi Pearyjeva cesta. Primerjam solnčni kompas. Zapadni odklon magnetskega kompasa se je medtem podvojil. Na robu skladnega ledu je znašal le 11 stopinj. Eno uro pred tečajem sem opazil, da curlja olje iz krmilnega motorja. Bennett mi je potrdil in zapisal: »Motor bo odpovedal.« Predlagal je, da pristaneva. Ker se je že toliko raziskavanj ponesrečilo baš zaradi prestanka, sem mislil, da je bolje, če vztrajava. Rajši bi imel, da bi bila prisiljena pristati. Zdaj je bilo že vseeno, kje naj se to zgodi. Ko sem sedel zopet pri krmilu, so bile moje oči kakor pribite in gledale le curljanje olja in na tlačni kazalec za olje. Če popusti, bo motor takoj prenehal delovati. To bi moglo biti v prvem sledečem trenutku. Toda cena zmage je vabila v neposredni bližini. Na povratek ni bilo mogoče misliti. 9. maja ob 9.02 uri po Greenwichu sva bila nad severnim tečajem. Sanje mojega življenja so se uresničile. Obrnila sva se na desno, da v potrdilo izmeriva. In nato iz istega razloga na levo. Napravil sem par fotografskih posnetkov in orisal širok krog, da bi gotovo ujel severni pol. Pri tem sva v poletu par minut obkrožila zemljo. Izgubila sva en dan in ga takoj nato zopet pridobila. Vse stoji tu na glavi. V ravni črti preko vrha tečaja letite najprej proti severu in takoj nato proti jugu. Na tečaju piha vsak veter proti severu; kamorkoli gledate, vse je jug. In v tej vrtavki sva morala najti pot k Spitzbergom, k temu majhnemu otoku, ki je ležal nekje južno od nas. Na dve važni vprašanji sva morala odgovoriti. Ali sva bila res tu, kjer sva mislila, da sva. Če nisva, bi zgrešila Spitzberge. In recimo: najin pravec je pravilen, koliko časa bo zdržal motor? Letala sva okoli glave sveta in se klanjala duhu Peary-jevemu. Pod nama se je razprostiralo vedno zamrznjeno morje. Zobčasta ledena rebra so kazala robove njegovih mogočnih zlomljenih grud. Iz-tega ste mogli sklepati, da se led premika daleč od vsake zemlje! Tu in tam je bilo videti voden žleb, ki je bil prevlečen z mladim ledom. V belini ostalega ledu ste tak zelenomoder žleb mogli takoj opaziti. Ob 9.15 uri sva krenila na Spitzberge. Zaradi luknjice v posodi za olje se nisva mogla vrniti preko Kapa Morris Jesup. Ko sva dosegla svoj cilj, sva bila duševno in telesno utrujena. Šumenje motorjev naju je skoraj uspavalo. Pri krmilu mi je enkrat padla glava k prsim in večkrat sem moral zamenjati Bennetta zaradi zaspanosti. Veter je spre- Na severnem tečaju menil smer. Kmalu sva drvela s hitrostjo 160 km. Kako sva bila sama — dve pičici — v tej beli neskončnosti! Pazila sva, da zagledava Grey Point na Spitzbergih. Ko sva ta del zemlje opazila, sva vedela, da je bil najin pravec pravilen od vsega začetka. In potem se je zgodil še en čudež. Motor je deloval neprestano, kar je skoraj neverjetno. Često nastane razpoka, če poči cev. Tu pa je odnehala samo zakovica in padla iz luknjice. Ko pa je olje doseglo to luknjico, ni več curljalo iz nje. Olajšalo nam je, da ni bilo več treba meriti kurza. V višini 1200 metrov sva se bližala Kingsbayu. Prijetno je ležala pod nama vasica in še ljubkejše stara, dobra ladja »Chantier«. Bel dim vesele dobrodošlice se je valil iz nje. Še par sekund skoraj, in že so naju objemali vzradoščeni