METUdfBJKU
M 228514
MAREC 1981 — ŠT. 6
GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA
LETO XXII.
VSE 0 LETOVANJU
Člani kolektiva in njihovi svojci ter upokojenci Predilnice Litija, lahko svoj letni dopust in ostale proste dneve preživijo na oddihu v počitniškem domu Novigrad, Gozd Martuljku, Veliki planini, v prikolicah v Fažani in v Runkah, ter prvič letos še v Čateških Toplicah.
ZA LETOVANJE JE NA VOLJO:
Počitniški dom bo obratoval od 13. 6. do vklj. 10. 9. 1981 (skup. 90 dni).
Predsezona traja od 13. 6. do 30. 6., posezona pa od 1. 9. do 10. 9. 1981 (skup. 28 dni).
Glavna sezona traja od 1. 7. do 31. 8. 1981 (skup. 62 dni).
Novigrad — 40 hišic s 139 ležišči;
Fazana — 3 prikolice s skup-no 12 lezisci;
Runke — 3 prikolice s skup-no 12 lezisci;
Gozd Martuljek — 2 sobi s skupno 7 lezisci;
Velika planina — 3 sobe s skupno 7 ležišči;
Čateške Toplice — 2 sobi s skupno 4 ležišči.
Z objavljeno prijavnico se lahko prijavite za letovanje v Novigradu, Fažani, Runkah in Gozd Martuljku. Letovanje za Veliko planino objavljamo dvakrat letno v Informacijah ozm. v Predilcu; od 15. maja dalje, za letno in od 15. novembra za zimsko sezono. Prijave za Čateške Toplice pa že potekajo od začetka meseca marca letos (objavljeno v 4. št. Predilca).
r	x
NE PREZRITE PRIJAVNICE ZA LETOVANJE!
ROK PRIJAVE JE 20. APRIL 1981
v_______________________V
Srednjeročni plan razvoja
Na osnovi sprejetih smernic za izdelavo plana delovne organizacije predilnice Litija za obdobje 1981—1985, sprejetih temeljev določil 68. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, je dne 26. 3. 1981, sprejemal delavski svet delovne organizacije predilnice Litija srednjeročni plan delovne organizacije predilnice Litija za obdobje od 1981 do 1985.
Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja, ki ga sprejemamo za obdobje 5 let. Svoje razvojne možnosti uokvirjamo v osnovne smernice ekonomske politike širših in ožjih družbeno-političnih asociacij.
S srednjeročnim planom smo predvideli optimalno varianto in osnovne proporce razvoja v danih objektivnih možnostih. Odločitve so konkretne. Po njih bomo usmerjali svoje letne odločitve in sprejemali njihovo uresničevanje.
Naš osnovni cilje je, nadaljnje razvijanje socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in dosledno uresničevanje celotnega družbenega ekonomskega razvoja, če vanje celotnega družbenega ekonomskega razvoja.
Ti cilji so vsebovani v sprejetih smernicah in temeljih srednjeročnega plana od katerih se pri njihovi konkretizaciji ne bomo oddaljevali brez zavestne odločitve vseh zaposlenih in na škodo samoupravne povezanosti vseh subjektov planiranja, ki so vključeni v naš temeljni plan preko samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
Temeljne smeri razvoja in cilj delovne organizacije smo žp sprejemali s temelji plana in o njih razpravljali, zato jih ne bomo ponavljali. Ravno tako se ne bomo zadrževali pri tistih poglavjih, oz. delih plana, ki smo jih dovolj široko spoznali že ob spre-
jemanju temeljev plana in se v času do spremljanja srednje-
spremembo pri ' planiranem številu zaposlenih. V temeljih plana smo sprejemali za leto 1980 oceno 1.140 zaposlenih, ki jo s planom popravljamo na poprečno 1.112 zaposlenih, za
ročnega plana niso spremenili Tako smo sprejemali pr
plansko leto 1981 pa sprejemamo popravek na poprečno 1.102 zaposlena, namesto 1.140 kot je bilo s temelji predvideno, kar bolj ustreza prizadevanjem po intenzivikaciji proizvodnje in objektivnim okoliščinam zaposlovanja pri nas. V naslednjih letih, od 1982. leta do 1985. leta pa planiramo zaposlovanje po zaporedju takole: 1086, 1036, 987 in 940 zaposlenih. Zmanjševati poprečno letno zaposlenost za 3,3% pri povečanju proizvodnje enojne preje za poprečno 2,9% bomo uspeli le, če bomo uresničili vse pogoje, ki smo jih sprejemali s temelji plana. Delovni organizaciji bomo morali zagotavljati potrebno število ustrezno usposobljenih kadrov in izpolnjevati ali vzgajati tiste kategorije delavcev, od katerih je najbolj odvisno obvladovanje tudi sodobnega proizvodnega procesa.
sodobnega proizvodnega procesa.
Obseg proizvodnje in plana osnovnih surovin tudi nismo spreminjali. Vsi zaposleni smo bili seznanjeni, da bomo s 6.526 ton enojne preje v letu (Nadaljevanje na 2. strani)
C	~"N
Letne članske seje sindikata
Na podlagi statutarnega sklepa ZSS se v obdobju med dvema občnima zboroma sklicuje letni članski sestanek in seja konference osnovnih organizacij sindikata. Letošnje leto je prvo, ko uresničujemo določilo iz omenjenega statutarnega sklepa. Tega pa ne smemo jemati zgolj kot formalno izpolnitev določil statuta, ampak kot temeljito oceno naše dejavnosti na vseh področjih gospodarjenja in samouprave.
