ARHIVI XVI 1993 Članki in razDrave 95 Deželna deska za Kranjsko MATEVŽ. KOŠIR Začetki deželne deske Deželna deska ima svoje začetke v Čeških .n moravskih deželah, kjer so se že v 13. jtoletiu lastništvo in druge pravice na nepremičninah vpisovale v za to posebej določene javne knjige! V te knjige so vpisovali lastništvo !i druge stvarne pravice. Najstarejši ohranjeni quatern na Češkem je iz leta 1316, starejsi so bili m čen: v požari [eta 1541.1 Do 17. stoletja so vanje vf -sovali poleg privatn'1 pravnih zadev tudi glavne sklepe sodnih postopkov. Kr gc so zato sestavljale del državnega arhiva Do 17, stoletja ncla deželna deska na Češkem dvojen značaj javnega id pr atnega .osti tet a. Vanje so vnašali tudi zadeve javnopravnega značaja, kot deželno-zboiske zakl učke. cesarska pisma in privilegije. Kasneje so se vpisi zožil1 na privatnopni /ne la-deve v zvezi z nepremičninami.'1 Staj in edinstven institut deželne deske je bil 1 ihodišče češkega nepremičninskega prava, kar ie pi o pomembno za zgodovinski razvoj avstrijskega zemljiškega prava. Vsi na nepremičnine nanašajoči se pravni posli, posebno nakupi, irrila, zastave, ipd. so se vpisoval v deželno desko. Leta 1705 so netranjeavstrijsk tajni svetniki v Gradcu naslovili pismo na cesarja prošnje, da uvede deželno desko enako kot na Češkem in Moravskcm. Cesar Jožef 1. ie posial leta 1 09 itanovom glavna pravila češke deželne deske, vender stanovi nad predlogom ti so bil' navdušeni in so se skl:eeval: na vsem poznano in raz&i eno klavzulo sololne deželne odveze ("Landschadenbund").3 Klavz.ila je obljubljala zaščito pridobitclja s strani cdslovite^a proti dnig.m osebam, to je pemenilo, ia ie b od-slovitclj posesti dolžan pridobitelju kupcu ali zastavnemu upniku) takoj, brez v:akega ugovarjanja poravnati vso ŠKodo. če bi se p< javil nekdo, ki bi bil niavičen do te posesK i bi io vzel pridobiteljii Deželna tleska ln zeuiljiSka knjiga Med javne knjige so se prišteval*; dc ria deska, mestne (zemljiške) knjige in zemljiška 1 A. Itanda, Die gcsetnehtlieht lini wicklung de» lnsHuit dei öflentliehen Hüchcr in ÖjIcttc ch, Zeilrchoft itir dei Privat und oflenntiiche.t Rcchl der Creg-^wart VI, str. 90. 2 A Rar.da, omenjeno delo . sir. 93 3 l!ntz Pojeh, l)ie sleiriFche Inndtalel, sir. 29; Mitteilungen des »le ie r mir i ki sehen Landcsaiehiv* 1953. 4 S. Vilfan, Piavna zgodovini1 .ilovenecv, l,juh1i*na 1961, sir. ve? o klavzuli: S. Vilfzn, Die Klausel der allgemeinen I andr-^hader hunder aL rechthSnoriichej Piohlem, v: l'cslehrift Herthold Sut.er. Grur 19K3, str. 445-45H. knjiga. Deželna deska je bila poznana na Češkem in Moravskcm že od 13 stoletja. Tudi mestne krr gc so pognan v nekaterih meslih že zelo zgodaj. Take -e na starejša mestna Knj ga na Dunajti z druge poioviet 14. stoletja.3 Razlika med temi javnimi kriigami e temeljila na aelib nepremičnin na stanovske n nestanovske posesti. Vsaf;a posest, 1 e b la vpi:.ana v imenjsko knjigo, je b.la stanovska. Imeni sko kri i iri o so voc.i deželni stanovi. To «e „ila davčna knjiga] Nastala je zaradi porazde itvc davčnih bremen med lastnini meni. Vanjr so opisoval dohodke, ki jih je vsak posestnik pr avil od sv. jih 