GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 3 IZ VSEBINE GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA 8 Jerneja Fridl Sporočilna moč zemljevidov 19 Drago Kladnik Poročilo s prve bojne črte: osebne izkušnje pri pripravi atlasov sveta 34 Tanja Koželj Grafična ponazoritev oblikovanosti Zemljinega površja s sencami 43 Mihaela Triglav Čekada Lasersko skeniranje Slovenije 49 Primož Gašperič Geografsko gradivo v plemiških in samostanskih knjižnih zbirkah na Slovenskem Zemljevidi naši vsakdanji Kot smo napovedali že v prejšnji številki, se časovno trenutno nahajamo v mednarodnem letu… Joj česa že? Zemljevid v naslovu, karte v logotipu! Spletni iskalnik nam bo ponujal mednarodno leto kart, tukaj pišemo o zemljevidih. Lani takšen čas smo mo- drovali o prsteh in tleh. Dobro so nam znani zapleti glede pokrajine in krajine, pa s podtalno in podzemeljsko vodo in še kaj bi lahko našli. Ta presneta geo- grafija mora biti vedno nekaj posebnega! Zato smo pogosto v terminoloških sporih s sorodnimi strokami. Drug drugemu solimo pamet, kaj je prav, kako bi moralo biti in da je nek drug izraz povsem napačen ter nestrokoven. Kaj torej… Zemljevid ali karta? Zemljevid je zagotovo lepa slovenska bese- da, ob kateri vsakdo, brez zamenjave pojma s čim drugim, pomisli na to, o če- mer je govora v tej tematski številki. Pomislimo na: · v nekem izbranem merilu pomanjšan prikaz Zemljinega površja; · prenesen (najpogosteje) na ravno podlago (izjema je globus), s pomočjo geo metrijskih ali matematičnih pravil, s pogledom (spet najpogosteje) iz zenita; · prikaz nam skuša na poenostavljen ter bolj ali manj abstrakten način, z bolj ali manj uveljavljenimi pravili (za topografske so ta pravila zelo stro- go določena, za tematske pa precej manj) sporočiti nekatere izbrane in- formacije (najpogosteje) o Zemljinem površju; · za lažje razumevanje je prikaz opremljen (med drugim) tudi z legendo. Sama opredelitev se kaj bistveno ne razlikuje, če gre za digitalne, interak- tivne ali spletne zemljevide. Zelo strogo gledano, sam izraz postane malce he- cen pri zvezdnih zemljevidih oziroma kartah; pa tudi pri recimo zelo podrob- nih tematskih prikazih (načrt ali zemljevid zgradbe). In karta ali celo mapa? Izvor karte je v latinščini (charta) oziroma grščini (khártēs), kar pomeni list papirja. Podobno je z mapa, ki izvira iz evropske sre- dnjeveške latinščine in zemljevidov takratnega »celotnega« poznanega sveta, Mappa Mundi (lat. mundi). Mappa pomeni tkanina ali prt, saj je bil to najpogo- stejša podlaga, na katero so bili ti prikazi izrisani. 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 UVODNIKUVODNIK In če smo ob vsej poplavi in prevladi digitalnih zemljevidov malce hudobni, sta izraza karta in mapa precej zastarela. Ko primerjamo izraz karta z zemlje- vidom, seveda oba pomenita isto. Le, da so nad karto zelo navdušeni v geo- detski stroki. Je tujka, vendar iz nje lahko izpeljemo stroko oziroma znanost, kartografijo (ne poskušajte tega z zemljevidom). Slaba stran je, da karta po- meni tudi kaj drugega (igralna karta, vstopnica, razglednica in tudi izkaznica). Mapa kot zemljevid je precej manj uveljavljen izraz in ga skoraj izključno upo- rabljamo v povezavi s katastrskimi prikazi oziroma načrti (katastrska mapa). Če je razglabljanje prsteh in tleh pustilo grenak priokus, sem bil nedavno deležen precejšnjega presenečenja s strani geodetov, ko je beseda nanesla na terminološko razliko: »Pa ali ni povsem vseeno, kako rečemo? Če bom pi- sal za Geografski vestnik, bo pač zemljevid. Če pa za Geodetski bo pa karta. Kdorkoli bo bral, bo vedel o čem govorim. Gre za pestrost jezika in ne ome- jevanje izrazoslovja. Zavoljo tega se že ne bom obremenjeval.« Bom kar za- ključil tole debato. Torej Mednarodno leto zemljevidov, 2015-2016. Več o samem pomenu, dogodkih, aktivnostih in pri- čakovanjih si lahko preberete na spletu (izvorno: http://mapyear.org/ in v slovenskem jeziku: https://geonoviceslo.wordpress.com/2016/03/26/ mednarodno-leto-kart-international-map-year-imy/) Skorajda nujno se mi zdi, da ga obeležimo tudi geo- grafi in tako je pred vami nova tematska številka, po- svečena tako ali drugače zemljevidom, kartam in še čem sorodnim. In še to. Ena bolj nenavadnih zbirk zemljevidov se nahaja v Atlasu predsodkov, avtorja Yanka Tsvetkova (Tsvetkov, A., Atlas of Prejudice: Vol. 1, 2013 in Vol. 2, 2014; https://atlasofprejudice.com/). Poleg tega, da so zemljevidi res odlični, kar pokajo od geografije (še po- sebej politične), pa tudi spremno besedilo je neizmerno zabavno. Toplo priporočam. Do naslednjič. Blaž Repe, urednik V študijskih letih 2014/15 in 2015/16 so udeleženci seminarja pri predmetu Geoinformatika 1 dobili nalogo, izdelati kartograme na podlagi lastne ideje, kar se da zanimive in domiselne. Kartogram je posebna oblika tematskega zemljevida oziroma kartografski prikaz, kjer dolžino linij ali še pogosteje površno mnogokotnikov (poligonov) popačimo sorazmerno z nekim izbranim kvantitativnim (statističnim) podatkom. Rezultat je nenavaden, pogosto celo zabaven, ko sicer zelo znane oblike dobijo povsem drugačen videz. Predstavljeni so najbolj zanimivi izdelki. Za izdelavo kartogramov so uporabili orodje ScapeToad (http://scapetoad. choros.ch/), za oblikovanje pa programski paket ArcGIS, 10.3 (https://www.arcgis.com/features/index. html)