Vsak pozna v svojem delovnem okolju nerazrešene probleme, zato so ti članski sestanki primerni, da dajemo predloge za odpravo le-teh. Pogovoriti se je potrebno o nalogah in možnostih poslovanja delovne organizacije v letošnjem letu, saj nas k temu zavezuje tudi obdobje pred 3. kongresom samo-upravljalcev.
Nalog je vedno več, težavne gospodarske razmere pa nas silijo, da v prizadevanjih za čimboljši jutrišnji dan sodelujemo vsi delavci.
Srednjeročni plan razvoja
(Nadaljevanje s 1. strani)
1980, v letu 1985 povečali proizvodnjo na 7.530 ton, oz. po poprečni letni stopnji rasti 2,9%. Vrednostno pa bi v tem času poprečno letno rastla s 3,9%, kar pomeni, da bomo dajali večji poudarek boljši donosnejši strukturi proizvodnje.
Ustrezno obsegu in strukturi proizvodnje raste tudi potreba po osnovni surovini, ki smo jo že sprejemali ob obravnavi temeljev plana.
O obsegu izvoza in uvoza ter obsega investicij in investicij-
SREČANJE NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV SLOVENIJE V LITIJI
OK ZSMS Litija namerava sredi aprila organizirati športno zabavno prireditev pod naslovom »VEČER ŠPORTA IN GLASBE«.
Na tej prireditvi bodo sodelovali priznani slovenski športniki in športnice kot so:
KRIŽAJ, KURALT, STREL, VOGRINEC, ULAGA, NORČIČ, JELOVA C, PIPAN, ŠILC, BOJE VIČ, OMAHNE, VIŠNJEVAC, AMER-ŠEK, DOMADENIK, KOPITAR, FRELIH, CERAR ter domači športniki, ki nastopajo v zveznem merilu.
Igral bo ansambel »SONCE« zabaval pa vas bo TONE FORNECI-Tof in VINKO ŠIMEK (ŠRAUFENCIGER).
skega vzdrževanja sredstev tudi ne bi ponovno pisali. Predvsem se želimo na kratko ustaviti ob razdelitvi celotnega prihodka in primerjalni kazalci delovne organizacije za obdobje 1981—1985, v katerih smo v času sprejemanja temeljev plana mogli govoriti primerjalno le z oceno leta 1980, danes pa že po sprejetem zaključnem računu za leto 1980.
Razdelitev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka
Ne dajemo podrobnejšega pregleda razdelitve celotnega prihodka, ker bi bilo nezanimivo, prilagamo tabelo njegove razdelitve, ki je osnovana na stalnih cenah leta 1980 zaradi potreb realne primerljivosti podatkov. Primerljivost nekoliko motijo izredno dobri fi-načni rezultati za leto 1980 kar je razumljivo, saj smo delali
1)	Celotni prihodek	706.047	774.653
2)	Materialni stroški	453.244	495.374
3)	Amortizacija	36.287	36.650
4)	Porabljena sredstva (2*3)	469.531	532.024
5)	Dohodek (1-4)	236.516	5*2.629
6)	Del dohodka za skupne	potrebe	17.084	29.204
7)	Del doh.za spl .d ružb.potrebe	1.220	2.194
8)	Del dohodka za ostale	namene	,,-
in nadomestila	25*618	24* '65
9)	Čisti dohodek	194.594	186.866
s starimi cenejšimi zalogami reprodukcijskega materiala, kar pa se v tekočem letu ne more popoviti. Nove zaloge bomo delali po toliko višjih nabavnih cenah, še večje pa bomo imeli težave z omejitvami pri deviznih sredstvih. Problematika je še nedorečena v vsakem primeru pa neobetavna. Gotovo, da je zato stopnja povečanja materialnih stroškov toliko večja.
V tabeli motijo velika indeksna povečanja dajatev iz dohodka za potrebe skupne in splošne družbene potrebe.
To predvsem zato, ker gre s tekočim letom 1981 za sistemske spremembe večjih dajatev iz dohodka in manjših iz čistega dohodka (kot npr. večje dajatve iz dohodka za SIS, zdravstva in zato manjše iz bruto OD, dalje za stanovanjsko SIS itd.), zato je boljša primerljivost z letom 1981 in ne s 1980. letom.
Pri drugi tabeli razdelitvi čistega dohodka motijo sredstva v upadanju za namene razširitve materialne osnovne dela in rezerv ter za druge namene.
- v 000 din -
774.853	837.494	837.*9*	842.486	119,3	*,2
486.300	536.034	530.044		121,3	• *,o
36.690	36.700		38.000	104,7	0,9
522.99°	572.734	567.444		120,0	3,7
251.863	264.760	270.050	278.820	117,9	3,3
30.262	32.332	33.175	3*.302	200,8	15,2
2.303	2.465	2.51*	2.564	210,2	16,0
23.963	23.7*8	24.208	23.838	100,9	0,2
195.335	206.215	210.153	218.116	112,1	2*3
	Elementi	1980	1981		1985	1984	1985		
				4		6			9
1.	čisti dohodek	194.594	186.866	195-335	206.215	210.153			2,3
2.	Del čistega doh. za OD	140.452		146.923	155.893	159.030		116,5	3,1
	a) - za neto OD	94.847	101.144	104.988	111.392	113.512	116.922	123,3	* ,2
	b) - za financiranje skupnih potreb	44.885	39.793	41.306	43.833	44.835	45-998	102,5	0,5
	c) - za financiranje splošnih družbenih potreb	684	606	629	668	683	700	102,3	0,5
3.	Del ČD za skupno porabo		24.004	24.920		26.951	27.745	H,.p	2,5
4.	Del ČD za razširitev materialne osnove dela in rezerve	56.215	50.161	22.385	22.778	23.088	25.680	91,0	-1.9
5.	Del ČD za druge namene	1.454	1.158	1.107	1.104	1.084	1.071	75,2	-5,5
- v 000 din -
Elemneti	1980	1981	1985	1985	198.	iqoc Indeks letna ? 7 ! 2 stopnja
1	2	3	4	S	6	7	8	9
Primerjalni kazalci rezultatov poslovanja delovne organizacije je za obdobje 1981—1985
Priloženi tabeli smo izračunali tudi obvezne enotne kazalce poslovanja iz zakona o združenem delu in odloka ZIS po podatkih iz razdelitve celotnega prihodka.
