GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 2000 352(497.4 Ivančna. Gor le« 1 200130 103,3 Številka 3 letnik G marec 2000 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Goric« TEL: 061/769-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 061/769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si "LJUBEZEN JE BILA, LJUBEZEN SE BO..." V deželo nezadržno stopa pomlad in prebuja vse, "kar leze ino gre". Takole si je slikar Hinko Smrckar pred slabimi sto leti predstavljal gašenje spomladanske ljubezni. _______ LS HITRO NAPREDUJE Tudi drugi del bodoče avtoceste že kar hitro dobiva končno podobo. Vse kaže, da bo otvoritev res, če... tam nekje v juliju. Pred dnevi smo »ujeli« župana Jerneja Lampreta na enem njegovih rednih obhodov gradbišča. Po ogledu je bil videti kar zadovoljen. »Čeprav vse naše zahteve in želje po dodatnih delih ob avtocesti še niso uresničene, je vseeno kar lepo videti, kako se okolica avtoceste spreminja na bolje, v korist občanov seveda. Za nekatere naše res pomembne projekte pa se bomo morali še boriti,« je še dodal, ko je z viadukta pri Hudem preko »uparjalniške« ceste pogledoval proti Ivančni Gorici. DOGODEK LETA ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV po več kot dveh letih! Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo maja odvažalo kosovne odpadke. Mednje sodijo: -pohištvo -sanitarni elementi - gospodinjski aparati - drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev Kosovni odpadki niso avtomobilske školjke, akumulatorji in drugi nevarni odpadki. Načrt odvoza: ponedeljek 8.5.2000 KS Ambrus in KS Zagradec torek 9.5.2000 KS Krka sreda 10.5.2000 KS Muljava, KS Dob četrtek 11.5.2000 KS Šentvid petek 12.5.2000 KS Temenica, KS Sobrače ponedeljek 15.5.2000 K S Stična, K S Metnaj torek 16.5.2000 KS Ivančna Gorica - okolica sreda 17.5.2000 KS Ivančna Gorica - naselje četrtek 18.5.2000 KS Višnja Gora - okolica petek 19.5.2000 KS Višnja Gora - naselje Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti ob kontejner, kjer običajno pobiramo odpadke. Javno komunalno podjetje ( rrosuplje Koga borno volili v kmetijsko-gozdarsko zbornico? stran 5 Marec - mesec območnih revij stran 10 R0LERJI IN DODATNA OPREMA mM: StA - SMTTlf Grosuplje 19,990. oo SIT trgovina OUMPIC - ŠPORT / Kolodvorska 2 / Grosuplje / 061 772 336 BESEDE UREDNIŠTVA pg Prišel je neukrotljivi april, ki ponuja svojo paleto razpoloženj. Če boste malo bol pogledali po Klasju, boste lahko ugotovili, da tudi marec ni skoparil z raznovrstnosljtr dogodkov, razpoloženj, idej in mnenj. Uredništvo je nameravalo vsemu temu dodati še malo popra in pisati o problematiki odvoza kosovnih odpadkov, a glej, že ta namera je pomagala, da so se »komunalci« zganili in obljubili, da bodo organizirali odvoz brez našega .pisanja. Torej, pripravite odpadke in jih ne odlagajte po gozdovih! Glede odlaganja, pa še tale informacija: odslej lahko članke, namenjene objavi v Klasju, pripombe, ideje itd. odložite tudi na elektronskem naslovu, ki je klasje.casopisfr/ siol.net V uredništvu razmišljamo, da bi elektronsko dopisovanje spodbujali celo z nagradami. Bomo videli. STRAN Iz Jernejeve malhe Vedno želim biti aktualen, zato ne morem mimo dogodka, ko so uboge živali v mukah občutile, kako se vsega dobrega preobjedeni mladci izživljajo nad njimi. Pomlad naj sama po sebi prebudi živali in vse, kar je v sozvočju s človekom. Naše aktivno Društvo ljubiteljev malih živali se skrbno pripravlja, da tisoče obiskovalcem predstavi ptice, zajce, mačke in druga drobna bitja, ki brezskrbno živijo ob svojem ljubečem gospodarju. Lepo je gojiteljem, lepo je živalim, tudi ob iskrivih in občudujočih pogledih obiskovalcev, ki o takih prijateljih lahko le sanjajo. Nepridipravi brez čuta in srčne kulture ne bodo nikoli odkrili čudes živalskega sveta, mimo njih bo šlo tudi človeško življenje, ne da bi ga razumeli. Tem je na tem svetu namenjeno le tavanje v temi. Na razstavo malih živali, ki bo tokrat jubilejna, bomo zagotovo prišli. Tudi otroke iz šol bomo pripeljali, da bijL.i privzgojili ljubezen in spoštovanje do vsakega živega bitja. Ob akmalnih problemih nikakor ne moremo mimo gradbišča, ki nas pošteno pretrese vsak dan. Dolge vrste pred malimi semaforji, kotanjaste ceste in pomladno cvetenje asfalta nas vsakodnevno spravljajo v slabo voljo. Pravega krivca nikoli ne najdemo. Živimo v upanju, da naša beseda, ki jo povemo odgovornim na občini, pravo mesto najde, tako pri izvajalcih kot pri investitorjih. A zavedamo se vendarle, da bodo spremembe korenito posegle v naš prometni režim, če ne prej, pa konec julija, ko naj bi stekel promet po novem odseku avtoceste. Občinski proračun smo sprejeli. Usklajevanje je potekalo med predsedniki krajevnih skupnosti, resornimi odbori, ki strokovno bdijo nad javno porabo, med interesnimi zvezami s številnimi društvi in navsezadnje med občinskimi svetniki na seji. Smo optimisti, saj proračun obeta izboljšanje gospodarske in komunalne infrastrukture. Prepričani smo, da nam boste pri realizaciji nalog pomagali tudi v krajevnih skupnostih. Lepi in drzni so se spet izkazali in kar trikrat napolnili stisko dvorano. Obiskovalci so z navdušenjem sprejeli visoko kvaliteto amaterskega gledališča. Tudi mladi pevci, folkloristi in gledališčniki so na medobčinskih revijah pokazali, kaj znajo , in gotovo jih bomo čez nekaj let dozorele srečevali na naših odrih. Študentje z našega konca se želijo povezati, organizirano pristopiti k reševanju številnih študentskih vprašanj in se občasno skupaj poveseliti. Mladi intelektualci želijo tudi prispevati k razvoju domačega kraja, zato jim moramo prisluhniti. Bršljan je dodobra ozelenel - tu so cvetna nedelja in bližnji prazniki. Lepo jih preživite, tako kot je navada pri vas doma. Veliko lepega vam želi župan Jernej PRORAČUN TEŽAK DOBRO MILIJARDO TOLARJEV SPREJET JURČIČEM P0T<^> 7. pohod po Jurčičevi poti je za nami. Uspel je tako v organizacijskem smislu kot množičnem odzivu pohodnikov. Pri tem gre za pomembno sodelovanje in aktivnost številnih planinskih društev in njihovega članstva. Prepričan sem, da so bili udeleženci pohoda in vsi, ki so ga spremljali, zadovoljni. Nadvse razveseljiva je velika udeležba tistih, ki so se pohoda udeležili prvič. To je hkrati dokaz, daje ta ne le prijetna oblika rekreacije, ampak že uveljavljena planinska pot. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsakemu udeležencu, posebej pa Se organizacijskemu odboru, za trud in sodelovanje. Gotovo pa so organizatorji že polni novih zamisli o tem, kako pohod vključiti v športno, kulturno, turistično in rekreacijsko ponudbo. Zahvaljujem se tudi vsem planinskim društvom, članom organizacijskega odbora in vsem drugim, ki so sodelovali v spremljajočih prireditvah, pa tudi novinarjem časopisnih in radijskih hiš, ki so naš pohod lepo in korektno predstavili. V želji po nadaljnjem sodelovanju vas pozdravlja ŽUPAN Jernej Lamprct, prof Zadnja 11. seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica je bila med pomembnejšimi v zadnjem času, predvsem zato, ker so na njej sprejemali proračun Občine za letošnje leto. Pa tudi nekaj drugih točk dnevnega reda je bilo, ki so za občino ali njene posamezne dele življenjskega pomena. Čeprav je bil dnevni red kar obsežen, se je seja proti pričakovanju odvijala dokaj mirno in se tudi kmalu končala. Proračun težak dobro milijardo tolarjev sprejet Tokrat so svetniki odločali o predlogu odloka o proračunu, zato je bila razprava omejena le na pisno oddane amandmaje (predloge). Živahno razprava jc bilo že na prejšnji seji. Kljub temu so bili predlogi za spremembo nekaterih postavk, čeprav predlagatelji niso imeli praktično nobenih možnosti, da uspejo. Že zato ne, ker bi vsak tolar, ki bi si ga izborili, morali vzeti s kake druge postavke, kar pa bi oškodovalo interese drugih. Seveda pa tu tudi strankarska disciplina (naj povemo, daje ta vse močnejša), ki opoziciji praktično onemogoča, da bi uveljavila svoje predloge. Kaj hočemo, tak je pač sistem. V IMP marca nov filter Sanacijski program IMP LIVAR d.d. je predstavil njegov direktor Stane Osterman. Najprej je nanizal nekaj podatkov o livarni, ki jc menda edina te vrste v Evropi. Skupaj z Beltom v Črnomlju zaposlujejo 560 delavcev, od tega v Črnomlju 207. Kot jc bilo razbrati iz nekaj nadaljnjih podatkov, lani so imeli 115 milijonov dobička in bili predvsem izvozno usmerjeni, je njihov največji problem ekologija. Če smo prav razumeli gospoda Ostermana, niso samo ivanški sosedje tisti, ki se jih v IMP bojijo in zaradi katerih so prisiljeni nameščati čistilne naprave. Bolj se bojijo vstopa v Evropo, kajti ta zahteva visoko ekološko proizvodnjo. Če tega ne bi dosegli v sorazmerno kratkem času, omenjeno je bilo letošnje leto, bodo proizvodnjo morali ustaviti, vsaj za izvoz. V najkrajšem času načrtujejo namestitev protiprašnih filtrov, protihrupne ograje in čiščenje dvorišča, ki jc tudi eden od virov prahu v okolici. Da o drugih ukrepih, ki so izključno strokovne narave, tokrat ne govorimo. Direktor je omenil tudi ekološko ozaveščanje delavcev, ki pa gre menda bolj počasi. Povedal je tudi, da v naslednjem obdobju plač ne bodo mogli povečevati, ker bodo menda ves dobiček namenili tehnološkim in ekološkim izboljšavam. Cilja ni mogoče preveriti Posebna točka dnevnega reda občinske seje je bilo poročilo medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Le o dveh stvareh je tekla razprava: zakaj je poslovanje pregledal le nadzorni odbor sklada in ne nadzorni odbor občine. No, nazadnje so se nekako poenotili, da so v nadzornem odboru sklada predstavniki vseh občin in da je to dovolj. Drug pomislek je bil bolj oprijemljiv. Sklad je bil ustanovljen in vanj prispevajo sredstva vse tri občine. Tudi zato, da bi pospeševal odpiranje novih delovnih mest in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov. Kako ugotavljati, da so posojena sredstva res šla v ta namen in kakšen je učinek posojila, pa zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov menda brez dobre volje posojilojemalca ni mogoče ugotoviti, kaj šele objavili. Se tO jc vprašljivo kdo lahko ve, kdo in koliko kredita je dobil. Novost pri letošnjih kreditih so zmanjšane obresti. Namesto3% bodo letos le 1%. Bodo zdravstveni dom v Zagradcu res zaprli? Pozornost svetnikov jc vzbudila tudi informacija direktorice Zdravstvenega doma Ivančna Gorica Jane Jcvnikar-Lampret, Razpravo je vzpodbudil tisti del poročila, ki govori o nerazčiščenih stvareh delitvene bilance in o dotrajani opremi ivanškega zdravstvenega doma. Čeprav so v zadnjih letih veliko vlagali , oprema še vedno ni najbolj primerna. Tudi namig v poročilu, tla ima enota v Zagradcu izgubo in sorazmerno malo pacientov, je sprožila različna sklepanja, zakaj je temu tako. O usodi enote v Zagradcu naj bi na občinskem svetu še govorili. Na seji so svetniki sprejeli še nekaj sklepov, ki pa jih lahko preberete v uradnem vestniku. Tam si lahko ogledate tudi proračun občine v podrobnostih. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Reko, Marjeta Glavati (lektor), Simon Brcgar (sport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vcsl-nik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Maeedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročcnili rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN AKTIVNOSTI ŽUPANSTVA OD 15. februarja do 20. marca 2000 16. februar - Sestanek v Višnji Gori s predstavniki krajevne skupnosti in zainteresiranih krajanov. Tema pogovora je bila vrtina Trstenik in zagotavljanje oskrbe z vodo za bližnja naselja. Krajani Podsmrcke in Starega trga so predstavili dodatne zahteve ob gradnji vodovoda, povezani z gradnjo avtoceste Višnja (iora - Bič. Dokončnega dogovora o tem še ni. Kaže pa, da bo tudi naprej usklajevanje zelo težko. 17. februar - Pogovor s predstavnikom Imosa Ljubljana o ureditvi prostora med Sokolsko cesto in železniško progo v Ivančni Gorici. Po veljavnem ureditvenem načrtu za center Ivančna Gorica jc na omenjenem območju predvidena gradnja dveh poslovnih objektov in avtobusnega postajališča s pripadajočimi parkirišči in parternimi ureditvami. Načrtovani objekti so strogo poslovnega tipa in ne stanovanjski. 18. februar - Tiskovna konferenca o 7. pohodu po Jurčičevi poti. Predstavnik organizacijskega odbora pohoda in župan občine je predstavil novinarjem tradicionalno pohodno pot in aktivnosti ter prireditve, ki se bodo odvijale pred pohodom in po njem. Na tiskovni konferenci so sodelovali predstavniki Dela, Dolenjskega lista, Klasja, Zelenega vala, radia Slovenija in še nekaterih drugih. Navzočim so razdelili bilten 7. pohoda po Jurčičevi poti. - Predstavniki županstva so se udeležili otvoritve rastlinjakov na Marofu pri Stični, ki jih je zgradil Stiski samostan. 22. februar - V širši regiji je bil organiziran sestanek s predsedniki nadzornih odborov. Ti so se zbrali v Litiji. Pogovorili so se o aktivnostih nadzornih odborov pri kontroli porabe javnih sredstev. Iz naše občine se je pogovora po pooblastilu predsednice ge. Rovanšek udeležil g. Ludvik Čampa. 23. februar - Komisijski ogled železniških prehodov; namen: ukinitev nekaterih nefrekventnih prehodov pri križanju krajevnih cest in železniške proge. Sodeloval je tudi predstavnik strokovne službe Županstva. - Obravnava problematike vzdrževanja starega opuščenega pokopališča s člani sveta KS Šentvid pri Stični. - Seja nadzornega odbora, ki je obravnaval predlog zaključnega računa za leto 1999 in osnutek proračuna za leto 2000. 25. februar - Seja občinskega sveta. 2. marec - Udeležba na regijski prireditvi ob dnevu civilne zaščite in prejem zlatega znaka za zaščito in reševanje, ki je bil podeljen Občini Ivančna Gorica. 4. marec - 7. pohod po Jurčičevi poti - udeležba in organizacija, navzočih skoraj 3000 pohodnikov. 5. marec - Udeležba na občnem zboru AMD Šentvid. 6. marec - Pogovor s predstavniki organizacijskih gozdarskih enot Škofljica in Zagradec. Tema pogovora je bilo vključevanje brezposelnih v javna dela na območju Občine Ivančna Gorica. - Sestanek s svetom KS Višnja Gora in ponudniki, ki so se prijavili na javni razpis za prodajo starega šolskega objekta v Višnji Gori. 7. marec - Udeležba na sestanku v Javnem komunalnem podjetju Grosuplje ob udeležbi predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, ogled odlagališča in čistilne naprave, ter pogovor o tej problematiki. - Pozgovor s predstavnikom firme Krim Velike Lašče za vzpostavitev projekta nastavitve evidence za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. 9. marec - Urejanje problematike krajevne ceste na Muljavi -kraj Sušica. Terenski ogled in dogovor z uporabniki. Na pogovoru in ogledu so sodelovali tudi predstavniki krajevne skupnosti Muljava. - Udeležba na posvetu v Žužemberku, kjer so sodelovali tudi predstavniki pristojnih ministrstev. Razgovor pa je bil povezan z najbolj aktualno problematiko doline Krke in posebej reke Krke. 13. marec - Seja občinske volilne komisije. Sprejem rokovnika in volilnih opravil za predčasne volitve v KS Stična. 16. marec - Sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti in tajniki oz. nosilci finančnega poslovanja v KS. Ker se predsednica NO sestanka zaradi smrti v družini ni mogla udeležiti, bo pozgovor z nosilci računovodskih finančnih opravil v KS opravljen naknadno. Strokovna služba Županstva Občine Ivančna Gorica pa je predstavila vse novosti, ki jih določa zakonodaja na tem področju. Na sestanku so se s predsedniki dogovorili o konkretnih aktivnostih za realizacijo razvojnih programov KS. Pripravil: Vinko Blatnik EC 2 KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. Cesta na Krko 7 1290 GROSUPLJE VABI K SODELOVANJU 1. delovodja gradbene stroke 2. strojnika težke gradbene mehanizacije 3. zidarja Dela razpisujemo za nedoločen čas. Zaželene so delovne izkušnje. Vsi zainteresirani kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na omenjeni naslov v 15 dneh po objavi. OD FUSARJA DO OBRTNIKA OBVEZNO ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU Evropska zakonodaja že v Sloveniji Samo 17 mesecev imajo delodajalci še čas, da uredijo varnost in zdravje svojih delavcev (oz. sebe, op.B.J.) skladno z novim zakonom, ki ga je Državni zbor sprejel na podlagi evropske direktive. Zlatko Podržaj, dipl. var. inž., je novosti nove zakonodaje strnil v nekaj bistvenih točkah. Kakšen so novosti nove zakonodaje? Za varnost delavcev niso več, kot doslej, v prvi vrsti odgovorni tisti, ki snujejo, razvijajo in načrtujejo objekte in delovne postopke, ter tisti, ki konstruirajo, izdelujejo, uvažajo ali prodajajo delovna sredstva (stroje, opremo in materiale za delo), temveč izključno in samo delodajalec. Sam organizira in vodi delo inje objektivno odgovoren, če pri delu pride do poškodbe delavea. Tudi če ne pride do poškodbe ali zdravstvene okvare delavca, so kazni za neizvajanje zaščite dclaveev zelo visoke. Kaj torej storiti do 28. 7. 2001 ? 1. podpisati izjavo o varnosti, na osnovi ocene tveganja za podjetje, 2. poveriti naloge varnosti in zdravja pooblaščenemu strokovnemu delavcu za varnost pri delu in pooblaščenemu zdravniku - specialistu medicine dela. 3. izdati ukrepe požarnega varstva, t.j. imenovati pooblaščeno osebo za požarno varnost, in izdati požarni red (obveza je že v veljavi po drugem zakonu), 4. organizirati prvo pomoč in reševanje v primeru nesreče, 5. sproti obveščati delavce o nevarnostih, z navodili, opozorili in znaki, 6. brezplačno in med delovnim časom redno usposabljati delavce o varnem delu ter vsaj vsaki dve leti preverjati njihovo teoretično in praktično /nanje o varnosti na delovnem mestu, 7. zaščititi delavce z osebno varovalno opremo, ki je predpisana, 8. opraviti periodične preiskave kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti in jih ponavljati na tri leta, 9. opraviti preglede in preizkuse delovne opreme ter jih periodično obnavljati na tri leta, 10. določiti zdravstvene zahteve za delavec v zvezi z deli, delovnim procesom in sredstvi za delo, 11. določiti obseg in roke zdravstvenih pregledov in redno izvajati zdravstvene preglede delavcev, 12. na delovi.