Zlata knjiga.
j$}Jk gozdu pod goro. v lepej božjej naravi, živela je ubožna žena z jedincem ?|lSlp|sinoin.
Bila je vdova. Njenega moža, pridnega ogljarja, nestalo je h krati nekega dne, ko je v samotnera gozdu oglije žgal. Ljudje so govorili, da so ga Vile od-vele, ker jo bil zelo lep, pa tudi zelo predrzen in srčan.
Žena mu je ostala v bornej kolibici z jedincem sinotn povse zapuščena in sama. Vas Smiljevo je bila prilično daleč, pa so zaradi daljave tudi vaščani le redko kdaj prišli do uboge vdove.
Še takrat, ko je bil njen mož pri življenju, životarila je dosti ubožno, ker se pri ogljariji ni raoglo mnogo zaslužiti. A.H zdaj je bilo njeno življenje še bed-nejše. Živela se je samo ob tem, kar je po gozdu nabrala različnih zdraviluih rastlin in jih prav po ceni prodajala božjim ljudem. Velikim siromakom je zdra-vilne rastline, to se zna, dajala tudi zastonj, in zato so jo ljudje zelo spoštovali in Jjubiii. Kder ni bilo vže nobene pomoči, kder je ubogej živini ali Ijudem sedela smrt vže za vratom, poraagala je s svojimi lekovitimi rastlinami prav gotovo kuma Katarina, kakor so jo ljudje sploh imenovali.
—•¦< 161 >¦•—
In tako je bila kuma Katarina tudi v svojej bedi vender le povse srečna in zadovoljna. A najveeji njen ponos in užitek bil jej je sin jedinec, zali in živahni Ivan, prava slika svojega očeta.
Nii pa je tudi bil mali Ivan vrlo dober in -poslušen deček. Bilo rau je komaj deset let, in vže je znal lepo pomagati zapušcenej materi. Nabiral je z njo leko-vite rastliue in jih nosil v vas, da bi jih prodal dobrim ljudem.
Tako ga je nekoč ravno pred velikonočjo poslala mati v Smiljevo, da bi ondu prodal nekaj rastlin in za pridobljeni denar kupil moke in jajec, da bi tudi ona dva Jia tako lepe in vesele praznike imela rudečih piruhov in sladkih kolačev.
i
—~< 163 >~—
Ivan otide ves vesel na pot. Ali ko pride do razpotja sredi gozda, kder jo stalo veliko sveto znamenje, leseni križ, ugleda pod njim ubožno deklico, ki je obupno sklepala nežni ročici ter britko vzdihorala in jokala.
¦— Oimu se jočeš ? — vpraša jo Ivan.
—   O5e nai je bolan — odgovori deklica — a nimam denarjev,  da bi rau kupila zdravil.
—  Temu je lahko  — tolaži jo Ivan —  samo mi povej,  kje stanuje tvoj oče.   Evo glej, jaz imam dosti  lekovitih rastlin;  pelji me k ujemu, jaz mu po-magam.
Deklica ga popelje po stranskej poti in za dobre pol ure sta bila pred sa-motno kolibico, ki je bila še mnogo ubožnejša nego kolibica njegove matere. De-klica odpre vrata in mali Ivan stopi za njo v majhno sobo, v katerej je na golej slami ležal slab in ubožen starec z dolgo bi*ado.
Ko sta otroka stopila v sobo, razvedri se stareevo lice. Mali Iyan ga spo-dobno pozdravi in pove, zakaj je prižel k njemu.
— Hvala ti, sinek moj — odgovori mu starec — hvala ti, ker si tako dober. A\i za svojo bolezen bi jaz potreboval vse tvoje rastline, a kaj bi potem ti prodal in prinesel materi domov?
Ivan takoj rece, da mu rad podari vse svoje zdravilne rastline; a mati se mu izvestno ne bode srdila, ako se tudi s praznima rokama vrno domov.
Starec hvaležno sprejme ta dar, potera vstane iz postelje in reče Ivanu, da naj poklekne. Nato povzdigne obe roki in ga blagoslovi s svečanim glasom: — Bodi srečen, sin raoj, zdaj in ves čas svojega življenja!
To rekši, stopi k starej podobi matere Božje, ki je visela ob steni, vzame šopek suhih cvetie z njenega okvirja, poda jih Ivanu in reče:
—  Evo ti, sinek raoj,  plačila za tvojo dobroto.   Vsako dobro delo mora se obdarovati. Kadar prideš domov, udari s tem šopkom suhih cvetic ob tla tvoje so-bice, in videl bodeš, kaj se zgodi. In zdaj pojdi z Bogom! Bog naj te blagoslovi!
Tudi ubožna deklica gre z Ivanom, da ga spremi. Spremila ga je do razpotja, kder zopet poklekne pred sveto znamenje, da se zahvali Bogu vsemogočnemu. A kojo je Ivan nekaj časa opazoval, zazdelo se mu je h krati, kakor bi jo bolj in bolj obseval neki nebeški sjaj, a na ramah, zdelo se mu je, da ste jej vzrastli an-geljski krili. In glej, zdajci povzdigne deklica obe roki ter vzleti v nebeške višine.