Iz primerjave v absolutnih zneskih vidimo pri vseh kazalcih rahlo stopnjevanje učinkovitosti, tako npr. pri ustvarjanju čistega dohodka na delavca, akomulaciji v primerjavi z dohodkom, čistim dohodkom ali poprečno uporabljenimi osnovnimi sredstvi. Tudi OD in sredstva skupne porabe so v porastu, seveda pa izločanja iz OD na delavca in dohodka na delavca prav nič ne zaostajajo za njimi. Pomembno je, da bi ostali pri dejansko povečani dohodkovni produktivnosti (kazalec pod zap. št. 1 oz. A) povečani ekonomičnosti (kazalec 5) in rentabilnosti (kazalec 2 ) kot osnovnimi kazalci uspešnosti poslovanja.
Kazalce prikazujemo primerjalno tudi za leto 1980, ki pa so mnogokrat boljši od kazalcev naslednjih let. Iz razlogov, ki smo jih že navedli je razumljivo, ker smo delali s starimi zalogami v naslednjih letih pa se bomo morali spopasti z novimi nabavami reprodukcijskega materiala in predvsem težavami pri omejitvah deviznih sredstev. Končno pa smo v letu 1980 dosegli boljše finančne rezultate, kot smo jih načrtovali.
V ostalih delih plana kot npr. o družbenem standardu naših delavcev, v sredstvih za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter varstvo pri delu smo se že večkrat ločeno razpisali ali pa se še bomo.	y ^
Pred 3. kongresom samoupravljalcev
Trije kongresi samoupravljalcev — tri etape samoupravnega razvoja
Zelena luč samoupravnemu socializmu
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Že na začetku se je izkazalo, da samoupravljanje omogoča povezovanje proizvodnega dela in intelektualnih nalog upravljanja. Izkazalo se je tudi, da predstavlja samoupravljanje velikansko silo, ker se z njim usklajuje zavestna socialistična akcija vodilnih sil družbe s »stihijsko socialistično tež-
njo«, kot je bilo rečeno na kongresu ob oceni, da to močno podpira stabilizacijo družbenih odnosov. Na osnovi dotedanjih izkušenj so ocenili, da delavski razred samoiniciativno sodeluje pri razvoju samoupravnih odnosov v svojih delovnih okoljih in sam od sebe daje podporo vsemu, kar predstavlja odkrivanje novih elementov v samoupravni praksi.
Vse to potrjuje pravo smer, v kateri je Jugoslavija gradila svojo pot v socializem, s podporo ustvarjalne sile delovnih ljudi. Lahko rečemo da je prvi kongres prižgal zeleno luč nadaljevanju samoupravne poti v socializem.
»Razumljivo, mi ne želimo komurkoli vsiljevati našega sistema, toda dolžni smo ga braniti pred tistimi, ki so slepi
in gluhi pred dejstvi«, je, na 1. kongresu samoupravljalcev, v svojem govoru poudaril tov. Tito. »Mislim, da naša praksa, s svojimi rezultati najbolje potrjuje pravo pot našega sistema«, je izpostavil legendarni vodja jugoslovanskega delavskega razreda.
(Prihodnjič — II. kongres)
Nada Djermanovič — Tanjug se nadaljuje
Primerjalni kazalci rezultatov poslovanja DO za obdobje 1981-1985
|JP-	Naziv kazalca	1980	1981	1982	1983	1984	1985
I.	Kazalci po 140.členu ZZD
1)	Dohodek na delavca (v din) -- dohod, produktivnost
2)	Dohodek v primerjavi s 0 porabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost (v %)
3)	Ustvarjeni ČD na delavca (v din)
4)	Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %)
5)	Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim ČD (v %)
6)	Akumulacija v primer s 0 uporab.poslov.sredstvi (v ^
7)	OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din)-messeč.povpr.
8)	Čisti OD na delavca - mesečno povprečje
II.	Kazalci po odloku ZIS
1)	Izločanja iz OD na delavca - mesečno povprečje (v din)
2)	Izločanja iz dohodka na delavca (v din)
3)	Ak z Am v primerjavi s 0 uporabljenimi poslov.sred.(v %)
4)	Povprečno porabljena poslovna sredstva na delavca (v din)
5)	Celotni prihodek v primerjavi s porabij.sred. (v %) - ekonomičnost
6)	Elotni prih.v primer, s povpr.porab.obratnimi sredstvi
7)	Izguba na delavca
8)	Dohodek v primerjavi z načrtov.doh.(v %)
9)	Del ČD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (v %)
III.	Posebni podatki v zvezi s kazalci Povprečno število delavcev
A Dohodek na delavca (dohodek.produkt.)
