Cene inserafom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50. veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uiednižkem dela vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva p« prnzniku ob 4. uri zjutraj.
Stev. 102.	V UtM, V petek, dne 8. mala 1925. Posamezna Številka stane 1*50 Din LelO UD.
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 30
za pol leta ..... .120
u celo leto .... . 340
za inozemstvo: mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva. ... , 80
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi s« ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praqa in Dunaj 24,797.
Mera se napolnjuje.
Najhujši politični pritisk smo preživljali Slovenci, odkar se politično zavedamo, pod nemško-liberalno vlado Auerspergovo v sedemdesetih letih. Tedaj se je propadajoči avBtrijsko-nemški liberalizem izdivjal ter razgalil vso svojo plitvost, svojo nacionalno nestrpnost in svojo gospodarsko nesposobnost. To je bil križev pot slovenskega naroda, kajti tedaj so nam jemali kos za kosom težko priborjenih pravic, slovenščina je izginjala iz šol in uradov in slovenski človek ni našel kruha na slovenski zemlji. Zanimivo je, da so med uradništvom trpeli tedaj največ profesorji. Dočim se je velik del učiteljstva, ld je bilo še par let poprej naravnost skrajno narodno, uklonil že prvemu pritisku in z razvitimi jadri drl v >državotvorna« nemškutarska društva, so profesorji po večini vztrajali in zato čutili tudi vso težo trde Auerspergove pesti. Razgnali so jih po vsej monarhiji, od Sarajeva do Črnovic in bavarske meje, le v Sloveniji ni dobil nihče kruha. Kdor je bil je količkaj na sumu, da čuti s svojim narodom, je moral imeti vedno pripravljeno pufico in popotno palico.
Kar se je godilo pred pol stoletjem pod nemško vlado in nad čemur se še danes zgodovina tako zgraža, isto in še hujše se godi danes. Razlika je le ta, da nam je tedaj vladal tujec, od katerega nismo mogli pričakovati ničesar dobrega, danes pa se nahajamo v lastni državi. Tedaj ga ni bilo slovenskega človeka, ki bi se ne zgražal, stiskajoč pesti pred divjanjem izrojenega nemškega liberalizma, danes Se pa dogaja vse to s podporo in na iniciativo sinov slovenskih mater, ki igrajo vlogo rabljev nad svojimi lastnimi sorojaki.
Ko je bivši deželni šolski svet kranjski po disciplinarno natančno ugotovljenih razlogih premestil par liberalnih učiteljev, ki so se proti službenim dolžnostim pregrešili, je bil ves liberalni Izrael po koncu, kričeč o strahovladi, dasi je bila vsaka premestitev rezultat disciplinarne preiskave in so bili disciplinarno ugotovljeni krivci premeščeni na boljša ali vsaj enakovredna mesta.
Kaj pa počenjajo današnji oblastniki? •Par tednov pred zaključkom šolskega leta vam čez noč brez najmanjše disciplinarne preiskave premeščajo enega profesorja za drugim na drugi konec države, čeprav ne pozna ne učnega ustroja tamošnjih šol in čeprav učenci niti razumeli ne bodo njegovega predavanja, ker ne razumejo učiteljevega jezika. In sedaj naj vam izvrše ti profesorji še letno klasifikacijo! Če in kadar je divjalo avstrijsko nemštvo nad našim narodom, se je oziralo vsaj nekoliko tudi na interese dotične panoge, v našem slučaju šole in učencev, danes pa, ko skušajo spraviti na kolena slovenski narod njegovi lastni renegati, uganjajo to s tako brezobzirnostjo, da jim ni mari ničesar več, samo da zadostijo svojim maščevalnim nagonom. Doba Auerspergova je bila doba trpljenja, heroičnega trpljenja, ki ga je narod častno prestal, današnje dobe se bodo pa morali sramovati še pozni rodovi, kajti danes je tujca nadomestil lasten človek!
Nas pušča vse to divjanje hladne, kajti še nikdar v zgodovini ni neznatna manjšina trajno terorizirala celega naroda in ga tudi pri nas ne bo. Če ni mogla poldrugm iii jonskega slovenskega naroda strahovati mogočna avstrijskonemška monarhija z vsem svojim ogromnim uradniškim in vojaškim aparatom, ga bo mogla še menj strančiča, ki se ne opira na zaupanje ljudstva, ampak na silo režima in denarja ter na peščico strahopetnih kruhoborcev, ki se smatrajo za »inteligentne« in včasih celo za »napredne . Ali se zruši ta teror par mesecev popreje ali pozneje, je vseeno, zrušil se bo tako gotovo, kakor gotovo živi in bo živel slovenski narod, ki je pretrpel že vse drugačne čase.
Mi smo prenašali doslej precej mimo vse to izzivanje ter nismo demagoško odgovarjali na vse blaznosti, s kakršnimi si danes v Sloveniji še vladajoči mogotci kopljejo svoj grob in pišejo račune, ki bodo prej ali slej poravnani do zadnje, p.are, toda
večno naše ljudstvo ne bo molče prenašalo krivice za krivico. Ne vemo še, kako bodo reagirale na vse, kar se danes pri nas godi različne strokovne organizacije, toda vemo, da bo začelo govoriti ljudstvo, mimo
Zagreb, 7. maja. (Izv.) Danes ob 10. se je nadaljevalo delo anketnega odbora v sobi predsednika sodnega stola. Navzoči so bili vsi člani. Sodišče jim je dalo na razpolago vse spi?e, ki se nanašajo na Stje-pana Radiča in tovariše. Spisi so bili razpoloženi po mizah. Preiskovalni sodnik dr. Korbler je prebral samo dela, ki se nanašajo na vstop HRSS v kmečko internacijo-nalo. Ob pol 1. je bila seja končana in prihodnja seja določena na peto uro popoldne.
Ob pol 11. uri je dr. Voja Jan io zapustil sejno sobo in obiskal v zaporu Stjepana Radiča, pri katerem se je mudil do % 1. popoldne. Ta sestanek je sodni stol skušal na vsak način dementirati. Tudi bivši minister dr. Janič je izjavil, da ga bo demen-tiral. Vaš dopisnik pa ve iz popolnoma zanesljivega vira, da se je sestanek v resnici vršil. Od strani HSS je vaš dopisnik dobil informacije, da se razgovor med Ra-dičem in Janičem ni gibal v tistem okviru, kakor se je pričakovalo. Dr. Janič je obiskal Radiča kot njegov stari prijatelj in pobratim izza časa Markovega protokola.
Seja anketnega odbora, ki je bila določena za peto uro popoldne, se ni vršila, ker se je večina članov odbora odpeljala v zagrebško okolico. Nekateri člani, med njimi predsednik dr. Laza Markovič in dr. Voja Janič, so se odpeljali z industrialcem in znanim intimnim Radičevim prijateljem Milanom Prpičem, v čigar palači se je svoj čas Radič skrival, na njegovo posestvo v Oroslavje. Vrnili so se v Zagreb okoli pol 8. zvečer. Ob 8. je priredil g. Milan Prpič intimno večerjo, na katero so bili povabljeni dr. Laza Markovič, dr. Voja Janič, dr. Angjelinovič, dr. Behmen in predstavniki HSS in HZ Pavle Radič, dr. Nikič, dr. Trumbič in drugi.
Delo anketnega odbora, ki je samo
in dostojno sicer, toda nedvoumno. Narod, | ki. je zdržal toliko viharjev v svoji zgodovini, je nepremagljiv. Režimi bodo šli, slovenski narod bo ostal in obračunal s svojimi tlačitelji.
formalnega značaja, bo trajalo do sobote. Vlada splošno prepričanje, da bodo vsi anketirani mandati verificirani.
Belgrad, 7 .maja. (Izv.) Težišče političnega položaja se nahaja trenotno v Zagrebu, kjer dela anketni odbor. Kakor je iz poročila razvidno, ni glavni cilj tega delovanja anketnega odbora tisti, ki ga je naložila odboru narodna skupščina, ampak je za radikale seja odbora samo ugodna prilika ,da se razgovarjajo z Radičem in drugimi prvaki njegove stranke. To je tembolj jasno, ker je bil v poslednjem trenutku določen za predsednika namesto Subotiča dr. Laza Markovič. Raditega se v tukajšnjih krogih z zanimanjem zasledujejo poročila, ki prihajajo o sestanku med Radičem in Markovičem ter Janjičem. Smatra se, da imata oba od Pašiča nalogo razčistiti vsa vprašanje, vprašanje Stjepan Radičeve v vlado. Kakor smo javili, je bilo glavno vprašanje Radičevcev v vlado. Kakor smo javili, je bilo glavno vprašanje Radičeve usode. Dočim Radičevci še vedno vztrajajo na tem„ da naj se postopanje proti Radiču takoj ustavi, radikali ne odstopajo od svojega stališča, da naj se proces izvrši in da ,ee Radič v slučaju obsodbe pomilosti. Ta vprašanja bodo rešena po direktnih razgovorih z Radičem. Kolikor smo zvedeli, bo prišlo v pretres tudi vprašanje, ali sme Radič, potem ko bo izpuščen iz sodnih zaporov, še ostati v naši državi ali ne. Med radikali prevladuje mišljenje, da bi bilo treba spraviti Radiča iz naše države in to na miren način, da bi sam odšel v inozemstvo in se na ta način umaknil iz aktivne politike. Pašič še vedno ne prihaja v pred-sedništvo vlade, radi tega je zastalo vse delovanje vlade. Poleg tega je danes odpotoval iz Belgrada dr. Momčifo Ninčič na konferenco male antante.
0 persekiicijafi profesorjev.
Premestitve definitivnih profesorjev, ki so se dogodile v zadnjem času, nas silijo, da spregovorimo tudi o tem vprašanju.
Do letošnjega šolskega leta so vladale med slovenskimi profesorji glede stalnosti in glede osebnih vprašanj sploh take razmere, da jih moramo smatrati za naše čase kar za zadovoljive. O nepotrebnem šikaniranju profesorjev vobče nismo mogli niti govoriti. Če se je spremenila vlada, se je menjal šef prosvetnega oddelka ali kakor se je že imenovala najvišja šolska instanca v Sloveniji, toda nadzorniki, ravnatelji in profesorji spremembe niso niti čutili. Mirno lahko rečemo, da bi bil dobršen del profesorjev vseh političnih strank najbolj zadovoljen, če bi se ob vsakokratni spre-, membi vlade ne bil menjal niti prosvetni1 šef v Sloveniji, in sicer iz načelnih razlogov: uradniška stalnost naj se varuje tudi glede najvišjih funkcionarjev. Kajti če začnemo to načelo krhati, potem se ne ve, kje se bo s krhanjem nehalo in kdaj.
Lelos se je pa dogodilo tudi v profesorskem stanu nekaj slučajev, ki kažejo, da bodo postali tudi prosesorji nekak per-petuum mobile kakor njihovi tovariši na ljudskih šolah, če ne bo javno mnenje i med profesorji i med ostalo javnostjo nastopilo proti taki degradaciji profesorskega stanu, ki mora imeti za posledico tudi poslabšanje naše srednje šole. Ozir na koristi profesorskega stanu kot takega, ki so pa, kar se tiče premestitev, identične s koristmi rednega poslovanja šole, nam veleva, da spregovorimo o stvari jasno besedo.
Doslej moramo zaznamovati v letošnjem šolskem leju osem slučajev političnih persekucij v profesorskem stanu. Začel je ž njimi ljubljanski gerentski svet, ki je odslovil tik pred novim letom 1925 izprašano suplentko dr. Marijano Zalaznik, s 17. februarjem pa izprašana suplenta dr. Antona Bajca in Ivana Polzelnika. Vsi trije so uživali sloves prav dobrih učnih moči. Njih odstranitev z zavoda se je sicer v časopisju skušala olepšavati z raznimi »potrebami«, ki so baje povzročile, da imenovani niso mogli biti več zaposleni na ženski realni gimnaziji. O teh izgovorih ne bomo izrabljali besedi po nepotrebnem, ker ga ni med profesorji in med ostalim občinstvom, ki pozna razmere, niti enega, ki bi si ne bil popolnoma na jasnem, kje tiči pravi vzrok.
Zgledu ljubljanskega mesta je sledila država in je v marcu premestila prof. Ribari ('a v Leskovac, v aprilu prof. Mlakarja v Niš, v maju pa prof. Bračuna, Jarca in Remca.
Mi stojimo glede tega vprašanja na stališču, kakor ga je Profesorsko društvo znova naglasilo pretekli mesec na kongresu v Skoplju: da naj se profesorska stalnost strogo varuje, da naj se tudi profesorji, ki še nimajo stalnega mesta, med šolskim letom sploh ne premeščajo brez najnujnejše potrebe in da se ne sme noben profesor premeščati iz političnih razlogov, ampak samo na podlagi disciplinarne preiskave in po izreku disciplinskega, sodišča.
Res je, da danes to stališče koristi predvsem pristašem opozicionalnih strank. Toda vsi vemo, da se l;olo politične sreče suče, suče dandanes hitreje nego se je pred vojno in da danes posebno velja tudi v politiki: kar nečeš, da drugi tebi store, tega jim tudi ti ne stori. Nikakor se ne ogrevamo za politiko maščevalnosti, ker je taka politika absurdna. Če si dva dajeta zaušnice, mora pametnejši odnehati, sicei se bosta klofuta la do sodnjega dne in bo vsak prepričan, da samo vrača*'. Jasno pa je, da zahteva pravica kaznovanje tistih krivcev, ki z nepotrebnim šikaniranjem uradniStva škodujejo naši državi gmotno in moralno. Nc smemo si tudi prikrivati, da so baš sedaj ustvarja pri nas neka u p r a v n a p r a k s a glede premeščanj: ali bomo sledili državam na Balkanu, ki so si svojo državno upravo zelo oškodovale bas s tem, da se je pri uradniku gledalo preveč na partizanstvo in premalo na strokovno usposobljenost, ali so bomo pa drli uai>e dosedanje prakse,, kakršna ie
Belgrad, 7. maja (Izv.) Kalfov se je danes dopoldne odpeljal iz Belgrada. Potoval bo v Rim, Pariz in London. Prevladuje splošno mnenje, da je protiboljševiški blok na Balkanu gotova stvar.
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Danes ob 1 pop. je odpotoval od tukaj dr. Ninčič. V Subotici se bo sestal s češkoslovaških zunanjim ministrom dr. Benešem, nakar bosta oba odpotovala v Bukarešto na konferenco male antante.
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Kakor smo včeraj poročali, se bo konferenca male antante bavila z ustvarjanjem protiboljše-viškega bloka in z zatiranjem boljševiške propagande. Za države male antante pride v poštev centrala za Balkan in ta je Dunaj. V tem pogledu namerava mala antanta storiti pri avstrijski vladi energične korake, da bi na la način zmanjšala aktivnost bolj-ševikov na Balkanu in v Srednji Evropi.
KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV
V PRAGI.
Dunaj, 7. maja. (Izv.) >Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je reparacijska komisija v Pragi sklenila za 3. junija sklicati v Prago konferenco liasledstvenih držav. Namen konference je, da uredi vprašanje predvojnih avstro-ogrskih dolgov.
AMERIŠKI OPOMIN NA EVROPO.
