MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIIC Uredništvo In upravai Maribor, Aleksandrova cesta »t. 13 , Telefon 3440In 3458 uhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. uri , Velja meeečno prejemen v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen no dom 13 Din I Oglaal po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Llubllanl r Foltnl čekovni račun ftt. 11,400 JUTRA 99 Konec centrumaškega režima v Nemčiji Vlada dr. Br&ninga podala ostavko — Vzroki vladne krize — Nemška Politika krene na desno — (Spolnost razpusta parlamenta in novih volitev Odmev Briiningove demisiie v Londonu, Waschingtonu 8n Parizu BERLIN, 31. maja. Državni kance-lar dr. Briining je včeraj podal demisi-io celokupne svoje vlade. Državni predsednik Hindenburg mu je poveril vodstvo državnih poslov do sestave novega kabineta. BERLIN, 31. maja. Položaj v Nemčiji je dozorel do nujno potrebnega raz-čiščenja. Po neprestanih silnih zmagah narodnih socialistov je jasno, da stari Parlament in Briiningova vlada ne ustrezata več volji večine nemškega naroda. Tudi deželnozborske volitve na Oldenburškeni v nedeljo, pri katerih so si hitlerjevci priborili absolutno večino, so to dovolj jasno pokazale. Briiningov režim bi se lahko obdržal še nadalje samo s pomočjo dalekosež-nih pooblastil, katera je od predsednika Hindenburga tudi zahteval. Medtem so pa desničarji pritisnili z vsemi silami na sivolasega maršala in mu dopovedali, da bi taka pooblastila sedanjo notranjo napetost le Se povečala, pokreta narodnih socialistov pa ne bi zaustavila* V istem pravcu so intervenirali tudi voditelji vojske. Tako je Hindenburg po povratku iz Vzhodne Prusije povedal dr. Briinin-gu, da mu zahtevanih izrednih pooblasti! n©- more dati. Posledica je mogla biti samo ostavka. Z njo je ustvarjena možnost sestave nove vlade, ki bo bolj desničarsko orientirana in ki bo prekinila posebno vse stike s socialnimi demokrati. Ker v parlamentu naj-brže ne bo imela večine, ga bo razpustila in izvedla nove volitve. Kdo bo Potem imel večino, je popolnoma jasno. Nova vlada bo najbrže sestavljena ‘z centruma in vseh desničarskih "V .^1 '"i S j strank, tudi hltlerjevcev, kdo bo novi kancelar, pa še ni jasno, imenujejo se razna imena, med njimi tudi zopet dr. Briining; bolj verjetno pa je, da bo dr. Briining postal le zunanji minister. Zaenkrat se predsednik Hindenburg še posvetuje z voditelji strank in drugimi vodilnimi politiki. V avdienci je bil tudi že Adolf Hitler, s katerim je predsednik razpravljal 40 minut, dočim so se levičarski voditelji mudili pr! njem le 10 do 15 minut. LONDON, 31. maja. Padec Briiidn-gove vlade je povzročil v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih zelo mučno presenečenje. Nihče ni pričakoval, da bo prišlo v Nemčiji neposredno pred lozansko konferenco in po zadnji Briiningovi sijajni zmagi v parlamenta do tako dalekosežnih sprememb. Poli- tiki zatrjujejo, da se s tem vrača Evropa v predvojne razmere, kar bo povzročilo v mednarodnih odnošajih velike spremembe. Angleška vlada se je po vesti o Briiningovi demisiji takoj sestala k seji, katero danes nadaljuje, Ministrski predsednik Macdonald je prekinil svoj odmor in se vrnil v London. Splošno se pojavlja bojazen, da bo sedaj lozanska konferenca sploh nemogoča. Macdonald bo storil vse, da se to ne zgodi. Tudi vsi listi pišejo obširno o nem ški krizi in naglašajo, da je dr. Briining prvi nemški kancelar, ki ni bil vržen v parlamentu; obenem pa opozarjajo, da je bil tudi zadnji mož, ki je zadrže' val nevarnost radikalizacije z leve in desne. WASHINGTON, 31. maja. Vest Briiningovi demisiji je upllvala tu ka kor bomba. Vsa politična