šču z več delodajalci podpisati sporazum o skupnih ukrepih in določiti odgovornega delavca za varnost in zdravje pri delu, 13. obveščati inšpektorat za delo o začetku dela in nezgodah pri delu, 14. sodelovati z delavci pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo varnost in zdravje pri delu (izjava, poročilo, ukrepi, evidence), 15. zagotavljati delavcem pravice po zakonu, predvsem ko gre za njihovo odklonitev nevarnega dela, postavitev zahteve za odpravo nevarnosti, njihovo ukrepanje za lastno zaščito pred nevarnostjo ter zapustitev delovnega mesta zaradi nevarnosti. Opomba: Kol delodajalce se šteje tudi kmet ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojih gospodarstev oz. z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobi/veno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje dmgih oseb. DOBRO JE VEDETI Gimnazijski programi, ki trajajo štiri leta, se zaključijo z maturo, kije povsem enaka za vse vrste gimnazij, pa naj bodo splošne, klasične, škofijske, tehniške ali pa umetniške. Z maturo se lahko nadaljuje šolanje kjer koli. Višješolski strokovni programi trajajo dve leti in so zelo praktične narave. Študentje opravljajo praktično izobraževanje v neposrednem delovnem okolju.Ravno zaradi tega je to šolanje mišljeno kot zadnja stopnja rednega izobraževanja pred zaposlitvijo. Kdor uspešno konča ta program, lahko nadaljuje šolanje na visokih strokovnih šolah, vendar pod pogoji, ki jih določa posamezni program. Visokošolski strokovni program traja tri leta. Tudi to šolanje je bolj praktično naravnano, a ne tako izrazito kot višješolski programi. Diplomanti naj bi se po tem študiju zaposlili, lahko pa preko diferencialnih izpitov nadaljujejo šolanje v višjih letnikih univerzitetnih programov. Univerzitetni programi trajajo štiri do šest let. Po njihovi diplomi še vedno obstaja možnost podiplomskega ali pa specializiranega študija, mišljeno tudi kot nadgradnja v stroki. Poleg osnovnih programov šolanja je treba omeniti še dodatne tri možnosti, ki so na razpolago po srednji šoli: maturitetni tečaj je namenjen pripravi na maturo za dijake, ki so končali 4. letnik srednje šole. strokovne ali gimnazije, ki se jim ni posrečilo pri maturi; Poklicni tečaji so še ena možnost, za gimnazijca, ki je maturiral. ali pa tudi ne in mu ni več do nadaljnjega šolanja. Poklicni tečaj je druga pot do naziva strokovne izobrazbe tehnik in si z njim pridobil prvi poklic. Program traja leto dni in se zaključi z zaključnim izpitom. Mojstrski, delovodski in poslovods-ki izpiti so namenjeni kandidatom s končano srednjo poklicno šolo, ki imajo tri leta delovnih izkušenj. Izpit obsega strokovno teoretična, praktična, poslovodska in pedagoško-andragoška znanja. Po uspešno opravljenem mojstrskem ali delovodskem in poslovodskem izpitu je s tem priznana srednja strokovna izobrazba in lahko se tudi po tej poti šolanje nadaljuje na višjih in visokih strokovnih šolah z določenimi diferencialnimi izpiti. Mogoče pa je naprej opravljati poklic, odpreti samostojno obratovalnico, postati obrtnik oziroma podjetnik in se odločiti za izobraževanje vajencev. kes jc možnosti veliko in prav je. da zanje tudi vemo. Mogoče pa nam kdaj še prav pride! Pripravila: Majda Može, dipl organ menegmenl. STRAN INFORMACIJA O IZGRADNJI AVTOCESTE VIŠNJA GORA - BIČ Delu na avtocestnem odseku Višnja Gora - Bič so v polnem teku, ponekod pa že v zaključni fazi. Izvajajo humusiranje brežin, odvodnjavanje, gradijo protihrupne ograje itd., opravljajo tudi vsa vzporedna dela, od izgradnje vodovodov do meteornih kanalizacij. Stalni so tudi neposredni stiki, pogovori trt pogajanja z Nadzorom in izvajalci. O veliko stvareh smo se že dogovorili,, veliko pa jih je v teku in za realizacijo le-teh bo potreben naš sofi-nancerski delež. 1. Stare zahteve KS Višnja Gora do investitorja in izvajalca SCT O obveznostih izvajalca SCT do KS Višnja Gora ob gradnji ceste pred desetimi leti so se že dogovarjali vendar ni prišlo do realizacije. Na sestanku med krajani in SCT 7. 3. 2000 so obravnavali tudi tekočo problematiko, ki se pojavlja ob izgradnji AC. Na sestanku 50 bili oblikovani določeni sklepi, ki pa jih morajo še uskladiti in na osnovi tega pripraviti in podpisati pogodbe. 2. Cesta na Veliko Dobravo Pripombe krajanov glede izvedbe le ceste in dvojnega ovinka so bile posredovane projektantu. Projektant je bil tudi na terenskem ogledu in zagotovil, da bo cesta v končni izvedbi narejena po vseh predpisih in normativih za tako cesto. 3. Vodovod Trstenik in črpališče Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja je v teku, zataknilo pa se je pri pridobitvi soglasij lastnikov zemljišč in krajanov; ti postavljajo pogoje, kijih ne moremo izpolniti. Obveza Občine do DARS-a pa je, da pridobi gradbeno dovoljenje. Če tega ne bo. tudi investicija ne more biti izvedena. 4. Vodohran M. Hudo Pripravljalna dela na tem objektu so se že začela na osnovi lokacijskega dovoljenja, gradbeno dovoljenje pa je tik pred izdajo. Z izgradnjo tega vodohrana bodo dobila vodo naselja Stranska vas, Zg. Draga, zgornji del M. Huda, Stari trg. Podsmreka in sistem Stiski potok. V sklopu gradnje vodohrana bo tudi rekonstruirana cesta do naselja M. Hudo z začetkom od ceste R 646 (nasproti Sp. Drage) do naselja. Z izvajalcem bo treba podpisati dogovor o sofinanciranju. 5. Rekonstrukcija vodovoda M. Hudo Je v sklopu rekonstrukcij vodovodov ob gradnji AC in je v zaključni fazi. 6. Pločniki v Ivaneni Gorici Projekti za naselje Ivančna Gorica so izdelani, lokacijsko dovoljenje je v zaključni fazi. Lokacijsko so pločniki razdeljeni v več faz. da bi lažje in hitreje pridobivali gradbeno dovoljenje. Tudi tuje največji problem pridobivanje soglasij in zemljišč. Razlogi za tako stanje so denacionalizacija, dedovanje, veliko število solastnikov na parcelah, neurejene parcelacije itd. Sočasno z gradnjo pločnikov do SC bo na tem odseku rekonstruirana tudi cesta z dvema avtobusnima postajališčema. Projekti za pločnike od Ivančnc Gorice do Sp. Drage so v fazi izdelave. 7. Regulacija Višnjiee in most za Zg. Drago Projekt je izdelal MOP in bo predstavljen 3. 4. 2000 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma na M. Hudem. 8. Prehod preko železnice v Stranski vasi in Sp. Dragi Oba prehoda so razširile Slovenske železnice ob sofinanciranju Občine. 9. Cesta M. Hudo - Polževo Pogodba za asfaltiranje te ceste od R 646 do zadnje hiše v Stranski vasi je podpisana in čakamo na začetek asfalterske sezone. 10. Obvozna cesta Še vedno nimamo potrjenih prostorskih načrtov, ki so osnova za ves nadaljnji postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zadeve se zaustavljajo, ker pristojni organi zahtevajo soglasja, ki se med seboj izključujejo. 11. Rondo Izdelani sta študiji prometa in prometne rešitve križišča v Ivančni Gorici, ki opravičujeta gradnjo rondoja. Projektna dokumentacija se zaključuje. Potrebni so še nadaljnji in dokončni dogovori glede izvedbe tega križišča. 12. Meteorna kanalizacija Dob in Artiža vas Obe kanalizaciji bosta izvedeni, vendar se je treba dogovoriti še za sofinancerski delež Občine. 13. Servisna cesta za cestninsko postajo Zahteva Občine in KS Dob je. da se v tem sklopu pre-plasti tudi lokalna cesta od Sv. Roka do Doba. Izdelan je bil predračun za omenjena dela, dogovora o financiranju oz. sofinanciranju pa še ni. 14. Cesta Sela pri Dobu Projekt je izdelan, financiranje je zagotovljeno, Občina mora zagotoviti dodatna zemljišča. Zatika se pri pridobitvi manjšega dela zemljišča, ki ga sedanji lastnik pogojuje z zadevami, ki niso samo v pristojnosti Občine. 15. Cesta Dob - Rdeči Kal Pogodba za sanacijo te ceste je podpisana. Čakamo na zaključek del na tem odseku, nato se bo začela sanacija. 16. Cesta Sobračc Cesta je dokončana in asfaltirana. Parcelacija zemljišč sc zaključuje. Pripravila: Janez Radoš Rajko Pctcrlin KOREKT PLUS D.O.O. JEZIKOVNA ŠOLA IN TURISTIČNA AGENCIJA Zgornja Draga 4 A 1294 VIŠNJA GORA NOVO!!! - TURISTIČNA AGENCIJA ■ NOVO!!! UGODNE CENE IN NAČINI PLAČILA ZANIMIVA POTOVANJA ZA VSAKOGAR MATURANTSKI IZLETI JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE V TUJINI EKSOTIČNA POTOVANJA IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE POLETNI DOPUSTI V DALMACIJI IN PO SVETU Za vse informacije glede terminov potovanj, prospektov, rezervacij in cen smo vam stalno na voljo na naših številkah: TEL. / FAKS: 061/777-244 Liljana Stepic GSM 041/623-634 UČITELJI IN UČENCI ZADOVOLJNI Delavci Zavoda za gozdove Novo mesto iz Zagradca in učitelji gozdarske šole iz Postojne so konec minulega meseca (23. in 24 marca) pripravili dva izobraževalna tečaja za lastnike gozdov naše občine, tistega dela. ki sodi pod okrilje dolenjskega zavoda.To sta bila že druga tovrstna tečaja na našem področju. Prvi, dvodnevni tečaj, spoznavanje in varno delo z motorno žago, ki se ga je udeležilo 21 lastnikov gozdov, je potekalo na Lučaijevem Kalu, v Domu turističnega društva Tint je bil teoretični del. ki vključeval tudi praktično spoznavan je motorne žage. Naj ob tem povemo, da so po tečaju tudi tisti, ki so se imeli za "stare mačke", priznali, da so se naučili mnogo novega in koristnega. Pa še ugotovitev učiteljev: tukajšnji kmetje imajo zelo dobre motorne žage, še posebej, če jih primerjamo z nekaterimi drugimi kraji. Praktično so svoje znanje, seveda s pomočjo inštruktorjev iz Postojne, preizkusili v gozdu nad Hrastovim Dolom. Na koncu so bili vsi zadovoljni, še posebej, ker so dobili pisno potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Prav to potrdilo pa je zelo pomembno, če se komu zgodi nesreča. Brez njega zavarovalnica ne izplača niti tolarja, pa če si še tako visoko zavarovan. Poseben tečaj, ki pa je trajal le en dan, je bil namenjen voznikom trak- torjev pri spravilu lesa v gozdu. Večina tistih 26, ki je opazovala in tudi praktično poizkusila spraviti debla do kamionske poti, je lahko videla marsikaj novega. Zlasti pripomočke, ki olajšalo delo v gozdu, predvsem pa ga naredijo bolj varnega- Upajmo, da bo takih tečajev še več. Bolj bodo lastniki gozdov poučeni o varnem delu, manj bo nesreč. Tega sc dobro zavedajo tudi na občini, ki v celoti financira te tečaje. /1/1 Grča. pa je Slušatelji so praktično spoznali motorno pravilno brusi veriga in popravlja manjše žago do zadnjega vijaka, pa tudi, kako se okvare. TEČAJ VARNEGA DELA Z MOTORNO ŽAGO Krajevna enota Grosuplje in Srednja gozdarsko-lesarska šola Postojna sta organizirali dvodnevni tečaj - seminar varnega dela z motorno žago. Sodelovalo je 20 lastnikov gozdov. Prvi dan seminarja je potekal teoretični del v prostorih predavalnice Kmetijske zadruge Ivančna Ciorica. Drugi dan smo odšli v Mekinje. Opremili smo se z zaščitnimi sredstvi, ki so potrebna za delo v gozdu (čelada, rokavice, zaščitne hlače). Tako opremljeni smo odšli v gozd in začeli s praktičnim delom tečaja - podiranjem dreves. Zaključili smo na izletniškem turizmu Okorn na Pristavi. Upamo, da bo seminar lastnikom gozdov koristil, ker se v Sloveniji v gozdovih zgodi ogromno nesreč. Revimi gozdar Marko Slapničar, inž. gozd. STRAN PROGRAM KMETIJSTVA V OBČINI IVANČNA GORICA ZA LETO 2000 Proračun Občine Ivančna Gorica bo zagotavljal sredstva za najpomembnejše naloge s področja kmetijstva in gozdarstva. Kmetijstvo je v naši občini močno prisotna panoga, zato je prav, da njegov razvoj podpira tudi Občina z vlaganjem proračunskega denarja. Proračun je nekako razdeljen v dva dela, in sicer na sredstva, namenjena subvencioniranju, in sredstva, namenjena za financiranje posameznih investicijskih in projektnih nalog ter znaša dobrih 46 milijonov tolarjev. I. SUBVENCIJE PODJETJEM IN ZASEBNIKOM Sr tem so: edstva za subvencioniranje znašajo nekaj več kot 20 milijonov tolarjev. S denarjem se bo sofinanciralo iste dejavnosti kot v preteklem letu. Tc pa zatiranje mastitisa, umetno osemenjevanje, promet z mlekom, nabava semen, nabava ekološko sprejemljivih škropiv, odkup mladega pitanega goveda, pospeševanje čebelarstva, sofinanciranje društev s področja kmetijstva in sofinanciranje programov kmetijske svetovalne in gozdarske službe. 2. TRANSFER.II POSAMEZNIKOM IN INVESTICIJSKI ODHODKI lii sredstva znašajo dobrih 26 milijonov tolarjev. S tem denarjem se bodo financirali nekateri programi, ki so bili začeti že v letu 1999, ter nekateri novi programi. Ti programi in projekti so: • Gozdne ceste - to je nova postavka v kmetijskem delu proračuna in je prenesena iz cestnega dela proračuna. Namenjena je vzdrževanju gozdnih cest, po programu, ki ga naredi Zavod za gozdove Slovenije, KE Žužemberk in (rrosuplje. • Gozdne vlake - sredstva so namenjena sofinanciranju izgradnje gozdnih vlak, po programih, ki jih je izdelal Zavod za gozdove, ki tudi vodi izgradnjo. • Agromelioracije in čiščenje potokov - ta sredstva so namenjena dokončanju agromelioracij, in so bila odobrena lastnikom zemljišč v letu 1999, niso pa bila dokončana zaradi zgodnjega snega. • Denarna pomoč pri izobraževanju s področja kmetijstva - to je enkratna pomoč dijakom kmetijskih šol iz naše občine. • Zložba zemljišč - to je tudi nadaljevanje v letvi 1999 začetega projekta in je namenjena predelu ob avtocesti, vodi pa ga podjetje GI STARC. • Urejanje pašnikov - ta projekt se bo začel izvajati v letu 2000, razpis pa je bil objavljen v časopisu Klasje. Upam, da bomo skupaj (Županstvo. Odbor za kmetijstvo in lastniki kmetij) uspešno izpeljali naloge, zastavljene v letošnjem letu. Vse nadaljnje informacije pa bodo objavljene v Klasju. Predsednik Odbora za kmetijstvo Andrej Mirtič LASTNIKI GOZDOV PODLUBNIKI OGROŽAJO IGLASTE GOZDOVE, MOGOČE TUDI VAŠ GOZD. V ČASU OD POMLADI DO JESENI VSAJ ENKRAT MESEČNO PREGLEJTE SVOJ GOZD. ČE OPAZITE NAPADENA DREVESA IGLAVCEV, POKLIČITE SVOJEGA REVIRNEGA GOZDARJA ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE. NUDIL VAM BO VSO POTREBNO STROKOVNO POMOČI ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Revir' Šentvid, Ivančna Gorica Tel.: (01) 7877-371 Revir: Zagradec, Tel.: (01) 7806-186 POGOJI ZA ODKUP IN PLAČILO MLEKA Pri odkupu in plačilu mleka so v veljavi: 1. Pravilnik o veterinarsko sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora (Uradni list 100/99) 2. Uredba o določitvi elementov odkupne cene kravjega mleka (Uradni list 17/00) 3. Pogodba med Ljubljansko mlekarno in Kmetijsko zadrugo Stična 1. Pravilnik, ki med drugim določa tudi pogoje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora, je v veljavi od 1. 2. 2000 in določa naslednje standarde za mleko: • Geometrijsko povprečje ŠTEVILA SOMATSK1H CELIC v ml surovega mleka, v obdobju treh mesecev, z vsaj enim vzorcem mesečno, ne sme biti več kot 400.000. Če bo geometrijsko povprečje (št. somatskih celic v februarju, marcu in aprilu) več kot 400.000, bo uradni veterinar že v maju prepovedal oddajo mleka za najmanj tri mesece. • Geometrijsko povprečje SKUPNEGA ŠTEVILA MIKROORGANIZMOV v ml surovega mleka v obdobju dveh mesecev, z vsaj dvema vzorcema mesečno, ne sme biti več kot 100.000. Če bo geometrijsko povprečje skupnega števila mikroorganizmov v obdobju dveh mesecev več kot 100.000, bo uradni veterinar prepovedal oddajo mleka za najmanj dva meseca. Glede skupnega števila mikroorganizmov je dopuščeno prehodno obdobje, tako da bo povprečje 100.000 veljalo s 1.2. 2001, do 1.8. 2000 je dovoljeno povprečje do 800.000, od 1. 8. 2000 do 1. 2. 2001 pa povprečje do 400.00(1. 2. Uredba, ki določa elemente odkupne cene kravjega mleka, pa je še nespremenjena. Za ceno mleka sc upošteva povprečna vsebnost mlečne maščobe in beljakovin v tekočem mesecu, povprečno skupno število mikroorganizmov v zadnjih dveh mesecih in geometrijsko povprečje števila somatskih celic v zadnjih treh mesecih. 