Mali Ivan je bil ves osupel, ali v tem trenotku zazvoni iz vasi »zdravo Marijo"; Ivan poklekne pred sveto znaraenje na isto mesto, kder je malo poprej še klečala prečudna deklica ter začne moliti s tihim glasom:
—  OeščoDa si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si raed ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus . . .
Solnce je vže zatonilo za visokimi gorami, ko je Ivan zvršil svojo molitevco in šel proti domu. Ves pot je premišljeval o prečudnej deklici in vedno bolj se rau je zdelo, da ta deklica nib6e drug ni, nego sam angelj božji iz nebes, oni starec pa izvestno kak Ijubljenec božji ali pa še morda Bog sam. A vender se vsega tega dobri Ivan ni ustrašil, nego pogurano je korakal dalje in veselo držal šopek suhih cvetlic v desnej roki.
—~< 163 >¦¦—
Ko naposled domov pride, začudi se raati temu, kar jej pripoveduje. Mati ga ni grajala niti z najmanjšo besedico, temveč pohvalila ga je, da je ubožcera storil kaj dobrega. Nu ko je vzela starčev šopek suhih cvetlic iz Ivanovih rok, zgodilo se je pravo čudo: vse uvele cvetice ozelenele in razcvetele so se h krati v Djenej roki!
Srečna mati je bila zdaj dovolj prepričana, da je bil blagoslov božji nad Ivanom, zatorej mu takoj dovoli, da naredi, kar rau je bil starec rekel.
V siromašno kolibico je sijala zlata mesečina ter je vso sobieo razsretljevala z neko tajno in čarobno svetlobo. Ivan vzaine šopek cvetlic ter udari ž njira ob tla hišne sobe prav na lahko. da bi se mu cvetje ne osulo. In glej čudež! Tla se odpro sama o sebi, in v globino peljejo krasne stopnice! Mali Ivan se takoj spusti v globino brez da bi se kaj bal; ko je bil vže na zadnjej stopnici, odpro se pred njim zlata vrata in on stopi v prekrasno dvorano, v katerej je sedel na sijajnem prestolu od samega dragega kamena oni isti staree, kateremu je bil Ivan podaril svoje zdravilne rastline.
Ivan, da-si zelo pogumen, se zdaj vender aekoliko strese od strahu, ko ugleda v ogromnej dvorani veličastnega starca in toliko blaga in bogastva, ki je ležalo okolo njega. Bilo je tu toliko zlata, biserov in drugih dragih kamenov, da se niti z besedo povedati ne more, kamo li opisati s peresom!
Veličastni starec je mirno sedel na svojera sijajnem prestolu, a pri nje-govih nogah je klečala ona ista deklica z zlato knjigo v roci. Mali Ivan si ni upal dalje stopiti. nego stal je še vedno na pragu.
—  Stopi bliže, siaek moj, in ne boj se mene! — reče mu starec prijazno. Mali Ivan se opogumi in pristopi k starcu.
—  Jaz sein ti dejal, da se vsako dobro delo mora obdarovati — reee starec. — In za to te hočem tudi jaz lepo obdarovati, ali dar si moraš satn izbrati.
Starec zdaj obmolkne za nekaj časa a deklica pogleda raalega Ivana z než-nim pogledom.
—  Izberi si tedaj! —začne zopet staree. — Evo ti blaga in bogastva, evo ti zlata,  biserov in dragega kamenja:  od vsega si smeš vzeti, kar ti srce zaželi! Ali dobro  pazi:  Tudi  ob največjem  kupu zlata,  biserov in  dragega  kamenja si lehko nesrečen in nezadovoljen, le mirna vest in čisto srce najdeta tudi v največjej bedi in siromaštvu obilo srece in zadovoljnosti. Evo ti biserov in dragega kamenja, ki ti telo pripravijo v najvecjo radost in veselje na tem svetu, a evo ti zopet te zlate knjige, ki ti dušo zasladi s pravo srečo, veseljem in zadovoljnostjo!  Izberi si torej!
Mali Ivan niti za čas ne poraišlja, nego naravaost refie:
—  Prosim za zlato knjigo . . .
Dobremu starcu se zdaj še bolj razvedri jasno lice, a deklica se ljubeznivo nasmehne ia poda zlato knjigo malemu Ivanu.
In glej! v tem trenotku nestane starca, deklice, zlata, biserov, dragega ka-menja in cele dvorane . . .
Ko se naš Ivan drugega jutra zgodaj zbudi, zelo se zaeudi, da ni ležal v svojej posteljiei, nego na golih tleh. Takoj se spomne vsega, kar je bil veeraj doživel in se še bolj začudi,  ko je res videl pri sebi tudi šopek suhih cvetlic iu
—•¦< 164 >¦•—
zlato kujigo,  katero je takoj  začel prebirati.   In glej čuda:  v knjigi so bile naj-krasnejše pesence in pripovedke,  ki mu so napajale dušo  s srečo in blaženostjo.
*
Ako bodete pridni, otroci ljubi, pa tudi vatn prinese nVrtec" po katero lepo pesenco in pripovedko iz te zlate knjige.
(Iz hrvaSčme po A. Haranibašieu prosto prcloeil Iv. T.)