B Akumulacija v primerjavi s sredstvi (v %)
C Čisti OD na delavca - mesečno
D Povprečno uporabljena poslovna srestva na delavca
225.254	231.075	239.870	252.152	257.190	265-543
51,1	50,5	51,4	53,8	54,0	54,7
185.528	178.819	189.278	199.821	203.637	211.353
11,9	8,3 10,8	8,9	8,6	8,6	9,2
14,5		11,5 4,6 13.966	11,1 4,6	11,0	11,8
6,1	4,2			4,6	5,0
13.512	13.294		15.551	16.619	17.958
7.528	7.642	11.869	13.222	14.135	15.276
3.617	3.222	3-386	3-773	4.044	4.358
39.926	53.362	54.775	59.557	63.856	67.978
13,9	11,8	12,1 474.806	12,1	12,1 533.049	12,5
440.471	435.572		500.509		571.109
163,0	156,4	159,3	156,2	158,0	160,3 2,4
2,3	2,4	2,5	2,5	2,5	
1.112	1.102	1.086	1,035	987	940
225.254	231.075	239.870	252.152	257.190	265.5*3
6,1	4,2	4,6	4,6	4,6	5,0
7.528	7,642	11.869	13.222	14.135	15.276
440.471	435-572	474.806	505.509	533.049	571.109
Cene penzionskih in drugih storitev
Na osnovi predvidenega števila penzionov in stroškov penzionskih storitev je izračun kalkulativne cene enega penziona 290,00 din.
CENA PENZIONA:
pred- posezona glavna sezona
a)	nečlani—odrasli	232,00	din	290,00	din
b)	otroci nečlanov od 4. do
14. leta starosti	140,00	din	174,00	din
VIŠINA PLAČILA ČLANOV KOLEKTIVA:
to so: delavci, zakonski tovariši, nepreskrbljeni otroci, posvojenci, nepreskrbljeni starši, upokojenci,
PL (s svojci)
pred-posezona glavna sezona
a)	člani (odrasli)	140,00	din	200,00	din
b)	otroci članov od 4.
do 14. leta starosti	84,00	din	120,00	din
Člani kolektiva plačajo za vse svoje otroke (nepreskrbljene) penzion po članski ceni.
Razliko od polne cene penziona krije delovna organizacija iz sredstev skupne porabe.
Kooperanti in nečlani morajo biti državljani SFRJ.
OSTALE STORITVE:
a)	Perilo je vključeno v ceni penziona. Le v primeru samih nočitev ali vmesne zamenjave perila je potrebno plačati po ekonomskih cenah.
b)	Komunalne dajatve otrok od 4. leta starosti (voda, elek. vzdr.) je treba plačati na osebo dnevno 13,00 din.
c)	Taboriti ni mogoče.
d)	Uporaba hišice v Novigradu za prvomajske praznike bo odprta, če bo dovolj prijavljenih, za osebo bo potrebno dnevno plačati 20,00 din.
Uporabo hišice je treba plačati tudi za tiste otroke, za katere je potrebno plačati turistično takso.
VELIKA PLANINA — odprta vse leto
a)	Člani kolektiva (zakon, drug in vzdr. svojci) plačajo na osebo dnevno 20,00 din
b)	Nečlani plačajo na osebo dnevno 60,00 din Otroci od 4. do 14. leta starosti imajo 40% popusta.
PRIKOLICE V FAZANI IN RUNKAH
a)	Člani kolektiva (zakon, drug in vzdr. svojci) plačajo na osebo dnevno 20,00 din
b)	Nečlani plačajo na osebo dnevno 60,00 din
Otroci od 4. do 14. leta starosti imajo 40% popusta. V prikolicah lahko letujejo nečlani samo v prisotnosti članov kolektiva.
V prikolicah se plačajo najmanj 4 ležišča, tudi če prikolico koristi manj ljudi.
Za letovanje v GOZD MARTULJKU veljajo isti pogoji kot za Novigrad. Letovati je možno le po 7 dni.
Opomba: V prikolicah v Fažani in Runkah priskrbi perilo vsak sam. Gost, ki nabavi plin, dobi povrnjene stroške na osnovi računa. Ostale stroške za kampiranje teh prikolic (elektrika, voda itd.) plača delovna organizacija. Gostje v teh prikolicah se bodo zemenjevali 10 dnevno.
Razporeditev hišic v Novigradu (last Predilnice Litija)
Hišice za 7, 10 in 14-dnevno izmeno bomo razporedili, ko bo znano število prijav za 7, 10 oz. 14-dnevno letovanje.
Pri razporeditvi letovanj v počitniške domove se upoštevajo »kot da so že letovali« samo tisti delavci oz. prijavljene!, ki so letovali v isti sezoni.
TUDI V LETU 1981 BO OMOGOČIL SINDIKAT BREZPLAČNO OKREVANJE
V preteklih letih so člani kolektiva koristili okrevanje v Počitniškem domu v Novigradu in v Gozd Martuljku. V le-
tu 1981 bo mogoče koristiti preventivno okrevanje tudi v Čateških Toplicah, kar je bila dolgoletna želja članov kolektiva, saj so obolenja gibalnega sistema in vezivnega tkiva v naši delovni organizaciji na prvem mestu. Kandidate za okrevanje Nadaljevanje na 4. strani
PREDILNICA LITIJA	Pred izpolnjevanjem beri navodila!
v LITIJI p. o.
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Podpisani................................delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži)
stanujoč .............................................................................
(kraj, ulica, hišna številka, pošta)
se prijavljam za letovanje v počitniškem domu
NOVIGRAD	GOZD MARTULJEK	FAZANA pri PULI	RUNKE
(ustrezno obkroži)
za.........................dnevno letovanje v izmeni od.................do............
Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od..........
do...............
Za letovanje prijavljam še:
Ime in priimek	leto rojstva	sorodstvo	zaposlen pri
1.....................................................................................
2.....................................................................................
3.....................................................................................
3	...................................................................................
4	...................................................................................
5	...................................................................................