7emljii5Č. Najstarejša p h raj na imenjska knjiga na Kranjskem je z leta 1539.6 Za to posest ; bila uvedena po »-zoni Češke. deželna deska, i sicer z patenti iz let 1730 za Šta arsko, 1746 za Koroško, 1747 (1757) za Kranjsko, 1"d1 za Go-rško in Gradiško m 1772 za Trst.7 Vsa ostala po?est ie bila nestanovska. Nestanovske posesti so obsegale mestno in kmečko posest. Mestne posesti in tudi mestne hiše in druge stavbe so tvorile osnovo za mestne knjige, ki so oh voi i magistrat' posameznih mest Paten. o uvedbi zemlj ške knjige za ,Mesta v posameznih deželah so bili sprejeti za Štajersko leta 1736, za Koroško leta 176S in za Kranjsko leta 1771. St- erski patent o uvedbi zemljiške Knjige za mesta i leta 1736 je bil naslovljen na v^e notranjcavstN)ske dežele. Upoštevali so ga tudi v nekaterli deželnoknežjih mestih na Koroškem -n Kranjskem.p Na Kranjskem naj bi ga upešte vab v Ljubljayi Vendar lahko dr ramo prve ze-mniško kr, go v Ljubi mi sel» konce 60. let 18. stolet-a, čeprav b lahko raz imeli patent Jožefa 11. z itj ¿i. 9. 1771 (čl 9f, kot da so v Ljub-ljar na osnovi patenta za ilajcisko iz leta 1736 v isti obl uved zemljiško knjigo leta 1737, Posest kmečkih podlozn :ov z različnimi pravican i n stavbami so vpi ovali v zemljiško 5 1) Dtmelius, Das Elleste Grundbuch der Stadt Graz 1716, Str. 35. Mil. :ilu g.n des steiermirlusehen 1 ndes uebivs, G t. 1957. 6 Vci o imenjski knjigi glej: J. Polec, Svobodnild na Kraniskerr. Glasnik muzejskega druitva za Slovenijo 1930 str 16 33. 7 F. S. Aussei, 1 JuidUfel und GruHhuch:. Oidnung in Čntci-icich, Wien-Klfgenfurt 184?, ll:ian, Sfidien uti^r l„-ndt*fel-wesen, Wien 1866; 11. II i rt sc h. Die Landtag in ihrer gc(,cn-wäilig.-n Cienlalt, Wien 1890, O deielni de mini® Še več kot deset let. Napredek pri nastavitvi deželne deske ;c sledil v petdesetih letih. Dela na uvedbi deželne deske ie v petdesetih letin vodil Janez Benjamin baron Hrbcrg" Leta 17*56 je bilo določeno, da bo urad deželne deske delava! v deželn hiši. Dnlocem so bili tmdi uradniki deželne deske, poddireklor, registrator, kanclist in pisarni*-!;; uslužbenec Deželni stanovi so bili pozvani, naj izroči j o potrebne knjige deželnemu sodišču Istega leta so poslali poddirektoria in registratorja v Celovec, da se naučita vodit deželno desko.12 Dne 3. februara 1756 so priseg1! deželrn glavar, Anton Jo:.cf, grof pl. Turjaški kot vrhovni direktor urada deželne deske, Jakob pl. Hcchenwart kot poddirektor deželne deske in Ferdii and pl. Fridenfeld kot regrtrator pri deželni deski.1' Novembra 1757 je bil izdan ukaz, na' se začne z vnašanjem rubrik i z imenjske knji ^e v deželno desko in na' se imenuje kanclista. in pisarn Škega uslužbenca. Dne 29. decembra 1757 sta prisegla Jožef Krzill kot kanclist pri deželni deski in pisarniški uslužbenec Janez Sudcy 14 Instrukc'je za uslužbence p-' deželni dt.sk so bile izdane 6. septembra 1757. Vrhovni direktor je bi) in glavni nadzor nad uradom ;c imel vsakokratni deželni glavar. Uslužbnnn so morali biti v uradu vsak dan razen nedcije i praznikov od 8. do 11. dopoldan ter pop Mdan od 2. do 5. ure V instrukcii^h so še navoara glede odsotnosti uradnikov, varstva in ukicpanja v primeru izbruha požara v mestu. KI uče urada hram doma poddirektor urada. Ključa blagajne sta dva. Enega hran poddireklor, drugega registrator, ki hrani še ključ arhiva. Noben od ki učev se ne 10 J. Polrc, omenjeno delo, str. 75-84, 87 11 E. Umck. Eibeigi m dolski arhiv, l.jjhljana. 