London, 7. maja. (Izv.) Novi ameriški poslanik Houghton je imel včeraj na neki pojedini velepolitičen govor, o katerem trdijo, da ga je od besede do besede natanko pregledal in odobril predsednik Coo-lidge. Poslanik Houghton je rekel: i A me rika pozna probleme, ki težijo Evropo. Mi gledamo na Evropo s simpatijami in bi ji radi pomagali. Amerika pa hoče pomauati
Evropi le, če bo prepričana, da so minuli časi uničevanja in uničevalne politike. Kadar se bo glasil evropski odgovor, da hočejo evropski narodi mir, takrat jim bo Amerika pomagala do skrajne meje. Amerika noče špekulirati, ampak hoče pomagati. V evropske probleme se Amerika ne bo vmešavala. Želi pa mir, a ne umeten ali na orožje se opirajoč mir, ampak stalen mi r.;<
Newyork, 7. maja. (Izv.) Predsednik odseka za vnanje zadeve v ameriškem senatu Borah je izjavil, da se z izjavami Houghtona popolnoma strinja. Houghton je izrazil mnenje 95 odstotkov Ameri kancev. Amerika bo Evropi pomagala, da si kupi kmh, ne bo pa dajala denarja za oboroževanje. Ameriški politiki sodijo, da je govoril poslanik Houghton predvsem na naslov Nemčije.
RUSKI DENAR.
Sofija, 7. maja. (Izv.) Policija je dognala, da so prejemali komunistični voditelji v Bolgariji po 15.000 levov mesečne podpore iz Rusije.
TROCKI V MOSKVI.
Moskva, 7. maja. (Izv.) Po štirimeseč-ni odsotnosti se je Trocki vrnil v Moskvo.
KRIZA PREMOGOVNIKOV.
Moravska Ostravn, 7. maja. (Izv.) Ravnateljstvo tukajšnjih premogovnikov je od-pusiitflo okoli 2500 delavcev. Odpuščenih jih bo zaradi slabe kupčije s premogom v kratkem še 4000 in tudi večje število uredništva.
Novost za poletje
bodo obleke U pristne Chaniunfl-sviic. Sczilc hilro po njej! Najugodneje je je uvozila Ivrdka
i Drago ScSmab - Ljubljana.
Pogajanja med radikali in radičevci.
GLAVNO VPRAŠANJE - USODA ST. RADIČA.
vladala po prevratu v profesorskem stanu, in bomo to prakso spopolnjevali samo v tem praven, da se bomo kar mogoče približali načelu: Uradnik izvršuj v uradu vestno svojo dolžnost, v javnem življenju se pa bori pošteno za zmago načel, ki jih smatraš za prava, in so zavedaj, da te radi tega ne smo nihče preganjati, ker s tem izvršuješ lutli v javnem življenju samo svojo dolžnost kot inteligent. Politično udejstvovanje je v demokratični državi dolžnost vsakega državljana, predvsem pa vsakega inteligenta.
Jasno je, da bodo slovenski profesorji od leta do leta v večjem številu iskali službe v južnih in vzhodnih pokrajinah naše države. V naši državi je od 2400 učiteljev na srednjih šolah dobrih 900 neizpra-šanih; svetovna vojna je povzročila, da zlasti Srbija nima niti od daleč zadostnega števila izprašanih učiteljev za srednje šole. Zato bodo naši ljudje z izpiti bržkone še precej časa lahko dobivali službe v Srbiji. Ni pa treba doli premeščati definitivnih profesorjev z rodbinami. Saj bodo mladi kandidati, ki ne bodo mogli dobiti službe doma, radi sami prosili za službo na katerikoli srednji šoli v najbolj oddaljenih kra-jih.
Kakor bo država s profesorskim stanom ravnala, take profesorje bo imela in temu primerno bo vzgojen naraščaj, ki bo priha jal s srednjih šol. Neko mero svobode naziranja mora imeti izobraženec, ako se noče duševno zadušiti in spodkopati temelja svojega duševnega življenja. Ne zagovarjamo morebiti kake neodgovornosti profesorjev, pač pa zahtevamo, da se nikdo ne kaznuje brez sodbe. V državnem interesu nikakor ni, da bi najboljši del srednješolskih abiturientov rekel: Za državno službo se ne bom pripravljal, ker me je sram, da bi bil državljan druge vrste, in ker hočem ostati v polni posesti svojih državljanskih pravic.
A poleg tega nikdar ni bilo persekvi-ranje uradništva tudi iz drugih ozirov tako malo umestno, kakor je baš sedaj. Uradništvo je v zadnjem desetletju prestalo toliko bede, da so najboljši, ki bi bili lahko dobili privatne službe, vztrajali v državni službi predvsem v trdnem prepričanju, da pridejo boljši časi. No — sedaj pa imamo »boljše čase«! Država naj bo do uradništva j obzirna posebno sedaj, ko mu še ni plačala razlik v plači, ki mu jih dolguje!
Dne 7. t. m. ob 10. dopoldne se je vršila v Akademskem domu glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani, ki obhaja obenem 25-letnico svojega obstoja.
Občnemu zboru je predsedoval Zvezin predsednik dr. Anton Korošec, ki je po potrebnih ugotovitvah glede sklepčnosti in pravilnosti sklicanja pozdravil navzoče zadrugar-je, posebno še zastopnika Zadružne zveze v Celju g. ravnatelja Janka Lesničarja.
V izbranih besedah je predsednik govo-voril o pomenu zadružništva za narodno gospodarstvo ter opozarjal tudi na naloge, ki nas čakajo v bodočnosti. Zadružništvo, ki se je v Sloveniji razvilo v mogočno gospodarsko organizacijo, je moralo tekom svojega obstoja in razvoja prestati mnogo težkih dni, toda celo ločitev, ki nam je pred malone 10 leti veliko škodovala, ni mogla raztrgati mogočne stavbe organizacije, ki se je z dejansko ljubeznijo do bližnjega pridobila najširše mase naroda. Naše zadružništvo se mora danes boriti ne le s podobnimi razkrajevalci, temveč tudi z razmerami in duhom časa, v katerem se čuti vedno manj smisla za obči blagor.
Veliko se govori o poenotenju zadružništva, ki naj se sklopi v enotno organizacijo pod državno kontrolo. Potrebe za tako poenotenje pri nas ni nikake, kajti slovensko zadružništvo je v svojem delovanju povsem enotno, razdeljeno k večjemu po strankah. Ker mora biti zadružništvo na eni strani povsem svobodno, da uživa zaupanje ljudstva, na drugi pa mora ostati zvesto svojim načelom, volja in besede ljudi, Iti mislijo nekako združiti naše zadružništvo pod državno kontrolo, ne bodo našle realnih tal.
Za tem so se prečitala pozdravna pisma in brzojavke: Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu, Zadružne zveze v Splitu, Zadružne zveze v Zagrebu in Zveze hrvatskih kmetijskih zadrug za Bosno in Hercegovino v Sarajevu.
Po prečitanju zapisnika je v imenu načel-stva poročal uradni ravnatelj dr. Basaj.
NAČELSTVENO POROČILO.
Posledice deflacijo.
Že pri zadnjem občnem zboru smo omenjali deflacijsko politiko finančnega ministra in opozarjali na posledice, ki bodo prizadele
naše gospodarstvo. Posledice te politike so v resnici zahtevale silno oslabitev gospodarstva v vseh mogočih panogah, kar dokazuje zlasti veliko število prisilnih poravnav in konkur-zov, ki so dosegli svoj višek šele v prvem četrtletju tek. leta.
Visoka obrestna mera.
Kljub silnemu zastoju gospodarstva pa vendar leto 1924 še ni prineslo poglavitnega pogoja za okrevanje gospodarstva, to je znižanja obrestne mere. Nasprotno je bilo za zadružništvo v tem letu značilno dejstvo, da mora odbijati silne napore bank, ki se hočejo polastiti kmečnega denarja in vporabljajo v ta namen vsa mogoča sredstva, predvsem pa se poslužujejo visoke obrestne mere. Zato je obrestna mera v 1. 1924 tudi dosegla svoj višek; s tem je bila vlagateljem v dvojni meri nagrajena prejšnja izguba iz časa devalvacije.
Ker je visoka obrestna mera znak in tudi vzrolt nezdravih razmer v gospodarstvu, se je zadružništvo krepko in z uspehom borilo proti navijanju obrestne mere. Zadružna zveza je vkljub neprilikam celo leto 1924 vstrajala pri nespremenjeni obrestni meri, četudi so banke skušale z znatno višjo obrestno mero privabiti denar in ljudskih posojilnic v svoje blagajne. To pa se jim je posrečilo le v majhni meri; kajti posojilnice so po pretežni večini trdno držale disciplino.
Narastek vlog in zvišanje deležev.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so naložbe zadrug pri Zvezi narasle v pretečenem letu za Din 15,725.195.—. Celokupni promet Zveze je znašal v 1. 1924 Din 424,318.509.—, kar pomeni napram prejšnjemu letu nad 33% zvišanje prometa.
Izredna skupščina v novembru lanskega leta je sklenila zvišanje deležev na 25 kratni iznos predvojnega deleža, vsled česar je tudi skupna deležna glavnica že z 31. decembrom leta 1924 narasla na Din 703.743.— napram Din 86.735.— iz 1. 1923. Ker pa niso vse zadruge izvršile omenjenega sklepa že v decembru, sc bo končni rezultat zvišanja deležev pokazal v prihodnji bilanci približno z zneskom Din 1,400.000.—. S to deležno glavnico in z obstoječimi tihimi in javnimi rezervami predstavlja Zveza dobro fundiran za-
vod, ki uživa ugled in zaupanje tudi izven zadružnih krogov.
članstvo.
V začetku 1, 1924 je bilo pri Zvezi včlanjenih 508 zadrug. Med letom je pristopilo novih 15, odpadlo pa 21, tako da jih je bilo koncem leta še 502. Izmed novo pristopivših je 8 kreditnih, 2 nabavni in prodajni, 1 mlekarska, 1 elektrostrojna, 1 stavbena in 1 lesna zadruga. Med odpadlimi jih je 16 stopilo v likvidacijo, 2 zadrugi sta bili izključeni, 3 pa so izstopile. Izmed obstoječih članic je 281 kreditnih zadrug. Ta številka glasno govori, da so kreditne zadruge temelj našega zadružništva. One so ne le najbolja pomoč kmetu v njegovem gospodarstvu, temveč pogosto tudi pogoj za delo in uspeh drugih zadrug, ki potrebujejo obratnega kapitala.
Revizije.
Veliko delo predstavlja za Zvezo izvrševanje zakonitih revizij, ki so v sedanjih razmerah združene z ogromnimi stroški. V letu 1924 je izvršila Zveza v ljubljanski oblasti 150, v mariborski 62 in v Hrvatskem Primorju 9, skupaj 221 revizij. Stroški, ki so združeni z revizijami, so nekoliko kriti s prispevki, ki jih v ta namen dovoljuje poljedelsko ministrstvo revizijskim zvezam. Za leto 1924 je prejela Zveza tak prispevek v znesku 40.000 dinarjev.
Sestava bilanc.
Ker našim zadrugam še manjka knjigovodsko izvežbanih moči, je Zveza v 1. 1924 sestavila 115 zadrugam računske zaključke. Poleg tega je bilo pri Zvezi pregledanih in deloma popravljenih 62 računskih zaključkov. Skupno je torej nudila Zveza pomoč pri sestavi računskega zaključka 177 zadrugam. V tekočem letu je ta pomoč Zveze še obsežnejša.
Delo pisarne.
Pisarna Zveze je v pretečenem poslovnem letu sprejela in rešila 9165 dopisov. Poleg odposlanih pisem je Zveza odpremila tudi več okrožnic. To pomeni poleg revizij in drugih poslov obsežno delo, katero je Zveza opravila s primeroma maloštevilnimi uradniškimi močmi, katere morajo vsled tega tem bolj vestno in vstrajno vršiti svojo nalogo. — Pov-darjati je tudi zelo velike izdatke za poštnino, ki so upravičeni iz razloga, da so vse srbske zadruge oproščene poštnine, naše zadruge in zveza pa v tem oziru kljub vsem prošnjam ne morejo doseči enakopravnosti s srbskimi zadrugami.
Seje načelstva.
Načelstvo Zveze je imelo v pretečenem letu 45 sej, v katerih je obravnavalo tekoče zadeve ter rešilo 745 raznih zadev, o katerih so se napravili potrebni sklepi.
Kronske naložbe v Gradcu.
V tem letu je končno prišlo do izplačila naložb, ki so jih imele nekatere članice pri Verband-u v Gradcu. Vsled nesrečne konvencije z Nemško Avstrijo so dobile te zadruge komaj tretjino svojih naložb in še to brez obresti. Kako in od kod naj se dobijo sredstva za pomoč težko prizadetim članicam, je za enkrat še odprto vprašanje. Zveza je sicer napela vse sile, da bi obvarovala članice preteče nesreče in izposlovala, da se je preteklo jesen poljedeljsko ministrstvo vnovič pričelo baviti z zadevo, toda žal je prišlo do spremembe na vladi, vsled česar se je zadeva zopet odložila.
Zamenjava naložb primorskih zadrug.
Zadruge v zasedenem Primorju so v tem letu tudi dosegle zamenjavo svojih naložb, ki so jih imele pri Zvezah v Jugoslaviji. Zveza je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da
se je zamenjava dosegla in se tako rešili milijoni slovenskega denarja ter tudi redilo zadružništvo, ki je zasužnjenim bratom opora v gospodarskem in narodnem oziru. Toda poleg storjenega ostaja še cela vrsta drugih vprašanj nerešenih. Naj omenjamo le 20% bone, poštno hranilnico na Dunaju, kronske terjatve napram Italiji, Madžarski, vojna posojila itd.
Delo za zadružno izobrazbo. — Propaganda.
Veliko je delala Zveza za zadružno in obrazbo in propagando. V prvi vrsti omenjam zadružno šolo, v kateri se je izšolalo 31 mladeničev. Od teh je Zveza podpirala 20 ude. ležnikov, 24 pa je preskrbela stanovanje.
Poleg zadružne šole se je vršil tudi na orglarski šoli na zvezine stroške in z njenimi močmi pouk o zadružništvu. Udeleževalo ae ga je 19 učencev.
Za učiteljiščnike smo priredili poseben tečaj, katerega se je udeleževalo 16 dijakov.
V Mariboru se je vršil štiridnevni zadružni in knjigovodski tečaj. Skrbeli smo tudi za stalna predavanja o knjigovodstvu in zadružništvu v bogoslovju.
Zadmžnogospodarskih tečajev smo priredili v mariborski in ljubljanski oblasti veli. ko število in tudi na občnih zborih posameznih zadrug smo priredili številna predavanja.
»Narodni Gospodar« se je tiskal v 1200 izvodih, ker si je pridobil že mnogo naročnikov. Zadrugarji dobijo v njem ne le službene objave Zveze, temveč tudi članke o aktualnih vprašanjih.
Veliko se je Zveza trudila, da se glede davčnih, taksnih in drugih ugodnosti zadružništvo v Sloveniji izenači z zadružništvom v drugih delih države, zlasti v Srbiji. Da bi se znižali stroški revizij, smo pod vodstvom Glavne zadružne zveze dosegli le malenkoj sten uspeh v tem, da se je dovolila revizorjem ugodnost znižane vožnje za 6 voženj na leto. Izvršili smo tudi intervencijo na ministrstvo financ glede taksnih ugodnosti po členu 96 in 98 srbskega zadruž. zakona i. dr.
Za posestnike v mariborski oblasti, M so utrpeli škodo po uimah, ie Zveza storila korake, da jim oskrbi potrebno podporo v obliki brezobrestnega državnega posojila. Vse je bilo že pripravljeno, toda neposredno pred izplačilom posojila je prišlo obvestilo, da ni več tozadevnega kredita.
Anketa o poljedelskem kredita.
Zveza je sodelovala tudi pri anketah v Belgradu. Pri prvi anketi za poljedelski kredit je zadružništvo povsem enodušno zahtevalo, naj se organizacija poljedelskega kredita nasloni na obstoječi zadružni aparai- Kakor pa kaže projekt zakona, ki se nahaja razpravi pred narodno skupščino, vlada resolucij celokupnega zadružništva ni niti najmanj vpošlevala, temveč hoče ustvariti svoje državno zadružništvo, ki mu pa manjkata bistveni črti pravega zadružništva: svoboda in privatna inicijativa.