javnost se zanima za nadaljnji razvoj in izraža bojazen, da bodo vsaj začasno nemogoča nadaljnja razpravljanja o repara cijah in vojnih dolgovih. PARIZ, 31. maja. Socialistični »Po-pulalre« posveča dr. Briiningu uvodnik, v katerem pravi, da čaka Hitler samo še na ugoden trenutek. Nova nemška vlada bo samo priprava za popolno uresničenje njegovih sanj. Nad Nemčijo se zbirajo temni oblaki, ki bodo ogrožali tudi njeno soseščino. BERLIN, 31. maja. Dr. Gobbels je dejal včeral na nekem velikem zborovanju narodnih socialistov, da pomeni padec Briininga tudi konec republikanskega sistema. Vremenske katastrofe v Podravju in Posavju STRAHOVIT vihar v valpovskem okraju, več vasi uničenih. Pet LJUDI MRTVIH in VEČ RANJENIH. VIHAR IN TOČA V BOSNI. TOČA V PODRAVJU. OSIJEK, 31. maja. V nedeljo popoldne je divjal nad okrajem V a I p o v o In po B a r a n j I strahovit vihar, o katerega usodnem razdejanju se šele sedaj doznavajo podrobnosti. Že dopoldne so se nad okolico Osijeka utr gali oblaki, a strašnemu nalivu je sle dila toča, ki je vzdolž proge Osijek— Vinkovci in v Baranji napravila veliko škodo. Popoldne je pa divjal v valkov-skem okraju vihar, ki je razdejal vasi S a m a to v c 1, Brodjanci, Habjakovci in selo J e d 1 n a c. V nekaj minutah je porušil veliko število hiš, druge pa poškodoval. Pri tenj je bilo ubitih in ranjenih tudi veliko ljudi. Vihar je bil tako .silovit, kakor še nikoli in 'kakršnega tudi v ostali Evropi menda še ni bilo. Polomil in iz. rul je vse drevje In nekatere hiše do tal porušil. V S a m a t o v c i h je pet hiš z gospodarskimi poslopji popolnoma raz dejanih. Prebivalci so težje in lažje ranjeni, neki 10-Ietni deček pa je bil ubit. VBrodjancih je vihar docela uničil ves zahodni del vasi. izruta drevesa in konstrukcije streh je vihra odnesle do 2000 m daleč. Ubit fe bi! J2-letni deček Mijo H a r a m b a š 1 č. j VJedincu so porušene vse hiše razen treh. Ubiti sta bili dve ženski, ranjencev je pa mnogo več. Avtomobili prevažajo že dva dni ranjence v osiješko bolnišnico. Nastala škoda znaša okoli 45,000.000 Din. OSIJEK, 31. maja. Danes je umrla v tukajšnji bolnišnici 13-letna Zorica Andrakovlčeva iz Brodjan-cev,-kl je bila pri viharju v nedeljo nevarno ranjena. Med nesrečniki, ki leže v bolnišnici, jih je 20 zelo nevarno ranjenih. BANJA LUKA, 31. maja. V nedeljo zvečer je divja! nad Bosansko Krajino silen vihar z nevihto. V P r u j a v o r-j u je udarila strela v neki skedeui in ubila tamkaj spečega očeta in sina M i 1 a d i n i č a. Kakor orehi debela toča ie pobila vsa polja, vihar pa je porušil več manjših hiš in gospodarskih poslopij. Drevesa in brzojavne droge je porul ali pa polomil. Več Hudi je bilo ranjenih. VARAŽDIN, 31. maja. V okolici Novega grada Podravskega je v nedeljo pobila toča vse vinograde in polja. Najhuje so prizadete vasi M i h o 1 j a n s k i B u t. Stara gora, in Bf iieg Treh kraljev. RAZŠIRJENJE AVSTRIJSKE VLADE. DUNAJ, 31. maja. Pogajanja za razširjenje vlade dr. Dollfussa se uspešno nadaljujejo. Zatrjuje se, da bodo vstopili v vlado tudi velikonemci. Na ta način bodo v njej zbrane vse desničarske stranke. Bivši ministrski predsednik dr, Schober bo, če se pogajanja uspešno zaključijo, postal zopet šef dunajske policije, zahteva pa, da se poprej zamenja ml nister za javno varnost, ki je po rangu nižji uradnik kakor on, In se namesto njega Imenuje parlamentarec. TUDI BOLGARIJA NE PLAČA REPARACIJ. ATENE, 31. maja. Bolgarija je uradno obvestila grško vlado, da ji absolutno ne bo mogoče plačati bodoče reparacij-ske anuitete- Grško vlado je to obvesti-lo vznemirilo, ker je gospodarski položaj Grčije tak, da brez dohodkov bolgarskih reparacij sploh