Delovsko upravljanje, gletiono skozi zapismkd TOVARNE VAGONOV - KRALJEVO OtJ 31. avgusla le-ta 1955 pa do 2. februarja leta 1956 so imels v tovarai vagonov vr Kraljevu 1 se.j de.avskega sveta. Na leh sejah je. bilo 16 točk dnevnega reda, razen teBa pa še vrsta posameznlh vprašanj pod obi-čajn.m imenom »razno«. To po-men;, da so v tovarni iraeli me-sečn,o nekaj več kot eno sejof kar tutieza zakonskim predpi-sorn :n — kot je vldeti iz zapis-nilca — tudi potrebam podjetja. Pomembnejše točke dnevnega reda so bile; pretres šeslme-sečne b;!ance, poročilo upravne-ga odbora o delu in poslovanju upravnega odbora od zadnje se-je delavskega sveta do dneva zasedan.ja (!) in sicer nekajkfat, pretres in sprejetje pravilnika o norman jtd. Detavski svet je razpravljal o velikih problemih svoje eko-nomske politike (dost; vei ana-liz kakor pa planov). Iz zapis- nika Je vidno, da je bik> nj«i-govo delo obilno tn vestno. Vendar kaže, da delavskemu svetu ni popolnama jasno, 'ii-ko naj razpravlja, kaj naj odloči sam, ka.j' pa naj prepusti upravnemu odtooru in direktor-3u. Je zelo dosti koristnih" pri-merov diskusije in kritike upiavnega odbora in tefaiučnega vodstva, kar priča, da delavski svet dobro opiavlja' nadzorno funkcijo. To-da razpravljali so tudi o vprašanjih, ki spadajo v delckrog drugih organov. Po-drobnost; iz vsakodnevnega po-slovanja so razlezali in o njih diškutirali vsrjetno več ur, kar pa je bUo popolnoma nepo-trebno. Delavski svet ima vsekakor pravico razpravljati o vsakem vprašanju in doiočati smernice za delo upravnega odbora in direktorja podjetja, toda ne mo-re odločati o tistih poslih, ki spadajo v njihov deiokroS. To je tudi vloSa predsednika kakšna stvar zrela za odločanje, Iz zapisnika Je ra-zv.dmo, da delavskega sveta. Voditi sejo ne kd-aj nastane razvlačenje, napo- so od tu dalje zelo pozorno di- pomeni sarao mehanično dajati tretmo ponavljanje Hd. Izbrati skutirali o vseb. premijskih po- besedo in vzdrževati forma.no mora pot najbolj učinkov:tega slavkah dlsciplino, marveč določati delovanja delavskega sveta. ,. ^ dnevai red, aktivno voditi di- V prvem prime-ru je delavski NAs»A PKIPOMBA skusijo in foimulirati sklepe. svet pristojen, 3a potrjuje nova Predvsem jfe tre>6a upoštevatl, Aktivno voditi diskusijo pome- delovna mesta in njihove tanf- da so pravilnik o piemijah m obračati pozornost d&lavske- ne pootavke (člen 20 uredbe o apieje-li na koneu minulega leta, ga s-veta na njegove pravice v plačah). Tu je samo ta proble-m, ti>rej prej, kakor so ta sisteoi tnejah demokratičnosti in ne da predsednik sveta oceni, ali predvidevali zakonski predpisi, dovoliti ponavljanja. Kadar pa so možnosti, da ne bi o enem kar je vsekakor zelo pohvaLno. je potrehno, mora tudi omejiti delovnem mestu diskutlralo nič Tavarna js izdelala ves sistetn pravico govora u diskosiji na do- inanj kot 17 članov delavskega premiftinja. Druga stvar je, če ločen 6as. Delavsk: svet n: par- sveta. se pisec teh* prikazov ne moro lament, ki bi imel popoinoma Predsednik delavskega sveta strinjatj 3 tem, da se komerci- predp szno proceduro, toda po- dostikrat opravlja take posle, ki alni in gospodarsko - račuaslci vsod, kjer odioča večji kolekuv, mu sploh ne pripadajo (meša- sektor ne smeta premtrat:. Ne obstoje pravila dUkusije In nje v operativo, nalaganje dru- gre za važnost sektorja, dejan- odločanja. Predsednik deiavoke- gih funkcij izven sej delavskega sko so vsi sektorji važni, sicer ga sveta mora vedeti, kdaj je sveta itd.). ne txi, po besedah enega izmed .. « -m. t • - 1 •¦ flan^v delavskega sveta, niti Kezadostnd diskusija o ugotovitvah mspekcije obstojaii. usPeh gospodarsko. Referent: .Finaena inšp^keija je pritožU. kar je sicer popol- ra^nskeg? ™ kom«cl<»ataega je pregledala, ka,ko se izvršujejo noma v redu. Toda težko pa je se«;orJa }e moc. ™erl"',.