Disconnect in Ona Nova čustva - stari človek J an Mozetič V prejšnjem letu sta v ZDA izšla dva zelo različ- na filma, ki v osrčje pripovedi postavita družbene spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih - a izvori katerih sežejo precej globlje v čas. Prvi je Disconnect Henryja Alexa Rubina, drugi pa Ona Špika Jonzeja. Disconnect V Disconnect je v središče kolekt ivne zgodbe pos tav l jen naj - s tnik Ben. Ben je klasičen emo. Doma sklada glasbo na klavir- ju, posluša Sigur Ros in Radiohead. Je vedno sam. V njegovih očeh nikdar ne zaznamo iskrice življenja. Neprestano se izmika, gleda v drugo smer. Nekega dne ga preko facebooka (z lažnim profilom) kontak t i ra ta sovrstnika. Da bi ga premamila, se iz- dajata za punco. Med Benom in vir tualno punco kmalu zrase »prijateljstvo«. Nekega dne mu fanta pošl jeta napol golo sliko punce. Po obotavljanju se Ben odloČi, da se bo tudi sam slikal gol. Končno se bo izpostavil, končno bo pokazal svoja čustva punci, v katero se je zaljubil. A takoj za tem cela šola vidi sliko. Ben ne razume, zakaj je »punca« tako izigrala njegovo zaupanje. Iz obupa in sramu poskuša naredit i samomor. Okrog te glavne zgodbe se prepletajo še mnoge druge, kjer so glavni liki odrasle osebe. Njihove zgodbe se vsaka na svoj način razrešijo, doživijo katarzo, med tem ko Ben ostane v komi, v suspenzu. Ona Film Ona se, nasprotno, v celoti vrt i okrog lika Theodora, ki ga odigra odlični Joaquin Phoenix. Theodore je odrasel moški med t r ideset imi in š t i r ideset imi leti. Zivi v Los Angelesu v bližnji pr ihodnost i . Na obrazu mu visijo s t a romodna očala in obilni brki. Vedno je oblečen v elegantne obleke v pastelnih odtenkih- Z vsemi je izredno pr i jazen. Pred kra tk im se je razšel s p u n - co. Njegovo življenje je prazno, zato ga večkrat vidimo, kako po službi igra igrice. Ima samo eno prijatelj ico. Nekega dne vidi reklamo za nov operacijski sistem, ki n a m ne upravlja le naših obveznosti (pregleduje elektronsko pošto, opominja na sestanke ipd.), temveč ima samosvojo inteligenco, ki se razvije na podlagi izkušenj. Na ta način n a m lahko služi tudi kot pri- jatelj, ki je vedno na razpolago. Med Theodorom in Samantho (to je ime, ki s i ga njegov operacijski s istem izbere sam), pa se rodi l jubezen. Samantha , ki ima seksi glas Scarlett Johansson, je simpatična, tankočutna , iznajdljiva, vedno n a razpolago. Se- veda s časom pride tud i do pričakovanih težav, saj Samantha n ima telesa. S Theodorom komunicirata samo preko slušalke in nekakšnega mini LCD ekrana. Integrirana manjšina Na nek način sta tako Ben ko t Theodore umetn ika - Ben piše glasbo, Theodore se preživlja s p i san jem osebnih p isem (npr. voščil) za druge osebe, ker te n imajo več časa za to. Za filma, ki se ukvar ja ta s sp r emembami sodobne družbe, taka izbira glavnih likov ni n ikakršno naključje. )anes je število ljudi, ki se ukvarja jo z umetnos t jo , eksponen- tno naraslo. To, kar je bila nekoč marginalna skupina ljudi, je danes velika množica. Vsaj od 19. s to le t ja dalje je bil odnos umetn ikov do družbe zelo kritičen. Država in ekonomija se z nj imi nis ta veliko ukvarjali. Danes pa ta manjš ina ni le številč- nejša, ampak je postala ena glavnih skupin, ki se oskrbujejo s tehnologijami, ki jim nudijo številne inš t rumente , s kater imi lahko kultivirajo