3. V veljavi pa je tudi pogodba med Ljubljansko mlekarno in Kmetijsko zadrugo Stična, ki v 4. členu določa, da se rejcu, ki ima več kot 400.000 mikroorganizmov v ml mleka, prepove oddaja mleka. Rejci, ki dobijo prepoved od Kmetijske zadruge, naj s pomočjo svetovalne službe ali veterinarske službe izpeljejo sanacijo in s ponovnim vzorcem dokažejo kvaliteto mleka. Pogodba tudi določa, da se mleku, ki vsebuje manj kot 8,5 % suhe snovi brez maščobe, zniža cena za 5 %. Rejci lahko na zbiralnici dobite rezultate analiz mleka. Svetujem vam, da pozorno spremljate število somatskih celic in sc ob povečanju posvetujete z veterinarjem. Vse rejce je v mesecu marcu seznanil z na začetku omenjenim pravilnikom uradni veterinar, ki dela na našem področju in bo tudi izvajal določila tega pravilnika. Na koncu pa ne bo odveč že velikokrat povedano in napisano opozorilo, da pri zdravljenju krav strogo upoštevate navodila veterinarja glede oddaje mleka zdravljenih krav. Škoda, povzročena z oddajo mleka, ki vsebuje antibiotike, je zelo velika. Bliža se tudi čas višjih temperatur in pri prireji mleka bo potrebna šc večja natančnost. Mojca Pravnik KOGA BOMO VOLILI V KMETIJSKO GOZDARSKO ZBORNICO? V nedeljo, 9. aprila 2000, bodo potekale volitve v Kmetijsko-goz-darske zbornice na področju cele Slovenije. Občina Ivančna Gorica spada v 4. volilno enoto ljubljanskega območja. Ta obsega občine: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Logatec, Dobrova, Vodice, Dol, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje, Trbovlje, Litija in Hrastnik. Skupaj je v tej volilni enoti po volilnem imeniku 23761 volivcev. Iz ljubljanske enote bodo izvoljeni 4 predstavniki za svet KGZ Slovenije. Iniciativni odbor za pripravo prvih volitev je za ljubljansko regijo potrdil 8 list kandidatov. Te so: Lista - 1 Janez Ocepek Lista - 2 Božo Predalič Lista - 3 Društvo SKZ - Slovenske kmečke zveze Lista - 4 Društvo - Slovensko kmečko gibanje Lista - 5 Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja Lista - 6 Zveza govedorejcev Slovenije Lista - 7 Pavel Bizjan Lista - 8 Božidar Flajšman Na predvolilnih srečanjih smo dali podporo Listi št. 5 - Kmečka lista -Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, na kateri je kot prvi napisan naš kandidat Cvetko Zupančič. Kmečka lista je najširši predstavnik slovenskega kmetijstva, saj so bili pobudniki za ustanovitev slovenski kmetje, zadružniki in stanovska društva. Kmečka lista poudarja enoten nastop kmetov, ne glede na politično pripadnost. Je nestrankarska in obsega najširši krog kandidatov. Člani tc liste so prekaljeni, modri, pošteni in razgledani kmetje, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo z našim kmetijstvom, kako se bodo razvijale naše družinske kmetije in kakšna usoda Čaka slovensko zemljo. Da bomo imeli v svetu KGZ predstavnika iz kmečkih vrst, ki bo znal zastopati interese kmetovalcev, predlagamo, da se udeležite volitev in obkrožite Listo št. 5. Listo št. 5 podpirajo tudi: Kmetijska zadruga Stična Govedorejsko društvo Strojni krožek Kmetovalec Društvo podeželskih žena Odločilno vlogo boste na koncu imeli člani zbornice, zato izkoristite svojo volilno pravico kot dolžnost in se udeležite volitev. CVETO ZUPANČIČ VRH 22 1294 VIŠNJA GORA Rojen 4. maja 1959 Poklic, kmetovalec Za kandidaturo v svet Kmetijsk- gozdarske zbornice Slovenije sem se odločil zato, ker smatram, morajo imeti kmetje in lastniki zemljišč, svojega predstavnika tudi na tem področju. Več kot dvajsetletno delo na gorski kmetiji mi je dalo precej izkušenj, kako trden in vztrajen mora biti človek, da doseže cilj. Ze pred leti sem se vključil v kmetijsko zadrugo, govedorejsko društvo in v strojni krožek, kjer tudi aktivno sodelujem in skušam čim več doseči za dobro našega kmeta. V Odboru za kmetijstvo občine Ivančna Gorica, katerega član sem, skušamo s subvencijami ublažiti težak položaj v kmetijstvu. Če bom izvoljen v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, se bom zavzenuil za večjo enotnost kmetov, da bomo tako lažje dosegali zastavljene cilje. Ne glede na to, s katero panogo se kdo ukvarja, bomo morali sodelovati in si zaupati. To pa je moč doseči s sodelovanjem vseh društev, ki delajo na področju kmetijstva, in vseh drugih ustanov, kot so zadruge, zavodi ipd. Ce bodo naši predstavniki v zbornici znali prisluhniti problemom kmetov, bomo tudi kmetje lahko nekaj pričakovali od njih -sam kot kmet pričakujem, da bomo imeli kmetje od zbornice kaj več kot le plačevanje članarine. Cveto Zupančič STRAN DAN, KI GA BRATRANCI IN SESTRIČNE DRUŽINE SLANA NE BOMO NIKOLI POZABILI 2. vinotoča 1999 se je v gostilni Kramar na Perovem pri Grosuplju zgodilo nekaj prav posebnega -srečali smo se sestrične in bratranci "S'mlajčkove žlahte". Naši starši, dve sestri in štirje bratje, si) se rodili v Velikih Lesah pri Krki na Dolenjskem, to je samo streljaj od izvira reke Krke. Eni so ostali zvesti svojemu rodnemu kraju, drugi pa so odšli v Ljubljano in njeno okolico, kjer so poiskali vsak svojo srečo. Tudi mi. njihovi otroci, smo si uredili življenje vsak po svoje in se razselili po naši mali domovini. Leta so tekla in kar naenkrat sem spoznal, da se z nekaterimi svojimi sorodniki, ki jih je kar nekaj, nismo videli že celih trideset let. Že dolgo sem razmišljal, kako lepo bi bilo, če bi se enkrat vsi srečali. Ni bilo lahko poiskati vseh naslovov in novih priimkov' bratrancev in sestričen, toda vnema in vztrajnost sta rodili sadove. Vse naslove je izbrskala naša mama in dobili smo se v soboto popoldne. Moja želja, in kot sem pozneje ugotovil, tudi želja vseh ostalih, se je uresničila. Imeli smo krasno jesensko vreme, ki je bilo kot nalašč za izpolnitev pričakovanj. Snidenje je bilo nadvse prisrčno in za marsikoga ganljivo. Veliko spominov smo obudili in sklenila so se nova poznanstva naših otrok, ki jim je v dobi moderne telefonije mnogo lažje ohranjati stike kot nekoč nam. Zabava, ki je bila popestrena z različnimi družabnimi igrami in živo glasbo, je trajala pozno v noč. Tudi brez petja ni šlo. saj smo v Lesah doma sami dobri pevci. Zazvencla je prelepa cerkvena pesem, ki so jo zapeli meni v zahvalo, ko pa se je oglasila še leska himna o našem patronu sv. Jakobu, smo se z mislimi vrnili 30 let nazaj in marsikdo od nas si je na skrivaj obrisal solzo, ki mu je spolzela po licu. Kdo ve. kaj se nam je motalo po glavi in česa smo se spominjali - gotovo česa lepega. Mnenje vseh je bilo, da naj to prvo srečanje postane tradicija, zato upam, da se bomo kmalu spet srečali. Dragi bratje in sestri, spoštovani bratranci in sestrične. Hvala ker ste si vzeli čas in prišli ter vsem polepšali dan, hvala "kuharjema", ki sta skrbela za dobro hrano, hvala mladima glasbenikoma, ki sta nas zabavala, hvala sponzorjem prireditve, ki so prispevali nagrade za tekmovalce in čudovite darove narave ter izdelke slaščičark. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli prispevali k dobremu razpoloženju in uspešnemu poteku srečanja. Hvala mami in atu, stricu Ludviku z ženo in stricu Tonetu z ženo, ki so nam pripravili prijetno presenečenje, ko so prišli pogledat, kako se zabavamo in če se lepo in primerno obnašamo. Na koncu pa mi dovolite, da se posebej toplo zahvalim moji mami, ki je z veliko vnemo in potrpljenjem iskala ter našla vse vaše naslove, ter sestri Vidi, ki je poslala vabila in sploh vodila vso korespondenco. Nasvidenjc ob našem ponovnem srečanju, Stanislav Tihlc HRANILNICE IN POSOJILNICE DO LETA 1941 Hranilniško-posojilniške družbe, ki so se v naših krajih pojavile že v času Avstroogrske, so svojo dejavnost še z večjim uspehom in v večjem številu nadaljevale tudi v obdobju med svetovnima vojnama. Tako jih je na območju današnje občine Ivančna Gorica v omenjenem obdobju delovalo pet, in sicer v naslednjih krajih: v Šentvidu pri Stični, Ivančni Gorici s sedežem v Beršnjakovi hiši, na Hudem, v Stični, Višnji Gori in na Krki. Ukvarjale so se predvsem s sprejemanjem hranilnih vlog na hranilne knjižice ter dajale posojila proti poroštvu in na vknjižbo premoženja. V svoji kratki predstavitvi delovanja teh denarnih ustanov bi se rad nekoliko podrobneje osredotočil na delovanje Hranilnice in posojilnice, ki je bila organizirana kot zadruga v Šentvidu pri Stični. Ustanovljena je bila že leta 1896. Zaradi solidnega poslovanja sije še posebej med vlagatelji pridobila veliko zaupanja, tako da je leta 1926 imela že 486 članov. V takratni veljavni valuti, ki jo je predstavljal starojugoslovanski dinar, je imela zavidljivih 7.700.519,70 din prometa ter 33.976,46 din rezervnega sklada, kar je bilo za takratno vrednost valute in okoliš, v katerem je delovala, zelo dober poslovni rezultat. Poleg tega je posedovala tudi dve hiši. Njen poslovni razvoj je močno okrnila svetovna gospodarska kriza, ki ji je sledil ukrep vlade Kraljevine Jugoslavije z uvedbo kmečke zaščite. S to uredbo so imeli kmetje možnost zaščite premoženja, če so pridobili uradno potrdilo, da je kmetijstvo edina gospodarska dejavnost, s katero se ukvarjajo in jim omogoča preživljanje. Ker je bila večina kmetov takrat močno zadolženih, jim hranilnice oziroma posojilnice niso mogle izterjati posojenega denarja ali prevzeti premoženja, čeprav je bila nanj narejena vknjižba ali hipoteka. Država je s tem sicer preprečila propad prenekatere kmetije, posojilnicam in na splošno upnikom pa povzročila precejšnje težave v poslovanju, saj seje zaradi splošne krize zmanjšalo tudi število novih vlagateljev. Tisti pa, ki so že imeli hranilne knjižice, so svoje vloge lahko dvigovali le v zelo majhnih zneskih v krajših ali daljših časovnih razmakih. Ni pa to edino obdobje, ko se jc ljudem, ki so varčevali, slabo pisalo. Njihove vloge so izgubile velik del svoje vrednosti med menjavo politične oblasti. Prvič leta 1918, ko so se s propadom avstroogrske monarhije zneski vlog iz kron preračunavali v starojugoslovanksc dinarje, in nato leta 1941, po pričetku druge svetovne vojne, ko so se vloge ponovno preračunavale, tokrat iz dinarjev v italijanske lire. Vsa ta krizna obdobja so vsekakor imela tudi odraz v poslovanju in razvoju hranilnic in posojilnic, ki se je s tem vsekakor precej zavrl. Večina od njih je kmalu po začetku druge svetovne vojne prenehala delovati. Franc Kalar Fotografija predstavlja upravni odbor Hranilnice in posojilnice leta 1928 v Šentvidu pri Stični. Med njimi sta tudi Jože Kek iz Malega Ćrnela in Jože Mestnik iz Stične. Četrti po vrsti zguraj je Lovro Jevnikar, nadučitelj na šoli v Šentvidu pri Stični, ki je poleg rednega dela na šoli uspešno vodil tudi delo v Hranilnici in posojilnici od leta 1926 pa vse do konca leta 1945. NAVODILO ZA VPIS V ČLANSTVO OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPLJE (III. ČLANSTVO) 6. člen, povzetek iz statuta Območnega združenja ZVVS Grosuplje, ki je bil sprejet 19. II. 1999 na II. zboru OZ ZVVS Grosuplje h. člen Član OZVVS Grosuplje lahko postane aktivni udeleženec priprav ali aktivnosti v vojni za Slovenijo, ki je državljan Republike Slovenije in je v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno sodeloval kot: - organizator in pripadnik manevrske strukture narodne zaščite; - pripadnik teritorialne obrambe, - pripadnik organov za notranje zadeve, - član republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacij oziroma podkoordi-nacij, - pripadnik enote za zveze republike ali občine, - pripadnik narodne zaščite, - prostovoljec v manevrski strukturi narodne zaščite, teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve, narodne zaščite, enot za zveze republike in občin, civilne zaščite, upravnih organov za obrambne ali notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij, - pripadnik upravnega organa, pristojnega za obrambne ali notranje zadeve oziroma drugega državnega organa, - pripadnik civilne zaščite, - posameznik, ki je kot kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in ozaveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo, - pripadnik Rdečega križa Slovenije, - zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so izvajali naloge civilne obrambe in - najožji svojci udeleženk in udeležencev vojne za Slovenijo (zakonski oz. izvenzakonski partner ter otroci). % Članstvo v OZ ZVVS ne pomeni avtomatične pridobitve statusa vojnega veterana na podlagi določb Zakona o vojnih veteranih. Člani OZ VVS lahko na lastno željo postanejo svojci žrtev vojne za Slovenijo (zakonski in izvenzakonski partnerji, otroci, bratje, sestre, pastorki in starši), invalidi in ranjeni v letu 1991. Ne glede na določbe tega člena ne more postati član OZ VVS oseba, ki je s svojim ravnanjem ovirala priprave ali aktivnosti v vojni za Slovenijo ali do 1K. 7. 1991 na poziv Predsedstva Republike Slovenije ni prestopila iz Jugoslovanske armade oziroma je aktivno sodelovala v enotah Jugoslovanske armade ob agresiji na Republiko Slovenijo, šele nato pa prestopila. Osebe, ki so pravočasno prestopile iz JA in niso aktivno sodelovale v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo, po prestopu pa so aktivno sodelovale pri obrambi Republike Slovenije v času vojne, izpolnjujejo pogoje za včlanitev v OZ VVS (Grosuplje). 7. člen Članstvo v OZ VVS GROSUPLJE jc prostovoljno. Član lahko postane vsak udeleženec priprav ali vojne za Slovenijo, ki sprejema določbe teh pravil in izpolnjuje v njih določene pogoje ter poda pisno prijavo za sprejem v članstvo na Predsedstvo OZ VVS GROSUPIJE Grosuplje (Adamičeva 51, v stavbi podjetja Instalacije). H. člen Če Predsedstvo OZ VVS Grosuplje ugotovi, da zainteresirani udeleženec priprav ali vojne za Slovenijo ne izpolnjuje predpisanih pogojev, izda pisni sklep o zavrnitvi sprejema v članstvo. Zoper tak sklep se lahko zainteresirani udeleženec priprav ali vojne za Slovenijo pritoži na Zbor veteranov OZ VVS Grosuplje v roku 15 dni po prejemu sklepa. Zbor veteranov dokončno odloči o pritožbi. Vse, ki smatrajo, da izpolnjujejo opisane pogoje, vabimo, da se osebno oglasite na naš naslov: OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPIJE, Adamičeva 51, vsako sredo in petek od 17. do 19. ure. S seboj prinesite dve svoji novejši fotografiji, ker bi tako skrajšali pravni postopek za vpis v članstvo v OZ VVS Grosuplje. OZ WS GROSUPIJE Predsednik: Albin Hvastija STRAN II. DRŽAVNO PRVENSTVO V TAROKU JE ZA NAMI Z zadnjim turnirjem, 25. 3. 2000 v Slovenskih Konjicah se je končalo 2. državno prvenstvo za posameznike. Od oktobra 1999 je na 12 turnirjih nastopilo 267 igralcev iz cele Slovenije. Napeto je bilo do zadnjega kola zadnjega turnirja. Kot zanimivost povejmo, jc lanski prvak Stane Višček zasedel letos 30. mesto. Ime prisot. točke razlika SKUPNO Rajko Kimovec - Radomlje 12 68,5 8800 376 Jože Vcrbič - Figura Ivančna Gorica 12 67 7227 335 Jože Jeraj - Figura Ivančna Gorica 12 67 7188 31,9 Frane Klemenčič - Trebnje 12 64,5 8763 318 Zvonko Marcius - Kaval Celje 11 58 5084 245 Zdravko Kelih - Radovljica 11 61 5231 231 Rajko Klavžer - Trula Ljubljana 10 53,5 5539 200 Matjaž Voljavec - Valat Rimske Toplice 9 49,5 4640 200 Silvo Hocfrlc - Kaval Celje 11 56 2954 180 Boško Randelovič - Valat RimskeToplicc 11 57 5260 178 Letos je zmagovalec, ki je prejel lep pokal, Rajko Kimovec iz Radomelj. Drugo in tretje mesto sta osvojila naša občana in člana Figure, našega društva za družabne igre, Jože Verbič in Jože Jeraj. Lepemu uspehu sta se pridružila šc dva naša igralca, ki sta se uvrstila do 15. mesta. Pripravljajo se registracije še nekaj klubov oz. tovrstnih društev v državi, pričakujemo pa, da bo jeseni začela delovati tudi Zveza. Sezono zaključujemo s prvim državnim ekipnim prvenstvom (trojke), ki bo potekalo v petek, 7. aprila 2000, v organizaciji našega društva Figura na Muljavi. Šc izziv bralcem: če ste trije, se prijavite na telefon 776-381, do petka ob'17. uri pa morate vplačati prijavnino, in nastopite kot ekipa. Figura SPOROČILO ZA JAVNOST OMEJITVE OSNIH OBREMENITEV NA POSAMEZNIH ODSEKIH DRŽAVNIH CEST ZARADI POSLEDIC ODJUGE LJUBLJANA, 16. marca 2000 - V skladu s 46. členom Zakona o javnih cestah veljajo do petka, 17. marca 2000, ukrepi za zavarovanje cest in zagotavljanje varnega prometa, in sicer zaradi poškodb, ki so posledica odjuge. Na teh odsekih je omejena osna obremenitev, in sicer na 4, 6 oziroma 8 ton. Vse omejitve bodo označene s predpisano prometno signalizacijo, trajale pa bodo do preklica oziroma do odprave vzrokov, vendar najkasneje do konca letošnjega leta. SEZNAM ODSEKOV DRŽAVNIH CEST, NA KATERIH VELJA OMEJITEV OSNIH OBREMENITEV Številka Cesta Odsek Dolžin Kategorija Omejitev osne obremenitve (t) odseka a m ceste začasna "po odjugi" 1367 216 Ivančna Gorica - Krka 7.1 (H) Rl 1175 216 Krka - Žužemberk 13.550 Rl 6 1158 216 Žužemberk - Dvor 4.27(1 Rl Služba za odnose z javnostmi Direkcije Republike Slovenije za ceste ZAHVALA Zahvaljujemo sc gasilskim društvom, kolektivu Sliko-pleskarst-va Bregar, vaščanom in prijateljem, ki so nam pomagali pri gašenju požara, še posebej pa PGD Dob za hitro pomoč, požrtvovalnost in opravljene prostovoljne ure. Hvala vsem, ki ste nam pomagali ob nesreči, ki je prizadela našo družino. BERNA RDI NO VI, Dob v v KRŠČANSKI DEMOKRATI TUDI V NAŠI OBČINI V petek, 11.2. 2000, je bil v kulturnem domu v Ivančni Gorici letni občni zbor SKD. Kljub zelo dobri reklami se ga je udeležilo le Ivančni primerno število ljudi. Sejo je sklical in soorganiziral predsednik regijskega odbora Zahodna Dolenjska Marjan Kralj, ki je navzoče tudi pozdravil, posebej še goste. Predsednik SKD Slovenije Lojze Peterle je bil žal zadržan. Zbor smo popestrili s kulturnim programom. Vsem nastopajočim najlepša hvala. Na občnem zboru smo razrešili stari odbor in izvolili novega, ki bi bil pripravljen bolje sodelovati in delati. Med potekom volitev in štetjem glasov je besedo prevzel podpredsednik SKD RS g. Zupančič. Med drugim je dejal, da je zelo pomembna združitev strank že pred volitvami. Nova koalicija naj bi državljanom prinesla več upanja in pravičnejše vladanje. Poudaril je, da se je treba bolje organizirati v občini, ljudem razlagati in dvigniti zavest. Nekaj misli je dodal tudi poslanec SKD v državnem zboru g. Demšar. Tudi on je govoril o združitvi, o dvokrožnem volilnem sistemu, o delu SKD v državnem zboru. Biti član SKD je dvojna obveza in čast: biti kristjan in biti demokrat, je dejal. Spregovoril je tudi predstavnik mladih KD g. Pavlin in povedal, da so mladi demokrati precej poživili delo in dobro sodelujejo predvsem na področju problematike mladine, študentov in mladih družin. Izrazil je željo, da bi tudi v Ivančni Gorici oblikovali podmladek. Zbor smo začeli s Prešernom, zaključili pa s Slomškovo mislijo: "S svetlobo v nas ljudeh, s svetlobo dobrega se kaže pot in rešitev. Če svetlobo iščeš, boš svetlobo tudi našel." Po končanem uradnem delu je ob kozarčku in prigrizku stekel prijeten pogovor. Hvala vsem za udeležbo. Želimo si še vnaprej vaše podpore. Predsedniku regijskega odbora Marjanu Kralju z Grosupljega se najlepše zahvaljujemo. Za OO SKD Ivančna Gorica Darinka Kavšek SDS DAN S SOCIALDEMOKRATI V AMBRUSU Z namenom, da bi Socialdemokratsko stranko Slovenije še bolj približali občankam in občanom občine Ivančna Gorica, je občinski odbor SDS Ivančna Gorica sklenil organizirati vrsto prireditev z naslovom Dan s socialdemokrati. Prva od teh prireditev je bila 25. marca 2000 v Ambrusu. V popoldanskem delu so ekipe SDS iz Ambrusa, Grosuplja, Ljubljane in Zagradca najprej odigrale turnir v malem nogometu. Za vzdušje je poskrbelo veliko število gledalcev ter Slobodan in Aleks z Zelenega vala, domačini pa za okusno hrano in pijačo. Za ekipo SDS iz Ljubljane sta igrala tudi Janez. Janša, predsednik SDS, in dr. Milan Zver, podpredsednik SDS. Domači igralci do uglednih gostov niso pokazali posebnega spoštovanja oziroma so "izkoristili prednost domačega igrišča" in prepričljivo zmagali. Zmagal je torej Ambrus pred Zagradcem, Ljubljano in Grosupljem. Po tekmovanju so se sestali članice in člani SDS iz Ambrusa, Krke in Zagradca ter ustanovili krajevni odbor SDS Suha krajina, za predsednika pa je bil izvoljen Anton Ante Vidmar. Iz razprave na sestanku je bilo jasno razvidno, da člani SDS dobro poznajo križe in težave prebivalcev