Zveza je nudila v vseh ostalih zadevah svojim članicam pravno pomoč in jim dajala potrebne nasvete, zlasti tudi sestavljala pri-zive proti krivično odmerjenim davkom.
Zaščita kmeta v času krize.
Dasi je bilo leto 1924. leto krize in so zlasti blagovne zadruge vsled splošne stagnacije in padanja cen preživljale hude čase. moramo vendar priznati, da je zadružništvo to leto dobro prestalo. Za to pa gre zasluga skupnosti, na katerih zadružništvo temelji Doba bančnega oderuštva, ki je pomenila za vse gospodarske sloje veliko škodo, ni zadela našega kmeta, ker ga je varovalo zadružni, štvo.
Nadaljnje poročilo o poteku glavne skupi ščine objavimo jutri.

Vestfalski zvon.
v.
Gelsenkirchen, 30. aprila.
Nevem, kdo je bil tako prijazen, da se je na moie »zvonjenje« v »Slovencu« odzval, povedal nekatere vzroke, zakaj delajo prošnje za uradne popirje iz Nemčije tako dolg, pravcat križev pot, in pozval župne urade, naj oni posredujejo in pomagajo, da se ženitbeno dovoljenje od okrajnega glavarstva hitreje dobi. Bodi kdorkoli, jaz sem mu hvaležen za ta prijazni odziv in poziv. Povedati moram samo — če smem — prav po tihem, ... da so časih tudi župni in občinski uradi zelo počasni z izdajanjem svojih listin. Nevem zakaj: ali manjka koleka, ali manjka podatkov, ali manjka denarja, ali kaj manjka. Vse-k-ko upam, da bo oclzdaj, ko sem že drugič spravil to stvar pred javnost in nanjo opozoril, bolje. Zelo hvaležni bomo tudi, če bodo, kakor je omenjeni gospod pisec pozval, župni uradi posredovali in pomagali listine hitreje dobivati. Storili bodo rr zelo dobro delo. Mi se bomo te prijazne ponudbe poslužili. Za plačilo, ako bi j-ošnji no bil denar že priložen, jamči Slovenska pisarna« v Bottrop-Boyu in Dobrodelna pisarna : v Ljubljani.
To danes mimogrede.
Čas je že, da končno povem, zakai so f moji dopisi dobili letos naslov »Vestfal-i zvon«.
Povedal sem že, kako so naši ljudje po vsem obširnem industrijskem ozemlju.
raztreseni, kakor raznese veter kurje perje; kako težko je med njimi medsebojno občevanje, in kako težavno delo ima tisti, ki želi in hoče ž njimi vsemi imeli opravka. Potrebujemo torej neke medsebojne vezi, nekega organa, po katerem med seboj občujemo. Taka vez je list, časnik. In tak list, četudi prav skromen, smo začeli tukaj izdajati in ga krstili »Naš zvon«. Listič je, kakor je zapisano na njegovem čelu, glasilo Slovencev na Nemškem, obenem pa glasilo vseh Slovencev na tujem, z drugo besedo: glasilo slovenskih izseljencev. V letu torej, ko so ameriški Slovenci dobili svoj dnevnik — k čemur jim prav lepo častitamo — so dobili tudi Slovenci na Nemškem in ž njimi vred drugi slovenski izseljenci svoje glasilce.
Zakaj je dobilo to glasilce ime Naš zvon«, to pripoveduje in razlaga uvodnik 1. številke, iz katerega bodi namesto drugega utemeljevanja ponatisnjenih tukaj nekaj stavkov:
»Slovenci imamo posebno radi zvonove. Velike fare in krasne cerkve na Nemškem nimajo takili zvonov, kakor mnogo manjše na Slovenskem.
Pa ne samo radi imamo zvonove, ampak tudi zvoniti znamo! Nemci so brihtni ljudje, — zvoniti pa ne znajo. Še lepo zvoniti ne, da bi se zvonovi »ustrezali«, pritrkavati, (trijan-čiti) pa že celo ne. V tem smo pa mi mojstri! Kako krasno je, ko k velikemu prazniku: božiču, veliki noči in drugim, — pred praznikom popoldne ali na praznik sam na vse ! zgodaj zjutraj — lepo ubrani zvonovi pojejo, kakor bi od veselja poskakovali 1 V srcih po- |
slušalcev vzbujajo svečane, praznično-vesele občutke, tako bi še človek skoro od veselja poskakoval.
Zvonovi so pa različni. Pred vojsko so imeli po slovenskih zvonikih samo bronaste, na Nemškem pa menda ponekod tudi že jeklene, ki se pa niso veliko ali skoro nič razločevali od bronastih. Zdaj po vojski, ko je cena bronu tako poskočila, pa marsikje pri najboljši volji ne spravijo toliko skupaj, da bi si mogli omisliti bronaste, zato se morajo zadovoljiti z jeklenimi, ki se pa pač razločujejo od bronastih.
Zvonovi so pa časih — kdo bi si. mislil — tudi papirnati. Že leta 1875. je zazvonil tam na Dunaju neki sloveč mož, pesnik in pisatelj Josip Stritar, in začel izdajati leposloven slovenski list z imenom »Zvon«. Ko je ta zvon utihnil, se je pa oglasil drug v Ljubljani. In zdaj že blizu 40 let poje ali izhaja »Ljubljanski zvon«. Za otroke imajo pa v Ljubljani list »Zvonček«. — če tam na ta način zvonijo, zakaj bi pa pri nas ne?
Zato smo se tudi mi odločili, da imenujemo naš slovenski listič na Nemškem »Naš zvon«. Zares najprimernejše ime! Vi ste, dragi rojaki, po nemški industrijski deželi tako silno raztreseni, da vas človek nikoli nikjer ne more dobiti skupaj. Ko bi imeli tu v industrijskem ozemlju vsaj kako pošteno goro, da bi človek gori zlezel in vam zaklical vsem skupaj, kar vam želi povedati. Ali kaj, ko talce gore ni! Dimnikov vse poluo, hribov pa nič! — Kako si pomagati? Kar na zvon | bomo udarili, pa se bo slišalo do zadnje hiše, kjer stanuje kak Slovenec. Zares, to, kar je I zvon za faro ali za sosesko, to bo »Naš zvon«
za nas Slovence, na Nemškem. To — in Se več!
»Lepe pesmi glas, seže v deveto vas<, pravi naš pregovor. Pa tudi lepega zvona glas seže v deveto vas — in še dalj. Tudi »Naš zvon« bo pel tako, da ga bodo slišali naši rojaki, vaši tovariši na Francoskem in v Belgiji, kamor so se zadnje čase v tolikem številu zatekli pokušat, kakšen je kruhek tam. — Toda kje imate še vi vse svoje tovariše! Imate jih po gornje-štajerskih rudnikih; v Koflachu, Leobnu in nevem, kako se vsi imenujejo; imate jih celo po ogrskih rudnikih; imate jih po Bosni in Srbiji, kjer — reveži —< nekod res nikoli nobenega zvona ne slišijo. Naj slišijo vsaj naš zvon; naj udarja njegov glas na njih ušesa, naj odmeva prav notri v njih srcih!
»Naš zvon« bo imel med nami važno vlogo in nalogo. Tu se vam bo povedalo, kar vam je potrebno vedeti. Tu boste lahko povedali tudi sami, kar imate na srcu. Ta, ki biva v enem koncu industrijske pokrajine, bo lahko povedal svoje misli onemu, ki biva čisto na drugem koncu. Od Lintforta, najbolj zahodne »cehe«, pa do Dortmunda in še dalje tja do Hamma, do koder so raztreseni naši ljudje, se bo razlegal glas »Našega zvona«.
Pa tudi tisti, ki bivajo na enem konev Evrope, bodo po njem lahko govorili onim, k so na drugem koncu. V severni Ameriki »Na šega zvona« toliko no potrebujejo, ker imaj> tam svoje zvonove — hočem reči: svoje slo venske časnike. Ne škoduje pa nič, če »Na zvon« tudi tja priklenka. Slišimo pa, da hodi jo Slovenci zadnjo čase tudi v Južno Ameri ko. v Afriko in Avstralijo. Tem tako daleč oo
t
Dopisi.
v Petrovče pri Celju. Dodatno k poročilu Božji rop v romarski cerkvi v Petrovčah« v Slovencu« dne 4. maja poročamo še sledeče: lomilci so odnesli zlat ciborij, monštranco, ;i je tehtala 5 kg in je bila vredna nad 100 i^oč dinarjev. Pobrali so tudi zlat nakit ču-lodelne Marijine podobe, to je 4 zlate veriži-© z dragimi kamni, obeske in dnigo zlatnino, m&tili pa so obe kroni, Marijino in božjega >eteta, ki ga ima v svojem naročju. Vso ško-
10	cenijo nad 400.000 Din. Vdrli so pri stran-ikih vratih gotovo med nevihto, ki je divjala edaj tukaj. Drugo jutro so našli železno črta-o od pluga in branin zob v bližini oltarja. Ikrog njega pa raztrošene posvečene hostije. 'lomilcev do sedaj še niso ujeli, sumijo pa, do bi bil. Par teduov poprej se je že vlačila ikrog neka sumljiva oseba, videli so jo tudi ikrog cerkve na Mildavškem hribu pri Celju. Jajbrž pa bi se mu tam rop ue izplačal, zato
11	je raje izbral petrovško romarsko cerkev. )roŽništvo ga pridno zasleduje.
Še ni konca žrtev! Poročajo nam, la je prestavljena Anica K o š č e v a, uči-eljica na Viču v kočevsko Banjaloko. Uči-leljuje 15. leto v splošno zarlovoljnost šol-ke oblasti, staršev in mladine. Iz social-lega ozira so jo doslej šolske oblasti dr-ale v bližini Ljubljane, da je bila v po-noč bolni materi vdovi, ki nima nikogar :lrugega v postrežbo. Njen oče se je pred eti smrtno ponesrečil na železnici, kjer je lil v službi. Toda sedanji mogotci ne po-najo socialnega čuta. Vnebovpijcče je tu-
i nastopna premestitev: Iva Potoka r, ti je bila za časa Koroščeve vlade že ven-lar enkrat premeščena s Cemšenika v Mote pri Ljubljani, da je bila v pomoč še lepreskrbljenim bratom, obiskujočim ljub-janske šole, je premeščena v Sostro in je ako odtegnjena bratom, ki bodo sedaj po es teden prepuščeni samim sebi. Starši so jim namreč že pomrli. — Jerica Slap-ekova mora proč, Rape pa ima vso nižino lepo v Ljubljani. Prestavljena je udi Ruža Moščanska in to vkljub temu, da e presedlala. Naj pri tej priliki opozorimo se, ki so na tem, da presedlajo, da so taki na najslabšem. Stanovitni ohranijo vsaj ipanje, da se jim bodo ob prvi priliki storjene krivice poravnale, presedlavci pa si sami zapirajo vr^ta za seboj.
-f Odgovorite. »Slov. Narodi, ki je bil seveda kupljen za to, da bo slepo branil in zagovarja1! vsa nasilstva svojih gospodarjev, pravi v svoji sinočnji uvodni zmesi omejenosti in zlobe dobesedno: Koliko legalnih uradnikov ljubljanske in mariborske oblasti, koliko učiteljev in profesorjev pri nas in na bližnjem Hrvatskem je zapustilo svoje domove ter odšlo v južne srbske in macedonske kraje.« Poživljamo popoldansko glasilo g. Žerjava, da nam navede enega samega Slovenca, ki je bil pod Davi-dovič-Koroščevo vlado premeščen v Južno Srbijo ali Makedonijo! Torej na dan z imeni, demagogi, ki imate vsak dan polna usta
0	^preganjanih«, o katerih kričite po obrabljenem receptu /primite tatu!«
Delo za sporazum. »Politika poroča vsebino razgovorov s tremi, po njenem zatrdilu zelo vplivnimi politiki, izmed katerih pa imenuje samo dr. Trumbiča, drugih dveh pa ne. Prvi politik je rekel: »Moje prepričanje je, da ima vprašanje, ali naj vstopi HSS v vlado narodnega bloka in flaj prenese tudi še Svetozara Pribičevica,
domovine zanešenim rojakom bi pa >Naš zvon« mislim, prav posebno milo donel na uho. Če le izvemo za naslove teh naših rojakov, jim ga pošljemo. Kdor ve za katerega, naj ga nam naznani!
Pa tudi v domačo deželo, na Slovensko, se sme slišati glas »Našega zvona«. Tam doli imajo sicer veliko zvonov, velikih in malih, bronastih, jeklenih in tudi papirnatih. A tudi naš klenkovec se sme glasiti med drugimi. Vsi tisti, ki se zanimajo za svoje rojake na in jem, ga bodo radi poslušali. Vaši sorodniki, če hočejo izvedeti, kako se godi vam tu jori na Nemškem, naj kar Naš zvon poslušajo! Sporočite jim, naj si ga naročijo!
»Naš zvon« stane za letos v Nemčiji
1	marko 50 fenigov, za Francijo in Belgijo 1 frankov, za Jugoslavijo 30 Din. za Avstrijo 10.000 kron.
Vse spise in dopise pošiljajte na laslov: »Naš zvon«, Bottrop-Boy (Westfalen, Deutschland).
Kakor ena velika soseska se zberimo vsi ■koli »Našega zvona«, naj vas njegov glas Irami in bodri, kliče in uiiče, dviga in užiga a vse lepo in dobro!
Zato pa, zvon, le zvonj mi. po tuji zemlji doni mi! \jp zvoni, zvon, tako glasni) in milo poj čez tujo planit
Kakor veste, so preteklo nedeljo izvolili Hindenburga za predsednika nemške republike in smo zdaj tukaj pod njegovim
samo en naftlen, namreč da se cela zadeva zavleče, ker je že od vsega početka znano, na kakšno stališče se bo postavila HŠS. Meni se zdi, da radikali še niso sklenili spustiti se v prava pogajanja, ampak da poskušajo z odlašanjem ustvariti popolnoma nov politični položaj.« — Dr. Trumbič je odgovoril, da pogajanj v podrobnostih ne pozna, v glavnem pa tudi on misli, da bi radikali radi končno rešitev vprašanja še nekoliko zavlekli. — Tretji politik, o katerem trdi »Politika«, da je točno poučen o vseh razgovorih med Pavlom in Stjepanom Radičem in ki pozna tudi natanko vsa poročila, ki jih je prinesel s seboj iz Belgrada dr. Nikič ,pa je izjavil: »Na sporazumu se dela. Določene so že osebe, ki naj to vprašanje prerešetajo. Do sporazuma mora priti, ker druge možnosti ni. Naravno je, da je treba postopati pri rešitvi tega vprašanja zelo previdno in deli-katno, kakor to zahteva stvar, rečem pa odkrito: Na stvari se dela, in vse se počasi in dobro razvija.« — S to izjavo se popolnoma* vjema izjava Stjepana Radiča, ki jo priobčuje »Jutarnji list«: »Na sporazumu se radi, odredjeni su ljudi, koji to pitanje imadu da provedu. Stvar se razvija dobro.«
+ Izjave Pavla Radiča. Ob priliki prihoda anketne komisije za priznanje ali nepriznanje še nepotrjenih radičevskih mandatov je Pavle Radič dal nekatera pojasnila o sedanjem političnem položaju. Glede imenovanja nove vlade je Pavle Radič izjavil: »Imenovanje nove vlade je napravilo v prvem trenotku neugoden vtis, zlasti na one, ki niso bili informirani o vzrokih imenovanja nove vlade.« — Glede sporazumaške akcije pa je rekel: »Z Niko-lo Pašičem nisem govoril dosti več kot to, kar je stalo v listih, ker je g. Pašič res bolan. Govoril pa sem v Belgradu z mnogimi uglednimi radikalskimi politiki in vsi pogovori so se sukali okoli vprašanja sporazuma med Srbi in Hrvati. Moje prepričanje je, da je to vprašanje postavljeno na dnevni red in da z dnevnega reda" ne bo odstavljeno, dokler ne bo likvidirano.«
+ Izid francoskih občinskih volitev. Pravkar izvršene občinske volitve na Francoskem so prinesle kartelu levičarskih strank zelo lep uspeh. Glasovi teh strank so povsodi znatno narasli, posebno pa v južnih in zapadnih pokrajinah, v prvi vrsti v pristaniških mestih Brestu, Mar-seilleju in Bordeauxuju, dalje Toulouseu in Lyonu. Bivši ministrski predsednik Herriot je bil z veliko večino glasov znova izvoljen za župana v Lyonu. Udeležba na volitvah je bila znatno večja nego pred 5 leti in je znašala ponekod 90% vseh volivcev. Konservativne stranke so celo po deželi občutno podlegle. To kaže, da je francosko ljudstvo po svoji velik? veČini vendarle odobravalo politiko Herriota, (iz vzemši njegove kulturnobojne tendence), najsi desničarske stranke še toliko trdijo drugače. — Druga velika značilnost teh volitev je v tem, da so prinesle popoln poraz komunistom. Komunisti, ki šo bili povsodi postavili svoje kandidate, so izgubili približno 100.000 glasov in tako v primeri s predzadnjimi volitvami nazadovali skoraj za polovico. Vsa propaganda iz Moskve ni niti najmanj zalegla. Zahvala za to gre odločnemu nastopu levičarskih strank. Pariški »Soirc piše: Dežela je razumela, da je najboljši način za pobijanje krvave revolucije po ruskem vzorcu ta, da se dovoli demokraciji z d r a v i n k r e p a k r a z v o j.« — To naj bi si zapomnili zlasti pristaši »krepke roke« v Jugoslaviji.