svoje hobije - dela. Danes lahko vsak ustvar i CD, film, knjigo, sliko. Ni več tehničnih težav, ni več potrebe po obr tniških spretnost ih , tradicijah, ki bi omogočale ah onemo- gočale realizacijo del. Predvsem pa ni več kontras ta , zaradi ka- terega je ta kategorija oseb podajala kritiko družbe, ker smo na nek način danes lahko vsi «umetniki«. Kot vse ostale kategorije je to le del neke kaotične celote, kjer vsi smo različni, a nihče ni zares drugačen. Obzorje pripadnikov te kategorije seže le do njihovega osebnega življenja. Njihova žalost in depresija nis ta motivacija za to, da bi postavili pod vprašaj družbo. Iz menta - litete, k i j e za vse težave bivanja obtoževala družbo, smo prišli v družbo, kjer se osebki (tudi odrasli) ukvarjajo le z osebnimi težavami. To pa zato, ker z d ružbo ko t socialno sfero skoraj n imamo več neposrednih stikov. Ta pos tane abstrakten pojem. Sara prostor in čas, v katerem se je družba izoblikovala, h i t ro izginja, na njunera mes tu nas ta ja jo novi prostori in drugačen čas. Tradicionalna, zgodovinska družba, je bila osnovana na po- membnos t i fizičnega prostora, ki je zaznamoval prebivalce do- ločenega kraja. Na fizični bližini prebivalcev mesta ali vasi, na pomembnos t i ulic in trgov. Na družini - v katero so vključeni tudi stari starši - ko t osnovi, okrog katere se je svet oblikoval- Danes gledamo na takšno socializacijo kot na rigidno avtori- t a rno družbo, kjer so vloge posameznika na t ančno zarisane. Kdor ni sledil zarisanim načr tom skupnosti , ki ji je pripadal, je prelomil vezi in se oddaljil od nje. Če je živel v večjem mestu, je lahko našel zatočišče med marginalci, bohemi, umetniki , ki so ustvarili svoje al ternat ivne socialne skupine. Danes ta zapušči- na v veliki meri ne velja več ali pa počasi izginja. Sprememba prostora in časa povzroča razvijanje novega telesa, drugačnih odnosov in čustev, ki posledično spremeni ta tudi odnose med spoloma. Post humanizem - zastareli človek Nova narc i so idna in l ikvidna družba , o ka te r i p i še t a Chri- s topher Lasch in Zygmunt Bauman, je, vsaj v ZDA, nastala ob koncu sedemdeset ih in v začetku osemdeset ih let. Takrat, ko so se razvijali tud i moderni računalniki. Napačno pa bi bilo is- kat i razlog za te spremembe zgolj v n j ihovem pojavu. V dobri meri so le s imptom nove post-državne politike, nove epohe, ki govori o koncu zgodovine, o splošni amerikanizaciji sveta itd. V t i s tem obdobju, predvsem pa v devetdeset ih letih, se je ve- liko govorilo o p o s t h u m a n i z m u . Človek ni bil več v središču sveta. Zunan j i elementi so se spojili z n j im in spremenil i nje- govo naravo. V kinu smo videli Cronenbergove filme (predvsem ExsCistenz), ki so br i l jantno napovedovali novo dobo. Pri Cro- nenbergu pa smo, za razliko od obeh omenjenih filmov, vselej deležni določene Faustovske ambicioznosti . Ben in Theodore tega nimata , saj n imata ničesar, kar bi lahko raziskala. V novi dobi sta pač na strani t istih, ki so zgubili. Ker nista postala ki- borga, samo pasivno t rp i ta posledice tehnoloških in socialnih sprememb. Kljub temu, da s ta skozinskoz sadova nove družbe, ji n is ta sposobna slediti do konca. V t renutku, ko se je realni prostor zamenjal z nekim drugim konceptom, se nekdo, ki se je še vedno navajen premikati po starih t rdn ih tleh, ne more