ne bi mogla izhajati. IZPLAČEVANJE URADNIŠKIH PLAČ V BOLGARIJI. SOFIJA, 30. maja. Finančni mlnsiter je sklenil izplačati plače državnim uradnikom in nameščencem ter upokojencem za mesec april. Za izplačilo zaostalih uradniških plač je določil 90 milijonov levov. Ker pa nekateri tudi za mesec marec še niso prejeli plač, bodo dobili sedaj dve plači. Plače za maj in morda tudi za junij bodo izplačane 1. junija, ko se prične novo proračunsko leto. Za izplačilo vseh zaostankov upokojencev bi bilo treba 200 milijonov levov, katerih pa vlada nima. Vsak trgovec, obrtnik, gospodar, gospodinja posed VII Ljuhlianski velesejem 4. do 13. junija 1932 Zakaj! Ker nudi največii pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orijentacijo cen blaga, polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih. 700 razstavljalcev, 40.000 m’ razstavišča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oii-ciielna razstava Poljske republike, higijenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tuj-sko-prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po Din 30.— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in bil.ietarnah »Putnika«. Prenočišča preskrbljena. 1760 Posledice turškega obiska v Rimu ITALIJANSKO POSOJILO TURČIJI. POLITIČNO IN GOSPODARSKO SODELOVANJE. ANKARA, 31. maja. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da sta ministrski predsednik Izmet paša in zunanji minister Rudži beg izposlovala v Rimu posojilo 90 milijonov dinarjev, ki pa bo izplačano samo deloma, dočim bo za ostalo vsoto prejela Turčija raznega blaga. RIM, 31. maja. Agencija »Stefani« poroča, da so bila posvetovanja med turškimi in italijanskimi državniki zeio is. krena in prijateljska. Razpravljalo se ie o vseh tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih, nanašajočih se tako na svetovno, kakor tudi na lokalno italjjansko-turško področje. Posledice bodo še tesnejše sodelovanje, skupno obnavljanje vzhodne Evrope in enotno nastopanje na pram ostalemu svetu. Strokovnjaki in državniki so natanko proučili vse možnosti najtesnejšega gospodarskega sodelovanja med Ankaro in Rimom, ki se bo že v bližnji bodočnosti pokazalo tudi v praksi. BIVŠI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRED SODIŠČEM. PARIZ, 30.' maja. Bivši francoski ministrski predsednik Francois Mare-chall je obtožen goljufije, katero je zagrešil kot predsednik elektrokabelske družbe, ki je sedaj v likvidaciji. Mare-challa bo zagovarjal, bivši predsednik francoske republike Miller and. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Nestalno vreme, polagoma se bo zboljšalo. Topleje. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bbdljaje, tesnobe v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane in oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mariborski »VE ČER NIK« Jutra Velikemu sinu Jugoslavije v slavo Postavimo Kreku v Ljubljani spomenik! Ob Krekovi smrti je bila naša javnost tako prepričana, da mora veliki mož dobiti v Ljubljani primeren spomenik, da so pričeli prihajati prispevki v ta namen, še preden je bil Krek pokopan in preden se je ustanovil kak odbor za zbiranje potrebnega denarja. Prvi odbor za Krekov spomenik je pod predsedstvom pisatelja dr. Fr. Detele postavil Kreku orjaški nagrobnik na pokopališču. Ni pa nadaljeval dela, da bi bil postavil Kreku tudi spomenik v mestu, ampak je preostanek denarja v znesku 21-454 Din izročil mestnemu magistratu ljubljanskemu za dijaške ustanove, časteč na ta način skrbnega dobrotnika dijaštva. Vendar pa so čutili Krekovi znanci in prijatelji vsa leta po njegovi smrti, da bi moral biti Krek, ki je bil tisočem zvest tovariš in vodnik, vsaj