žezlom. Volivna borba je bila topot huda, — skoro tako kakor pri nas. Tudi tukaj so Hindenburgovci operirali s ponarejenim papeževim pismom, po cestah so drvili avtomobili, korakali sprevodi, peli pesmi in podobno; tudi par mrtvih je bilo. Marksov poraz so zakrivili deloma komunisti, ki niso na ljubo republikanski ideji hoteli opustiti svojega kandidata, deloma pa bavarska ljudska stranka, ki je katoliška, a hodi svoja — monarhistična — pota.
Toda kaj spet govorim o politiki?! Saj me je nedavno iz Ljubljane opomnil neki dobrohoten glas, naj kot »kulturni delavec« — mislil je na treznostno delo — pustim politiko, češ, kdor hoče delati tukaj in tam, ne naredi nikjer nič. Kaj pravite? Mož ima skoro prav! Pa saj sem jqz že precej davno dal slovo politiki, — a ta preklicana reč človeka časih kar zoper n jegovo voljo potegne za seboj...
Politiko torej na stran! Vodijo naj jo tisti, ki so za to poklicani! Jaz vam pa povem rajši veselo novico, da sta se končno vendar dobila dva misijonarja, gg. Šavelj in Tumpej, ki gresta obiskat naše rojake delavce na Francosko in v Belgijo, odkoder bosta prišla k meni, kjer mi bosta pri- j povedovala svoje skušnje in doživljaje, in kjer bomo delali nadaljne načrte, kako skrbeti za naše pozabljene in zapuščeno rojake — izseljence — raztresene križem sveta.
Bol^Iks.
»Streng vertraulicli«. Aus einom fie-richte der k. k. Polizeidirektion in Laibach an das k. k. Ministerium fiir Kultus und Unterricht in Wien: Das hiesige Organ der slowenischen liberalen Partei Slov. Narod« besehuldigt die Herren k. k. Pro-fessoren Bogomil Remec und Eugen Jarc offen, dali beide in den ersten Reihen der antinalionalen und staatsfeindlichen klerikalen Partei stehen, dafi beidc der Ent-wieklung des Staatsgefiihls in den breiten Massen des slovvenischen Volkes die grdfi-ten. Hindemisse in den Weg gelegt und eine vviderliche antiserbisehe Propaganda dadurch betrieben haben, dafi sie als Pro-fessoren die schonsten Tugenden eines ehrsamen Staatsbilrgers in den Kot gezerrt und vOr den Massen des slovvenischen Volkes anf dem Lande und vor den Arbeitern in den Stadten der Laeherlichkeit preis-gegeben haben. — Wird einem hohem k. k. Ministerium fiir Kultus und Unterricht dienstpflichtig vorgelegt. — Fiir das Poli-zeiprasidium in Laibach: (Podpis, nečitljiv). Beilage: Originalartikel »0 premestitvah profesorjev, aus dem Slov. narod vom 8. Mai 1925, No. 103..
Strogo po zakonu! Popoldansko »Jutro« piše v članku O premestitvah profesorjev; da je minister prosvete v danem slučaju postopal strogo po zakonu«. Previdno pa še dostavlja: » ... in v smislu naše nacijonalne politike«. Previdnost je mati modrosti.
Prav lepo je tako, prav lepo! Iz popoldanskega »Jutra« o premestitvi gg. profesorjev Remca in Jarca: - Razumeli bi »Slovenca , ko bi branil ta dva.gospoda z avtonomijo In zavračal njiju premestitev s — klerikalizmom. Saj sta v službi teh dveh idej oba gospoda zanemarjala svoj profesorski poklic ter še z -vsemi svojimi silami vrgla na protinarodno in protidržav -no politiko SLS.« — Od Jutra, in ranjke-ga njegovega ponedeljkovega sinčka smo marsikaj vajeni. Da bo pa glasilo njegovega popoldanskega : kcfekrancelna meglo za-
grešiti tako grdobijo, nismo pričakovali. Kje in kdaj sla gg. prof. Remec in Jarc za isomarjala svoje profesorske dolžnosti? Ako sta jih, bi bila morala o tem poročati njihova ravnatelja na pristojno šolsko oblast in ta oblast, večinoma v rokah odličnih pristašev SDS, gotovo ne bi bila molčala! Do danes pa nismo slišali ničesar o taki disciplinarni preiskavi proli obema imenovanima gospodoma! Ce pa se je eden ali drugi v svojem prostem času tudi politično udejstvoval po svojem prepričanju, to prav nikogar nič ne briga, ne ministra in ne njegovih podrepašev. Vse, kar piše popoldansko Jutro o lej zadevi, je ordinnrna in umazana denuncijacija, do kakoršne se še ni zlepa povzpel kakšen slovenski list, še grša zalo, ker hoče po principu post hoc -• propter hoc naknadno umetno izkon-struirati neko navidezno krivdo; ki je v resnici nikjer ni. O očitku, da je politika SLS protinarodna in protidržavna«, pa skoro ni vredno izgubljati besed. V Franciji imajo samo socijali3ti nekih 6 ali 8 strank, pa še nikdar ni nikomur padlo niti v sanjah na. um, da bi svojemu francoskemu tovarišu očital protinarodnosl in prOtidr- • žavnost«, ker pripada slučajno drugi politični frakciji ali celo stranki. Ta patent sa iznašli slovenski demokratje, ampak ta demokratski žig »made in Slovenia ne dela in nc bo delal posebne časti niti slovenskim demokratom niti Slovencem sploh.
Za kaj gre pri premestitvah? Popol danskt) Jutro piše: Pri premestitvah ne gre za premestitev kot tako. marveč za osebe, ki so bile premeščene in za njihovo državljansko kvalifikacijo«. — S čemur je dokazano, da živita v naši državi ne dve vrsti strank, ampak dve vrsti d r ž a v 1 j a n o v ! Od vladinovske strani vsekako jako dragoceno priznanje.
Pred sodiščem je stal pred kratkim prof. Jarc, ker je bil obtožen, da je ščuval proli srbskemu delu našega naroda, piše popoldansko »JutroZamolči pa, da je bil prof. Jarc od te obtožbe oproščen. Na ta način tudi Jnforniationsblatt der k. k. Polizei fiir das Herzogtum Krain ne sme poročati na visoko ministrsko mesto!
nevne novic
Vi pn — da ste mi zdravi!
Peregrin.
—	Odlikovan dvojni jubilar. Pred kratkim je praznoval g. Janko L e b a n. upokojeni šolski upravitelj v Kandiji pri Novem mestu svoj dvojni jubilej: 70letnico rojstva in 55 letnico literarnega delovanja. 'Jem povodom mu je kralj Aleksander podelil red sv. Save V. razr. Leban se je rodil v Kanalu na Goriškem. Študiral je v Gorici in v Kopru ter učiteljeval na goriškem Krasu in kasneje po vsem Kranjskem, tudi kot izboren organist. Kot pesnik, pisatelj in skladatelj si je pridobil neminljivih zaslug, posebno na polju mladinske književnosti. Bil je sotrudnik >koro vsem časopisom ter je spisal do 20 knjig. Pa, ko bi si ne bil pridobil druge zasluge, nego da je v slovenski in nemški knjigi opisal našega slavnega junaka Andreja barona Čeho-vina, bi bil zaslužil odliko. Njegova tozadevna nemška knjiga si je utrla pot do najvišje aristokracije in Lebanova zasluga je, da se je v Branici na Primorskem postavil spomenik vojaku, ki se je od prostaka s svojo hrabrostjo popel do stotnika in barona. Leban je 50 let sodeloval pri mladinskem listu »Vrtec«, •škoda, da o njegovem jubileju ni izšla še njegova -Antologija-', katero prirejata za tisk Fr. Erjavec in Flere. V tej knjigi bode obširno popisano življenje in delo g. Janka Leba-na, kateremu kličemo iz dna srca: Ad multos annos!
—	Zloraba uradce oblasti. — Poneverba, Zakoni so vse premalo znani med širšo javnostjo. To je povsem naravno, kajti — prvič; Kdo ima danes v teh razburkanih časih še veselje grebsti po zakonih; in drugič: Javnost je danes — Bogu bodi potoženo! — izgubila pravni čut, ker vidi, kako sc razni zakoni lehko nekaznovano gazijo. Zato postaja javnost apatična in se za zakone ne zmeni v zadostni meri. Potem je pa stvar tudi ti: Krivica sc nc kaznuje in pravica se nc deli vsem po enaki meri. Narobe — načelo quod licet lovi, non licet bovi<> prihaja do popolne veljave ravno v sedanjih časih. Bodisi kakorkoli žc, na vsak način nc bo odveč, če podamo nekaj postavnih določil k naslovoma, ki smo jih navedli zgoraj. O zlorabi uradne oblasti govori § 101 kazenskega zakona. Prosto povedano sc glasi ta paragraf nekako tako-le: Vsak državni ali občinski uradnik, ki v uradu, v katerem izvršuje svoje uradne dolžnosti, zagreši kakršnokoli zlorabo svoje poverjene mu oblasti — z namenom škodovati komurkoli, bodisi državi, občini ali kaki drugi osebi, stori s tako zlorabo hudodelstvo. Vseeno pri tem je, naj se je dal k temu zapeljati po sebičnosti, po strasti ali po kakem stranskem namenu. — Naši čitatclji so dovolj razsodni, da bodo sedaj, ko jim jc znano, kaj določa zakon, znali sami presoditi, kdaj, kje in po kom sc zlorablja uradna oblast. — V neposredni in vzročni zvezi s tem je postavno določilo o poneverbah. —- Glede tega določa § 181
I... »iin.lrArf.	. V-.I	- - ------
1'ni.unuil.gu tutiuuo . HVL I I tt VI \j Vt 1 3 l V V> ftC illtiil
obravnavati ona poneverba, če kdo vslecl svoje javne službe ali posebnega oblastvenega naloga zaupano mu blago (denar ali k ;j drugega) v vrednosti nad 5 goldinarjev pridrži ali si pri-
lasti. (Po današnji valuti jc določen znesek 250 dinarjev kot najnižje merilo pri hudodelstvu poneverbe.) Običajno sta spojena oba paragrafa, ker pri uradnih poneverbah ni mogoče izločiti dejanja zlorabe uradne oblasti. Pri cbeh dejanjih je določena najnižja zaporna kazen enega leta, ki se zviša pri hudodelstvih po § 181 k. z. lahko do dvajsetih let. — Kdaj nastopi ne kaznivost dejanja? O tem določa § 187 k. z.: Vsaka tatvina in vsaka poneverba prestane biti kazniva, če storilec iz dejanskega kesanja, četudi le vsled pritiska oškodovanega, nikakor pa ne tretja oseba zanj, poravna vso iz njegovega dejanja izvirajočo škodo, p r e d n o izve za njegovo krivdo sodišče ali kako drugo oblastvo. Sodišče postopa pri navedenih hudodelstvih naravno le tedaj, če so mu naznanjeni. Taka naznanila se imenujejo ovadbe, — Kaj pa določa zakon v tem oziru? — Oglejmo si torej še § 86 kazensko-pravdnega reda, ki pravi: Kdorkoli zazna za kako kaznivo dejanje, ki sc mora uradoma zasledovati, je upravičen (ima pravico, »berechtigt- , bi se reklo bolje je dolžan) to naznaniti (ovaditi). Ne samo državni pravdnik, temveč tudi preiskovalni sodnik, okranji sodnik in varnostno oblastvo mora sprejemati ovadbe, ki jih potem izroča državnemu pravdištvu. — Vse tako, kakor smo povedali, določajo zakoni. Zgodi se pa včasih, da čivkajo vrabci po strehah in razglašajo urbi et orbi velike zlorabe uradne oblasti in obsežne poneverbe, oblasti pa, ki morajo tudi vedeti in videli in slišati o raznih nečednih manipulacijah tega ali onega, pa miže in si maše ušesa s kitom, in iščejo plaščev, da krijejo pregrehe, seveda le tedaj, če gre za kakega storilca iz rodu ^izvoljenega ljudstva«. Kajti postava je dana za vse druge, le nc za te, o Estera! — Zato, ker utegnejo biti citirani paragrafi kazenskega zakona in kazensko-pravdnega reda neznani nekaterim celo visokim upravnim juristom, smo smatrali za umestno, da jih priobčimo na tem mestu.
—	Rimski poslanik Antonijevir v Belgradu. Naš poslanik v Rimu g. M. Antonijevič je dospel v Belgrad, da poroča vladi o pogajanjih v Firenzi. — Italijanski poslanik v Relgradu gen. Bodrero je odpotoval v Rim.
Za cirilico so se strašno zavzeli »slovenski«' demokrati, ko jt Jugoslovanski klub odstranil s svojih vrat srbski cirilski napis. Vprašamo, zakaj se demokrati ne zavzamejo v enaki meri za slovenščino. Zakaj n. pr. ne nastopijo za to, da bi ljubljanska tobačna tovarna imela vsaj dvojezične tiskanice, če ne samo slovenskih? No moremo razumeti, zakaj se trafikantom vsiljujejo že nad pet mesecev samo srbske r.irilske tiskovine, če ravno se ve, da malokateri izmed trafikantov zna srbsko. Kar naj velja za parlament, to naj velja tudi /a uboge trafikante v Ljubljani. Go-spodje okoli Jutra«, naredite prej red doma potem se pa zgražajte po Belgradu radi cirilice. Menimo, da ste najprej Slovenci, potem šele demokrati iu Jugoslovani.
—	Opozarjamo, da »p o v i š i c n plače, ki sc /.adujo čase tako pogosto rabi, ni slo-
venski izraz. Slovenci pravimo po višek (glej Pleteršuik). Zadnji čas je, da se opičjega posnemanja enkrat za vselej otresemo, naj potem naši uradi še tako pačijo naš jezik.