več premikati . Na ta način se dejansko konča neka naracija, evolu- cija osebe. Tako pri Benu ko t pri Theodora n imamo nikakršne re s nične sp re me mbe. Ni več doma, ker je cel planet naš dom. Ni več drugih ljudi, resnične drugačnosti, ker odnosi ostanejo na površini izgleda, šuma, cbata. Ker ne doživljamo več dolgoročnih odnosov, kjer se je treba včasih tudi žrtvovati za nekoga ali za nekaj, sprejeti in se spopasti z nečim, kar nam je nasprotno. Telo, virtualnost in porno Kljub temu, da pri likih ne zaznamo evolucije, sta Ben in Theo- dore bistveno drugačna od svojih prednikov. V prvi vrsti imata drugačen odnos do telesa. Oba s ta tankočutni bitji , oddaljeni od »vulgarnosti« telesa in njegovih funkcij. Ravno zato svojega telesa ne zna ta »uporabljati«. Ko nastopi med Theodorom in Samantho problem seksa, se t rudi ta (predvsem ona) premagati to pregrado. Kljub temu, da j ima to ne uspe, se Theodore za- veda, da n j u n odnos deluje tudi tako; to ga ne moti preveč. Na ta račun tega se celo zabavata. Za Samantho je ta t ema toliko bolj zanimiva, ker n i m a telesa. Ima pa vse možne informaci- je, ki ji jih lahko prinese in te rne t . Tako seks pos tane nekaj, o čemer se lahko pogovarjamo, nekaj , kar je ločeno od čutnosti- Človeški in računalniški u m lahko tako deformira ta ta čuden, živalski ak t v vedno nove g imnas t ično pornogra f ske slikice. Samantha pošlje eno tako zabavno slikico Theodoru. Seveda je ta nedolžna, skoraj otroška. Nedvomno je človeško telo zgubilo svojo nekdanjo sakralnost . Na splošno lahko rečemo, da je pornograf i ja na i n t e rne tu bi- s tveno spremenila spolnost vseh nas. Zato pa spolnost ni po- s ta la odkr i to in i n t i m n o srečanje dveh teles in duš, a m p a k akrobatska sp re tnos t , spektakel , ki se izvaja iz vedno novih perspektiv. Ben ne more čutiti topline ustnic svoje vir tualne punce. Da bi ji izkazal svojo fizično bližino, m u ne preos tane drugega, ko t da se slika nag. Ne i s tovet imo se več s topl ino našega telesa, temveč z njegovim videzom! Novi občutki, brez jeze Ben in Theodore s ta p redvsem čus tvena t ipa. Izpostavl janje čustev pa j ima pos t ane zelo težavno, ker se boj i ta , da bos ta ranjena . Tako Ben kot Theodore izpostavita lastne misli in ob- čutke samo takrat , ko imata filter tehnologije, ki ju ščiti. Kako se Ben počuti, izvemo le, ko ta to napiše svoji facebook »prija- teljici«, ki je ni nikoli srečal v živo. Theodore pa si upa povedati svoje in t imne misli las tni punci samo zato, ker ga ta ne more zapustiti. Vedno m u je na razpolago, ker obstaja le zaradi njega. Skorajda nemogoče je, da ga bi ranila. Okrog Theodora je vse mirno, preveč je obremenjen z las tnimi ranami, da bi zmogel prenest i rane, ki mu jih lahko prizadene zunanj i svet. ^rav popolni pr imanjkl ja j zunanj ih dogodkov in konfliktov, t a n j u n a osaml jenos t , e k s p o n e n t n o poveča n j u n o občutl j ivost , ki tako pos tane edina vrednota . Edina stvar, ki še lahko daje smisel n jun ima prazn ima življenjema. Vrednota , ki se skoraj ne more umaza t i z realnim svetom in os tane večno zaklenje- n a v visokih sarkofagih n o t ali besed ozi roma računalniških zvez. Ko pa pride do problemov, ko t na pr imer pri Benu, se ta enostavno umakne od sveta. To pa zato, ker nobeden od nji ju ni sposoben izrazit i jeze - zdi se, da