1991 1992 1. zvezek, „tr. 16,2. zvezek sir. 412, 424 12 AS, Deželna deska Ta Kr-njakc, (v nadaljevanju Dd), Prvi zeleno- .dali quale m, A 4. 13 Islo, A6. 14 laio, i\16 sme puščati v nraau, ampak jih lirimijo doma. Prav lako ie bilo strogo prepovedano odnašanje kn'ig ¡z urada. Vpise v quateme so opravljali uradr.iki deželne deske na osnovi originalnih listin. Vpis je moral biti natančen prepis izvirnika. Vpis se je lahko izvršil tud na podlagi kopije, če n bilo iz 'irrika ,11 Če niso imele vpletene stranke nobenega pomisleka. ProŠnj' za vpis je bilo potrebno predložit, višjemu direktorju. rla •oje odob.il ali zavrnil in nato predal poddirek-toriu, ki i o je predal nižjim uradnikom. Ti so jo vpisali v odgovariajoči qua1em.fS Istočasna z instrukcrD je bi sprejet tndi laksni red. Za vp,se in izstavljanje izvlečkov so zaračunavali takso. Vidina takse je bila sorazmerna z vrednostjo premoženja, ki se je vpisalo v deželno desko. Podlaga za deželno desko e bila imenjska knjif,a. Vendar je med obema knj garna bistvena razlika. Imenj :ka knjiga je namreč davčna knjiga ¡n ne utemeljuje lastninske pravice. Prvi že-leznobarvn quatem pri kranjski deželni desk' je snmarični izvleček iz sočasne imenjske knjige Ta quatem je poleg -menjske knjige edini omogočal do uvedbe g .vne knjige leta 1833 razvid nad lastniki posameznih posesli Januarja 1759 ie bila sestavljena posebna komisija, kije začela prep; ;ovati vpise iz imenjske knj.ge, kar p'meni začetek deželne deske na Kranjskem. Cez tri mesece - 12. aprila 1759 ■ je bil v Ljubljani razglašen in javno objavljen patent o deželni desk Patent je bil sicer sprejet že 29. oktebra 1757.16 Po vsebini je bij skoraj identičen s patentom iz leta 1747 Le o»rajno sodišče, ki je v tem časn prenehalo obstajati, so nadomestili z deželnim sodiščem. Iz n;"govih določil je mogoče razbrati namen uvajanja deželne deske. Deželna deska se uvaia za potrjevanje kreditov tako dolžniku kol upniku (čl 1). Zagotovila naj bi varnost pri kreJitnili poslih. Ne uvaja se za vse nepremične, ampak le za tista gospostva, posest1 1 im^nja, zajeta v imc-njski knjigi n hiš v rokah deželanov (čl 2). V patentu o uvedbi deželne deske na Kranjskem se omenja, da ie bil za mesčansko posest izdan že patent leta 1736 (tu je mišljen patent za Štajersko). V deželno desko se vpisujejo vse listine, kot pogodbe, testamenti, poročna pisma, da-rovn. e ipd., ki se nanašajo na posest in vse spremembe v zvezi z njo n vsa bremena (čl. 5). Možnost za vpis je bila dana tudi starim krc-ditoriem.1 Deželna deska ;c bila javna. Vsak je lahko zahteval pojasnilo o vseb"M posameznega vpisa Le tista nepremičnina, ki je bi a vpisana v deželno desko, je bila lahko predmet kreditnih poslov. Prav tako so posest bremenla le bremena, 15 lnslmkerja za uiadnike, 6. 9. 1757, AS, Zhirka norr..alij; tudi prYL7clcnoz1ati qualein. 16 AS, zeleno-i.lali kvatern A17 17 Pat eni 29. 