6	...................................................................................
Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta:.............................
a)	sem delovni invalid.......................................... DA	NE
b)	udeleženec NOV................................................DA	NE
c)	samohranilka oz. samohranilec.................................DA	NE
d)	delam v nočnem delovnem času..................................DA	NE
e)	vzdržujem nepreskrbljene druž. člane..........................DA	NE
f)	vzdržujem...........nepreskrbljenih družinskih članov
(Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši število članov.)
Uporabil bom organiziran prevoz z avtobusom.................DA NE
(PL organizira prevoz v Novigrad za 7 dnevno izmeno).
V ......................, dne.................
Z navedbo letovalne izmene se strinjam.
Podpis prosilca prijave:
Podpis vodje enote:
(Nadaljevanje s 3. strani)
po sindikalnih odborih bodo zbirali predsedniki odborov po kriterijih:
1.	zdravstveno stanje
2.	socialno stanje
3.	skupna delovna doba
4.	delovna doba v delovni organizaciji
5.	da so člani sindikata in nimajo neupravičenih izostankov
6.	delovni pogoji.
Preventivno okrevanje je v desetletju koristilo preko 500 članov kolektiva. Mnogi okre-vanci so že upokojenci.
Pri izbiri okrevancev bodo morali sindikalni odbori upoštevati kriterije in paziti, da bodo izbrani tisti delavci, ki okrevanje še niso koristili.
Komisija za okrevanje pri sindikatu bo v mesecu aprilu razdelila pismene predloge, katere bodo predsedniki sindikalnih odborov izpolnili v sodelovanju z odbori.
Po oceni komisije za okrevanje bo dokončno potrdila predloge za okrevanje sindikalna konferenca. Zaželeno je, da bodo člani, katerim bo odobreno preventivno okrevanje, koristili okrevanje IZVEN SEZONE.
Franc Lesjak
RAZPORED IZMEN ZA LETOVANJA:
7 dnevne izmene: od 13. 6. do 20. 6. od 20. 6. do 27. 6. od 27. 6. do 4. 7. od 4. 7. do 11. 7. od 11. 7. do 18. 7. od 18. 7. do 25. 7. od 25. 7. do 1. 8. od 1. 8. do 8. 8. od 8. 8. do 15. 8. od 15. 8. do 22. 8. od 22. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 5. 9.
10 dnevne izmene: od 20. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 9. 8. od 9. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 8. 9.
14 dnevne izmene: od 13. 6. do 27. 6. od 27. 6. do 11. 7. od 11. 7. do 25. 7. od 25. 7. do 8. 8. od 8. 8. do 22. 8.
^ od 22. 8. do 5. 9.
KAKO SVA LETOVALI V TOPLICAH
Kot smo že pisali v našem glasilu, smo se letos odločili za zakup dveh sob v Čateških Toplicah. Kaže, da je bila odločitev pravilna, saj se delavci za to letovanje kar pridno prijavljajo. Po prijavah bi lahko sklepali, da letovanje v Toplicah odgovarja najbolj srednji generaciji naših delavcev in upokojencem, čeprav je med prijavljenimi tudi nekaj mlajših družin. Po trenutnih podatkih je še možno dobiti prostor za letovanje, vendar vam svetujemo, da s prijavami pohitite. O prostih terminih bomo sproti obveščali v Informacijah.
Pretekli teden sta se z dopusta v Čateških Toplicah vrnili prvi dve tovarišici, ki sta svoje vtise takole popisali:
ZUHRA GROŠIČ: »Za letovanje v Čateških Toplicah sem se odločila predvsem zaradi težav, ki jih imam zaradi revme. Dostikrat me bolijo sklepi in slišala sem, da topla voda v Toplicah pomaga. Res se sedaj bolje počutim, čeprav verjetno to ne bo dolgo trajalo. Teden je prekratek, da bi bolj okrevala. Želela bi si daljšega bivanja v Toplicah.
Razen tokrat, do sedaj še nisem nikoli letovala. To predstavlja za mojo številno družino prevelik izdatek. V Toplice sem šla sama s prijateljico Mimo Cvek, našo upokojenko.
V Čateških Toplicah lahko vse pohvalim — od bivanja do hrane ter postrežbe. Rada bi kmalu spet prišla na vrsto!«
METODA BAUS: »V letošnji četrti številki nas je ,Pre-dilec’ seznanil s pobudo sindikata, ki je poleg še do sedanjih
oblik letovanja na morju in v planinah, organiziral za člane našega delovnega kolektiva še novo obliko letovanja — letovanje v Toplicah.
Čateške Toplice so dokaz, da je organizator pri izbiri imel srečno roko, saj je poleg toliko potrebnega oddiha dana delavcu možnost, da si na dostopen način izboljša tudi zdravstveno stanje. Znano je, da marsikdo čaka leta in leta, da bi se mu ponudila možnost preventivnega zdravljenja v Toplicah, vendar take možnosti zlepa ne dočakaš.
Ne kaže ponavljati že splošno znanih dejstev, ki jih navaja članek v navedeni številki tovarniškega glasila, ki omenja oblike in možnosti zdravljenja, oddiha in rekreacije v daleč naokrog znanih Čateških Toplicah.
Velja omeniti, da je v času od 15. do 22. marca odšla na letovanje prva skupina — tri delavke in ena upokojenka našega kolektiva.
Prepričale smo se, da reklama letovanja ni samo v prospektih, temveč je resnično. Ugotovile smo, da nam je bila dana lepa priložnost preventivnega zdravljenja in oddiha, tako da so nam prijetni trenutki minili prehitro.