celo cwtitf ne. Tako Ben ko t Theodore n imata obrambnega sistema. Nista se sposobna postaviti za lastno življenje. Živita le zase, kakor da vse ostalo, kar se ju ne tiče neposredno, ne obstaja. Dvojina in multitasking Ben je ostal u je t v zankah prehodnega obdobja, kjer ne veljajo več t isočletna pravila sveta, v ka te rem akciji sledi reakcija. Ne veljajo več pa zato, ker se je spremenila podlaga, ozadje, na ka- te rem se stvari dogajajo. Nimamo več samo fizičnega prostora, v vedno večji meri nas topa virtualni prostor, kjer lahko fizična p r i so tnos t predmetov, ran, čustev (tako ko t denar ja) , izgine z enim klikom, ne da bi pusti la sledi. NaŠ fizični svet posta ja vedno bolj počasen in težak - skratka, zastarel, nep r imeren za hi t rost , mode rnos t in d inamičnost vir tualnega. Prej so se stvari dogajale na domačem dvorišču, kasneje na domači vasi ali mestu. Tu smo imeli omejeno število ljudi, ki smo jih lahko spoznali. S t emi smo sklenili močne t ra jne vezi. Tudi, če smo se skregali z njimi, so ostali del našega življenja, z nj imi smo morali sobivati. Tudi Ben in Theodore imata na nek način spo- min na bolj stabilni svet in pot rebo po njem, a is točasno nis ta več vajena bremen, kompromisov in konfliktov, ki jih ta svet ter ja in prinaša. Odnos med Theodorom in Samantho se prekine, ko on izve, da se ona ne le pogovarja z deset inami tisoče oseb hkrat i v mno- žici operacijskih sistemov, ampak da je tudi v l jubezenski zvezi s tisočimi od njih. Tudi Theodore je zastarel. Samantha je res oseba nove dobe. Tista, ki res dokončno uživa v pri ložnost ih novega sveta. Film Špika Jonzeja lahko gledamo predvsem sko- zi žensko perspektivo. Sam naslov n a m ne pust i dvoma o tem, da je glavna oseba Ona. Ona je tista» ki se z življenjem spopri- jema z opt imizmom, voljo do življenja in pogumom. Do vsega je nekri t ično radovedna. Na vse lahko - tako kot pri porničih - pogleda iz neš te t ih zanimivih zornih kotov. V trenutku» ko človek opust i svoje telo» tabuje, določeno idejo sakralnega, se razbremeni ogromne teže in le uživa v neskončnem toku in- formacij, pa tudi emocij» ki jih prinaša in te rne tna reka. Čeprav ima Samantha določene ženske značilnosti» kot so spre tnost , komunikat ivnost in občutljivost» ji pr imanjkuje veliko drugih značilnosti. Tako bi lahko rekli, da je neke vrste nov spoL Na splošno s ta moška in ženska f igura postavl jeni pod vpra- šaj. V t r enu tku , ko i m a m o to od tu j i t ev od telesa, ko telo ni več nekaj» kar nas zaznamuje, ampak je samo ins t rument med ostahmi, s kater im lahko okusimo in spoznavamo svet, se ne spremeni samo spolnost , ampak tudi dojemanje dveh spolov. Danes je izbira homoseksua lne ali he teroseksualne zveze ve- dno bolj pogos to odvisna od slučaja. To lahko vidimo tako v evropskem filmu Adelino življenje Abdellat ifa Kechicheja ko t v azijskem filmu Three Times Haa Hsiao-Hsiena. Tako v enem kot d rugem imata modern i dekleti popolnoma pros te spolne odnose z obema spoloma. Spolnost, tako kot spol nasploh, n i več tabu, prijateljstvo ni t ra jno. Vse je le nekaj, kar lahko oble- čemo in slečemo po želji, potrebi. Ni več dogem, vlog, vse je le zamenljiv gadget. Ednino in dvojino je zamenjala vsesplošna množina, v kateri imamo toliko prostora» kot želimo» saj smo na koncu vselej sami. Drugi čas - Zdaj! Kljub