Suhokranjskega dela občine, nakazali pa so že tudi nekatere rešitve. Prepričani smo, da bodo enakovredni sogovorni- ki pristojnim institucijam in da bodo veliko pripomogli k hitrejšemu razvoju tega dela naše občine. Večer z Janezom Janšo je bil osrednja prireditev Dneva s socialdemokrati v Ambrusu. V nabito polni dvorani kulturnega doma v Ambrusu so se z bogatim kulturnim programom najprej predstavili članice in člani kulturnega društva Ambrus in dokazali, da je kultura v Ambrusu, z vrnitvijo kulturnega doma v namene, za katere je bil zgrajen, dobila nov zagon. Sledil je pogovor s predsednikom SDS in poslancem v državnem zboru Janezom Janšo. V uvodu je ta najprej predstavil težave z uveljavitvijo na referendumu izražene in na Ustavnem sodišču potrjene volje ljudstva glede dvokrožnega večinskega volilnega sistema in glede določitve volilnih okrajev, stališča SDS do razvojne politike sedanje vlade in nakazal smeri razvoja Slovenije iz programa SDS. spregovoril pa je tudi o delu Koalicije Slovenija, o združevanju SLS in SKD. nato pa odgovarjal na številna vprašanja obiskovalcev. Za zaključek nam je pevka Nataša Mihelič predstavila svojo novo zgoščenko z naslovom Šc vedno verjamem, prizadevni domačini pa so nam pripravili okusno pogostitev in tako zaokrožili prijeten dan, ki smo ga socialdemokrati preživeli v Ambrusu. D. S 8 STRAN Občinska volilna komisija Občine Ivančna gorica je na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) na 1. seji dne 13.3.2000 sprejela naslednji ROKOVNIK za izvedbo volilnih opravil za predčasne volitve članov sveta KS Stična, ki bodo dne 14.5.2000 Posamezna volilna opravila se izvedejo v naslednjih rokih (navedeni so skrajni roki!): Datum: 15.3.2000 Dan: 1. dan ZLV: 111. člen Statut: 61. in 68. člen Sklep o razpisu volitev (Ur. I. RS, št.23/00) VSEBINA: Razpis predčasnih volitev in dan, s katerim začnejo teči roki za izvedbo volitev. Datum: 15.3. - 19.4.2000 Dan: 1. dan - 36. dan ZLV: 74. člen (25 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Politične stranke in volivci s podpisovanjem lahko določajo kandidate za člane sveta KS. Datum: 24.3.2000 Dan: 10. dan ZEVP: 9. člen Sklep o razmejitvi pristojnosti med OVK in VKKS VSEBINA: Volilna komisija KS določi volišča. Datum: 24.3.2000 Dan: 10. dan ZLV: 4. člen v zvezi z določbami ZVDZ: 41. člen Sklep o razmejitvi pristojnosti med OVK in WKS VSEBINA: Politične stranke lahko dajo svoje predloge volilni komisiji KS za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov. Datum: 24.3.2000 Dan: 10. dan ZLV: 109. člen VSEBINA: Vložitev zahteve za sklic zborov volivcev pri volilni komisiji KS. Datum: 30.3.2000 Dan: 16. dan ZLV: 58. člen ter 109. člen (45 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Vložitev predlogov kandidatur, ki naj bi se določale na zborih volivcev pri volilni komisiji KS. Datum: 3.4.2000 Dan: 20. dan ZEVP: 12. člen VSEBINA: Pristojni organ na krajevno običajen način razgrne volilne imenike. Datum: 4.4.2000 Dan: 21. dan ZLV: 59. člen ter 109. člen (40 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Volilna komisija KS pošlje predloge kandidatur, ki naj bi se določale na zborih volivcev, županu občine. Datum: 7.4. - 9.4.2000 Dan: 24. dan ZLV: 3. odstavek 60. člena ter 109. člen (3 dni po prejemu predlogov kandidatur) VSEBINA: Sklic zborov volivcev. Datum: 10.4. do 18.4.2000 Dan: 27. do 35. dan ZLV: 3. odstavek 60. člena ter 109. člen VSEBINA: Zbori volivcev določajo kandidate. Datum: 19.4.2000 Dan: 36. dan ZLV: 4. člen ter 109. člen ZVDZ: 46. člen VSEBINA: Zadnji dan, ko se pri pristojnem upravnem organu lahko overijo podatki v seznamu podpisnikov, ki določajo kandidate za člane sveta KS s podpisovanjem. Datum: 19.4.2000 do 19. 00 ure Dan: 36. dan ZLV: 1. odstavek 74. člena VSEBINA: Pri občinski volilni komisiji je potrebno vložiti kandidature za člane sveta KS. Datum: 19.4. do 25.4.2000 Dan: ZLV: 2. odstavek 74. člena (do 18. dne pred dnem glasovanja) ZVDZ: 59. člen VSEBINA: Postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdaja odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature. Datum: 26.4.2000 Dan: 43. dan ZLV: 2. odstavek 74. člena ZVDZ: 60. člen VSEBINA: Določitev seznama kandidatur (žrebanje vrstnega reda). Datum: 29.4.2000 Dan: 46. dan ZLV: 2. odstavek 74. člena (15 dni pred dnem glasovanja) ZVDZ: 61. člen VSEBINA: Javna objava seznamov potrjenih kandidatur. Datum: 29.4.2000 Dan: 46. dan (15 dni pred dnem glasovanja) ZEVP: 13. člen VSEBINA: Državljani lahko do tega dne zahtevajo, ustno ali pisno, popravek volilnega imenika. Datum: 7.5.2000 Dan: (7 dni pred dnem glasovanja) ZLV: 79. člen VSEBINA: Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka pri občinski volilni komisiji vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Datum: 8.5.2000 Dan: (6 dni pred dnem glasovanja) ZEVP: 16. člen VSEBINA: Pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda občinski volilni komisiji. Datum: 9.5.2000 Dan: 56. dan ZLV: 2. odstavek 47. člena VSEBINA: Predstavniki kandidatur lahko predložijo seznam zaupnikov občinski volilni komisiji. Datum: 9.5. do 11.5.2000 ZLV: 78. člen VSEBINA: Predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije. Datum: 11.5.2000 Dan: 58. dan (3 dni pred dnem glasovanja) ZLV: 81. člen VSEBINA: Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo pri občinski volilni komisiji zahtevo, da želijo glasovati na domu. Datum: 12.5.2000 do 24. 00 ure Dan: ZLV: 4. člen v zvezi z določbami (24 ur pred dnem glasovanja) ZVDZ: 5. člen VSEBINA: Zaključek javne volilne propagande. Datum: 14.5.2000 Dan: 61. dan Sklep o razpisu predčasnih volitev. VSEBINA: Splošno glasovanje. Datum: 15.5.2000 Dan: 62. dan ZLV: 1. odstavek 89. člena VSEBINA: Volilni odbori morajo predati volilno gradivo volilni komisiji KS. Datum: 15.5.2000 po 12. 00 uri ZLV: 88. člen VSEBINA: Občinska volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti. Datum: 20.5.2000 Dan: (6. dan po dnevu glasovanja) ZLV: 90. člen VSEBINA: Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje županu občine. Datum: 3.6.2000 Dan: (20 dni po izvolitvi) VSEBINA: Župan občine skliče svet KS. Statut: 62. člen Ivančna gorica, dne 15.3.2000 Predsednik OVK OPOMBE: Milan Viršek, l.r. ZLV = Zakon o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) ZVZD = Zakon o volitvah v državni zbor (Ur. I. RS, št. 44/92 in 60/95) ZEVP = Zakon o evidenci volilne pravice (Ur. I. RS, št. 46/92 in 20/98 - odločba US) Statut = Statut Občine Ivančna gorica (Ur. v., št. 2/99) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE IVANČNA GORICA INFORMACIJA O PREDČASNIH VOLITVAH V KS STIČNA 1. Razlog za predčasne volitve v svet KS Stična: Sklep Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica o razpustu sveta KS Stična z dne (Uradni list RS, št. 19/00 ) in posledično Sklep o razpisu predčasnih volitev v svet KS Stična z dne (Uradni list RS, št. 23/00). 2. Število članov sveta KS Stična: Svet KS Stična šteje 9 članov. 3. Način volitev: Volitve v Svet KS Stična se opravijo v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in v rokih, ki jih je z Rokovnikom za izvedbo volilnih opravil z dne 13.3.2000 določila Občinska volilna komisija. 4. Volilne enote in število članov Sveta KS Stična: - v volilni enoti št. I se voli 3 člane sveta KS - v volilni enoti št. 2 se voli 3 člane sveta KS - v volilni enoti 3 se voli 2 člana sveta KS - v volilni enoti 4 se voli 1 član sveta KS. 5. Volišča za volitve članov Sveta KS Stična: - volišče št. 1 - Kulturni dom Stična, ki obsega območje: Stična - volišče št. 2 - Kulturni dom Stična, ki obsega območje: Vir pri Stični - volišče št. 3 - Kulturni dom Stična, ki obsega območje: Gabrje pri Stični - volišče št. 4 - Kulturni dom Stična, ki obsega območje: Mala Dobrava. 6. Sestava Občinske volilne komisije: - predsednik: Milan Viršek - namestnica predsednika: Elizabeta Žgajnar - članica: Vlasta Polak - namestnica članice: Irena Novak - član: Franc Urbačnič - namestnik člana: Jože Kastelec - članica: Milena Strnad - namestnica članice: Darinka Kavšek. Sedež Občinske volilne komisije: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica Informacije pri tajnici Občinske volilne komisije: Tatjana Markclj (tel: 778-384, 778 385). 7. Sestava Krajevne volilne komisije Stična: - namestnica predsednika: Brigita Janežič - članica: Darja Omahen - namestnik članice: Tone Kovačič - član: Borut Koščak - namestnik člana: Milan Vrhovec Sedež Krajevne volilne komisije: Stična 111, Ivančna Gorica. Informacije pri Janežič Brigiti (tel: 778-740). 8. Rokovnik za izvedbo volilnih opravil in obrazci za izvedbo predčasnih volitev v KS Stična so na voljo na sedežu Občinske volilne komisije in na sedežu Krajevne volilne komisije Stična. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA STRAN Na podlagi Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.70/96, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96), v skladu s Statutom Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter po pooblastilu upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z dne 03. 04. 2000, Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju Sklad) skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavlja VI. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Sklad skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 50.000,000 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki in - podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju občin ustanoviteljic Sklada. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 1 %, - stroški odobritve 0,5 %, - stroški spremljave 0,15 %, (Izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od drugega leta naprej). - zavarovanje: hipoteka na nepremičninah in premičninah, solidarno poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, bančna garancija ipd. III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada), 2. podatke o registraciji in akt o ustanovitvi podjetja, 3. obvestilo Zavoda RS za statistiko o razvrstitvi po dejavnostih, 4. bilančne podatke za zadnji dve leti, potrjene s strani Agencije RS za plačilni promet, 5. podatke o tekočem poslovanju, 6. karton deponiranih podpisov, 7. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, S. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov, 9. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zcmljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentaciju pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo - investicijski program ter mnenje ustrezne injekcijske službe 10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku). Samostojni podjetniki morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada) 2. tekoči izpisek iz registra samostojnih podjetnikov 3. priglasitveni list samostojnega podjetnika 4. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti 5. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 6. davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti, 7. podatke o tekočem poslovanju 8. potrdilo o prometu na žiro računu 9. potrdilo o (ne) blokadi žiro računa 10. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov, 11. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zcmljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu - predračunsko vrednost investici- jskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo - investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe 12. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku) IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje. Grosuplje in Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 15. 5. 2000. oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Upravni odbor Sklada bo v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Sklada pri ga. Božič na tel.: 778-384, 778-385. Predsednik: Slane Jakir l.r RTV servis Janez Skubic s.p. POTVBORŠT 25, IVANČNA GORICA TEL. 01/78 77 930 GSM 041/506 486 DAVČNA ST. 98726315 svetovanje, projektiranje, montaža in servis elektronske meritve in nastavitev anten popravila televizorjev, radioaparatov, videorekorderjev in ostalih rtv aparatov cene vseh anten znižane za 20 % !!! NOVO V ZAGRADCU Domačini in popotniki po dolini Krke so nekdaj dobro poznali m cenili gostilno Amalije Novak v Zagradeu. Sedaj so hišo in lokal pošteno obnovili. Tudi notranjost je dobila novo podobo, predvsem pa vsebino. Manjši del so preuredili v simpatičen gostinski prostor, večjega pa v trgovino. In tam je kaj videti! Stvari, ki so ji vaščani Zagradca in tudi širše okolice morali kupovati v Ivančni Gorici ali celo Ljubljani, lahko sedaj kupijo praktično doma. Kar čudno je videti na prvi pogled. V trgovini lahko izbiraš med najkvalitetnejšimi teleloni, televizorji, glasbenimi stolpi, videorekorderji in seveda vsem, kar sodi zraven. Pa še belo tehniko za gospodinjstvo, vse za polepšanje in modernizacijo stanovanja in celo pohištvo lahko izbiraš. Ker je Krka le slab lučaj od trgovine, so seveda poskrbeli tudi za ribiče. Na voljo imajo tudi preproge, le leteče še ne. Novi lastnik lokala Uroš Hočevarje s pomočjo družine vanj vložil kar precej truda in sredstev in je prepričan, da se mu bo vse tudi povrnilo, saj v širši okolici nima prave konkurence. Slovesne otvoritve se je udeležil tudi ivanški župan Jernej Lampret in lastniku zaželel ob lilo uspeha. 10 STRAN MAREC ESEC OBMOČNIH REVIJ V marcu se je zvrstilo kar nekaj območnih revij v organizaciji SLKD-ja, in sicer revija gledaliških in lutkovnih skupin, revija mladinskih pevskih zborov, revija odraslih folklornih skupin in revija otroških pevskih in folklornih skupin. Odločili smo se, da vam v tej številki Klasja predstavimo gledališčnike in folkloriste, v naslednji pa se bomo bolj posvetili glasbenikom. Za mnenje o letošnji reviji, za besede o pripravah nanjo, za vtise in mnenje o pomenu revij smo poprosili vse tri sodelujoče mentorice gledaliških skupin: Marto Steklasa, Katjo Šuštar in Marijo Strnad, mlade igralce iz Zagradca in edino mentorico dveh folklornih skupin iz naše občine, Natašo Cucek. Nekaj odgovorov je tu. (KM) MENTORICA FOLKLORNE SKUPINE VIDOVO ŠENTVID IN FOLKLORNE SKUPINE ZAGRADEC: NATAŠA ČUČEK (Sodelovali so s spletom prekmurskih in dolenjskih plesov) Do sedaj sem s skupinami sodelovala že na vseh revijah v občini. Pred letošnjo revijo smo naredili osvežilno vajo, saj smo uspešno nastopali že ob novem letu. Revija pomeni še poseben izziv novim članom, ostali pa jo doživljajo kot običajen nastop. Tudi meni pomeni predvsem prijetno srečanje skupin. Organizacija je bila kar dobra, sicer pa sem videla tako enakovredne kot tudi že boljše predstave kot letos. Ocena za naš nastop je zelo dobra. S šentviško skupino smo se uvrstili na regijsko revijo, skupino iz Zagradca pa je selektor Andrej Kočič zelo pohvalil. Letos sem pogrešala predvsem več obiska na predstavah, čas izvajanja posameznih skupin bi morali omejiti, začutila pa sem tudi, da skupine s krajšim časom delovanja nimajo realnih možnosti za udeležbo na regijski reviji. KRATKOHLACNIKI Vanja Erjavec, Neža Ferlin, Urša Vidrih, Laura Miklič, Vanja Anžlovar, Sandi Smolič, Klemen Maver, Primož Erjavec, Marija Zaletelj, Tina Zupančič, Ana Miklie, Sanja Zaje, Tjaša Blatnik. Petra Oberstar, Špela Vidrih. V njihovem imenu zapisala Marija Zaletelj. Za letošnjo območno revijo gledaliških skupin smo pridno vadili z režiserko Katjo Šuštar. Pomagali sta ji še sestra Marjana in Ljuba Blatnik. Na revijo smo šli tik za tem, ko smo imeli tudi premiero v Zagradcu. Naša igra Kaj se skriva za velikim trebuhom je bila med domačimi sprejeta z navdušenjem. Vseeno smo imeli na reviji veliko tremo, ki pa se je kmalu razkadila in smo zopet odigrali po najboljših močeh. Ocene še ne poznamo, po predstavi pa smo bili pohvaljeni. Z veseljem smo si ogledali tudi nastope drugih skupin. Tudi tako se lahko veliko novega naučiš. Več kot 3000 pohodnikov , planincev in izletnikov na 7. tradicionalnem Jurčičevem pohodu OD GOSPODOV VISNJANSKIH DO DESETEGA BRATA " Narod, ki ne spoštuje lastnega duhovnega spomina in vrednot ter posebnosti, nima možnosti za obstanek." Na tradicionalnem Jurčičevem pohodu od Višnje Gore do Muljave in še dalje do Krke se je kljub muhastemu vremenu zbralo preko 3000 pohodnikov in planincev iz vse Slovenije. Na petnajstkilometrsko planinsko in literarno pot se je letos podalo tudi veliko šolarjev in mladine, organizatorji in domačini pa so poskrbeli, da so bili obiskovalci idiličnega dela Dolenjske tudi letos lepo sprejeti in postreženi kar vzdolž cele poti. Pohod pa so v občini spremljale tridnevne kulturne prireditve. " Na pohodu smo že sedmič. Radi obiščemo kraje, ki so navdušili Jurčiča za njegova velika dela. Začnemo pri gospodih Višnjanskih in cerkvi sv. Ane, nadaljujemo do vasi Pristava in Zavrtate, mimo Polževega in cerkvice sv.Duha. Pot je idilična in zanimiva, zlasti ko dosežemo vas Male Vrhe, saj se je ravno v tej okolici gibala večina Jurčičevih junakov. Ob poti lahko vidimo tudi razvaline slavnega gradu Kravjck, zatem pa smo po kakih dobrih treh urah že v kraju, kjer je bil Jurčič doma," so pot na kratko opisali planinci iz Kamnika. Pohvalili so tudi topel sprejem Višnjanov, saj so po novem za obiskovalec odprli tudi cerkev sv. Ane, v mestni hiši pa jih je sprejel predsednik krajevne skupnosti Slavko Kastelic in krajevni svetnik Milan Jevnikar. Pomembnosti tople popotnice pa sta se zavedala tudi Višnjana Maja Rutar in Klaus Pisec, ki sta v starem mestnem jedru pohodnikom kar zastonj delila kavo, čaj, žganje in domače pecivo. Prav tako so Višnjani za sobotne obiskovalce na široko odprli vrata Candkove domačije, kjer so dan pred pohodom na ogled postavili dela akademskega slikarja Veljka Tomana. V Zavrtačah so za suha grla in prazne želodce že tradicionalno poskrbele članice Društva podeželskih žena iz Ivančne Gorice, njihova skrb pa se je nadaljevala tudi na Muljavi. V deželi Desetega brata so marljivi domačini za pohodnike pripravili kratek kulturni program, pozdravni nagovor pa je imel