Za konec naj še omenim, da je poleg odlične organizacije zdravljenja in letovanja, gostu na razpolago še odlična in obilna hrana. Prometne zveze iz Litije so pravtako zelo ugodne. Iz Litije do Brežic pripelje vlak v dobri uri in pol, na kar je možnost prestopa na lokalni avtobus, ki pripelje letoviščarja v desetih minutah do Toplic.«
ŠE O OTROŠKEM VARSTVU
Na seji izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata — oddelek predilnice so delavke, ki delajo v izmenskem delu in imajo majhne otroke, opozorile na problem varovanja oz. sprejema otrok v VVZ v jutranjem času. Problem je v tem, ker delavke pričnejo z delom ob 5. uri zjutraj, v vrtcu pa kasneje. V kolikor ne more peljati otroka v vrtec nekdo drug, so delavke prisiljene, da zamudijo, kar seveda slabo vpliva na sam proizvodni proces (delo za strojem) in ne nazadnje na osebni dohodek delavke.
O tem vprašanju smo razpravljali tudi na seji konference sindikata. Bili smo mnenja, da zaradi tega delavke ne smejo zamujati, da pa bomo poizkusili problem rešiti skupaj z VVZ. Tja smo poslali dopis z obrazložitvijo problema in prošnjo, da bi pričeli z varovanjem otrok ob 4.45 uri zjutraj.
V VVZ Litija so za problem naših delavk pokazali razumevanje saj so nam kma-
lu poslali dopis z naslednjo vsebino:
Na zboru dehvcev dne 19. 2. 1981 smo obravnavali vaš dopis, ki se nanaša na predčasno odpiranje vrtca v Litiji.
Prosimo vas, da analizirate potrebe in nam dostavite imena staršev, ki to varstvo potrebujejo, ter enoto v katero otrok hodi. Zavzeli smo sklep, da bomo vaši želji ustregli, če bo zgodnejše varstvo potrebovalo vsaj 7 otrok.
V zvezi z omenjenim dopisom smo preko naših INFORMACIJ obvestili delavke-matere, ki so za zgodnejše varstvo zainteresirane, da se prijavijo.
Prijavila pa se je samo ENA delavka!
Kaj hočem povedati? Predvsem to, da moramo, ko predlagamo razne spremembe, dobro premisliti, kasneje pa tudi sodelovati pri uresničevanju le-teh. Ne smemo pozabiti, da je bilo izrečenih tudi dosti želja za organizacijo redne izmenične vzgojno-varstvene dejavnosti. V zvezi s tem je bil organiziran razgovor za okroglo mizo o otroškem varstvu za starše otrok, ki delajo v izmenskem delu, skupaj s predstavniki skupnosti za otroško varstvo v Li-
tiji. Kljub temu, da je bil razgovor dobro pripravljen in ob primernem času, ni bilo odziva prizadetih staršev; na razgovor je tudi prišla samo ena delavka.
Ne morem tudi mimo dejstva, da v razpravah, ob prehodu na nov delovni čas v lanskem letu, ko se je odločalo kdaj pričeti z delom (ob 5. uri zjutraj ali ob 6. uri), mamice z majhnimi otroki niso imele pripomb in so se raje odločale za zgodnejšo uro.
Ali nismo večkrat tudi sami krivi, če ni vse tako kot si želimo?	A. Povše
OBZORNIK
Prešernove
družbe
Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal.
Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem.
Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov:	Prešernova družba,
Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
S prvega letnega članskega sestanka sindikata
Na članskem sestanku sindikata je predsednica Ani Povše poročala o delu v minulem letu. Povedala
je:
Pred sindikatom so bile v začetku minulega leta postavljene odgovorne naloge. Pri tem mislim predvsem na sprejemanje kratkoročnih in srednjeročnih planov razvoja, skrb za povečanje produktivnosti in uspešnosti dela, razvijanje dohodkovnih odnosov, ter izvajanje programa ekonomske stabilizacije.
V enem letu, toliko mandatne dobe je namreč poteklo članom IO OOS in konference, smo se sestali na 29. sejah, razpravljali oz. zavzemali stališča pa smo o domala vseh stvareh, ki so neposredno povezane z delom delovne organizacije.
Naj naštejem samo nekatere izmed njih:
Februar: obravnavanje zaključnega računa in gospodarjenja v letu 1979.
Marec: organiziranje razprav o ustanovitvi več samoupravnih delovnih skupin. V tem mesecu je bil izveden tudi razgovor o obveščanju, skupaj s predstavniki DPO in republiškega sindikata.
April: razprava o benificirani delovni dobi za nekatera delovna mesta.
Maj: razprave na sindikalnih sestankih o predlaganih spremembah pravilnika o delovnih razmerjih (delovni čas in pavšalna odškodnina).
Junij: javna razprava po sindikalnih skupinah o osnutku dogovora o temeljih plana občine Litija in osnutku samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS in krajevnih skupnosti za obdobje 1981 do 1985.
September: javna razprava o osnutkih:
družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo;
družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del;
samoupravni sporazum o štipendiranju.
December: organiziranje javne razprave o osnutku temeljev plana DO za obdobje od 1981 do 1985 in temeljev planov SIS.
Osnutek dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke.
Poleg teh aktivnosti pa je sindikat sodeloval sproti pri vseh problemih, ki jih je bilo potrebno razrešiti, dajal svoje predloge, zavzemal stališča in jih posredoval samoupravnim organom. Konferenca sindikata se je aktivno vključila pri reševanju kadrovskih vprašanj v delovni organizaciji. Pri reševanju posameznih problemov in pritožb s strani delavcev—članov sindikalne organizacije, je sindikat zavzemal ustrezna stališča in jih posredoval samoupravnim organom.