Saj je to njihova vekovita navada.
-- Umrl je 7. maja g. Franc Ažnia-n, posestnik v Kropi. Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne. Blag mu spomin!
—	R. W. Seton VVatson v Zagrebu. Te dni se mudi v Zagrebu profesor londonske univerze m urednik >Slavonic Reviw< dr. Seton [Watsoo.
—	Socialna politika v praksi. V Zagrebu
so ie dni z dovoljenjem stanovanjske oblasti deiožirali iz neke hiše 17 družin s skupaj 50 (osebami. Pohištvo so ljudem zanesli na ulico iu dvorišče, lastnik hiše je pa dal takoj sneti • vsa vrata in okna in hišo tako razdejati, da je nesposobna za prebivanje, lastnik hoče hišo popraviti ali pa podreti. Vseh 17 družin je bilo že pred časom vložilo prošnje za druga stanovanja, a jih pristojna oblast ni rešila. Sedaj so ljudje pod milim nebom.
—	Popravek. V naše poročilo v št. 99 z dne 5. maja o uspehih, ki so jih dosegli slovenski gojenci rezervne častniške šole v Sarajevu, so se vrinile pomote: V poročilu orne-•njeni gojenci so napravili izpite z odličnim in zelo dobrim uspehom in ne samo z dobrim, med njimi F. Čerček in J. Pihl, katerih imeni smo pomanjkljivo zabeležili z J. čerčak in J. Piki.
—	Smrtna kosa med ameriškimi rojaki.
V	Clevclandu je umrl eden najstarejših tamkajšnjih Slovencev: 55 letni Janez Jadrič, doma iz Jadričev, obč. Ribnik pri Metliki.
V	Clevelandu je zapustil ženo in dva sinova, v starem kraju pa mater. — Dalje jc umrla v Clevelandu 39 letna Ana Šcme roj. Golob, doma iz Prapreč, obč. Vavtavas na Dolenjskem. Zapustila je soproga i« 6 otrok, v starem kraju pa mater.
—	Napredek K. S. K. Jednote v Ameriki. K. S. K. Jednota v Združenih državah je bila meseca oktobra lanskega leta uvedla kampanjo za nabiranje novih članov. Kampanja sc jc zaključila koncem marca t. 1. z izredno lepim uspehom: vsega vkup so pridobila razna v njej včlanjena društva 3970 novih članov ali okroglo 4000! Največ novih članov jc pridobilo društvo sv. Jožefa v Clevclandu, ki dobi v priznanje posebno »bandero zmage«.
—	Zračna pošta. Belgrajski poštni uradi sprejemajo poslej pisemske pošiljatve za zračno pošto francosko-romunske držbe, in to za Budimpešto, Dunaj, Bukarešt iu Varšavo.
—	Zdravniška komisija za sprejem v železniško službo. V prometnem ministrstvu se .je ustanovila posebna zdravniška komisija, ld bo pregledovala osebe, ki žele biti sprejete v, železniško službo.
—	Izdajanje dovoljenj za izvrševanje zasebne zdravniške prakse. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo odlok, glasom katerega izdajajo poslej krajevna dovoljenja za izvrševanje zdravniške prakse samo krajevne zdravniške zbornice; ministrstvo si pridržuje le izdajanje splošnih dovoljenj za izvrševanje zdravniške prakse v kraljevini.
—	Kongres občinskih uradnikov iz Južne Srbije. Dne 25. t. m. se vrši v Skoplju kongres Zveze občinskih nameščencev iz Južne Srbije m Črne gore. Kongres bo razpravljal o načrtu novega občinskega zakona.
—	Povodenj v Srbiji. Vsled zadnjih nalivov so vode v Srbiji zelo narasle in deloma prestopile bregove. Paračin je pod vodo in pravtako velik del železniške proge proti Za-ječaru. Promet je ustavljen. — Zaradi povod-nji je v nevarnosti tudi železniški promet na progi Čačak in Zajkovac.
—i Dvojen samoumor. V hotelu ; Beia ladjat v Novem Sadu sta se ustrelila Josip Molnar iz Subotioe in njegova žena Roza. Našli so ju že mrtva. V hotelsko knjigo sta se bila vpisala z napačnim imenom. Na mizi sta pustila pismo za policijo, v kateri prosita, naj se ne stika za njunim imenom; v smrt gresta prostovoljno. Policija je potem našla v peči raztrgano napol sežgano legitimacijo, iz katere je razbrala pravo ime. Ni še dognano, če je bila to res Molnarjevn žena in kaj jn je gnalo v smrt.
—	Pomiloščenje Radoja Jankovifia. Kralj je pomilostil srbskega pisatelja in častnika Radoja Jankoviča, ld je bil obsojen v solunskem procesu v kontu macu. Jankovič je botra! po svetu od Vladivostoka do Šangaja in od tam do Dunaja in Rima, od koder se je vrnil v Srbijo in se javil oblastem. Tu so ga brez novega postopanja zaprli najprej v kaznilnici v Požarevcu, od tam ga pa poslali v Mitrovico, kjer je težko obolel. Sedaj ga je kakor rečeno kralj pomilostil.
Obsojena komunista. Sarajevsko okrožno sodišče je obsodilo komunista Franja Parte in Lucijo Pavič, vsakega na tri mesece zapora, ker sta z besedo in tiskovinami propagirala komunizem.
- Cighnček nn Glasbeni šoli v Osjeku. Tte itni je pripeljal v Glasbeno šolo v Osjeku cigan Djurdjevič svojega 6 letnega sinčka Nikola in prosil, da ga sprejmejo kot učenca, češ da jo izvrsten goslač. V dokaz sta cigan-Pok m oče odsvirala na goslih sentimentalno pesem, kakor to delata po osjeških gostilnah. Profesorji so ugotovili, da je mali riganček res velik glasbeni talent ter so ga sprejeli v šolo.
Nevaren tunel. Železniki predor pr? ^ortauoven na progi Indjjja-Novi Sad je y ta-
ko slabem stanju, da eo pristojni Sinitelji nujno zahtevah komisionelni ogled in kredite za popravo. Potniki se ne upajo več voziti skozi ter pred njim izstopajo in gredo peš preko griča.
—- Zahvala. Vajeniške izdelke iz Domžal za vajeniško razstavo v Ljubljani je g. Fr. Cerar, tvornioar v Domžalah, brezplačne prevažal semintja. Za to podporo se mn odbor obrtno nadaljevalne šole najtopleje zahvaljuje.
Iz štajerske.
š TV. občni zbor ® Jugoslovanske Matice«,
podružnice za rnernberški sodni okraj se vrši letos v nedeljo 10. maja pri g. Jenčiču v Breznu. Dnevni red običajen. Oficijelni del zborovanja zaključi predavanje g. dr. Ko-vačiča iz Maribora iu pevske točke pevskega dmštva »Volka«.
Iz Primorske.
p Vipavci ▼ Vidmu. Ravnatelj kmetijsko-potovaine šole v Ajdovšini dr. Veiicogna (Vc-likonja) jc minolo soboto odvedel na poučni izlet v Videm do 40 vipavskih kmetovalcev. Obiskali so vse videmske gospodarske ustanove in nekaj vzornih posestev v okolici. Posebno lepo so Vipavce sprejeli v furlanski kmetijski zvezi, kjer jim je zvezni predsednik poslancc grof G. di Caporiacco, ki jc obenem predsednik kralj, komisije za izredno upravo furlanske pokrajine, obljubil najdobrohotnejšo skrb za gospodarske potrebe vipavske doline, pri čemur je omenil tudi podaljšanje vipavske železnice do Logatca.
p Italijanski radiološki kongres. Dne 7. t. m. je v Trstu začel zborovati kongres »Italijanskega društva r.a medicinsko radiologijo.« Navzočih jc mnogo odličnih strokovnjakov.
p Zborovanje dalmatinskih iredentistov.
Tc dni sc je vršil v Pulju kongres dalmatinske iredentistične organizacije >Associazionc Dalmatica «. Govorniki so naglašali, da društvo poleg svojih gospodarskih ciljev nc sme nikoli izgubi iz vida svoj glavni cilj: odrešenje Dalmacijc, kjer so grobovi italijanskih dedov. Italijanom, ki so ostali v Dalmaciji in tam z občudovanja vrednim pogumom branijo narodno posest — posebno v SpUtu — so izrazili svoje občudovanje in solidarnost. Končno so poslali pozdrave dr L. Dojmi di Delupisu, vitezu dr. G. A. Bottcriju in Musso-liniju. — Novi odbor sc jc sestvali sledeče: prof. Lena, vit. dr. G. B. Marotti, I. Comici. P. Bottcri, E. Schilche in L. Bonacich.
p Tujski promet v Istri in malarija. V zadnjem času so razni dunajski listi objavili alarmantne vesti o malaričriem okuženju Istre in nevarnosti za tujce po istrskih kopališčih (in Ju.., krajini sploh). V strahu, da izgubi Istra šc ta najznatnejši vir dohodkov, ki' ga ima v tujskem prometu, so sc dvignili vsi poklicani krogi, na čelu jim istrska trgovska zbornica, da pobijejo tc vesti. Nujno so prosili rimsko vlado, da uvede protiakcijo.
p Reka. Rcčani so z veliko nestrpnostjo pričaKovali sklepov zadnjega ministrskega sveta v Rimu, s katerimi na bi se Reki končno zagotovila pomoč za gospodarsko obnovo. Toda bržojav jih je obvestil, da jc ministrski svet vprašanja, tičoča se Reke, od-kazal trem ministrom, da jih — prouče! Razočaranje in ogorčenje na Reki je zato veliko. V sredo sc jc takoj sešel vodilni svet Trgovske in industrijske zveze in odposlal vladi v Rim brzojavko, v kateri jo obvešča o razpoloženju med reškim prebivalstvom in jo roti, raj zaboga nikar več nc preizkuša potrpežljivosti in udanosti Rečanov in naj nemudoma ugodi njihovim gospodarskim zahtevam. — Napoljska banka (Banca di Napoli) je dovolila mestni občini 2 milijona lir posojila, ki jih občina porabi za popravo cest.
p Odlikovanje. Načelnik vzpostavitvenega urada v Kopskem inž. G. B. Adami jc prejel oanKovanjc »Pro Ecclesia et Pontifice«. Odli-kovanec si je pridobil velikih zaslug za obnovo cerkva v Brdih in vživa med ljudstvom splošno spoštovanje.
p Smrtna kosa. V Trstu jc umrla. gdč. Ljudmila Vouk iz znane spoštovane družine. Pokojnica je bila sestra učitelja in pisatelja Ivana Vouka, — V goriškem sanatoriju jc umrl g. Rihard Budin iz Dornberga. — V Slapu pri Vipavi jc umrl 18 letni Maksimilajn Trošt, vnet in sposoben društveni dclavec.
p Poroka. Goriški podprefekt marchesc di Sumi se jc poročil z grofico Kristino Ro-geri di Villanova, hčerjo italijanskega diplomata.
bola z godbo hi nagovorom. — Srečke za tombolo se dobe v vseh trafikah.
Ij Oddolžite se vojnim žrtvam! Sedmo leto kličejo in prosijo pomoči naši najbednejši, naše vojne žrtve. Sedmo leto čakajo, da se jim domovina izkaže hvaležno za vse dopri-nešone žrtve, katere je zahtevalo njeno osvo-bojenje. Sedmo leto živijo in umirajo osamljeni in zapuščeni, kakor bi bili izdajalci, ne pa graditelji naše svobode. Domovina jih pozablja, ne zmeni se za njih gorje, ne ganejo jo nit! solze niti vzdihi trpečih. Zato se obračajo ti zoveži potom svoje zveze na svoje so-občane, da jim po svojih možnostih lajšajo trpljenje, s katerim so odkupih svobodo nas vseh. V nedeljo, dne [tO. maja t L priredi Zveza vojnih invalidov; vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, ob sodelovanju naših vrlih ženskih društev cvetlični dan, ki naj vsaj delno odpomore bedi, ▼ kateri se vojne žrtve nahajajo. — Ljubljančani! Spomnite se činov, ki so jih invalidi za vas in celo državo izvršili,, uvažujte njihove žrtve in izkažite se jim hvaležne- Oddolžite se vojnim žrtvam!
Ij Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je umrl na svojem domu na Trnovskem pristanu gosp. Viktor A c c e 11 o, reprodukcijski fotograf Jugoslov. tiskarne. Kmalu potem, ko je bil proglašen za pomočnika, je začel bolehati. Kljub najboljši oskrbi na Golniku in doma je vedno bolj hiral, smrt ga je rešila več kot enoletnega težkega trpljenja- — Pridnega in simpatičnega mladeniča, ki je v svoji stroki še mnogo obetal, bodo znanci ohranili v trajnem spominu. — N. p, v m.!
lj Zveza jugoslovanskih inženerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi člane, da sc udeleže pogreba pokojnega zaslužnega člana g. ing. Cirila Kocba v petek, S. maja 1925 ob 4 popoldne iz Nunske ulice štev. 10. — Upravni odbor.
hrumi
Kam jutri zvečer?
V dvorano »Kazine", tam priredi pevski odsek „Grafika" svoj I. zabavni večer s petjem, godbo in drugimi zabavnimi točkami.

IM
Po svetu.
Iz Ljubljane.
lj Propagandni fond za Koroško; avtomobil; podpora P, Z., i. dr, Čujemo, da gredo razne take-lc reči precej na živcc nekaterim gospodom, ki imajo opraviti v hiSah ob cesti od Narodnega doma mimo policije in vladne palače proti Tržaški cesti na Vič. Priporočamo trenotno mrzle obkludke. Čc pa to sredstvo nc bo pomagalo, smo pripravljeni nasvetovali Se kak drug recept.
Li Agrarno ravnateljstvo v Ljubljani. S sklepom ministrskega sveta z dne 1. maja 1925, štev. 16900 je ustavljena likvidacija agrarnega ravnateljstva v Ljubljani.