^ »**m Uredbe o plačah in ]• razumeti, da „1 bilo o lem alti ^^f^^l^ ^ na podlagi preiskave izdala besedice di^kusije. Lahko se Razpravljanje o podrobnostih Prvi primerl Iz zapisnika: ». •. tovarišl, me-ne sanima povečanje plače na uro tovariša... (kj izdeluje vrvi) od 38 do 54 dinarjev. Ka-ko se je mogel ta delavec v ta-ko kratkem 6asu prekvalificira-ti, da se tnu je plača od ure povefala za 16 dinarjev ...« »Inž. ... navaja, da so vrvi pletli po delovnem tasu m da eo »pr.pravo za deio« plačali po S4 dinarjev na Uro. Na neJci konferenei (?!) ]e bilo sklenje-no, da se zaposli deiavec. ki bo pletel vrvi v delovnem času. SLvar »pripravijalntga dela« je, te je mot braniti plačilo od ure v znesku 54 dinarjev za to delo.« »C!an deiavskega sveta tova-riš . •. navaoa, da nimamo de-lovnega mesta za pletenje vrvl. Treba je predlcfžitj dclavskemu svetu. da se tako mesto vzpo-stavi.« Član delavskega sveta: »dola-vec, ki piete vivi, ni kvalifici-ran deiavec, tnaiveč je samo izuče-n za to delo. Menim, da tnu je treba plačati po 42 di-narjev na uro.« C.an delavskega sveta: »Pred-Jagam, naj delovno mesto osla-ne. kakor je odločil upravn! odbor, ker na to mesto pride lahko tudj kakšen kvalificiraa delavec«. O tem vprašanju t. j. o višini larifne postavke za to delovno ttiesto je di»kutira!o še 12 čla-nov detavskega sveta. Na kbncu razprave so . sprejeli predlog upravnega odbora. Drug; pr:mer: C!an cielavskega sveta ... »na-vaja, da ni zadovoljen z delom upravnpSa odbora, ker troši do-sti denarja za reklame, ki ne pršnašajo . podjetju nikakršnih korist: in trdi, da reklama nima nobensga dtugega smisla, kakor da pomags iasopisu. Tovarna ni sklenila no-bene pogodbe na podlagi reW.ame .. ¦« -Cian delavskega sveta'. »Ni ml jasno, zakaj smo rfal! to rekla-Hio v... (ime časopisa) in v fcakšne namene nam koristi.« Direktor tovarne: »... našemu podjetju ai bilo treba oglaše-vati, toda predstavniki zalo^ni-Skega podjetja h ... s0 bili pri.., (funkcionarju) ].jud3k<*ga odbora jn predsednik- je pvipo- l-oiil, naj imenu naže komune dajo oglase naše podjetje, Magnohiom, Azbest m še neka druga podjetja. Ta časopis ima namen' poudariti moč naše ko-mune In njeno poveza-nost z druSimi komunami- V ta na-men smo jiklenili, da damo v ta časopis oglas.« Siccr pa poudarja, da je odbil mnogo reklamirarija. DUkutiralo je samo 14 članov delavikega sveta. Piedsednik delavskega sveta je zakijučil dUkusijo: »Ce upravn; odbor v zmoti napravi kakštio napako, je moč odločbo preklicati. Strinjam se, da je Ireba olane upravnega odbora opozoriti, naj ne delajo več ta-kih napak.« NASA PRIPOMBA Kadar delavs'ki svet razprav-Ija podrobna vprašanja ;z delo-kioga upravnega odbova iP di-reklorja, mora<>riti vloga pred-sednika delavakega sveta v pol-ni mer. do izraza. Ta mora de-lavskj svet opozoriti, v čigavo ptistojnost spada določeno vpra-šanje in kaj lahko stoii delav-ski svet. V drugem primeru mo-ra opozoritii delav^ki svet, da posamemo oglaševanje sploh ne spada pred delavski svet, pač Pa pravica, da ameji sredstva za samostojno razpolaianje, k: bi služila za reklamiranje. De-lavski svet lahko v ta namen ničesar ne odredi, lahko pa predvidl večje ali manjše vsote (tovarna vagonov ima v Jugo-slaviji praktitno samo enega — Jugoatovanske železnice). To-da nesmotrno in načelno napač-no je, če delavski svet odloča 0 posarrveznih. primerih rekla-me (v tem ali drugem časopisu itd.), razen ako gre ia more-bitne poneverbe, kar pa očitno nJ bito v omenjenem primeru v tej tovarni. Delavski svet ne more vedeti, kateri časopis je boljft za konkretno objavo ogla-sov, niti mu tega ni .treba ve-deti. Predsednik deiavskega sve-ta bi moral na to opozariti čla-ne sveta in — ako je v