Na pobudo sindikata, ki je vsklila iz želje delavcev, da bi imeli možnost letovati tudi v toplicah, smo v letošnjem letu razširili kapacitete za oddih s tem, da smo najeli dve sobi v Čateških toplicah, za kar je dosti zanimanja, pa tudi koriščenje rednega
Tudi v letu 1981 nas čaka dosti nalog, težavne razmere pa terjajo, da v napetem gospodarskem položaju sodelujemo vsi delavci. Naj na kratko strnem nekaj temeljnih nalog, katerim bomo posvetili pozornost v tem letu:
—	poleg tekočih opravil bo sindikat sodeloval pri vsklaje-vanju samoupravnih aktov;
—	sodeloval pri nadaljnem uresničevanju stabilizacijskega programa;
—	skrbel za dvig produktivnosti, delovne discipline z dograjevanjem samoupravnega sporazumevanja in sistemom delitve OD po dejanskih rezultatih dela delavca oz. skupine delavcev;
—	vlagal napore v izvrševanje plansko sprejetih obveznosti;
—	skrbel za samoupravno zaščito delavcev in njihovo socialno varnost;
—	sodeloval in koordiniral delo z ZK in mladino;
—	skrbel za redno in popolno obveščenost delavcev;
—	posvetil posebno pozornost razpravam po sindikalnih skupinah;
—	skrbel za idejno politično izobraževanje delegatov in delegacij ter ustvarjanje pogojev za njihovo uspešno delovanje na vseh ravneh;
—	izboljšanje družbenega standarda delavcev in skrbel za njihovo rekreacijo.
letnega dopusta bo razporejeno bolj enakomerno preko celega leta.
Namen članskih sestankov pa je predvsem v tem, da opravimo tehtno oceno naše dejavno-stina vsehpodročjihsamouprav-vljanja in gospodarjenja. Zato moramo na svoje delo pogledati tudi kritično in priznati, da nismo povsem zadovoljni. Dostikrat je sindikat tudi premalo učinkovit predvsem zato, ker mnogi niso dovolj aktivni oz. se s sindikalno dejavnostjo ukvarjajo samo nekateri. Marsikdo še vedno misli, da je glavna naloga sindikata organiziranje raznih prodaj, proslav itd. Gre torej za stare ugotovitve, ki jih poznamo, premalo pa storimo, da bi jih odpravili.
Premalo samostojno delujejo tudi osnovne organizacije sindikata, ki jim je z ustanovitvijo in delovanjem samoupravnih delovnih skupin naložena še bolj odgovorna naloga, predvsem članom izvršilnih odborov osnovne organizacije.
Ko že govorimo o športu in rekreaciji bi dodala, da ne smemo gledati športne dejavno-
sti samo skozi prizmo stroškov, ampak kot družbeno rekreativno dejavnost delavcev, ki vpliva tudi na naše dobro počutje in zadovoljstvo na delu. Menim, da smo tu že naredili korak naprej, da pa se organizirane rekreacije oz. v druge športne dejavnosti še dosti premalo vključujemo ženske.
Med važnimi nalogami v letošnjem letu je tudi vodenje kandidacijskega postopka za volitve novih samoupravnih organov po izteku sedanjega mandata v novembru in aktivno sodelovanje v pripravah na volitve delegacij.
V našem družbenem političnem sistemu ima sindikat pomembno vlogo tudi na področju ljudske obrambe in samozaščite. Tu moramo zagotavljati pogoje za pospešeno gradnjo sistema družbene samozaščite in obrambe z vključevanjem žensk, kar nam še posebej narekuje struktura zaposlenih v delovni organizaciji.
Na koncu bi rada še enkrat poudarila, da moramo pri izvajanju programa sodelovati vsi delavci, kajti le tako bomo kos nalogam, ki smo si jih nastavili v tem letu.
Predsednica konference sindikata: Ani Povše
Delovno okolje zunanjih transportnih delavcev ni vedno tako prijazno kot na sliki. Za njimi je dolga mrzla zima, ko ni bilo prav nič prijetno voziti se z viličarjem. Poleti se pa sonce pošteno upre na nakladalno rampo.
Program dela sindikata za leto ’81
POŠKODBE
V MESECU FEBRUARJU 1981
Pri rezanju plasti preje iz prstančne cevke, se je Marta Vozel, predica, z ročnim nožem vrezala v dlan leve roke.
Pri natikanju plastične cevke na vreteno avtomatskega prevajalnega stroja, je previjal k i Stanislavi Kastelic delček cevke odneslo v oko in ji ga poškodovalo.
Snemalka na flajerjih, Katarina Bokal, je od dvigla vlekla k strojem pločevinasti zavojček za prevoz predpreje. Med
Po montaži novih predilnih strojev v predilnici bombaža I smo morali preurediti klimatske tlaE'rjemu j° poprijela voziček naprave. Dovodno količino zraka smo morali povečati iz sedanje 110.000 kub. m h na	,1 V'n iv'1
185.000 kub. m h Zaradi bistveno večje količine zraka smo poleg ostalih del zamenjali vozička jo £ Nadelo £]<,mvo_ tudi obstoječi aksialni ventilator z novim, večjim. Novi ventilator premera 2,0 m je proiz- zjdka in ji poškodovalo mezi-vod Klima — Celje in je dvobrzinske izvedbe (v manjši brzini bo obratoval v zimskem ča- ncc leve noge. su). Ker je velikih dimenzij in tudi precej težak, smo ga morali transportirati preko strehe Pri premiku vozičku s pred pred predilnice. Transport ventilatorja smo opravili z velikim avtodvigalom, ki ima maxi- Prcjo. se je predici Ani Mer-
malni doseg ročice 32 m.