Ij Planinska tombola sc vrši 10. maja s sledečim sporedom: 1. ob 11 sprejem belokranjskih gostov; 2. obhod po mestu z dobitki in godbo; 3. obad pri Loydu; 4. ob 15 tom-
sv V sredo bomo štL Prav zadnje Amund-senovo poročilo pravi, da. je sedaj vse pre-skušeno in pripravljeno. Ne vedo še, ali sc bodo dvignili naravnost od Danskega otoka' ali pa bodo prodirali do meje plavajočega ledu in odšli šele. od tam. Kolikor je znano, se je umaknil plavajoči led letos daleč iui sever in bi aeroplana spremljajoči ladji šli lahko visoko gor. Vetrovne razmere so menda sedaj (ako ugodne, kakor sicer malokdaj, in jc torej čas kar najbolj pripraven. Amuud-sen brzojavlja: »Čc ostane tako, kakor je sedaj, bomo šli prihodnjo sredo.«
sv Mednarodna trgovina z orožjem. Zveza uarodov v Ženevi mora na podlagi člena 23 d svoje ustave kontrolirati trgovino z orožjem, strelivom in vojnim materialom onih dežel, kjer je taka kontrola v splošno korisL Leta j.919. so 10. sept. v St. Gcrmainu podpisale spodaj imenovane dežele dogovor o mednarodni trgovini z orožjem, obsegajoč 26 členov. Bile so pa tele: Ameriška Uuija. Belgija, Bolivija, Vel. Britanija, Kanada, Avstralija, Jugoslavija, Južnoafriška Unija, Nova Zelandija, Indija, Kitajska, Kuba, Ecuador, Francija, Grška, Guatemala, Haiti, Hedžas. Italija, Japonska, Nicaragua, Panama, Peru, Poljska, Portugalska, Rumunija, Češkoslovaška, Siani. Ta dogovor naj bi preprečil uvoz orodja in vojnega materiala v določene zaostale pokrajine in naj bi zagotovil javnost mednarodne trgovine z orožjem. Ker pa Zedinje-ne države dogovora niso hotele podpisati, je bila Zveza narodov v precejšnji zadregi. Leta 1922. je poslala Zedinjenim državam spomenico s prošnjo, naj navedejo svoje pomisleke in naj nasvetujejo odpomočke. Mešana komisija je dobila nalog, naj izdela načrt o tozadevnem dogovoru. Zborovanje 1923 je naročilo Zvezi, naj povabi Ameriko k udeležbi pri posvetovanjih začasne mešane komisije. Amerika je povabilo sprejela Države, ki niso pripadale Zvezi narodov, so bile napro-šene, naj povedo svoje mnenje glede sodelovanja pri rešitvi vprašanja. Od začasne in stalne komisije izdelam načrt so na podlagi sklepa Zveze narodov v lanskem septembru predložili članom in nečlanom Zveze in so jih vprašali glede udeležbe na mednarodni konferenci. Med udeleženci konference, ki se je pričela letos 5. maja, sta sedaj tudi Nemčija in Avstrija. Načrt ima v glavnem tele določbe: Najprvo definira v poštev prihajajoče vrste orožja, streliva in vojnega materiala, vključno ladje, zrakoplove itd.; dalje nalaga onim, ki l»do podpisali, dolžnost, da se določb dogovora držijo, urejuje pasove na suhem in na morju, kamor se orožje ne sme uvažati ali pa le pod natančno določenimi pogoji, in določa te pogoje. Načrt govori o ustanovitvi mednarodnega osrednjega urada, ki naj zbira in priobčuje vse listine, ki jih bodo izmenjale podpisan n države o trgovini z orožjem, ter vse zakone in nnredbe za izvedbo dogovora. V načrtu so tudi določbe za slu-
čaj vojske in razmerje dogovora do mirovnO) pogodb. Dogovor naj postane pravomočen, Sb ga bo podpisalo dvanajst držav, med njimi p« morajo biti Belgija, Zedinjene države Sever ne Amerike, Francija, Velika Britanija, Bali" ja, Japonska in Rusija. Svojčas objavljen« poročilo o izvozu in uvozu orožja in streli v i po članih in nečlanih Zveze narodov bo pri pogajanjih na konferenci velike varnosti! Omenimo naj, da je znašal leta 1922 skupn) izvoz iz 19 dežel 42.3 milijonov dolarje*} skupni uvoz 18 držav pa 26.9 milijonov.
»v V čolnn h, Amerike v Evropo. O te ki.h drznih ekspedtcijak večkrat heremo. Sedaj beremo, da je dospel 4. t. m. v Fiumieiivd ob izlivu Tibere kanadski poročnik Smittt V navadnem čoIuu, opremljenim z jadrom} je prevozil vso velikansko razdaljo rz Amerike v Evropo! Slava starih Vikingov oh takem junaštvu zatemni.
sv Zasnežena na Mout Btaoeu. Dva mlada turista sta se odpravila te dni iz Ch&mo-nix na Mont Blanc. Prekoračila sta več ledenikov ju sta v velikanskem snežnem viharju prispela v kočo Convcicle, okoli 3000 m visoko ležečo. Prva. dva dni. nista mogla 1(16®, tako besen je bil vihar. Toplomer v koči j? padci na 10 pod ničlo, k sreči je bila pa koča z živili dobro preskrbljena. Tretji dan sta poskusila sestop in sta srečno prispela, v Ženejo.
»v Pariz—Newyork v aeroplano Srer,
prestauka, Na posebno za ta namen zgru' nem aeroplann bosta napravila ta. po.-, znana francoska pilota. Coli in Taraseon. ln sicer že v letošnjem juliju. Oba pilota sta invalida. Coli se je ponesrečil že pred vojsko in je bil težko ranjen, Taras cona so pa v vojski sestrelili in je zgubil pri tem nogo. Aparat je že skoraj dograjen, imel bo pet ton bencina (5000 kg) in en sam motor z moSjo 500 konjskih sil.
sv Cigareta eksplodirala. Pred par idne vi so se dogodili v Parizu štirje slučaji, da > cigareta prt nažiganju eksplodirala. Zadnji slučaj se je pripetil trgovcu Leonu Rogerju. ki jc kupil zavitek cigaret Gauloises*. Cigareta mu je pri nažiganju v ustih eksplodirala ter ga po obrazu ožgala. V dveh cigaretah v istem zavitku je našla policija male sive nabojčke,
Učiteljski vestnik.
»Slomškova zveza« za kranjski in radovljiški okraj zboruje v sredo dne 13. maja ob }0. uri na Bledu. Dnevni red: 1. Predavanje gdč. Kovačičeve: Pouk na enorazrednicak 2 Predavanje gdč. Lindtncrjeve: Fizikalni pouk v šoli — priroda — življenje. 3. Slučajnosti. — Opozarjam, da' je to zadnje zborovanje v letošnjem šolskem letu, — K polni udeležbi vabi predsednik.
Dninarji. Če gospodar odpove dekli sluf bo. stori to vsaj 14 dni prej, da si lahko drugje oskrbi streho. Drugače naša šolska oblast: daneš dobiš dekret, jutri moraš biti na novem službenem mestu in nihče ne vpraša, čc imaš tam streho ali si pa na cesti. Sicer določa čl. 105. ur. zakona pet dni za selitev; čc jih pa izrabiš, sc ii ukinejo v državni službi. Tako vsaj prakticira šolski nadzornik g. Ba raga v Radovljici. Tudi čc se prvi dan po dobljenem dekretu javiš na novem mestu r službovanje, vendar napiše v osebni popis-nici kot dan nastopa tisti dan, ko si faktično začel poučevati, onih pet dni, ki so ti pn zakonu določeni v selitev, ki so torej nekak šen dopust, pn na ta način nc šteje pri pp viških in pokojnini — torej sc služba za tiste dni ukine. Tako se dela z dninarji, ki se jih danes rabi, jutri naj pa sami gledajo kje bodo pod streho. Daleč smo prišli.
Zgodba o voditeljskem mestu ne osnovni šoli v Radovljici. Bilo jc Slapšakovo. Pa so mu jc meni nič tebi nič vzeli in razpisali. Na-mestoval ga jc Pleničar, ki so ga odstranili in potisnili v Kropo. Začasno so je izročili Ko bentarju, ki je upal, da bo to za vedno, pd se jc urczal. Imenovali so Baeblerja, pa nastopiti ne sme. On bo šel na Jesenice, Šega pa v pokoj. Dobil bo pa mesto v Radovljici nadzornik Baraga in sicer po čl. 71, da sc bo lahko na državne stroške selil. Koga bodo pa poslali v Koroško Belo, še ni prišlo r javnost. Kakor sc vidi, morajo nekaj imeti tudi proti g. Scgi. Tako-le postopanje z učnimi mesti pa državi škoduje 1. pri plačevanju selitvenih stroškov, 2. je pa država ob pristojbine. Za Koroško Belo ali pa za Jesenice bi bilo prav veliko prosilcev in zato mnogo kolkovine. V državnem interesu je, da sb obe mesti raz. pišeta.
Z orožniki. Ko .se jc učiteljica Jalen selila iz Koroške Bele v Gorje, je nadzornik Baraga poslal za njo orožnike, da so poizvedovali pri kmetih, čc so podatki njenega selitvenega računa točni. Mislimo, da k temu ni treba komentarja. Omenili bi samo toliko, da ima učitelj, ki jc nasilno premeščen, pravico do povrnitve selitvenih stroškov, pa čeprav robo na hrbtu prenese it kraja v kraj. Šolska oblast ima samo gledati, da so cene razmeram primerne, kar overovi županstvo, vse drugo ji pa ni nič mar. Če bi bil kak nadzornik Slomškar kaj takega storil, bi bil ves demokratski Izrael po koncu.
Poravnajte naročnino!

......."1II*MI«*«I
Gospodarstvo.
g Sladkor podražen. Z ozirom na povišek agia od 10 na 11 pri 100 je bilo vsak dan pričakovati, da bo sladkorni kartel povišal ceno sladkorju. To se jc tudi v resnici včeraj zgodilo, kajti sladkorni kartel je povišal ceno sladkorju kristal, kockam in drugim vrstam za Din 25.— pri 100 kg, tako, da stane danes sladkor kristal bazis postaja Ljubljana 13.65 dinarjev ter sladkor v kockah Din 15.40 pri odjemu celega vagona.
g Posojilo ljubljanski borzi. Včerajšnje poročilo o lenarni seji Trgovske in obrtne zbornice, kjer je bilo borzi dovoljeno brezobrestno posojilo, popravljamo, da znaša dovoljena podpora 120.000 Din, ne pa 1.220.000 dinarjev, kar je tiskovna pomota.
g Naš izvoz v marcu 1925. V teku meseca marca letos je znašal izvoz iz naše države 368.942 ton v vrednosti 817.744.741 dinarjev ali 67.9 milijona dinarjev v zlatu. V marcu lani je bilo izvoženih 266.718 ton v vrednosti 746.315.840 dinarjev ali 53.3 milijona dinarjev v zlatu; izvoz je torej napram istem mesecu lani napredoval za 38.3 odstotka v količini, v vrednosti pa za 27.5 odstotka. — Glavni izvoženi predmeti v mesecu marcu t. L so bili: koruza 106.052 ton za 217.4 milijona dinarjev, stavbni les 106.702 toni za ,126.8 milijona dinarjev, surov baker 3.250 ton za 109.2 milijona dinarjev, jajca 3.778 ton za 63.2 milijona dinarjev, sveže meso 1.025 ton za 19.5 milijona dinarjev itd. — V prvih 3 mesecih t. L je dosegel izvoz 71.016.968 ton v skupni vrednosti 2.273,481.137 dinarjev ali preračunano na zlato .189.016.626 dinarjev, medtem ko je bil v odgovarjajočem razdobju 1924 715.264 ton v skupni vrednosti 2061,378.454 dinarjev v papirju oz. 142.859.541 dinarjev v zlatu.
g Izvoz iz Slovenije v Francijo v prvem tromesečju 1925. Po podatkih, ki nam jih je stavil na razpolago tukajšnji francoski konzulat, je v prvih 3 mesecih 1925 znašal izvoz iz Slovenije v Francijo 379.628.5 kg napram 437 tisoč 516 kg v zadnjih 3 mesecih lanskega leta. Predmeti, ki jih je Slovenija izvažala v Francijo, so bili: fižol 224.373 kg, hmelj 95.849 kilogramov, les 40.045 kg, gobe 7000 kg, pohištvo 5.440 kg, mah 2.648.5 kg, čreva 2396 kg, jeklo 1500 kg furnir 248 kg in razno 129 kg. Vrednost v prvem troinesečju letos izvožene količine cenimo na 8.5 milijona dinarjev, od česar odpade na hmelj ca 6.9 milijona, na fižol pa ca. 1.05 milijona dinarjev.
g Izkaz Narodne banke z dne 30. aprila 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 22. aprila 1925.) Aktiva : kovinska podloga 442.2 (+ 1.6), posojila na menice in vrednostne papirje 1.263.6 (— 11.3), račun za odkup kronskih novčanic 1.186.3, račun začasne zamenjave 368.0, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državni domen 2.138.3, saldo raznih računov 512.0 (+11.2), skupaj 8876.9; pasiva: glavnica 27.7 (+1.5), rezervni fond 6.2 (+1.5), bankovci v obtoku 5671.0 (+ 407.6), račun začasne zamenjave 386.0, državne terjatve — (— 25.7), razne obveznosti 592.2 (— 88.9), vrednost založenih državnih domen 2.138.3, ažija 73.3 (+ 6.6), skupaj 8.876.9.
g Nova carinska tarifa. Po zanesljivih informacijah >Zagreber Tagblatta« bo stopila v veljavo nova carinska tarifa sredi maja L L, mogoče še prej (?).
g Izpolnitev mednarodnih tovornih listov. Na postajo Jesenice često prihajajo pošiljke za inozemstvo, v katerih je v tovornem listu
namesto namembne postaje napisano »Jesenice trs.«. Take pošiljke se morajo tam znova predati na odpravo, kar povzroča odvišen posel in zastoj v odpravi blaga. Zato naj se uporabljajo mednarodni tovorni listi in po predpisih izpolnijo.
g Jugo-istok (Siid-Ost)«. (Jugoslovanski centralni list za trgovske protokolacije, poravnave in konkurze; časopis za trgovino, obrt, industrijo in mednarodni promet.) Ravnokar je začela izhajati omenjena revija, katero izdaja informacijski zavod »Jugo-istok« v Zagrebu. Poleg protokolarij, brisanja iz-prememb tvrdk, konkurzov, likvidacij iz cele države, prinaša list tudi pregled naše mlade industrije, kopališč in zdravilišč. List je sestavljen v hrvatskem in nemškem jeziku ter izhaja 14 dnevno. Cena pos. štev. 5 Din.
Borze.
Dne 7. maja 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.5275—2.5575 (2.5375 do 2.5675), London 298.31—301.31 (300—303), Now-york 61.45-62.45 (61.67—6247), Pariz 3.20—3.25 (3.2250—3.2750), Praga 1.8280—1.8580 (1.83 do
I.8540),	Dunaj 8.65—8.77 (8.6970—8.8170), Curih
II.94—12.04	(11.97—12.07).
Curih. Belgrad 8.85 (8.3350), Pešta 0.007260 (0.007260), Berlin 1.2310 (1.2310), Italija 21.21 (21.26), London 25.08 (25.09), Newyork 516.70 (517.10), Pariz 16.80 (27.07),Praga 15.30 (15.3250), Dunaj (72.80 (72.80), Bukarešt 2.35 (2.35), Sofija 3.7750 (3.7750).
Dunaj. Devize. Belgrad 11.47, Kodanj 134.10, London 34.44, Milan 29.14, Newyork 709.35, Pariz 36.85, Varšava 136.15. Valuta: dolarji 705.90, lira 29.11, dinar 11.42, češkoslovaška krona 20.995.
Praga. D e vi z e : Lira 138.75, Zagreb 54.65, Pariz 175,6250, London 163.80, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. invest. posojilo 62.50 do 64, Vojna škoda 171 (den.), Celjska pos. 200 do 204, Ljubi j. kreditna 225—250, Merkantilna 110—125, Praštediona 800—810, Kreditni zavod 190—200, Strojne tovarne 134 (bi.), Trbovlje 375—385, Vevče 110—120, Stavbena družba 265 do 280.
Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 106.50 do 107, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 61, Jugoslavenska banka, Zagreb 99—100, Ljub. kred. banka, tn 242—245, Prva hrv, štedionica, Zagreb 800—805, Slavenska banka, d. d., Zagreb 70, Srbska banka, Zagreb 130, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 43) Hrv. slav. d. d., za industriju šečera, Osijek 580, Našica 45—50, Guttmann 360, Slavonija 53—54, Trb. prem. družba, tu 380 do 385, Združene papirnice, Vevče 110, Vojna odškodnina, 172—173, 7 odst. invest. pos. 62.50.