pisatelj Vlado Zabot, začetnik nagrade Kresnik in tudi prejemnik le te pred tremi leti. V govoru je poudaril pomen dela velikega Muljavca in opozoril tudi na pomen kulture za slovenski narod, kajti: " Narod, ki ne spoštuje lastnega duhovnega spomina in lastnih vrednot ter posebnosti, na tem svetu, še posebej pa v času globalizacijc, pač nima realnih možnosti za obstanek." Zupan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret pa je izkoristil priložnost in spomnil prisotne na to, da so nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman leta podeljevali do leta 1996 ravno v Jurčičevi deželi in da si domačini želijo, da bi se ta MENTORICA OTROŠKE GLEDALIŠKE SKUPINE OŠ STIČNA: MARIJA STRNAD (Predstava Vike Grobovšek: Kaj se skriva za velikim trebuhom) se nanjo pripravljamo z. vso resnostjo in trudom. Tudi z veseljem, saj igralci prav tu lahko pokažejo svoje sposobnosti in jih preverijo. Tudi sama dobim potrditev za svoje delo. Letos sem si ogledala še dva nastopa. Zal mi je, da si jih nisem več. Tudi ostali so v svojo igro vložili veliko energije. Sicer pa sem mnenja, da je nastop dober, če je zadovoljna publika. Verjetno smo to z našo igro dosegli. Upam, da smo bili všeč tudi selektorici, čeprav menim, da ima vsak svoj okus. V vseh letih mojega dela smo na različnih prireditvah, revijah in tekmovanjih za isto delo, isto vlogo doživljali tako kritiko kot pohvalo. Menim, tla je najpomembneje, da svoje delo opravljaš z veseljem in da so zadovoljni tudi otroci. Pohvalim naj šc organizacijo revije, čeprav, bi res potrebovali večji garderobni prostor. Sicer pa so revije dobrodošle, saj z. njimi ohranjamo slovensko kulturo. Na reviji sem sodelovala že osemkrat, saj na gledališkem področju delam že dolgo. S svojimi varovanci sem letos sodelovala tudi že na radiu, televiziji, Dnevih slovenskega izobraževanja, na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, na prireditvi ob 60-letnici DZS in ostalih šolskih prireditvah. Na revijo opozorim člane krožka že na začetku šolskega leta, tako da MENTORICA OTROŠKE GLEDALIŠKE SKUPINE KRATKOHLAČNIK KD ZAGRADEC: KATJA ŠUŠTAR (Predstava Vike Grobovšek: Kaj se skriva za velikim trebuhom) dvakrat tedensko. Kratkohlačniki so si zelo želeli sodelovati na reviji in pokazati, kaj znajo in zmorejo, zalo so se že na vajah posebej trudili. Zelo kritično in ustvarjalno so namreč pomagali pri pripravi predstave. Revija je bila zelo dobro pripravljena in tudi vzdušje v dvorani in za odrom je bilo ves čas zelo prijetno. Ogledali smo si lahko ostale predstave, se o njih pogovarjali in se poskušali od vsakega in vseh česa naučiti. S svojim nastopom smo bili kar zadovoljni, ocena in uvrstitev pa nam šc nista znani. Zelo nestrpno pričakujemo povratne informacije in strokovno mnenje o kvaliteti našega dela. Na letošnji reviji otroških gledaliških in lutkovnih skupin smo sodelovali prvič. Priprave na nastop so bile dokaj običajne in so potekale slovesnost zopet vrnila v rojstni kraj prvega slovenskega romanopisca. Umetnost mojstrov tesarjev so izžarevale arhitekturne makete in risbe arhitekta Iiorana Hreljc z dodatno aktualno fotodoku-mentacijo reševanja kozolcev na trasi "dolenjke" v galeriji Kresnička. Razstavo Slovenski kozolec so pripravili člani KD Naša Slovenija. Župan Jernej Lampret pa je v sobotnem otvoritvenem govoru dejal, da bo poskrbel, da bo tudi kozolec, ki gaje društvo rešilo pred rušenjem na dolenjski avtocesti, kmalu stal ob naravnem amfiteatru na Jurčičevim. Avtor in koordinator projekta Slavko Mežek je dejal, da je razstava prepotovala že celo Slovenijo, na Muljavi pa bo ostala do 3.aprila. Letos je organizacijo pohoda in prireditev prevzel organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki KS Višnja Gora, Krka in Muljava, planinska, turistična, kulturna društva in društvo podeželskih žena ter pokroviteljica Občina Ivančna Gorica. Judi tokrat pa so sc izkazali marljivi Muljavci, ki so obiskovalce pogostili z. okusnimi domačimi dobrotami. Založba Mondena iz GrOSUplja je obiskovalcem v deželi Desetega brata po zelo nizki ceni prodajala Jurčičeva dela. Prireditve v sklopu pohoda pa so se zaključile z literarno-glasbeno prireditvijo Jurčičev rod, ki sta jo organizirala Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, in KI) Josip Jurčič Muljava. Andreja Podlogar STRAN 11 RAZIGRANI IN SPROŠČENI KLJUB ARZENIKU (Brrrrrrrrr!) IN STARIM ČIPKAM (Ojoj!) Zelo sproščeno, le s kančkom (odpustljive) treme, so Drzne in lepi 18. marca 2000 uspešno prvič zaigrali svojo letošnjo predstavo v stiski kulturni dvorani. Mladi igralci so imeli pri izbiri res srečno roko. Kesselringovo dramsko delo Arzenik in stare čipke je namreč gledljivo za zelo širok krog ljubiteljev gledališča. V njem sc srečujemo s pokopanimi (12), nepokopanimi (2) in potencialnimi (3) trupli, z dvema popolnoma nesumljivima zastru-pljevalkama, s predsednikom ZDA, ki to ni, s kriminalcem, ki to je in ki ga preganja FBI, z zdravnikom, ki se imenuje dr. Einstein, pa ni Albert Einstein, čeprav govori nemško.... Na oder pridejo tudi kar štirje policisti (ne vsi naenkrat - in eden od njih seveda sploh ni čisto pravi policist). Sicer pa vam vsega ne smemo izdati. Množična občila nas vsak dan neusmiljeno obveščajo o resničnih katastrofah in zločinih, ki jih na tem našem svetu ne zmanjka. Zato modernega, še posebej v mestnem okolju živečega človeka kriminalka sprošča, saj je vse dogajanja z osebami vred le namišljeno in zato na nek način pomirjujoče. Ce je zgodba predstavljena z nekoliko humorja in če na koncu vendarle zmaga dobro, je sprostitev stoodstotna. Tako doživljamo kriminalko kot klasično pravljico, kjer kar mrgoli grozovitosti (od zmajev do čarovnic, ki ti podarijo zastrupljeno jabolko ali te celo zaprejo v kletko, da bi te kasneje pojedle, pa do volka, ki pohrusta babico z vnukinjo vred), a vendarle konec koncev vsi hudobneži dobijo svoje zasluženo plačilo. Natanko tako se dogaja tudi v Kes elringovi komediji. Seveda je mogoče videti v Arzeniku in starih čipkah tudi parodijo na kriminalke ali celo delo z družbenopolitično ostjo. Tako široka obzorja lahko vidijo seveda le literarni in gledališki kritiki. Nam, navadnim Zemljanom, pa preostane, da v sveži in sproščeni igri mladih igralcev uživamo, da občudujemo njihovo domiselnost. Ne le v igri, ampak tudi pri postavitivi scene in v samostojni izbiri kostumov. Za uspešno predstavo gre nemala zasluga tudi režiserju Igorju Grudnu, ki skupino varno vodi preko gledaliških čeri in ji, zvest svojim principom, pušča zelo veliko ustvarjalne svobode. Kljub arzeniku in množici trupel gledalcem ne grozi neposredna nevarnost. Zato si predstavo mirne duše oglejte. Tudi jaz sem si jo, pa sem še vedno pri življenju- M. A. Ficko STROKOVNI IZLET NA DUNAJ - OGLED RAZSTAVE PAUL A CEZANNA ZVEZA LIKOVNIH DRUŠTEV SLOVENIJE JE PRIPRAVILA STROKOVNI IZLET NA DUNAJ Z OGLEDOM RETROSPEKTIVNE RAZSTAVE P AULA CEZANNA -KONČANO-NEDOKONČANO V RAZSTAVIŠČU KUN S TFOR UM Februarja smo se nekateri člani Društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični podali na Dunaj. Pa ne zato, da bi se bojevali s kakšnim "brdavsom", pa tudi noben cesar ni poslal po nas in tudi kobilica, ki nas je ponesla na Dunaj, je imela veliko konj.Odšli smo zaradi ogleda obsežne in odmevne razstave del francoskega slikarja Paula Cezanna. Že v zgodnjih jutranjih urah smo z avtobusom, ki smo si ga pozneje delili še z nekaj Ljubljančani in živahnimi Štajerci, krenili iz Ivančne Gorice proti državni meji. Med udeleženci je bilo veliko mladih, ki so se odločili za ogled razstave, in menim, da nihče ni obžaloval svoje odločitve. Bilo je sicer naporno, a lepo in vsebinsko bogato. Za začetek nekaj gneče pred vrati galerije Kunstforum, saj je bilo obiskovalcev resnično veliko. Ampak ko smo bili enkrat v galerijskih prostorih sredi 130 oljnih slik in akvarelov, smo pozabili na vse. Po več kot štirih desetletjih so v Avstriji pripravili obsežno retrospektivno razstavo Cezannovih del; projekt so pripravljali polnih pet let. Eksponate za razstavo so prido- bili iz 67 galerij z vsega sveta, pa tudi iz zasebnih zbirk. Postavitev je bila res veličastna, osredotočena na nedokončane slike, kar je omogočalo pozornemu obiskovalcu tudi vpogled v mojstrovo delo s stališča procesa nastajanja njegovih slik. Paul Cezannc, 19.1. 1839 -22.10. 1906, francoski slikar, predstavlja glavno osebnost likovnega umetniškega sveta na prehodu iz 19. v 20. stoletje.Nekaj časa je obiskoval šolo risanja, a je v bistvu ostal avtodidakt, ki je študij prenesel v naravo. V mladosti je ustvarjal pod vplivom baroka in romantike, a je že od vsega začetka dodajal svoj slikarski rokopis. Ko se je ločil še od impresionistov, je prihajal vedno bolj do svojega likovnega izraza. Sam o svojem delu pravi:"Kdor hoče naslikati bistvo predmeta, mora imeti tiste slikarske oči, ki se v barvi same polastijo predmeta, ga povežejo z drugim, dosegajo, da se motiv rodi iz barve." V smislu tega je slikarstvu odprl nove možnosti, ki so jih pozneje kubisti razvijali naprej, seveda v nove izrazne načine. Cezannovo delo je dolgo ostalo nerazumljeno in podcenjeno, redki ljubitelji so kupovali njegova dela: njegove krajine, portrete in tihožitja. Danes, po toliko letih, seveda vemo, da je odprl vrata moderni umetnosti 20. stoletja. Še majhna primerjava z "našim " mojstrom Ferdom Veselom, ki je prav tako živel in delal na prelomu iz 19. v 20. stoletje in je sprva pripadal mlajšim realistom. Pozneje se je pod vplivom šolanja v Miinchnu preusmeril v impresionizem in iskal tudi nove smeri, ko je spoznaval, kar se je novega dogajalo v Evropi. Za tiste čase je Evropo zajemal z veliko žlico in bil velik svetovljan. Cezannova razstava bo na Dunaju v galerji Kunstform odprta še do 20.4. 2000. Obisk tako odmevne razstave je seveda imel za člane likovnega društva tudi izobraževalni značaj, neposreden stik z deli na razstavi pa lahko nadomesti kar nekaj strokovne literature. Sliko je pač treba videti, opazovati, saj je bila za opazovanje tudi ustvarjena, in reprodukcija, še tako kvalitetna, nikoli ne nadomesti originala. V društvu menimo, da bomo tako obliko izobraževanja še kdaj ponovili. Antonija Novak KRATKE KULTURNE pripravi ju Ksenija M. USPEŠNO GOSTOVANJE KD IZ ŠENTVIDA V ŠENTVIDU V Klasju smo že pisali o zanimivem druženju slovenskih Šentvidov. Tokrat so naši Šcntvidci pod režiserko taktirko Marjane Hočevar z igro Habakuk gostovali v Šentvidu nad Ljubljano in poželi silno navdušenje. O uspehu smo lahko brali tudi v dnevnem časopisju. Naslednja pot jih pelje v Šentvid nad Lukovico. Verjamemo, da se bodo tudi tam dobro odrezali in tako upravičili še nadaljnji obstoj Habakuka. TANJIN DIPLOMSKI ORGELSKI KONCERT Za nove organiste v občini se nam ni bati, vsaj sodeč po Tanjinem uspešnem diplomskem orgelskem koncertu v cerkvi sv. Jožefa. S koncertom pa je zaključila tudi učne ure na orglah, ki jih je obiskovala na Teološki fakulteti pri prof. Tomažu Nagodetu. KULTURNO SREČANJE S POMLADJO V AMBRUSU V Ambrusu je kulturno društvo pripravilo kulturni program ob srečanju s pomladjo in pomladniki. Zopet je imel glavno vlogo moški pevski zbor, gledališka skupina je za to priložnost pripravila skeč, mladi pa so se predstavili tudi na inštrumentih. Ob tej priložnosti so napovedali tudi premiero gledališke predstave Moja žena je umrla dvakrat. Predsednica KD Martina Hrovat upa. da bo nov oder do takrat že dokončan. KONCENTRAT KULTURE V soboto, 25. 3. zvečer smo doživeli pravi koncentrat kulturnega dogajanja v občini. V Stični ponovitev igre, v Šentvidu revijo folklornih skupin, v Ambrusu srečanje s pomladniki, v cerkvi v Ivančni Gorici praznovanje materinskega dne... Kljub temu pa je bilo zagotovo največ takih, ki "se niso mogli odločiti" in niso šli na nobeno od teh prireditev. KD IVANCNA GORICA VABI KD Ivančna Gorica vabi dekleta in fante od 3 do 6 razreda, da se pridružijo plesni skupini, če jih zanima ples, hip-hop itd. Interesenti naj pokličejo na tel. št. 778-027 (Marjana). Prav tako se lahko še vedno kadarkoli pridružite gledališki skupini ali pevskemu zboru. Da znajo pripraviti pester program, ste si lahko nazadnje ogledali ob dnevu žena, znajo pa se tudi dobro zabavati. Zato vabljeni. ABONMA ZAŽIVEL Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti OI Ivančna Gorica je pripravil abonmajske predstave za otroke in odrasle. Naslednja predstava bo v petek, 21. aprila, ob 19. uri, v kulturnem domu v Ivančni Gorici, in sicer bo to domača predstava Drznih in lepih - Arzenik in stare čipke. Vabljeni ste tudi, če nimate abonmajske vstopnice. MONOGRAFIJA TOMAŽA PERKA Velikonočni čas lahko izrabite za ogled križevega pota v eni od naših cerkva in sc tudi tako kulturno-umetnostno obogatite. Lahko pa si kupite tudi monografijo akademskega slikarja Tomaža Perka, v kateri zaseda križev pot cerkve sv. Jožefa dobršen del knjige - kar štirinajst strani. POMLADNA KNJIŽNA UGANKA Bibliotekarka Ana iz knjižnice v Ivančni Gorici je pripravila že novo pomladno knjižno uganko, ki jo najdete tudi na domači strani Internet strani www.gro.sik. si. Knjižne nagrade za izžrebance so že pripravljene. 12 STRAN Novinarska konferenca Urada za žensko politiko, 6. marec 2000 SPOROČILO ZA JAVNOST Ukrepi za izenačevanje možnosti žensk in moških na trgu dela Na Uradu za žensko politiko so pomladi 1998 odprli brezplačno telefonsko linijo (080 12 13), na katero lahko pokličejo ženske, ki menijo, da so bile diskriminirane oziroma obravnavane drugače zaradi svojega spola, zlasti na delovnem področju. S tem so dobili vpogled v raznovrstne in številne probleme, s katerimi se soočajo ženske na delovnem mestu zaradi nosečnosti ali materinstva. Pokazalo se je, da ženska marsikdaj: - ne dobi zaposlitve zato, ker še nima otrok oziroma zato, ker jih že ima, - ne more podaljšati zaposlitve za določen čas potem, ko delodajalca seznani s tem, da je noseča, - neredki so tudi primeri, ko se na delavko, ki je zaposlena za nedoločen čas, v času dopusta za nego in varstvo otroka izvaja pritisk, naj da odpoved, oziroma se jo po vrnitvi na delo premesti na drugo, slabše plačano delovno mesto. Ob vse večjem številu žensk, zaposlenih v trgovinah, ki so opozorile na problem delovnega časa (delo preko polnega delovnega časa, delo ob sobotah in nedeljah), je urad Inšpektoratu RS za delo predlagal, da poostri nadzor na tem področju. Na inšpektoratu so našo sugestijo upoštevali in v času od 1. 12. 1999 do 29. 2. 2000 opravljali poostren nadzor nad spoštovanjem delovno-pravne zakonodaje v trgovinah po celi Sloveniji. V tem trimesečju, to je od 1. 3. do 31. 5. 2000, pa bo inšpektorat izvajal nadzor nad izvajanjem predpisov v bolnicah. Želijo ugotoviti dejansko stanje glede zaposlovanja, zlasti medicinskih sester. Glede na to, da je večina problemov, s katerimi se srečujejo ženske na trgu dela, povezanih z nosečnostjo in materinstvom, na uradu sklepajo, da delodajalci dojemajo ženske kot bolj rizično delovno silo, ki posredno pomeni tudi možnost višjih stroškov. Gre predvsem za stroške v zvezi z izplačilom nadomestila plače zaradi "rizične"nosečnosti in nadomeščanjem osebe, ki je na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka. Na Uradu za žensko politiko ocenjujejo, da je za dosego enakih možnosti in enake obravnave žensk in moških na trgu dela poleg novega Zakona o delovnih razmerjih, ki bolj natančno opredeljuje enako obravnavo žensk in moških, in predloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim daje večjo vlogo očetom in poudarja pomen usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, potrebno sprejeti tudi dodatne t.i. pozitivne ukrepe. Zato so predlagali ukrepa, ki bosta po njihovem mnenju pripomogla k izenačevanju možnosti žensk in moških na trgu dela: 1. Delodajalcu in samozaposleni osebi naj bi se priznalo povračilo prispevkov (za pokojninsko invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti), ko gre za nadomestno zaposlitev za čas nadomeščanja osebe, kije na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka, ob pogoju: - da se samozaposlena oseba zaveže, da bo z dejavnostjo nadaljevanja najmanj za dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov, - da se delodajalec zaveže, da bo zaposleno osebo, ki je začasno zadržana z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka, imel po preteku tega dopusta zaposleno še za najmanj dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov. 2. Delodajalce naj bi razbremenili plačila nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi ugotavljanja ter zdravljenja zmanjšane plodnosti in "rizične" nosečnosti. V teh primerih naj bi nadomestilo plače od prvega dne zadržanosti od dela šlo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na uradu upajo, da bodo vsi trije ukrepi, če bodo sprejeti, skupaj z ukrepi, ki jih pripravljajo tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, predstavljali učinkovito podlago za to, da se bomo v prihodnje čim redkeje srečevali s problemi, kijih sedaj doživljajo ženske na trgu dela zaradi nosečnosti in materinstva. Vera Kozmik Direktorica Urada za žensko politiko OBVESTILO STARŠEM, KI ŽELIJO VKLJUČITI SVOJEGA OTROKA V VVZ VRTEC IVANČNA GORICA Obveščamo vse starše, ki želijo s šolskim letom 2000/2001 vključiti otroka v VVZ Vrtec Ivančna Gorica, da lahko oddajo Vlogo za sprejem otroka v vrtec še do vključno 30. 4. 2000. Vlogo dobite in odd-aste v katerikoli naši enoti ali na upravi zavoda. Sprejemali bomo otroke v starosti od drugega leta do vstopa v šolo. B. Kovaček LETOVANJE OTROK V LETU 2000 Obveščamo občane občin Dobrepoljc, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v v času poletnih počitnic 2000 organizirali za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo 10-dnevno zdravstveno letovanje na Debelem rtiču. Rezervacije za letovanje smo poslali za čas od 26. julija do 5. avgusta 2000, vendar z Debelega rtiča še nismo prejeli potrjene rezervacije, tako da se lahko termin letovanja še spremeni. Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo otroci dobijo od 10. maja 2000 dalje v tajništvu šole oziroma svetovalni službi OŠ Stična. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništ- vo oz. v svetovalno službo šole do 20. 5. 2000. Število otrok, ki bodo letovali, je omejeno. Če bo prijav več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo, in otroci iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo plačali iz sredstev, ki jih bomo za to dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Ljubljana, in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo plačali starši. Ker priprave na letovanje še trajajo, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo junija na dom prejeli položnico o doplačilu. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU Za čas letovanja vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje, Adamičeva 51, do 20. junija 2000. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE PRAZNOVANJE DNEVA ZENA IN MATERINSKI DAN MALO DRUGAČE Likovna razstava, kulturna prireditev z glasbo... Že vabilo je obetalo nekaj novega, drugačnega: bilo je oblikovano z veliko likovnega posluha in je zares vabilo k udeležbi. Ker delo društva likovnikov Fcrda Vesela iz Šentvida pri Stični spremljam že od začetka, sem pač kljub časovni stiski odšla tja. Dobro sem se odločila. V resnici je šlo za novo obliko druženja in posredovanja kulture, likovne in druge: sveže, pomladno veselo, pa tudi z veliko vsebine. V eno kulturno prireditev so združili odprtje in ogled tematske razstave, poslušali smo prijetno glasbo Šentviških slavčkov in kvarteta dečkov pod strokovnim vodstvom Tanje Tomažič, mladi iz skupine Step z vaditeljico Nino Mikac so plesali in vmes smo se pogovarjali. V goste so likovniki povabili znano novinarko mag. Rosvito Pesek, ki je urednica aktualnopolitičnega programa na RTV Slovenija, ministrica v nedavno ustanovljeni ženski vladi in tudi ljubiteljica likovne umetnosti. Druga gostja je bila rosno mlada Ana Marija Ficko, dijakinja- maturantka, ki se poleg šole ukvarja še z glasbo, pesnikujc in igra v dramski skupini. Vse skupaj je povezovala članica likovnikov Minka Kramar. To je bilo njeno prvo tako delo. Odlično ga je opravila tudi zaradi mladosti in zavzetosti, opraviti delo čim boljše. Zato so bile očarljive celo majhne zadrege. Posedli smo v delno obnovljeni prostor bodoče likovne galerije in začelo se je z glasbo in razlago, da to ne bo običajna proslava v stilu "moja mamica je sonček", ampak vsebinsko bogato zastavljeno srečanje, ki naj bi dalo tudi nekatere odgovore. Kot je pojasnila voditeljica, "šentviško lickanje" zato, da bi skupaj iskali bistvo, resnico, seme, kakor pri pravem lickanju.Bila je prireditev, ki je odpravila distanco med nastopajočimi in obiskovalci, da seje občinstvo občasno kar spojilo z nastopajočimi.Vse skupaj je potekalo v razstavnem prostoru, slike na stenah, glasba v zraku, ples in beseda. Neposrednost je seveda omogočal že prostor, ne prevelik in prijeten, ki naj bi po mojem mnenju privabljal predvsem občinstvo, ki ima kaj vprašati in povedati na določeno temo. Glasbi je sledil ples skupine Step iz Stične, ples v živobarvnih oblekah, ki ji je kreirala in izdelala Vera Pavlova, diplomantka Akademije lepih umetnosti v Rimu. In res sta zaplesala duša in telo v pomladni večer. ...in pogovori, "šentviško lickanje" imenovani Potem je sledil pogovor. Tokrat smo se pogovarjali o ženskah, njihovem položaju, kaj jim prinašajo novi časi, in ko so se obiskovalci razživeli z vprašanji, je pogovor postajal vedno bolj zanimiv in vsebinsko bogat. Ugotavljali smo, da žensk v politiki praktično ni, da imamo eno samo ministrico, glede na to pa, da imamo kar nekaj uspešnih direktoric, ne more biti problem v sposobnosti. Dotaknili smo se položaja mladih predstavnic ženskega spola, ki jih težje zaposlijo, če je v igri tudi moški kandidat. Skratka, ženske se morajo bolj dokazovati z delom in izobrazbo, da lahko zasedajo vodilna in vodstvena ter druga delovna mesta. Dotaknili smo se problema mladih mater, ki po porodu pogosto izgubijo delo, kar pa je tudi vprašanje socialne varnosti. Pogovor je navrgel stanje v naših družinah, ko le tolerantnost in sodelovanje med vsemi člani prinašata pravo družinsko vzdušje.Vmes sta obe gostji še opravili delo strokovne žirije in izbrali vsaka po dve sliki, ki sta jima najbolj ugajali. Izbirali sta med mladimi razstvaljalci do 15 let in onimi nad 15. letom. To je bilo priznanje avtorjem in organizatorjem, da delajo dobro in iz razstave v razstavo napredujejo. Upam, da se bo lickanje "prijelo". Tem za pogovore vsekakor ne bo zmanjkalo in glede na odziv občinstva, ki je napolnilo prostore bodoče galerije, se tudi zanimanje krajanov in drugih obiskovalcev še obeta. Po vsej verjetnosti pa bodo tudi likovni delavci iz Šentvida pripravili še kaj, saj so se prireditve v zvezi s praznovanjem 140-letnice rojstva slikarja Ferda Vesela pravzaprav že začele. Upam in želim, da bi jim prenova prej zapuščenih in zanemarjenih prostorov, ki poteka že leto dni, kar najhitreje uspela in da je tudi to srečanje pripomoglo k zaupanju v delo te kulturniške skupine, ki se veliko posveča mladim in izobraževanju. Vsekakor so vse lahko slišali in videli tudi predstvaniki krajevnih organov, občine in gospodarstva, ki so poleg ljubiteljev likovne umetnosti obiskali "šentviško lickanje". Želela bi, da bi se tistim, ki so pri obnovi že pomagali, pridružili še novi ljubitelji likovne umetnosti. Po zaključenem uradnem delu smo se v skupinah še dolgo pogovarjali ob čašah in šentviških štrukeljcih in mnogim se ni nič mudilo domov.Tudi meni ne, bilo je zares prijetno. Organizatorjem in izvajalcem programa pa še sporočilo:"Tudi prihodnjič bom prišla." Slaša Kokot, Temenica PUST VESELIH UST Čeprav je letos na pusta vreme dišalo po pomladi, smo v Ambrusu vesele pustne Seme preganjale zimo. Pustni sprevod je šel izpred šole do sosednje vasi. S petjem in rajanjem smo prinašali veselje, za nagrado pa smo dobili bonbone. Obiskali smo tudi Rašico, kjer so nas lepo pogostili. OŠ Stična, podružnična šola Ambrus STRAN 13 PRIDNE ROKE PA TOPLO SRCE (obisk pri Društvu podeželskih žena Občine Ivančna Gorica) veselimo % se svojih del in svojih načrtov Z organizacijo številnih srečanj, ekskurzij in s povezovanjem s sorodnimi stanovskimi organizacijami doma in v tujini, si širimo krog znancev, prijateljev in somišljenikov. V kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih načrtih naše občine imata pomembno mesto kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi in turizem. Zato smo v Klasju sklenili, da v marčni številki predstavimo naše Društvo podeželskih žena. Marce je mesec žena, saj ga UOkvirjata dan žena in materinski dan. V marcu se govori in piše O položaju in problemih žensk pri nas. Na kmečko ženo in njene probleme pa se v teh pogovorih in pisanjih največkrat pozablja. Kot da je sploh ne bi bilo. Obdajajo jo namreč še vedno sence preteklosti. Povprečni Slovenec v njej vidi bitje, ki nekje životari, daleč od vsega, kar določa življenje in ravnanje modernega človeka. Da tako gledanje niti malo ne ustreza resnici, smo se prepričali med pogovorom s predsednico društva M. Erjavec in društveno bla-gajničarko M. Podržaj. STOPITI IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST Društvo (pred tremi, štirimi leti se je še imenovalo Aktiv kmečkih žena in deklet) je stanovsko društvo, ki ima 134 članic in povezuje vse generacije. Svojim članicam omogoča ne le prijetno druženje in vsakoletni društveni izlet, ampak tudi strokovno izpopolnjevanje. Svetovalka in strokovna mentorica Irma Lekan skrbi za izobraževalne programe, strokovna predavanja in tečaje ter strokovne ekskurzije. Vsak drugi ponedeljek v mesecu imajo redna srečanja, na katerih si izmenjujejo izkušnje in sestavljajo programe za tekoči mesec. Seveda je tako zelo dejavna le kakšna tretjina članstva; to so žene srednje generacije. Za delo v društvu so zavzete, saj se mnoge ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi: kmečkim turizmom, pridelavo vrtnin in zelenjave, pridelavo in predelavo sadja, pridelavo in prodajo jagod, s prodajo pridelkov na kmetiji itd. Njihovi otroci pa odraščajo ali so že odrasli in jih ne potrebujejo v tolikšni meri kot takrat, ko so bili še majhni. Lahko se torej bolj zavzeto posvečajo svojemu poklicu. K TEMU DELU TE POKLIČE SRCE Kmečka Žena ne dela samo zaradi zaslužka, ki marsikdaj ne ustreza vloženemu delu. Priganjajo ljubezen do zemlje in okolja, v katerem živi. Da človek vztraja na zemlji, mora imeti veliko ljubezni do življenja in narave. Kmečkega dela ni mogoče opravljati kot službo. V svetu, ki prisega le na denar in materialne vrednotenje težko ali celo nemogoče razumeti, zakaj kmečka žena toliko stvari naredi zastonj, zakaj je njen delavnik tako rekoč brez konca in zakaj je sposobna neštetih zelo raznolikih opravil, o katerih se drugim niti ne sanja, kaj šele, da bi jih znali ali hoteli opravljati. Kmečko delo je mogoče pojmovati edino kot poklic, v katerega kmečkega človeka pokliče srce. SODOBNA KMETICA JE RAZGLEDANA Drugačna tudi ne more biti, če hoče uspeti. Članice društva si nenehno širijo obzorje. Zanima jih mnogo stvari: od nege bolnika na domu, kuhanja novih jedi, peke peciva in dobrega kruha do šivanja (ravno sedaj pripravljajo šiviljski tečaj in nanj vabijo tudi zunanje kandidatke - nečlanice). Pred kratkim so imele enodnevni tečaj priprave peciv (O, kako so se sladkale!), predavanja o zdravi prehrani, o davčni zakonodaji... Povezujejo se z drugimi društvi na območju ljubljanske regije, še posebej tesno z društvoma iz grosupeljske in dobrepoljske občine. Skupaj so izdale skromno, a zelo prisrčno zgibanko, v kateri se predstavljajo širši javnosti. Ob mednarodnem dnevu kmetic, 15. oktobru, si na medobčinskem srečanju izmenjujejo izkušnje. Vsako leto je za prireditev, ki ima strokovni, kulturni in pogostitveni program, zadolženo drugo društvo. Tudi to je prijeten in koristen način druženja. Najlepši dokaz, da so si prijateljice, je ravno zgoraj omenjena zgibanka. Strokovne ekskurzije jih vodijo po Sloveniji, zamejstvu in tujih deželah. Vedno je dovolj udeleženk. PRIDNE ROKE Članice društva so opazne na vseh turističnih prireditvah v občini. Velikodušno gostijo pohodnike Jurčičeve in Lavričeve poti. Ob junijskih praznovanjih v kulturnem domu pripravijo razstavo (npr. kmečko orodje, kmečka izba), na svoji prodajni stojnici pa prodajajo dobrote, ki jih same pripravijo. Opazno je tudi njihovo vsakoletno sodelovanje na Jurijevem semnju na Muljavi. Na njem je tudi tekmovalni del, ko komisija izbira najboljši kulinarični izdelek. Izbirali so že najboljšo orehovo potico, najboljšo ocvirkovko, najboljši domači kruh... Koliko starih domačih, preizkušenih receptov, koliko "kuhinjskih" skrivnosti so tekmovalke iztrgale pozitbi! In koliko dobrot so na vseh teh prireditvah razdelile med udeležence in tako bistveno pripomogle k uveljavitvi naše občine. Skromno tudi povedo, da se posamezne članice vsako leto udeležijo ptujskega sejma Dobrote slovenskih kmetij. Domov se vračajo z nagradami. Tudi na sejmu Alpe Jadran predstavljajo turistične kmetije z območja naše občine, njihovo ponudbo in izdelke. Društvo ima že svoj zaščitni znak, ki kupcu jamči za kvaliteto ponujenega. To pa je že tudi komercialni uspeh, ki jim ga iz srca privoščimo. Nekatere članice že prodajajo svoje izdelke na tržnici v Grosupljem. Društvo pa sanja o tržnici v Ivančni Gorici, kjer bi lahko prodajali zdravo in doma pridelano sadje, povrt- nine, zelenjavo, mlečne in mlevske izdelke... Kako neprimerno bolj zdrava bi bila ta, kot pa po čudnih kanalih uvožena tuja zelenjava! TOPLO SRCE Ko se pogovarjamo, občutimo, da v društvu utripa tudi toplo srce. Vsako leto na primer odidejo na društveni izlet, ki je namenjen vsem članicam. Udeleži se ga zelo veliko starejših članic. Letos bodo odšli v Vipavsko dolino. Na vsakem izletu obiščejo kak romarski kraj. Tako izkažejo pozornost vsem, ki jim je obisk takega kraja v veselje. Občni zbor društva pripravijo ob 8. marcu, ko svoje članice tudi obdarijo. Cvetja in skromnih darilc so vesele posebno starejše, saj marsikatera zaradi bolezni, bolehnosti ali starosti le redko pride med ljudi. Kadar katero od članic zadene nesreča ali smrt v družini, jo v imenu društva obiščejo, skušajo potolažiti, pokazati svoje sočutje. Ob nesrečah pa prinesejo tudi skromno denarno vsoto (saj denarja društvo nima na pretek). Da imajo toplo srce za sočloveka, dokazujejo članice tudi tako, da mnogo svojih izdelkov enostavno podarijo. Tako je tudi na dobrodelnem bazarju, ki ga vsako leto v Cankarjevem domu organizira društvo SILA. Žene v Sloveniji akreditiranih tujih diplomatov in gospodarstvenikov vsaka na svoji stojnici prodajajo za njeno deželo tipične izdelke. Članice našega društva že tretje leto zastonj zalagajo slovensko stojnico s svojimi izdelki. Ves izkupiček gre v dobrodelne namene. Letos so na bazarju zbirali denar za starejše občane, lansko leto za nakup mamografa, še prej za žrtve psihičnega in fizičnega nasilja. Članice, ki leto za letom podarjajo svoje izdelke v dobrodelne namene, so letos nagradili z obiskom kitajske restavracije, kar je bilo zanje posebno zanimivo doživetje, saj se kitajska in slovenska kuhinja zelo razlikujeta. V svoji skromnosti nobena od sogovornic ni hotela govoriti samo o sebi in svoji dejavnosti. Tudi to nam marsikaj pove o društvu in njegovih članicah. Želimo jim, da hi ohranile pridne roke in toplo srce... pa da bi vse to prenesle tudi na svoje otroke... in ne nazadnje, da bi jih družba prihodnosti bolj spoštovala in cenila kot ta, v kateri trenutno živimo. Vsaka družba namreč potrebuje pridne roke in toplo srce, da v njej vsi državljani lahko srečno Živijo. Pogovarjala se je M. A. Eicko OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA IVANČNA GORICA Dan pred pustnim torkom in dva dni pred praznikom vseh žena, 8. marcem, smo si članice Društva izbrale, da pregledamo prehojeno pot, si zastavimo cilje za naprej in se malo poveselimo. Za dobro razpoloženje in bolj praznično vzdušje je vsako čakal na mizi rdeč nagelj. Ob pregledovanju dogodkov za nazaj smo bile presenečene, kako življenje hitro teče. V minulem obdobju smo izpeljale vse zastavljene cilje. Tako smo se udeležile pohoda po Jurčičevi poti, Jurjcvcga sejma, naše članice so tekmovale tudi v košnji na Lučarjcvem Kalu, prav tu so tudi pripravljale izvirne malice za kosce. Ob praznovanju krajevnega praznika v Ivančni Gorici smo se še posebej potrudile in pripravile razstavo starega kmečkega orodja, ročnih del, manjkalo pa ni tudi pecivo pridnih kmečkih gospodinj. V jesenskem času smo si privoščile strokovno ekskurzijo na Kočevsko. Obiskale smo hiodinamično drevesnico in vrtnarijo ga. Šega, Kočevsko Reko ter lončarstvo v Dolenji vasi pri Ribnici. Sodelovale smo pri Lavričcvcm pohodu, tako kot lani na dobrodel- nem bazarju v Ljubljani ter se ga letos tudi same udeležile. S svojimi dobrotami smo bile prisotne tudi pri blagoslovu konj v Šentvidu pri Stični. Vztrajanje pri popestritvi prednovoletnega utripa v Ivančni Gorici pa je sploh vprašanje zase. S tem pa naših aktivnosti v okviru Društva podeželskih žena še zdaleč ni konec. Imele smo več strokovnih predavanj za ciljne skupine, kot so: kmečki turizem, ekološko kmetovanje, dopolnilne dejavnosti, zelenjadarstvo, sadjarstvo itd. Tokratnega občnega zbora, ki smo ga imele v gostilni Kovačič v Štorovju, se je udeležilo okrog sedemdeset članic. Našemu vabilu sta se odzvali tudi predsednici in podpredsednici sosednjih društev: iz Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje ga. Stanka Ahlin in ga. Sonja Bo. iz Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge pa ga. Marija Zrnee in ga. Lojzka Jamnik. Za boljše razpoloženje so nas obiskale tudi maškare. Predsednica DPŽ Ivančna (ioricu Muri Erjuvec i. ■■■■ 14 STRAN PONOVNO V VRHU Rokometne ekipe RK SVIŠ so v tem trenutku že v zaključni fazi tekmovanja za sezono 1999/2000 in nastopajo dokaj uspešno. Se najslabše je do nedavnega kazalo članski ekipi. Slednja je bila v 12-čianski 2. A ligi po končanem jesenskem delu na 6. mestu. Po porazu v prvem kolu spomladanskega dela v Kranju (Sava : SVIŠ 28 : 23) je padla še nižje, tako da si je delila 6. do 8. mesto. V naslednjem krogu je vtis z zmago doma proti Tržiču (31 : 24) nekoliko izboljšala. Vendar igra proti mladi ekipi ni bila preveč prepričljiva. Po tem kolu je prišlo do zamenjave trenerja članske ekipe. Jureta Horvata je zamenjal Gorazd Potočnik. Z novim trenerjem ekipa tekmuje precej bolje, predvsem pa mnogo uspešneje. To pa daje upanje, da bo dosegla tisto, kar si je vodstvo kluba na začetku sezone zastavilo, to je uvrstitev v končnico tekmovanja 2. A lige. S to uvrstitvijo si bo ekipa nedvomno učvrstila ugled, ki ga ima v rokometnih krogih. Rezultati: Kočevje : SVIŠ 28 : 29 SVIŠ : Ajdovščina 35 : 19 Alples : SVIŠ 31 : 34 Radovljica : SVIŠ 25 : 36 SVIŠ : Sežana 29 : 29 Črnomelj : SVIŠ 28 : 30 SVIŠ : Mokerc 26 : 25 Po seriji uspehov se je tudi trenutna uvrstitev zelo izboljšala, saj je ekipa trenutno na tretjem mestu. Prve štiri ekipe po končanem rednem delu prvenstva odigrajo končnico (na izpadanje). Prvi s četrtim in drugi s tretjim, na dve zmagi. Bolje uvrščena ekipa v rednem delu prvenstva ima prednost domačega igrišča v morebitni tretji tekmi. Trenutna lestvica po 19 odigranih tekmah: Uvrstitev Ekipa 1. Mitol Pro - Mak Sežana 2. Koper 3. SVIŠ 4. Mokerc - Ig 5. Sava Kranj 6. Kočevje 7. Črnomelj 8. Ajdovščina 9. Grosuplje 10. Alples Železniki 11. Radovljica 12. Tržič Osvojene točke 37 31 27 25 25 24 24 20 15 4 4 3 Zelo uspešne so tudi manjše selekcije, saj se vse nahajajo tik pod vrhom v svojih tekmovalnih regijskih skupinah. Pravzaprav so vse naše ekipe tako kadeti, starejši dečki in dve skupini mlajših dečkov, trenutno na tretjem mestu. Uvrstitve so torej dobre, vendar našim željam ne zadoščajo več. V tem trenutku se letos žal ni dalo storiti več, predvsem zaradi izredno nemogočih vadbenih pogojev, ki jih imajo naše mlade ekipe, saj vse vadijo hkrati. Tako se dogaja, da je naenkrat na treningu tudi 50 in več otrok. V klubih, ki so uvrščeni pred nami, imajo bistveno boljše pogoje za delo. Primanjkljaj poizkušamo nadoknaditi s še boljšo organizacijo in strokovnim delom. V rokometni šoli kluba imamo za delo z mladimi kar pet trenerjev in vaditeljev. Uspešno vadita tudi skupini v Višnji Gori in Šentvidu. Uspešno delo z mladimi v preteklosti je tudi posledica sedanjega stanja v članski ekipi, saj sta med 25 igralci članske ekipe le dva igralca od drugod: izredni Miha Bregant iz Trebnjega in vratar Anže Bagi (pri nas je bil že lani), ki nam gaje za spomladanski del sezone posodila Radovljica. Mladim igralcem smo zopet ponudili možnost sodelovanja na rokometnih turnirjih v tujini. Kadeti se bodo tako udeležili velikonočnega turnirja v Pragi, mlajši in starejši dečki pa bodo sodelovali na turnirju v Vicenzi. Udeležba na obeh turnirjih postaja že kar tradicionalna. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da je vedno več staršev, ki se odločijo, da potujejo na turnirje z nami. Tudi rezultati so bili do sedaj vedno imenitni, da o dragocenih izkušnjah niti ne govorim. Z uspehi slovenskega rokometa, tako klubskega kot tudi reprezentančnega, bomo slavili tudi mi. Praznovali bomo prvo okroglo obletnico RK SVIŠ. 14. aprila bo minilo 10 let od združitve rokometnih klubov Višnje Gore, Stične in Šentvida. Tako RK SVIŠ samo nadaljuje rokometno tradicijo. Rokomet se je v naših krajih začel igrati že pred več kot 40 leti. Za zaključek sezone načrtujemo prireditev in upamo, da bomo lahko praznovali z dobrimi uvrstitvami naših ekip. Za RKSVIŠ Marjan Potokar PLAVALNI TEČAJ ZA NAJMLAJŠE Tudi letos občinska športna zveza organizira tečaj prilagajanja na vodo za naše najmlajše v starosti od 5 do 7 let, ki se ga udeležujejo otroci iz cele občine, tisti iz vrtca, ki letos z mesecem majem dopolnijo 5 let, in starejši, otroci, ki so vključeni v male šole v okviru vrtca, otroci, ki hodijo v male šole izven vrtca ter otroci iz 1. razredov OŠ. Na tečaj se je letos kljub strožji starostni omejitvi prijavilo skoraj 300 otrok oz. natančneje 283, kar je pohvalno, saj je eden od najpomembnejših ciljev, da zajamemo v t.i. plavalno opismenjevanje čimveč otrok.. Tečaj drugo leto zapored poteka v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer so lani lepo prenovili bazen, tako da je lepši pa tudi nekaj večji, kot je bil prej. Glavni namen tega tečaja je, da otroke dobro prilagodimo na vodo, da izgubijo strah pred njo, če pa teh težav nimajo več, jih plavalni učitelji že učijo pravega plavanja. Plavalni učitelji so večinoma študentje Fakultete za šport, ki imajo opravljen izpit iz predmeta plavanje in s tem tudi vsaj vaditeljski naziv, ter nekatere vzgojiteljice iz vrtca, ki imajo za seboj uspešno opravljen plavalni tečaj in tudi uradni naziv, na osnovi katerega lahko poučujejo plavanje. Otroci so po tečaju nagrajeni s posebnimi diplomami in osvojenimi nazivi, ki delujejo na otroke bolj spodbudno kot do sedaj. V Sloveniji smo namreč konec leta 1997 sprejeli nova in gotovo boljša merila za ocenje- vanje znanja plavanja. Prej se je dogajalo, da je otrok, ki je preplaval 20 metrov, dobil enako oceno kot tisti, ki si sploh ni upal v vodo. Sedaj so stopnje bolj razčlenjene, v Sloveniji pa jih poznamo 8. S stopnjo oz. oceno 0 označimo neplavalca, ki je neprilagojen na vodo ( npr. si ne upa dati glave v vodo, drseti na vodi itd. ). Z oceno 1 označimo tistega, ki iztegnjen drsi na vodni površini z rokami naprej in glavo v vodi, in to izvaja vsaj 5 sekund. ( če izvedeš to nalogo, osvojiš bronastega morskega konjička ). Z oceno 2 označimo tistega, ki zna oz. zmore preplavali 8 metrov s poljubno tehniko ( običajno je to prsno plavanje -"žabca"). Nalogo lahko izvede tudi s plavanjem pod vodo. Ni nujno, da je glava nad vodo ( če izvedeš to nalogo, osvojiš srebrnega morskega konjička ) . Z oceno 3 označimo tistega, ki zna in zmore preplavati 25 metrov s poljubno tehniko ( če uspešno izvedeš to nalogo, osvojiš zlatega morskega konjička ). Z oceno 4 označimo tistega, ki zna in zmore preplavati 35 metrov s poljubno tehniko in začne plavanje s skokom v vodo na noge ( če uspešno izvedeš to nalogo, osvojiš delfinčka ). Z oceno 5 označimo tistega, ki preplava 50 metrov tako, da začne plavanje s skokom v vodo na noge, preplava v eno smer 25 metrov, se med plavanjem obrne in plava proti cilju. Med plavanjem drugih 25 metrov mora iz ležečega položaja na prsih preiti skozi pokončni položaj v ležeči na hrbtu in zopet nazaj na prsi, nato pa nadaljuje do cilja. Če uspešno opraviš to nalogo, postaneš plavalec in osvojiš bronastega delfina. Torej - šele ko osvojiš bronastega delfina, postaneš pravi plavalec. Z oceno 6 označimo tistega, ki zna iz zmore neprekinjeno plavati 10 minut ter doseže določene časovne norme ( odvisno od starosti in spola ) v plavanju na 50 oz. 100 metrov s tehniko kravla. Ce uspešno opraviš to nalogo, osvojiš srebrnega delfina. Z oceno 7 označimo tistega, ki izpolni še strožje kriterije, tako glede časa kot tudi obvladanja različnih tehnik plavanja ( znati mora tudi hrbtni kravi ). Za uspešno prestane norme osvojiš zlatega delfina. Z oceno 8 pa označimo tistega, ki poleg zahtevnih časovnih norm uspešno opravi tudi teoretične in praktične teste reševanja izvode. Če osvojiš oceno 8, postaneš delfin reševalec. Seveda se bodo naši otroci v glavnem potegovali za morske konjičke, ostale ocene pa navajam zgolj zaradi splošnega vedenja, saj marsikoga to zelo zanima. Ker zaradi omejenega prostora ne navajam vseh podrobnosti oz. norm, ki jih mora plavalec opraviti za ocene od 6 do 8, vas pa to zanima, lahko podatke dobite na Zvezi športnih organizacij Ivančna Gorica. Našim najmlajšim pa želim v vodi čim več užitkov. Simon Bregar KRATKE ŠPORTNE VESTI - Odigrane so bile prve tekme košarkarske občinske lige v letu 2000, ki se je letos udeležuje le 5 ekip. Rezultati prvih tekem : ŠŠD Josipa Jurčiča : Mizarstvo Tomažič 17 : 21, Slcmcnice : ŠŠD Josipa Jurčiča 21 : 17, Mizarstvo Tomažič : FS Sonja 21 : 17, FS Sonja : X-team 21 : 19 ter X-tcam : Slemenice 15 : 21. H—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I- - Kot kaže, se bo letošnje občinske lige v malem nogometu, ki se začne konec aprila, udeležilo rekordno število ekip, to je 14. Očitno uspehi slovenskih reprezentanc tako v malem kot velikem nogometu ter uspehi članske ekipe NK Ivančna Gorica naših občanov niso pustili ravnodušnih. +++++++++++++++ - Lep uspeh je na področnem tekmovanju za OŠ v odbojki dosegla ekipa starejših dečkov ( 7. in 8. razred ) OŠ Stična, ki jc osvojila 4. mesto od šestih ekip na tekmovanju v Brezovici. - Odigrana je bila tekma občinskega prvenstva za OŠ v mini odbojki za mlajše deklice (5. in 6. razred ). Tega prvenstva sta se udeležili le OŠ Šentvid pri Stični in OŠ Stična Ivančna Gorica, manjkala pa jc OŠ Stična Višnja Gora. Rezultat tekme, ki jc bila odigrana v dvorani ŠC v Iv. Gorici : OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Šentvid pri Stični 2:1. Obe ekipi sta se uvrstili na medočinsko prvenstvo, ki bo 28. 3. v Šentvidu pri Stični. H—f—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—F - Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici so prvič organizirali plavalni tečaj za neplavalce srednješolce. Ugotovljeno je namreč bilo, da približno 30 dijakov in dijakinj iz prvih in drugih letnikov SŠ, plavanja ne obvladajo tako, da bi jih lahko šteli za plavalec. Plavalnega tečaja seje nato udeležilo 10 dijakinj in dijakov, od katerih jih jc 9 postalo plavalcev. Simon Brc^ur STRAN 15 NOGOMETAŠI IVANČNE GORICE ODLIČNO ZAČELI IN SLABŠE NADALJEVALI Članska ekipa NK Ivančna Gorica, ki je zelo uspešno zaključila jesenski del tekmovanja v 2. slovenski ligi, je na podoben način začela tudi spomladanski del, saj je v l. spomladanskem krogu suvereno odpravila Živila iz Kranja z rezultatom 5 : l. V tej tekmi je blestel predvsem ambruški mata-dor Sandi Bracovič. Zal v naslednjih dveh krogih niso bili tako uspešni, saj so najprej v Novem mestu izgubili z Elanom z 0 : I, nato pa še z enakim izidom doma proti Železničarju iz Maribora. Po treh spomladanskih krogih so na 11. mestu (od 16 ekip) in upati je, da se ne bo ponovila zgodba iz jesenskega dela, ko v prvih devetih krogih nikakor niso mogli zmagati. Kljub porazu na domačem igrišču je treba ekipi še naprej stati ob strani, zato ste gledalci ob naslednjih tekmah na domačem igrišču vabljeni, da ji pomagate k novim uspehom. V tej prvi sezoni bi bil lep uspeh že obstanek v drugoligaški konkurenci, pomik proti prvi polovici ekip na tabeli pa že pravi podvig. Vljudno vabljeni na tekme !, Simon Bregar fes LIVAR d d , Ljubljanska cesta 43, 1295 Ivančna Gorica SMO PERSPEKTIVNA DRUŽBA IN NAJVEČJA LIVARNA V SLOVENIJI, KI IMA NASLEDNJE CILIE: - postati ena izmed največjih livarn v Srednjevzhodni Evropi -dosegati produktivnost na zaposlenega na nivoju sredine evropske lestvice - doseči okolju prijazno proizvodnjo in certifikat po standardu 14000 -omogočati svojim zaposlenim stabilno socialno varnost in dobre delovne pogoje - izboljševati kvaliteto svojih izdelkov in storitev s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih RAZPISUJEMO kadrovske štipendije za šolsko leto 2000/2001 za pridobitev strokovne izobrazbe za naslednje poklice: PROIZVODNI CENTER IVANČNA GORICA oblikovalec kovin - IV. strojni mehanik - IV. mizar - IV. univ. dipl. ing. metalurgije dipl. ing. strojništva - VII. dipl. ing. elektrotehnike-elektronik - VII. dipl. org. dela - kadr. izobr. smer - VII. dipl. ekonomist - VII. dipl. ing. računalništva in informatike - VII. PROIZVODNI CENTER CRNOMFI .I oblikovalec kovin - iv. orodjar - IV. strojni mehanik - IV. mizar - IV. rezkalec - IV univ. dipl. ing. metalurgije - VII. univ. dipl. ing. strojništva - VII. Dodatni pogoj za pridobitev kadrovske štipendije za poklice na IV. stopnji strokovne izobrazbe je tudi pozitivno opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa. NUDIMO: - solidne kadrovske štipendije - povrnitev potnih stroškov - plačilo zdravniškega pregleda - šolsko prakso in počitniško delo poleti - redno zaposlitev po končanem šolanju Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z navedbo poklica sprejema: IMP LIVAR d.d„ Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel.: 061/778-122. Zadnji rok za sprejemanje prijav je 30. 6. 2000. Predstavljamo vam športna društva iz občine Iv. Gorica ŠPORTNO DRUŠTVO ZAGRADEC Športno društvo Zagradec je najmlajše v naši občini. Ustanovljeno je bilo leta 1998. Namen ustanoviteljev je bil, da bi se športno-rekreativna dejavnost v Zagradcu in njegovi bližnji okolici začela odvijati organizirano in redno. Do tedaj je bila namreč športna dejavnost v tem koncu občine razmeroma slabo razvita, predvsem zaradi slabih pogojev ( še najbolj znano športno tekmovanje s tega konca so bili smučarski skoki ). Pogoji za športno dejavnost so sedaj že precej boljši, saj imajo v Zagradcu pri šoli lepo asfaltno igrišče, kjer igrajo predvsem mali nogomet, pa tudi košarko. Za razvoj športne dejavnosti imajo gotovo največjo zaslugo člani upravnega odbora društva, še posebej Feliks Lekan, Zvone Žnidaršič in predsednik Ciril Gole. V športnem društvu imajo sekcijo za mali nogomet, v katero je včlanjenih okrog 30 ljudi, 15 od teh pa jih redno igra mali nogomet. Predsednik Ciril Gole pravi, da imajo pozimi redno vadbo v stari telovadnici v Višnji Gori, poleti pa igrajo največ na svojem domačem igrišču. Le-tega so v zadnjem času lepo uredili, saj so postavili zaščitno ogrado, lepe tribune, za silo pa so uredili tudi razsvetljavo, ki pa jo želijo letos posodobiti. O tem, da so člani ŠD Zagradec res vse bolj aktivni, priča dejstvo, da lepo skrbijo za popestritev dogajanja v svojem kraju. Poleti namreč organizirajo zanimive tekme in turnirje, kot so: turnir med vasmi iz KS Zagradec, tekme Stari - Mladi ter Levi : Desni breg reke Krke. Poleg tega bodo letos organizirali že 3. odprti malono-gometni turnir za prehodni pokal Zagradca, ki bo 25. junija. To pa še ni vse. Letos se bodo s svojo ekipo prvič preizkusili tudi v občinski ligi v malem nogometu, kjer bi se radi kar najbolje odrezali. Ob tej priliki se zahvaljujejo Janezu Kocjančiču ( OMV Istrabenz ), ki jim je preskrbe! drese, pa tudi vsem ostalim, ki so do sedaj pomagali pri društveni dejavnosti. Simon lire^ar KOŠARKARSKI TURNIR TROJK MIZARSTVU TOMAŽIČ V organizaciji Šolskega športnega društva Josipa Jurčiča je bil v dvorani ŠC Ivančna Gorica odigran prvi košarkarski turnir trojk za pokal Ivančne Gorice, ki naj bi postal tradicionalen. Turnirja se je udeležilo 6 ekip. ki so bile razdeljene v dve prcdtckmovalni skupini. V skupini A so igrali : Frizerski salon Sonja, Razgrajači in Mizarstvo Tomažič, v skupini B pa X-TEAM, Slemenice in PRO-igrači. Rezultati skupine A: Miz. Tomažič : Razgrajači 21 : 10 Miz. Tomažič : FS Sonja 21 : 16 FS Sonja : Razgrajači 21 : 9 Miz. Tomažič, 2. FS Sonja, 3. Razgrajači Rezultati skupine B: PRO-igrači : X -TEAM 21 : 18 PRO-igrači : Slemenice 21:17 X-TEAM : Slemenice 21 : 20 I. PRO-igrači, 2. X-TEAM, 3. Slemenice Rezultata polllnala: Mizarstvo Tomažič : X - TEAM 21:18 PRO-igrači : FS Sonja 21 : 13 Tekma za 3. mesto : X-TEAM : FS Sonja 21 : 15 Tekma za 1. mesto : Mizarstvo Tomažič: PRO-igrači 21 : 18 Po tekmovanju je predsednik ŠŠD Josipa Jurčiča prof. Franci Pajk razdelil še priznanja. Za zmagovalno ekipo Mizarstva 'Ibmažič so igrali : Janez Erčulj, Matic Erčulj, Klemen Baranšič, Jože Dremelj in Bojan Kuhelj. Za drugouvrščeno ekipo PRO-igrači so igrali : Janko Puhek, Gregor Ploj, Sandi Ponjavič. Ciril Majcen. Matej Pogačar in Boštjan Zelnikar. Za tretjeuvrščeno ekipo X-TEAM pa so igrali : Uroš Kristan, Miha Zaje, Robi Slana in Boštjan Žlogar. Simon flrrpir zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjska urejanje grosuplje, d.o.o. Taborska ul. 13 1290 Grosuplje POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - Zagotavljanje varnega nakupa, prodaje in oddaje nepremičnin - Celovita ponudba nepremičnin za nakup, prodaje in najem - Sklepanje kupoprodajnih pogodb in zemljiškoknjižni prepis - Cenitev nepremičnin - Pomoč pri pridobivanju dokumentacije /a gradbeno dovoljenje - Projektiramo stanovanjske, poslovne in gospodarske objekte telefon: (01) 786-30-78 786-05-42 786-05-43 gsm: (041)683-532 CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo še v januarju 2000. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% prometni davek P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. 16 STRAN Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (Ljudska) ZAHVALA Utrujen od krute bolezni je tiho odšel od nas naš oče ANTON JAMNIK s Sušice 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sovaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in prijateljem iz Višnje Gore za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, in vsem, ki ste se prišli zadnjič poslovit od njega. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku s Krke za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi in družini Perpar za pogrebne storitve. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, dr. Gomzijevi in dr. Kastelicu. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Njegovi: žena Minka, hčerka Marinka in sin Tone z družinama ZAHVALA Od hude bolezni izmučen nas je zapustil dragi oče in dedek IVAN ZAJEC Sentjurje 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dober namen ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delavcem in oskrbovancem doma starejših občanov Grosuplje, gospodu župniku, pevcem in družini Perpar. Njegovi Mirno in ljubeče si živela, tiho si od nas odšla tja, kjer večni mir je in ni trpljenja! ZAHVALA Umrla je ALBINA ZUPANČIČ po domače ŠRAJEVA iz Velikih Pec 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od naše mame, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, v dober namen in za sv. maše in kakorkoli sodelovali, da je bil pogreb lepo opravljen. Skupaj z nami jo nosite v spominu in molitvi! Njeni: mož Ivan, hčerka Bernarda z družino, sestra Pepca in drugo sorodstvo JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je februarja 2000 na območju občine Ivančna Gorica obravnavala sedem kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile štiri storjene v zasebnem in tri na javnem mestu. Gre predvsem za prepire in nesporazume med znanci oziroma v družinah, manj pa na javnem kraju, kjer so povzročitelji predvsem vinjene osebe. Veliko kršitev se zgodi v nočnem času ter ob koncu tedna, v Ivančni Gorici pogosto pred lokali, kjer so obiskovalci preglasni. Policija dosledno ukrepa proti lastnikom gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Veliko kršitev storijo vozniki, predvsem vinjeni, ki se nedostojno vedejo do policistov. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 17 kaznivih dejanj. Najpogostejše so tatvine, vlomi in poškodbe tuje lastnine. Ker so pogosti vlomi v vozila, naj jih vozniki ustrezno zavarujejo in naj ne puščajo vrednejših predmetov in denarja na vidnih mestih. Vlamljajo najpogosteje ponoči, na neosvetljenih parkiriščih, in sicer predvsem v osebne avtomobile znamke Yugo, Renault 4 iri Zastava 101, v zadnjem času pa tudi v tovorna vozila. Kradejo predvsem avtoradie in zvočnike ter vrednejše predmete. Vozniki naj zato parkirajo na osvetljenih parkiriščih oziroma tam, kjer bo vozilo dobro vidno. Pogoste so tudi tatvine goriva iz delovnih strojev na trasi bodoče avtoceste Višnja Gora - Bič in kraje avtora-diov in zvočnikov, vrednejših predmetov, delovnega orodja in gradbenega materiala. Pri Artiži vasi, ob trasi bodoče avtoceste, so neznani storilci ukradli delovnih stroj - valjar, pa tudi tovorno vozilo, ki so ga čez nekaj dni našli na Hrvaškem. Nekdo je ukradel tudi prikolico za vleko osebnih vozil, jo odpeljal in skril v gozd. Omenjenega storilca smo našli, pa tudi ukradeno prikolico. Pogosto vlamljajo v vozila v Ivančni Gorici, blizu železniške postaje, in to predvsem med vikendom, ko je tam parkirano večje število avtomobilov, katerih obiskovalci so v gostinskih lokalih. Vsi , ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na policijsko postajo Grosuplje opazijo storilce na delu oziroma begu, naj informacije posredujejo na PP Grosuplje. PROMETNA VARNOST Obravnavali smo tudi 24 prometnih nesreč z manjšo materialno škodo. Največ se jih zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, napačne strani in smeri vožnje in zaradi premajhne varnostne razdalje. Pogoste so nesreče na parkirnih prostorih, saj vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji oziroma premiku vozila. Veliko se jih zgodi na cesti II. grupe odredov v Ivančni Gorici pri Traigu, kjer je odcep za hitro cesto H/l. V omenjenem križišču prihaja do prometnih nesreč predvsem zaradi izsiljevanja prednosti in prekratke varnostne razdalje- Policisti iz Ljubljane pa so na hitri cesti H/l obravnavali dve prometni nesreči s smrtnim izidom, v katerih so tri osebe izgubile življenje. V letošnjih prvih dveh mesecih se je tako na hitri cesti H/1 na odseku Višnja Gora - Bič pripetilo že večje število prometnih nesreč s hudimi posledicami. Na omenjeni cesti je tako umrlo že šest oseb in jih je bilo več huje poškodovanih. Vzroki so nepravilno prehitevanje, neprilagojena hitrost ter stran in smer vožnje. Zato je vzdrževalec ceste nekoliko spremenil in dopolnil prometno signalizacijo na omenjeni cesti, da bi zagotovili večjo varnost na omenjeni cesti, pa se tudi vsakodnevne kontrole hitrosti in večje število patrulj, pa tudi civilni opazovalci, ki represivno ukrepajo zoper vse kršitelje cestno-prometnih predpisov. Pogosto se dogaja, da povzročitelji s kraja prometne nesreče odpeljejo in ne sporočijo podatkov oškodovancu oziroma o tem ne obvestijo policije, zato zoper vse take voznike predlagamo uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, če je pa v vozilu kdo telesno poškodovan, a povzročitelj zapusti kraj prometne nesreče, ga ovadimo na pristojnem Okrožnem državnem tožilstvu. Veliko prometnih nesreč se zgodi tudi na regionalni cesti št. 216 in sicer, zaradi neprilagojene hitrosti in izsiljevanja prednosti. Vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, naj upoštevajo cestno-prometne predpise. Policijska postaja Grosuplje izvaja poostreni nadzor prometa na območju občine Ivančna Gorica in zoper vse kršitelja represivno ukrepa. Prav tako pa smo v času pred zimskimi počitnicami, med njimi in po njih, poostrili nadzor nad prometom; ugotavljali smo kršitve pešcev, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti in neprilagojeno hitrost. Ugotovili smo veliko nepravilnosti predvsem, voznikov, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti, ukrepali pa smo tudi zoper pešce, ki so nepravilno prečkali vozišče. Vse voznike in ostale udeležence opozarjamo, da se bo v tem letnem času povečalo število kolesarjev in voznikov koles z motorjem na cesti ter da naj bodo bolj pozorni na to populacijo udeležencev v cestnem prometu. Vsi vozniki koles z motorjem in motornih koles in njihovi potniki pa morajo med vožnjo na glavi nositi pripeto homologirano zaščitno čelado. Februarja 2000 smo izvajali kontrolo hitrosti z radarjem Tako bo tudi marca, predvsem na kritičnih odsekih cest, v naselju in zunaj njega. Vozniki naj vozijo v skladu s eestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na vožnjo. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite, saj veste kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama JOŽEFA STOPAR po domače f lladetova Pepca iz Podboršta 3 Iskreno se zahvaljujemo Slavki in Tereziji Trnovšck, Lojzu Verbiču in Dragu Stoparju za vso pomoč, v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče, v dober namen in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in šentviškim pevcem za lepo odpete pesmi. Žalujoči hčerki Vida in Joži z družinama Ljuba mama tiho si zaspala, bolečina nam ostaja, a v naših srcih večno boš živela. ZAHVALA Ob prehitri izgubi naše drage mame TILKE MARKOVIČ iz Krške vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Krške vasi, ki ste bili z nami v težkih trenutkih in ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče ter darovali za svete maše, cerkev in vežico. Posebej se zahvaljujemo družini Kozinc, Svetin, Miklavčič in vaščanom za pomoč, g. župniku Tonetu Humar za lepo opravljen cerkveni obred, g. Godcu za zaigrano Jišino, g. Jurčiču za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru Krka za občuteno zapete pesmi in pogrebnikom. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo imeli radi. Hčerki Tilka in Nada ter sin Ione STRAN 17 SIVA STRAN ANA LEKAN IZ CESNJIC PRI ZAGRADCU Na posebno Anino Željo Sva se fotografirala skupaj. Kajne da sva si podobna? Da ne bo zamenjave: Ana je levo. jaz pa desno. Ljudje z. zagraškega konca jo bolj poznajo kot Mokarjevo Ano. Vendar jih ni več veliko, ki se je spominjajo. Vzroka sla predvsem dva. Ana se je rodila že davnega 7. julija 1903. leta in njeni vrstniki so že vsi pomrli. Spomin nanjo pa je zbledel tudi zaradi njene dolgoletne odsotnosti. Ana namreč živi že celih šestnajst let v mengeškem domu počitka. Tja se je odpravila, ko si sama ni mogla več pomagati, domačih pa ni imela, ki bi skrbeli zanjo. Anino rodovno drevo je nadvse zanimivo in tudi nenavadno. Oče Janez so bili najprej oženjeni v Ameriki, /.ena Ana mu je rodila dvojčka, a je kmalu za tem umrla. Otroka sla šla v rejo, oče pa so jo mahnili domov po novo nevesto. Tudi ta je bila Ana. Prvi otrok iz tega gnezda je bila Ana, o kateri danes beremo. Za njo so prišli še trije: sestra in dva brala. Judi drugo ženo, Anino mater, je hitro pobralo, in oče so se se tretjič ženili. Sedaj pa glejte čudno naključje - tudi tretja žena je bila Ana! Tako je naša Ana dobila mačeho in še štirje otroci so prišli k hiši. Oče Janez so morali biti zares "kerlc", da so toliko zmogli. Nekateri iz te pisane druščine so pomrli že zgodaj, drugi pa so se razlezli po svetu. Le Ana je ostala zvesta rodnim CVšnji-cam. Štiri leta je hodila v zagraiko šolo, potem pa je bila pastirica, dekla in dninarica. Največ kruha, čeprav skromnega, soji dajala zdravilna zelišča. Nabirala jih je v naravi ali pridelala na svojih njivicah. Vse življenje je ostala samska. Za svoj "ledik stan" ima preprosto in prepričljivo razlago: "Bog pač zame ni ustvaril nobenega moškega. On že ve, zakaj je dobro, da ga ni naredil!" lako se je Ana dolga leta pretežno sama prebijala skozi življenje. Ko je oslabela, kakih šestnajst let je od lega, ji je občinska socialna služba "sko-mandirala" streho nad glavo v Domu počitka Mengeš. Tam zanjo lepo skrbijo. Ker nima ožjih domačih, sc srčno razveseli vsakega obiska. Še posebej ji je drago, kadar pride kdo iz domačega kraja. Kljub visokim letom ima še vedno zdrav razum in veliko mero duhovitosti. Pred nedavnim ji je župnik iz Smlednika napovedal sto let življenja, pa ni bila zadovoljna. "Kaj, samo sto let ste mi odmerili? Pri nas smo navajeni več. Moja teta po očetovi strani je doživela sto sedem let!" "No, no." jo je pomiril župnik, "to sem mislil samo za začetek!" Na koncu sem Ano fotografiral. Ko je reklo "škljoc", se je proseče nagnila k meni. "Prosim, pritisnile še enkrat, sem sc pozabila nasmehniti. Veste v starih časih so se ljudje zmeraj slikali z resnim obrazom in z zaprtimi usti, da so skrili škrbine. Dandanes se pa na slik,ih vsi rc/uoin kažejo zobovje, čeprav je povečini kupivno." Moj obisk v domu počitka je bil nehote ravno v času, ko Ana ponavadi posluša sveto mašo po radiu Ognjišče. Opravičil sem sc ji zaradi tega, pa me je takoj potolažila: "Nič sc ne bojte. Vaš obisk je bil bogu dopadljivo delo in vam ga bo v dobro štel." Pri odhodu pa sc mi je vendarle zdelo, tla me je neka nuna malo postrani gledala zaradi tega. Bog ji ta greh odpusti. Kdor ima priložnost, naj se le oglasi pri Ani v Mengšu. Mu ho prav hodilo na tem in onem svelu. Jaz bom šel tjakaj, ko boni Ani nesel fotografije. Dotlej pa prijazno nasvidenje. Leopold .Sere;- SPET NOVA PRIDOBITEV ZA KLASJE Odgovorni v naši občini so končno Spoznali izreden pomen občinskega časopisa za vsa dogajanja v naši lokalni skupnosti. Z njim bodo člani uredništva odslej lahko dosegli tudi težje dostopne predele naše občine. Ob posebej neugodnih razmerah pa so Klasjcvccm odobrene tudi motorne sani. ki so tudi del občinskega voznega parka. Svečana izročitev prepotrebnega vozila je bila l. aprila na ploščadi OFv Ivančni Gorici. Na slovesnosti so bili vsi vidni predstavniki političnega, gospodarskega, kulturnega in verskega življenja iz domače in sosednjih občin. Novo vozilo SO blagoslovili župniki iz sedmih župnij, vsak S svojo Žegnano vodo. kar bo zagotavljalo večjo učinkovitost. Vse. ki radi začenjajo časopisne polemike ob vpletanju Cerkve v civilne zadeve, lepo prosim, naj se tokrat tega vzdržijo. Na tako nevarne ceste danes res ne more nihče brez blagoslova. LS O sorazmerno visokem finančnem zalogaju, kije dodobra izpraznil občinsko blagajno, so morali odločati ludi svetniki. Ti so nakup soglasno odobrili. MAV ZA HEC, MAV ZARES IN PO DOMAČE Undan srn šu mav pa Padivančni. Kar zaslišim an šundr v Rojčev hiš, pa svečava je bla vsa nažgana. Ancajt pašlušam, pol sm si pa djav. Klc not najbrž nekaj predajaja, k sa tak glasni. Bom še jest not stopu in kaj pacen kupu, k vsak pršparan tolar taku prov pride. Pačas adprem vrata in kaj vidim. Za tri lujtrnc vazove je blu not moških in žensk, taprvih dost več k tadrugih. An sa nekaj vpil, an sa anmal gadrjal, an sa bli pa bi tih, k nisa v štih pršli, vsi sa pa ane bele in ane rdeče ceglce v zrak tiščal. "Polde," sm si reku, "če bi rat cel astov, ne hod notr, tukaj se tabel pa tardeč dajeja." Že sm se mav nazaj pamunu, pa je glih takat an gspud adzad pršu. pa mi je vse faj razlužu. "Tukej je že an lejp cajt občina. Na tim kraji tanerbuli možje in žene v občini gruntaja, kaku bi vse bulš naredli. Tejle naakul sa svetniki, tisti tasredni je pa župan. Ceglci, k jih držija v rakah, sa pa za glasvaje. Kdur vzdigne bevga, je za tu. kdur pa rdečga, je pa proti. Vsed se, pa pašlušaj." Zdej mi druzga res ni kazal, k tle sm se patuhnu na an stou in napev ušesa. Glih takrat sa začel dnar talat, zatu sa bli taku glasni. An sa tli več dnarja za ane stvari abrnt, drugi pa za druge, pa sa se dajal. Pa glej ga, zludja! Zmcrej, k sa tc stvari vkp seš-tel, je premav dnarja hadil. N, nazadne sa se vndrle nekak vglihal, a je bla že hdu pozna ura. Pa ni blu še konca, kej pa! Latil sa se še ciganske prablematike, pa nove šule, pa cejste, pa kmetijstvo in kaku nam avtacestar-ji fige kažeja. Tuk cajta sc je vse vkp vleki, da je v ivanškem turnu že punuč adbila, pa sa še zmeraj gruntal, kaku bi te stvari na bul abrnil. "Ti svetniki se pa res matraja," sm si djal. "Že pet ur sejeja, pa še ni fertik. Dama jih pa zakonci čakajo v postli. Pol, k pa ankat vndrle damu prideja, pa vroča glava in marzle noge v špampet prneseja, pa si pamagej. Jest ne bi bil svetnik, tut če bi mi dvojna leta prznal, kkr sa jih tistim, k sa iz boste pršli. Pa vsim tim naši abčinski mažje in žene nisa samu svetniki, ampk tut mučeniki. Take Idi sa pa že adnekdaj v pratke dajal. Zatu bo tut v našem cajtngu ana pratka izšla, not pa hoda namalani vsi naši svetniki in mučeniki. LS TEKMOVANJE IZ ETNOLOGIJE GRE NAPREJ Zapišite, kaj je na sliki in pošljite na Klasje. Če vas bo imel žreb rad, boste ob božiču dobili nagrado. Dostava na dom. POMLADNA RAZGLEDNICA Kamorkoli te dni pogledaš, vidiš podobno sliko. Povsod marljivi ljudje z lopatami v rokah rahljajo svojo žemljico. Še malo, pa bo tu pognal peteršiljček. tam korenček, čebulica in še marsikaj, kar bo prišlo prav v kuhinji in na mizi. Motiv je iz Višnje Gore. LS MALI OGLAS Iščemo prijazno gospo ali dekle za varstvo enoletne deklice na našem domu v Ivančni Gorici. Telefon: 061/778-615 ali 041/211-139. PTIČKOM OB VEČERU Sonce žarko gre k zatonu, ptički v gozdu to vedo. Najprej vsak se sam Oglasi, nato h koncertu se zbero. V zboru jasno kosa slišim, vmes kraljiček zadrobi. Ko povzamejo še drugi, pesem krasna zudont. Oj, prijateljčki krilati, le zaspite sen noti. Jutri pridem spet poslušat in dan bo lep, ko prejšnje dni. Slepi pesnik Radivoj Mikluveič - litijski 18 STRAN N + "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nasi ... STRAN l j /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + KAKO SI JE STANKEL NOV VELIKONOČNI GVANT SLUŽIL Zgodba je iz časov, ko je na šolskih stenah še visela slika presvitlega cesarja, tistega z dvema imenoma in z zavihanimi mustačami - to se pravi izpred sto let. Tiste čase je bilo še močno v navadi, da so dekleta in fantje za veliko noč dobili novo obleko. V premožnejših hišah je "gvante" kupil gospodar, drugi pa so se morali znajti sami, kakor so vedeli in znali. Jože, Lojz in Ludve, sami odraščajoči fantje, so vso zimo pridno rezali zobotrebce in računali, koliko jim še manjka do novega oblačila. Stankel, njihov vrstnik, pa nič. Lepo je drnjuhal na peči in včasih pljunil na sredo izbe, kakor je bilo tačas v navadi. "Stankel, ne boš letos za veliko noč nič nov?" gaje ob priliki pobaral eden od marljivih vasovalcev. Stankel pa se je le pomenljivo zarezal in se obrnil, ker gaje v rit peklo. Čez nekaj časa pa je le spregovoril: "Saj nisem neumen, da bi delal. Zakaj pa imam dve sestri v Ameriki? Sem jima že pisal, naj mi pošljeta denarjev. Boste videli, lepšo obleko si bom kupil kot vi trije." Prijatelji so malo zavistno pogledali in se še bolj zagrizli v delo. Čez nekaj tednov je v izbo nenadoma stopil poštar in pokazal pismo z amerikanskimi znamkami. Stankla je kar vrglo s peči. A ko je pismo prebral, je izrekel samo dve besedi: "Prekleti...!" Pri tem je v dvojini imenoval ženski organ, ki je v sredi votel, obkraj pa ga skoraj nič ni. Šele dosti pozneje je prišlo na dan, kaj je stalo v pismu. Poleg velikonočnih voščil sta sestri na koncu pripisali: "Stankel, imaš dve roki, pa delaj, kot morava medve!" listo leto se je Stankel ob. veliki noči držal bolj ob strani, ker je bil v ponošeni obleki. Spoštovani bralci. Če nočete za veliko noč hoditi naokoli taki kot Stankel, sc ne zanašajte preveč na druge. Jaz sem v ta namen že dal nekaj na stran. LS XXVI. REKORD NAJBOLJ PRAZNA DENARNICA 7/B Ljudje smo čudni tiči. Tarnamo, da bi sc nas še hudobec usmilil, ko pa razpišem natečaj za najbolj prazno denarnico, se nihče ne javi. Potem sem šel naokoli in spraševal tega, spraševal onega, a so bili vsi jako skrivnostni 0 vsebini svojega "tošla". Le eden med temi je bil dovolj iskren in pogumen: Jože Vidic iz Ivančne Gorice. Brez. oklevanja je pogledal v denarnico, se potipal po žepih in položil na mizo 600 tolarjev. 'Toliko imam, pa amen. Saj zmeraj kaj pride v tošel, še rajši pa gre iz. njega," je povedal najnovejši Klasjcv rekorder. Vsi, ki ste zamudili priliko, da bi poceni prišli do tako imenitnega naslova, pa kar sebi pripišite krivdo. Seveda je treba vsak rekord zaliti, zalo sva z Jožetom odšla k Frenku, vsak na en jogurt. Še tole bi rad povedal. Pri tem rekordu sem bil Jožetu tik za petami. Zasedam torej drugo mesto. Vendar naj to ostane med nami. L S BASEN Z AVTOMOBILSKE CESTE Pujs: Kaj misliš, bodo avtocestarji izpolnili obljube, ki so jih dali občini in občanom pred gradnjo nove avtomobilske ceste? Kozel: Veš, meni tu zadaj že ves čas nekaj smrdi! M M Konec februarja, ko je še mrzel veter zavijal okoli oglov in so snežinke poplesovale po zraku, so se Mariji Mandelj iz Ivančne Gorice razcvetele čudovite rože. Pravijo jim amarilisi. Take rože imaš, če jih gojiš z veliko skrbjo in ljubeznijo. PODLISTEK xxSe V£« Rimljani so se v večjih kopališčih kopali v različno segreti in hladni vodi. Kopališčem je bila pogosto dodana še rimska savna za utrjevanje telesa in obsežni prostori za šport in igre. Zelo priljubljena je bila rokoborba in igre s kocko. V kopališčih so bili Rimljani goli in največkrat po spolu pomešani. Bil je to nekakšen nudizem in naturizem v današnjem pomenu besede. Mnogi so hodili v terme zgolj zaradi družabnosti in poslušat učene razprave. Vse terme, ki so količkaj dale na standard, so imele tudi skupna stranišča, brez pregradnih sten. Tako so se obiskovalci med opravljanjem potrebe lahko tudi pogovarjali. Pravijo, da so se ob takih prilikah sprejeli mnogi pametni dogovori in preudarne odločitve. Zato ne bi bilo narobe, če bi take debatne sanitarije vpeljali tudi v naše občine, pa bi se vse drugače razpravljalo in odločalo. Lepo pooblane dilce z izrezano odprtino bi v polkrogu postavili za svetnike, v sredini pa še dve večji za župana in podžupana. Seveda ne bi smeli pozabiti na primerne dilce tudi za prisotne novinarje. Na našem območju ni bilo velikih rimskih kopališč. Najdena pa so bila številne kamnita korila, ki so jih Rimljani poslavljali vzdolž rimske ceste in po bogatejših dvoriščih. Kjerkoli so ob cesti opazili studeneek, so vodo skrbno zajezili in speljali v korito. Utrujeni popotniki so ondi napojili svoje živinče (osla ali konja) in se ludi sami odžejali. V ta namen so imeli s seboj namesto kozarca bolj praktično gobico (spužvo). (Sobico so pomočili v vodo in si tekočino iztisnili v usta. Nazadnje so si še sneli opanke in si v poletni vročini ohladili noge. Korila na sliki so iz zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani. Večinoma so bila najdena ob dolenjski magistrali, kije vodilu v Emono in iz nje Krožkurji geološkega krožka sliške osnovne šole si z zanimanjem ogledujejo rimsko obcestno korilo v '/.gornji Dragi. Najdeno je bih pred nekaj leti ob eesli pri Anilrijkatovi hiši. Vsa moja prizadevanja, da bi se la relikt ohranil v domačem okolju in se vključil v prikaz naše preteklosti in s tem ludi v turistično ponudbo, so bila brezuspešni!. Nn lepem je korilo izginilo neznano kam. Skoda, da imajo nekateri ljudje lako malo domačijske ljubezni in kulture.