po svojem kipu navzoč med narodom, na katerega je bil navezan z vsem srcem. Povsod ga pogrešamo, naj srečavajo naše oči vsaj njegovo podobo, kadar nas privede pot v slovensko prestolnico. Kreku bodo postavljali v raznih oblikah spomenike še razni rodovi — en spomenik mu pa morajo postaviti na enem najvidnejših mest v naši domovini tudi njegovi sodobniki in prijatelji, ki so neposredno uživali Krekovo navzočnost. Zato se je obnovil odbor za Krekov spomenik in se obrača tem potom na vso javnost s prošnjo: Vsak, ki se zaveda, kaj je bil Krek Slovencem in vsem južnim Slovanom, naj pošlje svojim razmeram primeren prispevek, da dobi Krek v Ljubljani spomenik, ki bo dvigal nas vse k delu, po katerem je postal Krek velik. »Saj »če ti postavimo spomenik, ga postavimo najboljšemu, kar je v nas: tvori veri, tvojemu upanju in tvoji ljubezni — bodočnosti svoje domovine, Jugoslovanstvu«! (Župančič ob Krekovi smrti), - Prispevki naj se pošiljajo na naslov: Odbor za Krekov spomenik v Ljubljani, Dunajska cesta 38. (Zadružna zveza.) Za Pripravljalni odbor: Jože Gostinčar, predsednik, dr- Jakob Mohorič, blagajnik, Ivan Dolenec, dr. Dinko Puc, Oton Župančič, Rihard Jakopič, dr. Franc Ks. Lukman, Filip Uratnik, Vinko Zor, Srečko Žumer, dr. Franc Stele. Stran 2. Proti samemu sebi se bojevati je najtežji boj, samega sebe premagati je najlepša zrnata LOGAU Našim naročnikom! Opozarjamo cenjene naročnike, da smo današnji številki »Večernika« priložili položnice in jih vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo. S tem si za-sigurajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili. Uprava »Večernika«* * Nov župnik pri Sv. Lenartu. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah bo prihodnjo nedeljo 5. junija slovesna inštalacija novoimenovanega župnika g. Franca Šinka. Iz šolske službe. V višjo položajno skupino so napredovali učitelji odnosno učiteljice: Ljudmila Jamnikova v Veliki Poljani v Prekmurju, Ivanka Straškova na Sladki gori, Andrej Horvatič pri Sv- Duhu na Stari gori, Josip Vrečko v Mariboru, Barbara Kavčičeva pri Sv. Marku niže Ptuja in Marija Auerspergova v Osluševcih. Iz poštne službe. V višjo skupino so napredovali poštni uradniki: Albert Conč v Poljčanah, Fran Fluderaik na Pragerskem, Maks Plaž v Mariboru in Martin Vene v Mariboru; za uradniške pripravnike so imenovani na tukajšnji kolodvorski pošti: Milan Rasberger in Josip Sentočnik, na glavni pošti Rafko Trevem, na pošti v Gu-štanju pa Joško Mulič. Iz železniške službe. Premeščena sta uradnika: Vincenc Golčer iz Zidanega mosta v Čakovec in Stanko Čretnik iz Hrastnika v Kotori-bo; nadalje so premeščeni zvaničniki in dnevničarji: Josip Kermanc s Tezna v Hoče, Henrik Železnik iz Ožalja v Mo-škainjce, Josip Filipini iz Slov. Bistrice na Ponikvo in Stevan Korošec iz Prilepa v Maribor. Prometni izpit je napravil Joško Dolžan iz postaje Rače-Fram, komercijalni izpit pa so napravili Janko Prek iz Slov- Bistrice, Janez Lorenci iz Prevalj, Adolf Križaj iz Maribora, Josip Zwolf iz Št. lija in Janko Rozman s Pragerskega. Uspeh domačega obrtnika. Na svetovni razstavi v Londonu, ki je vsako trideseto leto, je prejel mariborski krojaški mojster g. Rudolf Štiberc za svoj ročni izdelek veliko zlato kolajno in diplomo. Čestitamo! Nova telefonska relacija. Te dni bo otvorjen telefonski promet med Mariborom in Dansko. Pristojbina za navadni telefonski pogovor bo znašala po prvi coni 10.60, po drugi coni pa 11.20 zlatih frankov. Razstava sodobnega tiska vsega sveta bo od 21. julija do 11. septembra t. 1. ,v Košicah na Češkoslovaškem. Razstave se bodo udeležila s svojimi publikacijami tudi naša domača in lokalna časopisna podjetja. Med dr. bodo sodelovali tudi rotarijci vsega sveta, ki vedno in povsod podpirajo vsako akcijo zbliževanja narodov. Tako je tudi mariborski Rotary-klub sklenil, po svojih močeh prispevati k čim večjemu uspehu te svetovne razstave- Nezgode. V *urilnici državnih železnic na koroškem kolodvoru je doletela včeraj dopoldne pri popravljanju neke lokomotive zaposlenega ključavničarja Ferdinanda Širca huda nezgoda. Pri dviganju 70 kilogramov težke nosilne vzmeti mu je počila trebušna mrena in je obležal napol nezavesten. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Tja je prišel po pomoč tudi zidarski polir Pavel Boruta, ki je dobil pri nekem padcu med delom notranje poškodbe. Na Teznem je snoči splezal na neko drevo 131etni Josip Peršon, pa padel dol in se močno poškodoval na glavi. Tragedija mlade matere in njenega otročiča. Kakor poročajo iz Velenja, se je odigrala tam včeraj v hotelu Edvarda Raka strašna tragedija, ktere žrtvi sta mlada mati Marija Plavčakova, hčerka kovača v delavnicah državnih železnic v Mariboru in njen triletni sinček. Plavčakova je dopotovala preteklo nedeljo zvečer z vlakom v Velenje in se nastanila v omenjenem hotelu. Zjutraj okoli 4. ure pa je zaslišal v sosednji sobi stanujoči .gost strašen krik in kmalu nato zamolkli udar na mestno tehtnico pred hotelom, tik pod oknom sobe. Brž je skočil iz postelje in pogledal skozi okno: videl je ležati na tleh žensko in poleg nje otroka. O groznem dejanju je takoj obvestil najbližjega zdravnika in orožnike. Vsaka pomoč pa je bila zaman. Nesrečna mati, ki je že v sobi zadala z nožem smrtno rano najprej sinčku, potem pa še sama sebi, se je z zadnjimi močmi pognala skozi okno in obležala mrtva poleg lastnega otročiča. Kaj je gnalo mlado mater v tako grozno smrt, še ni dognano. . Gambrinova dvorana. Najlepši senčnat vrt. Izborno, vedno sveže Tscheligijevo pivo, prvovrstno vino, najboljša kuhinja po najnižji ceni. Sprejemajo se abonenti. Se priporoča I. Račič. V M a r i b o r u, dne 31. V. 1932. Prijave za Počitniški dom na Pohorju. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru objavlja: Na Po-čitniškT iom kraljice Marije pri Šmartnem na Pohorju se bo letos sprejemala deca v treh skupinah. Prva skupina, obstoječa pred vsem iz mladine srednjih in meščanskih sol v starosti od 11 do 15 let, odid*. 12. junija- Prijave za celotno oskrbnino zia to, kakor tudi za naslednje skupine, sprejema tajništvo Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v. Strossniajerjevi ul. št. 26, kjer dobite na željo prospekte s podrobnimi navodili in opisom Počitniškega doma. Opozarjajo se pa zanimanci, naj se pravočasno pri* javijo, dokler so mesta še razpoložljiva, da se s tem prepreči neprijetno odklanjanje prijav zadnje dni, ko so vsa mesta že oddana. — Društvo pripominja, da društveno tajništvo ne sprejema prijav za znižano ali brezplačno oskrbo, katero oddajata mestna občina in Zdravstveni dom, in sicer le na podlagi zdravniškega predloga. Ustanovitev organizacije JRKD v Melju* V soboto 28. t. m. zvečer je bil v Ko-sičevi gostilni vs Melju ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za tretji mestni okraj. Navzoče je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g-Bratoš ter naprosil narodnega poslanca g- dr. Pivka, da poda poročilo o delovanju narodne skupščine in razvoju nove stranke. Dr. Pivko je v izčrpnem govoru obrazložil sedanji splošni položaj, za kar so se mu zborovalci iskreno zahvalili. G. Bratoš je poročal še o dela v. Melju, nakar je bil končno izvoljen ta-le odbor: predsednik Franjo Bratoš, podpredsednik Franjo Bele, tajnik Štefan Dergas, blagajnik Leopold Zavadlav, odborniki: Jakob