Dunaj. Efekti: Alpine 365.100, Grei-nitz 132.000, Kranjska industrijska družba 455.000, Trboveljska družba 441.000, Hrv. esk. banka 120.000, Leykam 132.000, Jugoslovanska banka 109.500, Hrv.-slav. dež. hip. banka 65.500, Avstrijske tvorniee za dušik 160.000, Gut-mann 460.000, Slaves 181.000, Slavonija 60.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami monte, 11-13, 13-16, 16-21, 19-24, fco meja, 3 vag., 402 (zaklj. 402); reineljni. monte, 48-96, 58-96, 4 m dolž., fco nakl. post. 530 (den.); hrastovi frizi od
4 do 9 om, od 25-60 om, L n H. vrsta, fco meja 1380 (den.); hrastovi plohi od 43 mm, 2.70 in od 53 mm, 250, L in LU fco meja 1400 (den.); bukova drva, 1 m dolž., suha, fco meja 25 (den.). 2ito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, rinfusa, par. Ljubljana 470 (bi.); pšenica avstralska, rinfusa, par. Ljubljana 465 (bi.); pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana 490 (bi.); otrobi pšenični, deb., fco vag. Ljubljana 215 (den.); otrobi pšenični, drob., fco vag. Ljubljana 190 (bi.); koruza promptna, par. Ljubljana 215 (den.); oves makedonski, orig„ par. Ljubljana 340 (den.); krompir rumeni, fco štajerska post. 115 (bi.); krompir roza, fco štajerska post. 135 (bi.).
Prosveta.
pr Spored klavirskega koncerta, ki ga
priredi pianist SvetLslav Stančio v pondeljek, dne 11. t. m. v Filharmonični dvorani: Bach-Stančič: 4 predigre k cerkvenim kantatam. Liszt; Sonata v h-molu. Busoni: Indijanski dnevnik. Debussy: Preludij. Albeniz: E1 Al-baicin. Širola-Staničič: Suita. Konjovič-Stan-čič: Dve narodnL Skrjabin: Sonata št. 4 v fis-duru. Vstopnice v Matični knjigarni. Veljajo tudi vstopnice za peti abonma koncert Flharmonične družbe.
pr Naš dom. Izšla je 5. številka. Prinaša: »Naš Dom — last Prosvetne zveze«, M. K.: Narodna država Hrvatov, L M.: Strahopetnost — v junaški obleki, »Rešiteljica domovine«, M. A.: Prijetno življenje, »Od Maribora do Čeba s splavom«, Belko: Varčujmo, A Boštele: Kralj noči (irska povest) in predelke: Vestnik dekliških zvez, Pod vaško lipo in Drobiž. »Naš Dom« izhaja mesečno in stane Din 12.50. Uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 6.
pr »Zbornik znanstvenih razprav.« Izdaja profesorski zbor juridične fakultete. IV. letnik 1924-25. V Ljubljani 1925. Založba juridične fakultete. Cena 60 Din. Natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Pravkar je izšel IV. letnik »Zbornika znanstvenih razprav, obsegajoč 280 strani: 1. Univ. prof. Mihajil Jasinski: »Prehod od ustnega običajnega prava k pisanemu zakonu.« 2. Univ. prof. dr. Metod Dolenc: »Problem izvrševanja kazni na prostosti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.« 3. Univ. prof. dr. Rado Kušej: »Vera in bračna vez v naši državi de lege lata et de lege ferenda.« 4. Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: »Občni del k mednarodnemu zasebnemu pravu.« 5. Univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: »Nekoliko podatkov o delniških družbah v Sloveniji.« 6. Univ. prof. dr. Leonid Pitamic: »Kritični pogledi na juridično osebo.« 7. Univ. prof. dr. Gjorge Tasič: »O teoriji narodne suverenosti, naročito u Francuskoj, i o jednom skorajšnjem pokušaju tamo.« Opozarjamo vse naobražence, zlasti pa naše pravnike na to publikacijo, ki se naroča pri dekanatu juridične fakultete v Ljubljani. Ondi so tudi še v založbi prvi trije letniki Zbornika znanstvenih razprav, ki prinašajo prvi na 19, drugi na 12, tretji na 15 tiskovnih polah skupaj 20 znanstvenih razprav iz pravnozgodovinske, civilnopravne, državno-pravne in narodnogospodarske stroke. Vsi štirje letniki Zbornika znanstvenih razprav stanejo hkrati naročeni 150 Din. V založbi juridične fakultete je izšel tudi učbenik prof. dr. Milana Škerlja: »Menično pravo.« Broširan izvod te knjige stane 35 Din.
pr »Planinski vestnik.« Izšla je ravnokar majniška številka Planinskega vestnika, ki se je topot zelo povzpela preko vrhov do-
mačih gora. Ljudevit Stiasny nas popelje: Po
Bambergovi poti na Triglav, na kar nam L M, po zanimivi predzgodovini o pripravah in pr^ vih poizkusih zavzetja Mt. Everesta opisujd lanskoletne uspehe potovanja Angležev na td do danes še nedosegljivo višino (8882 m). Te-mu zanimivemu članku sledi: Kanadski »Eve-* rest«. Planinska ekspedjciia na Mt Logan ge F. S. Copeland, lektorice angleščine ljubljanske univerze. Kotiček vsebuje: Na planine! Dr. Gizela Tarczay, Cez hrib in dol: Grinta-> vec in Kočna v zimi, Viktor Rebolj, Moje ture leta 1924, Ivan Pirnat. Iz Šoštanja na Kočno, I. Sernec. Obzor: f Anton Hlebanja, triglavski vodnik. Vodnik po Sloveniji. Obširne društven ne vesti prinašajo zbor delegatov, občni zbor Podravske podružnice in Savinjske podružnice SPD. Tema slede zelo zanimivi podatki iz zapisnika osrednjega odbora SPD v Ljub-1 ljarni. Skrbno je sestavljena statistika poseta planinskih koč podružnic SPD v letu 1924, Vestniku je dodana fino izvršena in lepa siv* ka g. Ivana Tavčarja: Vrh Triglava.
pr »Uzgajatelj« (Vzgojitelj), časopis z* moralno in etičko poboljšanje družbe. Izhajal v Sarajevu. Izšla je 5. številka. Vsebina: Min Ijenko Vidovič: Problem nad problemi; h Boko: Rob; Truhelka: Eno mišljenje o našemi kongresu; Dr. ph. I. Altaraz: Razvoj ustvarja1 joče volje; prof. S. Pavičič: Človeštvo; dr. P* Radosavljevič: Vzgoja moralne vesti v dijaku; Davorin Trstenjak: Glavni temelji vzgoje; dr. St. Župič: Defetizem inteligence; Jak. Ravličl Herostratstvo; Duhovni preporod; E. Petro* vič: Vprašanje; Glig. Petrov: Veliki vzgojitelj; M. Jurkovič: O zadovoljnosti človekovi} M. Vidovič: Šola; J. Udicki: Defetizem inteligence; S. Ljubunčič: Vzpnjeslovje seksualna ga življenja; J. Rukavina: Sebičnost; V. Ra-dojevič: Jeza strup; E. Petrovič: Po narodnih stezah; St. Župič: Rudolf Steiner; H. MuliSa Defetizem inteligence; K. Brossler: Vzgojna vrednost kina; V. Radojevič: Dva opisa Jezen sa Kristusa; A. Božanič: Defetizem inteligen« ce; V. M. Repič: Mladina in seksuelno živijo« nje; M. Maeterlinck: O lepoti duše; A. Vuko-vič: Allons, allons!; V. Radojevič: Gospodar, um; M. Vidovič: Sadizem; H. Mulič: Mladina in časopisje; Ivan Mevistič: Smernice sodob« nega modroslovja; Različni pogledi na svet; M. W. Atkinson (Ramaharaka): Vrhovna modrost. Letna naročnina: Din 100, posamezne številke Din 10. Uprava: Sarajevo, Skerličeva ul. 7.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 8. maja: NARODNI POSLANEC. R. F. Sobota, 9. maja: LIZISTRATA. Red E. Nedelja, 10. maja: NARODNI POSLANEC. Izven.
Ponedeljek, 11. maja: ROKA ROKO UMIJE, OBE OBRAZ. Red C.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja: GLUMACI — Canio Dimitrij Orlov. — CAVALLERIA RUSTICANA — Santuzza Thierryeva. Izven. Nedelja, 10. maja: RUI5ALKA. Ljudska pred«
stava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 11. maja: Zaprto.
Narodno gledališče v Mariboru.
Petek, 8. maja: Zaprto.
81
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Očaran je strmel vanjo. Tako odkrito, otročje je vrgla glavo nazaj, ko se je smejala! In njeni zobje so mu bili neskončno veselje. Niso bili majhni, pravilni, trdni, brez madeža, in po njegovih mislih so bili tako zdravi, tako beli in krasni zobje, da takih še ni videl. Cele mesece jih je primerjal z zobmi vsake ženske, ki jo je srečal.
Šele ko je bilo smeha konec, je mogel nadaljevati.
Prevoz med Oaldandom in San Fran-ciscom je najgorši vseh bornih podjetij v Združenih državah. Vi se ga poslužujete vsak dan, šest dni na teden. To je petindvajset dni na mesec ali tri sto na leto. Kako dolgo traja prevoz v eni smeri? Štirideset minut, ako imate srečo. Moj namen je, da vas prepeljem v dvajsetih minutah. Ako se ne pravi to narediti, da bosta dve minuti rastli, kjer je prej ena, si dam z drobnimi jabolki odbiti glavo. Prihraniti vam hočem dvajset minut pri vsaki poti. To je štirideset minut na dan, pomnoženo s tri sto, je dvanajst tisoč minut na leto, samo pri vas, samo za eno osebo. Poglejmo: to znaša dve sto celih ur. Recimo, da prihranim tisočim drugih ljudi po dve sto ur na leto — to se pravi kmetovati, ali ne? v
Deda je samo brez sape prikimala. Nalezla je njegovo navdušenje, akoravno še ni vedela, kako se Ima doseči ta velika prištednja časa.
Dajte,« je rekel, «pojezdiva na tisti grič, in ko bomo na vrhu, odkjer imate neka i razgleda, povem več.<
Ozka steza se je spuščala nizdol do suhe struge canona, ki sta ga prekoračila, preden sta pričela lezti navzgor. Pobočje je bilo strmo in poraščeno z grmovjem, skozi katero sta se konja prerivala. Bob je postal nejevoljen, se je iznenada obrnil in se poskusil dregniti ob Mabo. Potisnil je kobilo po strani v gostejše grmovje, kjer je skoraj padla. Ko se je zopet vzravnala, je navalila z vso svojo težo na Boba. Noge obeh jezdecev so prišle med konja in ko je Bob planil naprej, je skoraj vrgel Dedo raz sedla. Daylight je hitro napel vajeti, da se mu je konj vzpel, hkratu pa je potegnil Dedo nazaj v sedlo. Obsula ju je poplava vejic in listja, neprilika se je vrstila za nepriliko, dokler nista dospela na vrh, sicer z razdrapano obleko, pa srečna, v znemirjena. Na vrhu jima ni drevje zapiralo razgleda. Ta posebni grič se je vzdi-goval iz redovite črte pogorja, tako, da je razgled obsegal tri četrtine celega kroga. Spodaj na ploščadi ob zalivu je ležalo mesto Oakland, onstran zaliva pa San Francisco. Med obemi mesti so plavale bele prevozne ladje. Na levi sta imela Berke-ley, na desni pa raztresene vasi med Oak-landom in San Leandrom. Prav v ospredju je bil Piedmont s svojimi raztresenimi hišami in kosi obdelane zemlje, od Pied-monta naprej pa je pokrajina valovila v zaporednih valih proti Oaklandu.
»Poglejte vse to,« je dejal Daylight, iztegnil roko in jo premikal naokoli. Sto-tisoč ljudi tod živi, in nobenega vzroka ni, zakaj jih ne bi bilo pol milijona. Tam je ugouua prilika nastaviti pet ljudi, kjer sedaj živi eden. Zakaj ne biva v Oaklandu več ljudi? Mesto nima dobre zveze s San Franciscom, in poleg tega spi. Mislite si, da pokupim vse poulične železnice v Oak-
landu, Berkeleyu, Alamedi, San Leandru in ostalih krajih, jih združim pod eno glavo s pristojno upravo. Mislite si, da skrajšam čas do San Francisca za polovico s tem, da zgradim tam zunaj velik pomol malone do Goat Islanda in ustanovim prevoz z modernimi ladjami. Ej, ljudje si bodo želeli stanovati na drugi strani. Pa dobro. Za to treba zemljišč, kjer se zida. Radi tega kupim najprej zemljišča, in zemljišča so sedaj po ceni. Zakaj? Ker so na deželi, ker tam ni električnih železnic, nobene hitre zveze, in pri tem nikdo ne misli, da pridejo električne železnice. To zgradim jaz. Posledica tega bo, da bo cena zemljišč poskočila. Potem bom jaz prodajal zemljišča tako hitro, kakor jih bodo kupovali ljudje radi izboljšanega prevoznega ustroja in prevoznih olajšav.
»Tako vidite, dajem jaz vrednost zemljiščem s tem, da zgradim električne železnice. Potem zemljo prodam in dobim tisto vrednost zopet nazaj, ostanejo mi pa različne železnice, ki bodo prevažale ljudi sempatja in služile lepe denaree. Izgubiti ne morem. Razni milijoni leže v tem. Namen imam položiti roko na del obale in bibavične zemlje med krajem, kjer nameravam zgraditi svoj pomol, in med starini pomolom. Tam je voda plitva. To plitvino lahko poglobim in zgradim ladjenice, kjer bo prostora za stotine ladij. Obvodno pročelje San Francisca je prenapolnjeno in nima več prostora za ladje. Ko bo na tej strani na stotine ladij nakladalo in razkladalo tovore na tovorne vagone treh velikih železnic, se bodo gradile tovarne tam, in ne v San Franciscu. Zato je treba primernih prostorov za tovarne. To zopet pomeni zame, da kupim za tovarno primerne prostore, preden kdo ugane, kaj
nameravam. Tovarne pomenijo tisoče iti tisoče delavcev in njihove družine. To zo« pet pomeni še več hiš in še več zemljišč, in to pomeni mene, ker bom jaz tam, da jim prodam zemljišča. In tisoči in tisoči družin pomenijo vsaki dan tisoče in tisoče: nikljev (5 centov) za električne železnice. Naraščajoče prebivalstvo bi pomenilo Se več prodajalen, bank, vsega. In vse to b0 pomenilo zopet mene, ker bom jaz tam z zemljišči za trgovino in kupčijo kakor tudi za domove. Kaj pravite k temu?«
Preden je mogla odgovoriti, je že zopet povzel besedo, gledajoč v duhu to no« vo mesto svojih sanj, ki ga je zidal na ala« medskih gričih ob vratih v orijent.
»Ali veste, da Firth of Clyde, kjer grade jeklene ladije, ni niti na pol tako širok kakor Oakland Creek tam doli, kjer leže tiste stare nerabne ladije. Zakaj ni tukaj Firtha of Clyde? Ker oaklandski občinski svet trati čas z debatiranjem o slivah in rozinah. Tukaj treba samo nekoga, ki ima oči, za tem pa organizacije. In to sem jaz. Saj nisem ustvaril Ophira za prazen nič. In kakor hitro pride stvar ljudem0 do ušes, se bo zunanji kapital stekel sem.*^ Meni ni treba potem drugega, kakor dadl spravim stvar v tek. »Gospodje«, pore-v čem, »tukaj so vse naravne prednosti veliko metropolo. Vsemogočni Bog je po' stavil te prednosti semkaj in mene, da jih": vidim. Ali želite, izkladati svoj čaj in svild iz Azije in prevažati blago naravnost n&'c vzhod? Evo ladjenic za vaše parnike, ev</ železnic. Želite tovarne, od katerih mora-1"' te prevažati blago naravnost po suhem ina po vodi? Evo primernih prostorov, evoa modernega mesta z najnovejšimi zboljša-" vami za vas in vaše delavce.«
(Dalje sledi.)
Socialni vestnIK.