tovariši. Nesli so naju na rokah po drči, ki smo jo zgladili s takim naporom in ki se ji imamo toliko zahvaliti. Med prvimi, ki so naju pozdravili, sta bila Amundsen in Lincoln Ellersworth. Imel sem v žepu severni tečaj, toda zgodovina raziskovalnih ekspedicij me je učila, da potrebuje moj uspeh znanstveno potrdilo. Po radiu sem sporočil, naj me čaka v New Yorku odposlanec mornariškega urada, ki sem mu pozneje izročil moje karte in račune. Odbor geografičnego društva je proučil moje zapiske in potrdil v obsežnem spisu, da sem v resnici preletel severni tečaj. Miha Moleš: Slovenska Madona, po narodnih motivih, reprodukcija o več barvah, lepo božično in novoletno darilo Sredstvo za barvanje rabljenih usnjatih predmetov. Do sedaj ni obstojalo nobeno pravo sredstvo za sveže prebarvanje obrabljenih usnjatih predmetov. Tako sredstvo pa končno obstoji, imenuje se »Vilbra«. V vsakem gospodinjstvu se dobe rabljeni, vendar še dobro ohranjeni barvni usnjati predmeti (damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjate stolice i. dr.), katerih nočemo več rabiti, ker so obledeli in dobili madeže. Take predmete z znano dobro »Vilbra« barvo za usnje enostavno na novo prebarvamo in zopet imamo veselje z njimi. Kakorsonceskozgiaz GRE-GLAŽTASENERAZBIJE: GLEJ* TAKO JERO JENBIL JEZU S OD MARIJE PRIMOŽ TRUBAR s Božična zgodba N. O. »Svinec laže, svinec ne laže . . .« Haha! Saj poznate našo družbo? Brez monopola in avtorskih predpravic: Emila, igralca, ki sanjari o triumfih na inozemskih odrih. J el-ko, ubogo in lepo gospo, ki sanjari o kavalirjih z obritimi lici in polnimi denarnicami, in mene, zaba-rantanega pisuna, ki sanjari o romanih in prestavlja feljtone... Kjer so trije, tam se pije, kjer so štirje, tam kvarta se... Če se zbere ta naša družba v kuhinji naše gospodinje poleti: spiritizira, jeseni: fantazira in sanjari, pozimi in še na sveti večer: spiritizira, fantazira, sanjari in vliva svinec. Zdaj vemo vse: koliko smo stari, kdaj smo se rodili in številko čevljev naše blagorodne gospe Jelke. Tega še ne vemo, ali svinec laže, ali ne laže. »Mešaj, bratec, svinec, da se raztopi. Jaz ga ne bom vlival. Prvo mesto naši gospej —. Hm, kako si rekla, svečic na božičnem drevesu da je premalo?« »Zdaj bodo dogorele, daj mi še cigareto, ob zadnjem plamenčku si jo prižgem ...« Jaz mešam, kuham, cvrem in’ sanjarim. Že včeraj sem vedel, da je nocoj sveti večer in da bo drugo leto ob tej uri — baš isto. Ustavi kolo življenja in skoči ti samo za vrat. Prižigaj svečice, dokler ti gore in ti ne poide zaloga. »Gospa, začni!« Zamaknjena je bila ves čas v rdeči žar žerjavice, zdaj ji je pogled skočil na stopljeni svinec kakor živo srebro. Nemirno je in hoče uiti iz ponve. Gospa sanjari in zamaknjena — bogve kam vse pade svinec po kuhinji, mesto v mrzlo vodo. »Ne veruj slabim znamenjem! Zdaj ti jaz to tolmačim. Veruj v življenje, v veselo pojedino, in v gladko rimo pesmi. Na tvoje zdravje, krasotica — zdaj naj vlije 011. ki cvre. Znamenje naj pride od početka!