Perhavec, Davorin Perme, Josip Žnideršič, Jakob Sošič, Alojzij Ivančič, Jakob Prevolšek, Jakob Hreščak, Josip Konestabo, Alojzij Ivančič in Emil Černec. S policije. Snoči je policija aretirala nekega Karla B., ki ga sumijo, da je ukradel nekemu trgovcu v Vojašniški ulici ognjegas-ni aparat »Minimax«, nekemu drugemu trgovcu pa denarnico s 300 Din* Aretirana je bila tudi neka Neža K., ki so jo zasačili na podstrešju neke hiše v Maistrovi ulici. Neža je bila pred kratkim izgnana iz mesta za dobo treh let, pa bo zdaj, ker se je spet pregrešila, zoper to prepoved, oddana sodišču. Konjice Politično gibanje. V Oplotnici bo v nedeljo 12. junija po jutranji maši pod vaško lipo shod nove vsedržavne stranke. Poročal bo g. narodni poslanec Gajšek in odposlanci okrajnega odbora JRKD. Razvitje zastave Sokola Konjice ne bo v nedeljo 19. junija, ampak na praznik Sv. Petra in Pavla, t. j. 29. junija* Društveni zastavi bo kumoval g. ban dr. Drago Marušič. Popoldne istega dne bo telovadni nastop domačega društva in sokolskih edinic iz Dravinjskega okrožja na letnem telovadišču v Konjicah- Sodeluje godba »Dravinja«. Po telovadbi bo Prosta zabava s srečolovom in plesom. Prireditev obeta postati velika manifestacija dravinjskega sokolskega okrožja za sokolsko idejo in državno misel. Tekmo koscev priredi Sokolska četa v Konjiški vasi v nedeljo 19. junija t. 1. ob 15. uri na Kolaričevem travniku. Šest najboljših koscev dobi nagrado. Sprevod k tekmi se zbere v Konjicah ob 14. uri pri Narodnem domu. •esat /W «1 »Odkrito, draga: Nisi prva, ki sem jo poljubil...« »Odkrito, dragi: Ti se moraš še veliko naučiti...« Zaslužno delo našega narodnega ženstva S snočnjega občnega zbora Slov. ženskega društva Snoči je imelo Slovensko žensko društvo v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma svoj 10. redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število društvenih članic, prišle pa so na zbor tudi druge dame, ki se zanimajo za ženski pokret, in tako je bila napolnjena dvorana do zadnjega kotička. Predsednica ženskega društva ga. Maistrova je v pozdravni besedi izrekla zahvalo banski upravi, mestnemu županstvu, ministrstvu za trgovino in industrijo in drugim oblastem za izdatno denarno podporo, raznim društvom, predvsem vrlim mariborskim skavtom pa se je zahvalila za pomoč pri posameznih društvenih prireditvah. Iz poročil agilnih društvenih odbornic se odraža velika volja, živahna delavnost in vztrajnost ženskega društva, ki ima namen pomagati bližnjemu v sili in stiski, opravlja pa tudi važno socialno delo med ženstvom, kateremu oskrbuje zaslužke, in se intenzivno udejstvuje povsod, kjerkoli more, tudi na kulturnem, prosvetnem in narodmovzgojnem polj-u. Zanimivo in obširno je bilo poročilo društvene tajnice. V lanski poslovni dobi se je društvo razvijalo v istih smereh, kakor prejšnja leta, vendar je pa posvečalo večjo skrb humanitarnemu delu, pod diktatom današnje težke dobe. Društvo si je tudi mnogo prizadevalo za preosnovo šolstva na zavodu »Vesne« in je predložilo mestnemu županstvu predstaviko, naj bi se zavzelo pri merodajnih čini-teljih za ustanovitev srednje gospodinjske šole v Mariboru, kjer bi se vzgajala dekleta za dobre gospodinje in bi jim ‘a šola omogočala razne gospodinjske poklice. Dvema dekletoma je društvo oskrbelo brezplačni sprejem v »Doma-čičko školo kraljevega fonda« y, Kame-. niči pri Novem Sadu, podpira pa tudi večje število siromašnih dijakinj državnega ženskega učiteljišča. Glavno humanitarno delo, ki ga opravlja društvo, pa je zbirka za »Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju«. Skupni znesek, ki ga je zbralo društvo v lanski poslovni dobi, znaša nekaj nad 