Socialno zavarovanje v Angliji. Povodom predložitve proračuna v spodnji zbornici je angleški zakladni minister Winston Churchill napovedal vladni načrt za obsežno socialno zavarovanje, ki kaže, da se tudi sedanja konservativna vlada ne upa odtegniti dolžnosti, da vsaj deloma zadovolji delavske sloje. Vladni načrt prinaša obvezno zavarovanje za starost, vdove in sirote, ki bi veljalo kakor že izvedeno bolniško zavarovanje približno 70 odstotkov celokupnega prebivalstva. Prispevke naj bi plačevala delodajalec in delojemalec v enaki višini, ženske delavke polovico. Zavarovalnino bi začel prejemati vsak zavarovanec, ko doseže 65. leto starosti, in sicer po 10 šilingov na teden, nc glede na to, ali je šc sposoben za delo in ali ima kaj drugih sredstev ali ne. Vdove prejemajo po 10 šilingov na teden vse življenje; ako so otroci, dobiva ■za najstarejšega po 5, za ostale pa po 3 šilinge tedensko do 14. leta. Sirote dobivajo najstarejši 7.5, ostali po 6 šilingov na teden. Načrt ne zadovoljuje popolnoma na nobeno stran. Od delavske strani po pravici očitajo načrtu previsoko določeno starostno dobo (65 let), previsoke prispevke od strani delavstva in prenizke prejemke iz zavarovanja. Podjetniki pa seveda dokazujejo, da jih bodo bremena Za socialno zavarovanje kar uničila in zahtevajo, naj del njihovih bremen prevzame država, to je, da sc prevale na rame davkoplačevalcev, pri čemer bi bili zopet zadeti široki revni sloji. Pri vsem tem pa je napoved obsežnega socialnega zavarovanja na Angleškem iz mednarodno socialno-političnih vidikov zelo važen dogodek.
Cerkveni vestnik.
c Zaradi nepredvidnih ovir bodo duhovne vaje nolr. kongreg. pri uršulinkah šele 25. maja, ne pa 11. t. m. Začetek ob pol 7. zvečer. — jUršulinski samostan.
c Pomladna pastoralna konferenca za dekani.jo Semič bo v sredo 13. maja na Su-horn. Začetek ločno ob pol 11 dopoldne.
c Proglašenje male Terezije za svetnico. tV nedeljo, 17. maja, bo v prestolici sv. Petra .v Rimu blažena mala Terezija deteta Jezusa proglašena za svetnico. Nepregledne vrsle njenih eastivcev navdaja ob tej misli iskrena radost. Mnogi se osebno vdeleže sanktifikacije v Rimu. Tudi mi nočemo zaostati. Zato pohi-mo 17. maja v karmelsko cerkvico na Selu, da tam karmoč proslavimo sveto malo cvetko. Ob 5. in 6. uri bosta tihi sv. maši. Ob 7. slo-
! vesna sveta maša in po tej proslavni govor v | čast mali sveti Tereziji. Popoldne ob pol 4. ! pridiga in pete litanije. Pojdimo k sveti mali cvetki, ki bo zdaj gotovo še radodarneje trosila dež cvetic in bo srečnejša, čim več prošenj in zaupanja ji prinesemo.
Kaj je z našo industrijsko terminologijo?
2e pod razpadlo Avstrijo smo bili v tem pogledu veliki reveži, pa smo tudi še danes.
Stoletja pred razsulom so bili na čelu našim industrijskim podjetjem tujci, Nemci, Italijani, Francozi, Mažari. V kolikor so bile vodilne osebe domačini, so se pač vsi šolali v tujem jeziku. Ni torej nikako čudo, ako so se zanesle in razpasle med domače delavstvo tuje, osobito nemške označbe za orodje, stroje, izdelke, za razna opravila itd. Le stopi v poljubno našo tovarno ali delavnico, pa boš čul ne le samo pri delavcih, temveč tudi pri inže-nerjih, uradnikih in drugih nameščencih čudno jezikovno mešanico, ki prehaja seveda tudi v dopisovanje. Skoraj vse obrt-no-tehnične označbe so tuje, pred vsem nemške, večkrat zelo popačene, ki bi se morale zameniti z lepimi domačimi besedami.
Seveda se delavstvo samo tega vprašanja ne more lotiti. Vem pa iz lastne izkušnje, da prav rado sprejema domače izraze, ki mu stvari jasneje označujejo nego zverižene tujke. Eno pa je potrebno, namreč to, da se zavedajo vse jezikovno naobražene osebe posameznih industrijskih panog svoje dolžnosti, da rabijo same dosledno in v vsakem primeru domače izraze.
Poznam obrate, kjer se tako dela, in siccr z neizprosno doslednostjo. Uspehi se pri dovzetnem delavstvu hitro pokažejo.
Gotovo je, da se približamo na ta način v kratkem času zaželjenemu cilju: izčiščenju našega jezika. Ostale bi le nekatere tujke, ki pa imajo itak že kozmo-politično veljavo. Skrajno čiščenje bi tu ne bilo na mestu.
Seveda je tako prizadevanje težavno. Vodilne osebe, osobito domačini, imajo večkrat najboljšo voljo. Nekaj tujk poslovenijo bolj ali manj srečno sami, pomagajo si s slovarji, ki pa večkrat odpovedo, iz-
! posojujejo si besede od drugih naših slovanskih bratov, pomagajo si pač kakor morejo in znajo.
Ne moremo pa zahtevati, da bi bil vsak tehnik jezikovno toliko podkovan, da bi mogel do kraja zadostiti tej težki nalogi, ki se mora vsekakor postopoma rešiti. To pa je mogoče le, ako damo našemu v industriji zaposlenemu osobju dober terminološki slovar. Šele na temelju vsestransko ustanovljene terminologije bo potem možno, pisati brezhibna tehniška književna dela.
Ponavljam, da je naloga ogromna, vendar pa moramo z delom prej ali slej začeti, po mojem mnenju takoj.
Če se prav spominjam, se je o tej stvari takoj po ustanovitvi Jugoslavije resno govorilo. Menda jo je vzela v roke naša univerza, ki je v to v prvi vrsti poklicana in tudi zmožna, da delo izvede. Kaj se je doslej že storilo, mi ni znano. V naši povojni književnosti nisem opazil kaj posebnega. Dobro bi bilo, da se stvar v javnosti na primeren način pojasni.
Vem samo toliko, da je med našim ! industrijskim osobjem mnogo takih mož, ki bi bili voljni sodelovati, pa niso dobili za to nikakega poziva ali načrta, kako naj postopajo. Nesporno bo menda tudi, da bi imel vzeti delo v roke temeljit jezi-koslovec-slavist, gotovo pa bi tudi on sam j ne mogel zmagati ogromnega dela, že j zato ne, ker ni industrijski veščak. Pomagati bi mu morali vsi tehniki in industrijski nameščenci, ki so dobre volje, in takib ne bo nedostajalo. Če vsak sotrud-nik n. pr. ekscerpira iz slovanskih, francoskih, nemških, italijanskih in drugih tehnoslovnih knjig le nekoliko stotin tehniških besed svoje stroke in jim poišče — seveda po svojih močeh — domač izraz, bi se nabralo kmalu ogromno gradivo za onega slavista, ki bi potem vse v miru pregledal, uredi! in dokončal. Tu veljaj: . >Od kamna do kamna palača.«
Dejal sem, da bi moral imeti urednik mir. Med nami imamo po srednjih in visokih šolah gotovo delavcev, ki bi se radi : posvetili, recimo nekaj let, temu poslu, j ako se jim da potrebni dopust. Kaj bi ne bil za to sposoben naš temeljiti profesor Koštial?
Za sedaj bi bil moj predlog, naj se skliče takoj anketa in že sedaj misli na pridobitev urednika in sotrudnikov.
Pričakujem odziv na le-te vrstice od strani v to poklicanih činiteljev.
Naznanila.
Društvo poštnih upravnikov za Slovenijo
ima v nedeljo dne 10. tm. ob 15 v kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu svoj redni občni zbor, na katerega se vabijo vsi predstojniki pošt.
Turistika in šport.
RAZPIS ZA NEMŠKE BOJNE IGRE 1926,
Ker Nemcev v zadnjih letih niso hoteli pripustiti k mednarodnim tekmam, so vpri-zorili lastne bojne igre, nadomestilo za olimpiade. Sedaj razpisuje nemški državni odbor »a telesne vajo lahkoatletski program za 1. 1926. Tekme se bodo vršile v kolnskem stadionu, 10. in 11. julija. Bodo pa tele: L dan: 800 m, 5000 in, 4X100 m, 3X1000 m, hoja na 100 km, skok v višino, skok v daljavo, met krogle, desetoboj. 2. dan: 100 m, 400 m, 1500 m, 3000 m, 110 m staje, maratonski tek (42.2 km), 3X200 m, diskos, kopje, desetoboj (draga vrsta). Za ženske so določili sledeče tekme; tek na 100 m, skok v daljavo, met krogle, 4X100 m tek, tek na 1000 m. Obenem razpisuje tudi nemška plavaška zveza svoj pra. gram za plavalne tekme. V nasprotju b bojnimi igrami leta 1922 so morali program zelo skrčiti, ker sta za tekme določena samo dva dneva. Ker se bodo vršila štiri tedne nato nemška mojstrstva na svoje zgodovinske razdalje, so za bojne igre določili druge razdalje.
Darovi.
— Kegljaški krožek (torek, petek) pri Valjavcu daruje v spomin preminulega člana g. Milana Stubel 500 dinarjev za slepce. Bratje posnemajte!
Našel se je ženski volnat plod. Dobi se Streliška ulica 4, II. nadstropje.
Meteorologično poročilo.
Mnbljann 306 m n. m. viš.
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni
Vas opuco-vama	Barometer v mm	Termometer v 0	1'aibrurn. diferenca v C	Nebo, vetrovi	failavin T mm
6./5. 21 h	733D	15-6	1-2	obl.	
7./5. 7 h	733-4	15-4	1-0	obl. z.	
7./5. 14 h	733-3	17-7	2*9	obl. z.	

Vsaka drobna "vrstica 55Six 1'50 ali vsako fce©©cZ<a "s'3 par, Najmanjši 3 JJln. Ogiasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Sprejmem enega aH dva
VAJENCA
za pekovsko obrt. Stanovanje in hrana v hiši. Obleko tei mora deček sam oskrbeti. Učna doba VA leti. - Vlad. POTOČNIK, pekov, mojster, Prezid št. 178 — Hrvatska.
ŠIVILJA
(»prejme pomočnico takoj. -Poizve se: Gradišče 11, priti
Strojnik
ata postrežbo parnega stroja in elektr. naprave se takoj sprejme v TOVARNI ZA KLEJ V Ljubljani. 2973
ČEVLJARSKI ~~~ VAJENEC
t vso oskrbo v hiši — se sprejme po dogovoru^ Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2975.
TTTeiiul}* (Konzert-Fliigell rVkiViS črn, z masivno kovinasto konstrukcijo, kri-žaste strune z močno režo-nanco, popolnoma v dobT. Manju sc radi pomanikania prostora po zelo ugodni peni proda. Na.sUv v upravi lista pod številko 2976.
Podpisani sem „	osumil gg- Fr.
■Ravnikarja ml. in Jožefa
BrftcelniVa nekega dejstva. (Izjavljam, da nimam povodu •jta. to sumničenje, ker sem fce prepričal.
I. K-.
i KDO HOČE NAJCENEJE ZIDATI?
l>OZOR ! — Nov način zl-^tsrja, 30 odst. prihranka,
inaihre hišice od 20.000 Din kompletno izgotovljene. — jfoaročajte načrte edino le !pri Dragotin Korošec, Re-Ifjca ob Paki; pišite po po-jj.-j.jla, priložite 2,— Din za
/odgovor.	2960
Mlinarski POMOČNIK
išče stalno in zanes. službo. Nastop lahko takoj aH pozneje. Več po dogovoru. -Cenj. ponudbe je poslati na Martin BRATKOVIČ, poštno ležeče, p. Dobrova p. Ljublj.
SREBRNE KRONE
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro »KRONE«.
Na dvorišču pri Figovcu jc naprodaj OGLJE, gorenjska ŽIMA in morska TRAVA po nizki ceni.	2S29
IKTiRMTfOK&L WATCH C9
CtmONOMETRES ET MONTRESo«PREC!SIOH
RENOM M ti S PAR. IEUR.
HAUTE PRECISION BIENFACTUR.5 ELEGANCE
Schaffhausen-ani
svetovna znamka Dobi se pri
f. Mn, Wi\m
Prešernova 1 Šelenburgova 7
Motorno kolo
Kdor želi k ti p i t i dobro, malo rabljeno MOTORNO KOLO 2 HP z 2 sedežema, električno svetilko, znamke »Kihstater«, naj «i ga ogleda: GRADIŠČE štev. 10, v trgovini čevljev.	2964
po znižanih cenah RAVNOKAR DO ŠLI!
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da sc vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
FIŽOL
VSEH VRST kupi FRAN POGAČNIK - Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Kupimo takoj
dobro ohranjeno ŽELEZNO BLAGAJNO srednje velikosti in boljšega sistema, Ponudbe na upravo lista pod: »Blagajna« štev. 2951.
P I 283/16-96.
Oblike, damske od 70 do 150 Din, - otroške od 50 do 70 Din, - nakiteni od 100 Din naprej, dokler traja zaloga. Oglejte si cene ▼ izložbi!
Ljubljana, Stari trg 21.
2981
Na prostovoljni dražbi se proda enonadstropna hiša Št. 16 na Viču z gospodar, poslopji in z železno žico ograjen vrt, dne 26. maja 1925 ob 9 dop, pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba 34. Izklicna cena 218.490 Din; ostali pogoji so na vpogled pri sodišču, soba štev. 34
OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, ODD. I., dne 29. aprila 1925.
Za vse toplo sočustvovanje, cvetje in mnogobrojno spremstvo ob izgubi našega predobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka najiskrenejša zahvala.
Zlasti sc zahvaljujemo č. g. župniku Fr. Finžgarju za mnogo-brojne obiske in tolažilo; g. dr. Ant. Breclju za ves trud v dolgotrajni težki bolezni in Pevskemu društvu Krakovo - Trnovo za ▼ ercc segajoče žalosUnke.
Vsem spremljevalcem na njegovi zadnji poti Bog plačaj!
Ljubljana, dne 7. maja 1925.
L Baraga. klcnB?lvS 6/1
PREDNO SI OSKRBITE
si blagovolite ogledati ZALOGO zlatnine, srebrnine in ur pri tvrdki
LJUBLJANA — WOLFOVA ULICA 3.
Zapustil nas je danes zvečer ob 11 za vedno, po večkratnem previdenju, nas nadvse ljubljeni sin in brat, gospod
kemigraf Jugoslov. tiskarne.
Pokopali bomo našega nepozabnega ljubljenca v petek dne 8. maja ob četrt na 6 popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan 40, na pokopališče pri Sv. Križu,
Prosimo Vas vse, ki sočustvujete z nami, da ohranite našemu Viktorju blag spomin. Ljubljana, dne 6. maja 1925.
TEREZIJA ACCETTO, mati.
VIDA, DUŠAN, OSKAR, MILENA,
sestri in brata.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš predobri oče, stari oče, tast, gospod
žalujoča rodbina Vreček.
posestnik v Kropi
v četrtek dne 7. maja 1925 ob pol 4 zjutraj
v 78. letu po dolgi in težki bolezni, v Lipnici preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 9. maja ob 10 dopoldne.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Lipnica — Kropa, dne 7. maja 1925.
Žalujočo rodbine: RAJKOVIČ, KOCIJANČIČ, ŠLIBAR, KOVAČ.
Izdaja koaKsncU afilevsnca*.,
Odgovorni urednik: .Viktor CenCifi,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,