njegovi tnoči, ako to ne bi bilo nedsmo-kratično — obrniti diskusijo s tega vprašamja na načelno otne-jitev reklamiranja, fe vidi, da to žele čUnai delavskega sveta. ravnati. .. ker ^o bile ugoto- ve inšpekcije netočne, zato je vi'-ve mšpekcije giede taiifnih predvidena pritožba, to<3a ugled postavk netočne, zato se nismo inšpekcije zahteva, da se o tem ravnali po njenem sklepu in se odpre diffkusija in da se objas-priložili... glede točke 11 odloč- nijo razlagi inšpekcije in raz-be inipekcije pa smo zahtevali logi podjetja. Iz zapisnika nl podaljšanje roka«. (Prebrani so razvidno. da bi tako postopali, iilciepi inšp&kcije.) s čimer pa ni rečeno, da dejan- sko n.iso. Ali ne bi bilo boljše, Ce je tako tudi po drugih pod- Prvi k orSanizaciji tovarne in k varče-varvju, drugemu pa pripada ve-lik del uspeha tovarne na trži-šču. Dejstvo, d-a jih niso pre-mirali, je bilo eden izmed v?.ro-kov za nekatere znane neuspeb.a tovarne (ne v proizvodnji, mar-Več v prodaji)- Sklep NASA PRIPOMBA Delavski svet tovarne dela xe- O ugotovitvah inšpekcije niso jetj'ih, da se berejo samopvavo- J° inteinii'vno »b udeležbi veli-ra^pravljaU. Uptavni odbor se močne rešitve. * ke~Sa deI,a . i]anov delavakega Pravilnik o premiranju SESTflV SVETOV OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOROV sveta v diokusijah in pri spre-jemanju sklepov. Delavsko & . , . , .- upravljanje je dobilo svoje me- Srf priprave za delo: »Na zad- predlagam, da se komeroiaUH sto v tovarni. Manjša pretira-nji seji delavskeSa sveta so s^ktor ne premira.« vanja, ki smo jih omenili niso padle nekatere pnpombe glede Giasovanje: »Večina je skle- bistvena za del0 delav'»kega pr?v.laika 0 premiranju«. nila, da se komercionalni sek- sveia. Kdaj jih bodo popravili. Reterent: »Komisija je zase- Wr ne premira. Prav tako tudi je samo vpraianje Oasa in nkii. dala, pregledala pnpombe iq ne goipodarskOTaeunsk; kakor šonj skleni-la na^lednje: iet se (v do- tUd; ne sekretariat tovarne.« Dr. Nikola Baloe ločenih oddelkih ) premira s 1, inžiner s 6. tehniki s 3, pomoč-nilci id poslovodje s 3 do 8 poenov Po podatkih, ki smo jih dobili od zapisovalca, je s pre-miranjim zajeto 75% delavcev. Prvj oddeiek je dobil (verjet.no skupaj) 20, drug. 54, tretji.10, šesV. 11, -3mi 10 poenov itd. Claji delavskega sveta: »na-vaja, da ni moč ugotoviti vred-nost sektprja (misli na oddelek), ie sektor ne bi bil Važen, bi ga tudi ne bi!o. Premirati je treba samo fcste, ki delajo izključno v proizvodnji ... Pripominja, da je treba določiti poene tudi za šefa konstniikcijskega biroja.« Član delavskega sveta: ». ..da se upravnemu odboru a'i direk-lorju piepusti določeno število poenov, ki naj jiih dodeli - se- dTt^^luiHr^^Menf "dai; V naSi dižavi obstoji 8« sv^ nOv svetov * ««« 74fl že!"- piaviino, da ne'pridejo vsi 3ek- tov okrajnih ljutfaklh odborov. Zene so nezada5tno udeležcne i^^.i „ n t , \ „• o )„ Slika nam kaze sestav teh ive- celo v svetih za zdravje sociaU SJ ^lZ. Za P™m'™V- tov glede aa Poklic in spol nii- no skrbstvo ln prosvefo k:er teprav so vaznl ...« iwvjh članov , ^ lahlto z uspehom deiajo za re^_ Clan delavskega sveta: »na- Slika Mm kaže> da delavci 5e vanje problemov V svetih « vaja, da ftzicmb. delavk m tre- vedn0 niso v zadostni ;neri za- socialno skrbstVo, ki stejejo 920 ba premirati in da so izpustiii s{aE>ani v okrajnih svetih. Od Clanov, dela komaj 200 žena, v konstrukcjjski biro...« SM4 eianov svetov Uudskih od. svetih za ljudsko zdravje pa je Clan delavskega sveta: »Me- borov je samo 853 de]aVcev, od 888 članov samo 145 žena :td nim, da je treba javrniti pre- mea je komerrialni s&ktor Otitno ]e •tudj majhrn Stevilo činskih ljudskih odb^rov bomo važoa za pi-oizvodnjo. Toda žetta v tch svetih. Od 8.044 čla- ptiobOUi v prihodaji Slevilki.