« »Še včeraj bi se ti smejala, danes se ti ne morem, sveti večer. Prižgi mi cigareto! Ležala bi rada na svoji lastni postelji, da se vsaj naspim. Rada živim. Rada spim. rada ležim z glavo proti stropu, nad mano kolobarji dima moje cigarete in motni svet, ki ga nosim v svoji glavi.. »Že sanjariš, draga. Toda ne ukaniš me. Glej ga, feljtonista: zavrel ti je celo ponev svinca — stoj, ne vlivaj šel Draga gospa, še to povej prej: Kam si se zamaknila? Zadnja svečica zapalila je drevo zeleno.« »Ne mešetari, komedijant! Literat, vlivaj svinec! Ja/, imam želja cel kup, za teboj sem jaz na vrsti!« .Vroč svinec zacvrči, če ga vržeš v mrzlo vodo. Grabim za njim in ga zagrabim. »Žebljev ni, smrti ni, denarja ni. Iz vsega svinca eno samo pero. Gosje pero, kurje pero?« »Jaz ne tolmačim. Naj ti raztolmači gospa.c »Vlij še enkrat!« Vlijem še enkrat, vlijem tretjič, vlivam še naprej .110 in isto, gosje pero, kurje pero? »Čestitam, literat — slava. Prva ti čestita gospa Jela.« »Ne tolmačim, ne poznam sanjskih bukev in ne Kolo-tionovega žegnja — to pa vem, draga gospa ima prav: ni gosje in ne kurje pero. To je lovorovo pero!« Ko izgovori, mi stiska roko. Jaz mešam, kuham, cvrem in sanjarim. Gospa sanjari in šepeta z dimom svojih cigaret: »Želim in rada bi imela: moža z denarjem, klavir in lepo spalnico. Ne smej se, komedijant. Moža z denarjem preskrbiš ti — vse drugo je moja stvar.« »Gospa — na vrsti si!« Vlije gospa vroči svinec in še prej zapre oči. Sanjari, kakor vedno. V svincu je, kakor je želela — »Bogme — Jela! Ta izrastek — baldahin. In pod njim «ilO v Icromnikl/e vi isvedbi! Za&tevafže opis! T&e Rex Co. '•"s: Ljubljana Ustanovljeno 2906 Ilustracija* Naslovna slika na ovitku: Maksim Gaspari, Zimska slika (akvarel). Današnja številka ima zaradi večjega števila inseratov S strani priloge in še naslovni list za ves letnik s kazalom (4 strani). Vsem sotrudnikom, naročnikom in čitateljem se zahvaljujemo za sodelovanje in jih prosimo, naj nam v drugem letu ne odtegnejo svoje podpore. Kakor je razvidno iz priloženega letaka, bo »Ilustracija« še vse lepša in boljša v prihodnjem letu. Zato pa je treba več naročnikov in prijateljev. Agitirajte za »Ilustracijo« in pridobivajte ji novih naročnikov! Statistika slik v prvem letniku »Ilustracije«. Ob koncu letnika napravimo majhno statistiko slik, kar jih je bilo priobčenih v vseh dvanajstih številkah. (Pregled ostalega obilnega tekstnega materiala vam nudi kazalo.) »Ilustracija« je začela izhajati koncem februarja in je v dobi desetih mesecev izšla v dvanajstih številkah. Slik je prinesla v štev. I. 116. II. 116, III. 119. IV. 118. V. 131, VI. 141, VII. 133, VIII. 119. IX. 124. X. 107. XI 123 XII. 123. Skupno mulo manj kot 1500 slik. ne vštevši reklamnih slik. To je ogromen material, ki mora zadovoljiti naše naročnike. »Ilustracija« je res ilustracija v pravem pomenu besede, list, kakršnega Slovenci še nismo imeli in edini list te vrste v Jugoslaviji. Rešitve ugank iz zadnjih številk »Ilustracije« Konjiček. Konjiček je sestavljen iz glavnega, v po tezah poleg stoječega lika in iz temu podobnil v malih kvadratih: Kdor zemlje nravi je sin, ima pogum do bolečin — zakaj, povej, si pa roien?! Ofton) Ž( upančič. Zdravica) Računska naloga. 