vsemu človek še ni opustil človeške kože, ni prešel v novo stanje digitalne svobode» v središču katere je nepres tano doga- janje, bogatenje (tako finančno kot izkustveno). Ker se v t em digi ta lnem svetu katerakoli misel v t r enu tku realizira, n ima- m o več počitka» da bi res občuti l i emocije» zavest . N imamo več tišine, ki n a m bi omogočala določeno distanco, določeno kri t ičnost . Nepres tano smo podvrženi neprek in jenemu toku informacij , slik, izkušenj, govora, glasbe itd. Dejansko v t em vi r tua lnem svetu nepres tano širimo svoj ego, s tem da izkori- stimo, pijemo» jemo vse, kar n a m pride pod zob. Se pomešamo z vsem, se izgubimo v vsem. Pri človeku vzporedno nasta ja ena sama velika pisana in topla osaml jenos t , v kater i n i več ene same smeri, ker jih je istočasno neskončno. Ni več doma, ker je cel planet naš dom. Ni več drugih ljudi, resnične drugačnosti» ker odnosi os tane jo na površini izgleda, šuma» chata. Ker ne doživljamo več dolgoročnih odnosov» kjer se je treba včasih tudi žrtvovati za nekoga ali za nekaj, sprejeti in se spopast i z nečim, kar n a m je nasprotno . Če se to zgodi» enostavno men jamo člo- veka» realnost, delo, itd. Celo spoli so zamenljivi. Na nek način je ta novi človek podoben določenim d u h o v n i m šolam. Zivi samo v t renutku . Ni obremenjen s preteklostjo» pr ihodnost jo , t emp o raln ostjo nasploh. Dejansko pa m u pr imanjkuje glavni element» okrog katerega se vrt i vsa duhovnos t . P r imanjku je mu tišina, iz katere pride njegovo pravo bistvo. Ce pa m u pri- manjkuje jo tako tradicionalne gotovosti, kot so duševni viški, mu dejansko os tane zelo malo. Konkretna samota Nova d ružba n ima nič skupnega z opisanimi dis topi jami 20. stoletja. Človeška alienacija ne pomen i več» da človek posta ja vedno bolj podoben robotu» ker danes sami robot i pos ta ja jo vedno bolj človeški. Danes človek ni suhoparen n e h u m a n de- lavec, ko t si ga je zamisli Fritz Lang v filmu Metropo/js. Človek je na nek način ostal enak. Spremenile so se okoliščine» v ka- ter ih se giblje. Čas se je skrčil na sedanji t renutek. Prostor se je razširil v neskončnost in zaobjema cel svet. Dogodki si sle- dijo z eksponen tno hi t rost jo . Premor in pričakovanje sta sko- raj izginila. Ravno v t eh premorih, ko ni bilo dogodkov» so se lahko izkristalizirala naša čustva in občutki. Ključni t renu tek resnične samote , prave tišine, ko se je vse to izoblikovalo, je izginil. Danes smo stalno povezani , vedno na v i r tualni cesti» is točasno pa smo vedno bolj f izično zapr t i v sobi ali pisarni . Fizično osamljeni in omrežno povezani. Zaradi tega smo celo telo preusmeri l i iz občutka topl ine v videz, ker le tega lahko delimo. V t renutku, ko je moja cesta celoten svet, ni več razli- ke» drugačnosti . Dobimo občutek, ko t da celoten svet zaobje- m a eno samo mišljenje, en sam sloj» ena sama kul tura (v obeh filmih so odsotni tujci!), v katerem vlada tankočutno, varno in raznoliko bivanje. In če me to bivanje ne zadovoljuje, pomeni , da je problem le v meni , ker drugih realnosti ne znam več uz- reti. Tako bivanje pos tane zlahka neka nova h rupna samota , v kater i nas vodi seksi glas Johanssonove, ki nas kot pesem si- rene guga in očara» med tem ko se mi v popolnem nezavedanju po top imo v enolično realnost. • Ilustracija: Katja Pahor