10. 1757, AS, Zbirki normaüj. ARHIVI XVI 1993 Članki in razDrave 97 ki so bila vpisana v deželno desko. Vsi pravni posli z nepremičninami so se morali "nesti v deželno desko, siecr so b i neveljavni. Kar j: bilo vpisano v deželno desico, je vel alo za neizpodbitno resnieo Po ictn i760 n mogla bni nobena posest vpisana v menjsko knjigo, če lastnifitvo ni bilo izpričano v deželni deski. Patent z dne 9. septembra 1762 ie bil posvečen poslovai-ju 7. deželno desko. L i m d deželne deske (Landtafel Amt) je bil priključen deželnemu sodišču. Ves čas svojega obstoja je osial v okviru deželnega sodišča oziroma v okviru njegovih naslednikov.18 Patent iz leta 1762 je določal nadalje, da vodi urad deželni glavar ali predsednik deželnega sodilča. Apelaeijaje mc na na Notranjeavstrijsko vlado, revizija na no-tranicavstrijskc rcvizoric. Listina, na podlagi katere se zahteva vpis v deželno desko, mora biti predana skjiprj s sprcrnmm dop,som deželnemu sodisču. Predsednik deželnega sod;Šča ie skupaj s svetom odločal, ali se odob vloge za intabulacijo oziroma ekstabulacijo iz deželne deske. Registratcrjn je bilo nato potrebno dostaviti izvirno listino, da : izvršil vpis. Listin? je bila vrnjena, ko je stranka poravnula takso. Tudi vpis je začel veljat i šele, ko ie bila poravnana taksa. Glede kap alij, podelitev plemstva ir povišanja stanov določa patent iz leta 1767, naj se ravnajo po predpisih, ki so bili sprejeti za vodenic deželne deske na Češkem in Morav-skem.19 Deželno desko sestav'jrjo cpiateini različnih barv. Quateme sestavljajo različne seriie listin, ki se nanašajo na določeno pralno dejiinie. Quale mi so označeni s kombinaei/o črk m Številk. Vsak quateni je najprej uizdulien na Črke od A do Z. V okviru vsake črkt jo raztHjen na številke. Kranjsko deželno desko sestavlja 13 različnih barvnih serij, skup a' 27 quaiernov. Večino so začeli voditi junija 1759, zadr" vpisi so iz konca leta 1832. Seznam quatemo«: L Prvi železnobarvni quatem - qnatem vložkov, leto 1 "?59 2. Prvi srebrni quateni - quatem delnih poravnav (1760-1832) 3. Prvi beli qnatem - qnatem glavnih opomb (1760-1832) 4. Drugi beli quatem ■ quateni glavnih opomb (1R02-1832) 5. Prvi nimeni qnatem - quatem darovnie in ustanovitev (1759-1831) 6 Prvi Čnu quateni quatem stari dolgov, ki so bin vpi.iani v roku (1759-1833) 18 DcicInokncJjc ilciclno jodiite 1749-1763, juntiCni oddelek pn DcJelnein nlavaislvu 1763-17X2, Zdnii.eno koroiki» in kranjsko dclclno ¡ndiiie J7H3 1791, kianj»ko ilciclno sodilic P91-1KI1, Tribunal 1. stopnje 1 Ml 2- Ihl 4. Mestno in dci.elno sodific IKI4 1850 Dei;lno lodiičr- 1K50-1932; SploSni pregled fondov diijivnec» arhiva LKS, Ljubljana 1960, sir. 107; ln tan7.cn Sclicmali/.iaui. von 1 Icr/oglliiiml) Kiain. l'J Falcnl 9 9. I7fi2, AS, Zbirk» noiraah 7. Drugi Ičrrri quatem - quatcm starih dolgov (P6M833) 8. Prvi bi.;ern; quaiem - quatem poročnih pogodb (1759-' 832) 9 Prv; morsko modri quatem - quatem sodnih dediščinskih odgovorov (H65 1832) 10 Prvi eitronsko rumeni quatem - quatem sodnih sklepov in sodb (1759-1832J 11 Drugi eitronsko rumeni quatem - quatem sodnih sklepov in sodb (1799-1832) 12 Prvi pnpelnati quatem - quatem testamentov m fi dej konusov (1759-18V>) 13 Dnigi pepelnati quatem - quatem testamentov in fidejkomisov (1788-1832) 14. Prvi plavo-zlau quatem - quatem visoian-stva i prvdegijev (1 764-1796)20 15 Prvi zeleno-zlati quatem - quatcm poročil21 16 Pr i piav. quatem ■ quatem kupnih pogodb in poravnav (1759-1832) 17. Drugi piav, quatcm - quatem kupnih pogodb in poravnav (1778-1832) 18 Tretji Slavi quatcm - qnatem kupnih pogodb i poravnav (\191-18^2) 19. (*"etni pla/i qnatem - quatem kupnih pogodb inpoi;:vnav (180C-1832) 20. Peti plavi quatcm ■ qnatem kupnih pogodb i'i po avnai (1800-1832) 21 Šest' piavi qnatem - quatcm kupnih pogodb in poravnav, 1. del (1821-1832) 22. Šesti pla\; quatem - quatem hipnih pogodb in poravnav. 2. úel (1 ¡31-1832)" 23. Pi ri rdeč quatcm qnatem dolgov od leta 1759 (1760 '832) 24. Drugi 'dcci quatem - quatcm dolgov od leta 1787 (178"M"27) 25. Tretji rdeči quatem - quatcm novih dolgov od ¿ta 1804 ( 805-183^) 26. :írti rdeči qratem - qnatem novih dolgov I del (1822-1 128) 27 fin! rdeči quatcm - quatcm novih dolgov 2, del (1824-1132) H quatemom je bil kúsnej¿ izdelan indeks z naslednjimi pibrikajni: navedba strani v cjuater-nu (črka i tj številka) .n ime stranke z vsebino ter letom listine, v kater- se omenji. Indeks teče po iibeecdncm seznamu strank, v okviru vsake črke je urejen po barvnih serijah. V okviru vsake črke teče po naslednjem vrstnem redu: najpre za piave qnatcmc, k mu sledijo pepelnati, čm', rdeii, beli, c> :orsk rumen' srebrni, morske-zcleni in fc isem' 22 Deželna (leska pn letu 1833 Za dcjclno desko je bila v formalnem smislu pomembna sprememba uvedbi glavne ki. |ige. 21 Vanj so vpisovali normaiijc kol patente, inslrukeijc, laksne i cd c in drvgc dokummlc v /.vc/J z n .tč ¡ ru> m vodenja deiclnc i leske. 22 AS, LM, Index Gbci die Ijmdllfliehe tJikundcn m Kiain »eil dem Jahrc 1759 i.u inclusivc 1832, v Itch knjigah: prva od A ilo Čl drugi od 11 do Q, liclja ■) j R do 7.. 98 ('laak. in razpavc ARHIVI XVI 1993 Patent ■ uvedb, glavnih knng za deželno desko ■e n: Jškem izšel leta 1794 23 Ta patent so v pomar iranju prav ih predp sov i orabljah tud; v drugih avstrijski i deželah. Na Štajerskem so uvedli glavne koj.ge leta 18i0.24Na Kianj kem so uvedene leta 1813. Glavna knjiga25 je bi,a sestav ¿na iz vložkov. Za vsako deželnodeskino posest ic bil formiran poseben vložek. Vložek c vseboval lastninnk ti bremenski list za vsako pt samezno pojest. V la^t..inski list se je vpisovalo lastnike posesti v kronološkem redu. Na bremensk. list so se vpisovala bremena na to posest. V glasne knei.eln zakonik za vcjvndstvo Krsnjsko - 1 .an de.:ge Hetzblatt für dar llerr.jgtLum Kram. lelt. lR74,jtr. 21 29. 29 AS, Dd, Uiiuplbuch lies k.k. l^andengerichtc; l^lhaeh iber Landttäfliehe UcRen^h'len. 30 s-znam te£e po b .cdnem redu katastrskih ob£in. V okvlm posamezne kali strnite občine io naslednje ninrike; katastrska ltevilka, leznani parc-l, «levilo posestnih Jnrtoy, ltevilka Mmljiikoknjiine^a vloika, o do rab c (AS, Dd, Lan d ta fliehe« Real Register der KaLiilral gern ein den, v pelih knjignh: prva id A du f, drugi, od C. do K, tretja od 1, do (), ietrt od P dt SK, peti od SM do Z.