1X2X3X4X5-6 — 7- 8- 9+10= 100. Pratika. Namesto številk dneva in meseca vzamemo odgovana-joče črke iz besed, ki jih pomenijo vremenska znamenla (4. in 5. iz grom = mo, 5. in 6. iz prvi k r a j e c = kr, 3. in 12. iz veter = t, ker i2 črk sploh ni v besedi veter, itd.): Mokri trojaki — tolst božič. Režiser Joe May in igralca Betly Amann in Guslau Fidhlich v ateljeju pri sni-manlu filma „ Asfalt" Režiser gouori: ..Gustav strastno 1“ Ti /o ljubiš ta ljubezen ti je vse. Betty, nekaj je med vama, kar ti brani, da bi mu priznala svoja iskrena čuv-stva. Malo se še braniš...” Režiser kaže uči, tolmači m preizkuša, dokler prizor ni tako precizno izdelan m vsi igralci uvežbani, da da režiser znak fotografu pri aparatu, da začne vrteti Obljubili smo že svojim naročnikom, da bomo prinesli serije slik, ki bodo objasnile ves potek nastajanja filmu. I u prinašamo novo serijo, ki kaže študij in pripravo igralcev za posamezne scene. Slike so vzete iz Ufinega filma »Asfalt«, o katerem glej poročilo na str. 166 v 5. številki. Pomen režiserja v filmu je še mnogo večji kot v gledališču. Neposredno objašnenje na licu mesta je izredno ugodnega pomena za dobro skupno sliko, ki jo šele v najboljšem momentu snimi filmski operater. Režiser Joe May je sam osebno pokazal obema glavnima igralcema moment, ki je po njegovem preudarku dober, ker ga je preštudiral z mesta, kjer stoji aparat. Njegovo mnenje je merodajno, ker mu ga diktira prostor, ki ga obsežejo kvadrature filmskega traka, in razpoloženje dotičnc scene same. ,Bettyl Divje mu skoči za vrai/ Uusiuv, zdaj si premagan, kolena ti klecnejo .. .1“ Režiser in igralci Prizor, kako ga preizkušalo in kakšnega vidi publika v kinu Foto: Ufa Kako nastajajo posamezni prizori filma v ateljeju Venetian-preparatt se dobe u Novi filmi Žena brez sramu. ^Elitni kino Matica.) Kadar se spravi amerikanski film k temu, da nam pokaže kač po vseh predpisih in zapovedih, tedaj tak film preseže vse, kar se v Evropi producira tako zvanih neumnih komadov, za precej klafter visoko. »Žena brez sramu«, dasi z božansko Greto Garbo, je taka božansko-idiotska tvorba ameriškega filmskega mozga in resnemu opazovalcu more biti samo žal igralskih inaterijalov, kot je Greta Garbo, ki morajo zapravljati svoje talente za take borniirane tekste. S stališča psihologije bi bilo zanimivo analizirati vse scene tega filma, ki je naravnost klasičen primer ameriškega filmskega šunda. Toda tej več kot lahki nalog'i se ne maramo podvreči; žal nam je, kot rečeno, Grete Garbo, ki že nekam vidno pojema (drugih igralcev niti ne omenjamo, dasi oibeta v začetku Fairbanks ml. več nego kesneje da; izmed scen zgrabi in je »dobra« edino ona v bolnišnici — toda katera scena ni »dobra« in pretresljiva in žalostna, če se vrši v bolnišnici?); in žal nam je gledalcev, slovenskih in drugih, ki so ob tej idiotični produkciji »sočuvstvovali«. Najbrž jim je neznano dejstvo, da povprečna zreloba doraslega Američana ne seže nitii do povprečne zrelobe šestnajstletnega Evropca. R. A. prvovrsten. \ kot stisnjeni štirje otroci in borba teh dveh mož: ozki kvadrat filmske perspektive razširjen iz preozke prostorne dimenzije. Na otrocih se rišejo divje sence borečih se mož, ki se bijeta nekje neposredno pred igralci, Charles Morton in Nancy Drexloi Grafološki kotiček Odgovori na vprašanja I. V. Dubrovnik«. Oseba polaga obilo važnosti navidez v družabnem življenju in se nekako instinktivno boji dati svojim Čustvom naravnega izraza. Kljub temu je čut samozavesti dobro razvit; očividno ima oseba sama pred seboj precej rešpekta in tudi zaupa vase. Izvrstno se zna prilagoditi okolici, ker je obdarjena z razvitim logičnim mišljenjem, in ker razpolaga s precej širokim duševnim horizontom. Ima v značaju tudi nekaj (lipioinatičnih potez. Odkrita ni posebno, le s težavo zaupa svoje intimne misli okolici. Ima v sebi nekaj refleksivnega naturela. Miselno živi rajši »A zakaj?