KOMUNISTI O STABILIZACIJI
Komunisti osnovnih organizacij delovne organizacije so na tematski konferenci pretekli mesec spregovorili o gospodarjenju v pogojih gospodarske stabilizacije. Z dvema kvalitetnima uvodnikoma, ki sta jih v okviru programa idejnopolitičnega usposabljanja komunistov, pripravila sekretar občinskega komiteja ZK Branko Pintar in član osnovne organizacije skupnih služb Jože Mirtič, so se seznanili z razmerami v svetu, državi in občini,
Ocenjeno je bilo, da smo z našimi partnerji solidno poslovali v okviru možnosti, manjša odstopanja so bila objektivnega značaja. Zato je potrebno z dosedanjo prakso nadaljevati in se o reševanju problemov
ter predvsem v delovni organizaciji, ki nas silijo k uresničevanju skupno pogovarjati, za kar je
stabilizacijskih ciljev in k omejevanju porabe
V kritični razpravi je bilo ugotovljeno, da se stabilizacijski cilji prepočasi in premalo zavzeto izvajajo in da se tudi v novih pogojih gospodarjenja postavljajo še vedno preobsežni načrti, ki niso vselej v okvirih realnih možnosti, negospodarske investicije pa bodo povzročale tudi previsoko porabo, ki je ne bomo zmogli. Zavzemali so se za opredelitev nalog in za uveljavljanje odgovornosti za neizpolnjevanje načrtovanih nalog. Odgovornost je namreč še prevečkrat posplošena, premalokrat so odgovorni posamezniki, ki so pristojni, usposobljeni in tako tudi odgovorni za izvajanje. To velja tako v občinskem merilu in tako naj bi se opredeljavali tudi v tovarni.
Pri načrtovanju skupnih potreb se še večkrat obnašamo dvolično: kot uporabniki zahtevamo in načrtujemo več, kot zmoremo združevati. Skrajni čas je, da se do novih načrtov opredeljujemo zavestno, v obsegu, ki ga zmoremo. Pri planiranju je potrebno najprej proučiti (realne materialne možnosti, ne le računati na kredite, in na takšni osnovi na-
črtovati investicije in širiti dejavnosti.
Razpravljale! so se prav tako zavzemali za to, da je potrebno v sistem nagrajevanja vključiti nagrajevanje po delu, to je po delovnih obremenitvah, ki se v tovarni nikamor ne premakne. Delavci bi bili pripravljeni marsikdaj povečati obseg po-služevanja, če bi bili za več dela tudi ustrezno nagrajevani.
Temeljito je bilo obravnavano tudi vprašanje oskrbe naših partnerjev s surovinami oz. izvajanje sklenjenih pogodb. Predvsem, ker so nekatere delovne organizacije — naši odjemalci, manjša odstopanja dobav od dogovorjenih količin in sistem zagotavljanja deviznih sredstev, skušali urejati preko vodstev medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Komunisti so to ocenili kot neprimeren način reševanja tovrstnih problemov, ker bi se z neposrednimi dogovori partnerjev lahko ža-deve hitreje in učinkoviteje reševale, posebno ker bi se tako srečevali o problemih in situaciji med seboj obojestransko enako informirani partnerji.
že v bližnji prihodnosti načrtovan sestanek z večjimi odjemalci.
Poudarjeno je bilo dejstvo, da je treba zelo resno vzeti prehod iz lagodnega sistema pridobivanja deviznih sredstev na realni sistem, ko je treba za uvoz surovin, zagotoviti ustrezno vrednost z izvozom, oz. še več, za zagotavljanje družbeno dogovorjenih potreb. Tega se pa v naši skupnosti še nismo zavedli vsi, predvsem pa ne pravočasno, tudi naši partnerji. Kajti devizna sredstva je treba zagotavljati tudi v reprodukcijski verigi, predvsem, ker je težnja da izvažamo čimbolj dodelane izdelke. Ne smemo pa zanemarjati možnosti dohodkovnih povezav za posodobitev opreme in s tem povečanje količinske proizvodnje za zadovoljevanje potreb naših odjemalcev.
Vsekakor pa imamo, po zaključenem investicijskem programu, v novem srednjeročnem obdobju vse možnosti da uresničimo načrtovane cilje, vendar s pogoji, da se v izvajanje nalog vključimo zavzeto in odgovorno.
M. K.
čon voziček nagnil in ji pritisnil laket leve roke oh kontejner ter ji ga poškodoval.
Jožefina Begič, dvojilka, si je na rešetki za vpih svežega zraka zvila nogo. Poškodba je bila javljena 13. 2. 1981.
Ko se je Majda Lamovšek, sukalka v sukalnici efektnih sukancev, vračala iz dopoldanske izmene domov, ji je na poledenelem pločniku spodrsnilo in je padla. Pri padcu si je poškodovala palec desne noge.
Andrej Krhlikar
ODŠLI
V MESECU FEBRUARJU 1981
Pismeni sporazum — odpoved delavca:
28. 2. 1981 Jože SUKIČ, Litija, C. kom. Staneta 16, predilnica bombaža 3. izmena
upokojitve:
19. 2. 1981 Jožefa SMRKE, Šmartno, Ustje 7, predilnica bombaža 3. izmena
19. 2. 1981 Ivana KAPLJA, Litiju, Trg na Stavbah 13, predilnica bombaža 2. izmena
19.2.1981 Ljudmila KRAČA N, Šmartno. Šmartno 91. sukalnica 2. izmena.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 28. februarja 1981 zaposlenih 1057, od tega 720 žensk in 337 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je bilo 28 mladoletnih oseh.
M. ŠRAJ