« Nisem odgovoril. »Torej kako je bilo?« je tedaj vprašal Sontaga. Nisem mogel več vzdržati, zato sem zavpil: »Udaril sem ga v oibraz, — ker sem doumel!« Oče se je usedel v naslanjač, pritegnil Sontaga narahlo k sebi, položil roko na njegovo ramo in dzpregovoril nekaj besed, ampak takih, da se mi do danes od njih noži obračajo v prsih. Rekel je, da oče Sontagov ljubi svojega sina prav tako, kakor moj oče ljubi mene. Da mati Sontagova, gotovo stara Židovska, ljubi svojega sina, kakor moja mati mene. Da če bi stari kamižolar zbolel, bi njegov sin Sontag radi tega trpel prav tako, kakor jaz radi bolezni svojega očeta. »Starši in otroci. — ničesar drugega ni na svetu, samo to.« Trikrat je ponovil: »Samo to. Samo to. Samo to.« Nato je moj oče, ki je naju brata — svoja sinova — tako redko poljilboval, objel Sontaga okrog vratu, ga poljubil na čelo in, obrnivši se k meni, rekel: »Za take stvari ni vredno, da bi kaznoval — mogoče je le soouvstvovati: Nič več.c Z očrni, polnimi solz, isern stekel iz salona v kuhinjo, nato, čeprav je to bilo pozimi, kar na podstrešje. Tam me je našla mati in me odvedla doli. Šla sva še istega dne do cvetličarne, nato pa sva se peljala do starih Sontagovih. »Sam poneseš,« mi je rekla mati med vrati starega, temnega poslopja. »To je vendar prav za prav le tvoja reč.« Stekel sem gori, dišalo je tam po čebuli in česnju. končno sem se pratika! do vrat, ki jih je odprl star, osivel Žid. »To je od moje matere za gospo Sontagovo,« sem zaklical na pragu in položivši naše bele rože v neposredno bližino likalnika na dolgi krojaški mizi, sem zbežal. v preteklosti, kot pa v sedaniosti. Fantazija je zelo plastična in bujna, polna življenja in barvitosti. Oseba je širokogrudna natura, mehkega značaja, ki pa ne preide nikoli v slabost in preveliko popustljivost. V ostalem ljubi komfortno in komodno življenje. Praktično in realno usmerjena natura, ima predvsem smisla za tehnično plat življenja. Ima precej vitalne sile. duševno je zelo okretna in tudi podjetna, vendar pa se v življenju preveč ustavlja pri detajlih. V splošnem precej konservativna natura, dobro na-obražena. polna duhovitosti in iznajdljivosti. »Konrad«. Živahna natura, močno sprejemljiva za zunanje vtise; se da spraviti kaj hitro iz duševnega ravnotežja, ker ji primanjkuje prave ustaljenosti in odpornosti. Vendar ima dovolj duševnih energij na razpolago za uspešen življenjski boj. Vse nastale motnje v tem oziru so le prehodnega značaja. Kot ljubi oseba po eni strani duševno sproščenost in svoboden razmah notranjih sil. kar se podrobneje razvidi iz prevladujoče, čuvstve-nosti, družabnosti, duševne prilagodljivosti in prožnosti, a tudi delne nestalnosti in nemirnega stremljenja, tako se po drugi strani zopet opaža. O -o