45.000 Din. V ozki zvezi je tudi z »Društvom za zdravstveno zaščito otrok in mladine«. Druga večja humanitarna akcija je propaganda za proslavo vsakoletnega materinskega dneva, ob priliki katerega je letos društvo obdarilo 28 mater. Ženam in družinam pa pomaga društvo z raznimi nasveti in intervencijami. Sodelovalo je društvo tudi pri mestni Pomožni akciji in so društvene odbornice delale v vseh krajevnih odborih te akcije. Veliko pažnjo posveča žensko društvo propagandi za narodno umetnost, katero širi poseben odsek za pospeševanje do-mače obrti. V to svrho se je društvo udeležilo razstave »Ljubljana v jeseni«, kjer je v tujskoprometnem oddelku opremilo dve gostilniški sobi v slovenskeni slogu in z domačimi vezeninami, udeležilo se razstave »Mesta Maribora« in letošnje tujsko-prometne razstave v Zagrebu. Priredilo pa je tudi pomladansko razstavo ženskih ročnih del v Cankarje-vi šoli in je to razstavo posetilo nad 600 obiskovalcev. Domačih vezenin je društvo izdelalo za 33.982 Din in skoro vse razpečalo. Ima pa na zalogi še vezenin v vrednosti nad 11.000 Din. Blagajniško poročilo, ki ga je podala društvena blagajnica, je zadovoljivo. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednico go. Maistrovo na čelu. Po zaključenem občnem zboru je predavala gdč. Rozmanova o posvetovalnici za izbiro poklica. VMariboru, dne 31. V. 1933. Mariborski »V E C ER NIK« Jutra Delovanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev S seje ravnateljstva in nadzorstva v Zagrebu V ponedeljek 23. t. m. je bila v Zagrebu seja novega ravnateljstva in nadzorstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, na kateri so se izvolili posamezni funkcijonarji. Po obavljenih formalnostih, pozdravih odposlanca ministrstva za socialno politiko, zagrebškega bana in zaprisegi je g. Vladimir Pfeifer prečital v imenu večine delavstva deklaracijo, v kateri se zahteva čimsko-Tajšnji razpis rednih volitev članov glavne uprave zavoda, da se tako odstrani sedanja začasnost. Sledilo je nato posvetovanje delodajalcev in delojemalcev, na kar so bili izvoljeni za predsednika ravnateljstva g. Viljem Haramina, predsednik splošne delavske zveze v Zagrebu, za prvega podpredsednika iz vrst delodajalcev g. Marko Bauer, generalni tajnik zveze industrijcev, za drugega Podpredsednika iz vrst delojemalcev pa g. Vladimir Pfeifer, tajnik Delavske zbornice v Zagrebu. Za predsednika nadzorstva je bil izvoljen g. dr. Zvonimir Bra-tanič, za prvega podpredsednika g- Fa-dil Kurtagič, za drugega podpredsednika pa g. Tasa Tasič iz Skopija. Generalni ravnatelj g. Milan Glaser je nato izčrpno poročal o položaju in potrebah zavarovanja delavcev. Uvodoma ie naglasil važnost in pomen samoupra- ve pri socijalnem zavarovanju, ker je avtonomija glavno načelo zakona in edi ni način, da se očuvajo vsi interesi obeh skupin, delodajalcev in delojemalcev. Zelo zanimiv pa je bil še posebno njegov referat o delu zavoda za časa komisariata od meseca julija 1929 do danes. Lansko leto je zavod izdal delavcem denarnih In ma t eri jalnih »podpor za okoli 270 milijonov dinarjev, kar znaša 89% zavarovalninskih dohodkov. Ponesrečeni delavci in njihove rodbine so sprejeli 16.000 rent, znašajočih več kot 36 milijonov dinarjev. Nato je obrazložil razvoj gospodarske krize in brezposelnosti, bedni |položaj delavstva, padanje zaslužka in vpliv vseh teh pojavov na socijalno zavarovanje. Osrednji urad za zavarovanje delavcev ima sedaj samo okoli 508.000 zavarovanih članov, torej 70.000 manj kakor prejšnjega leta. To padanje je povzročilo že 1. 1931. deficit, ki je znašal okoli 30 milijonov dinarjev. Tu je potrebna hitra pomoč, kajti sicer bo zavarovanje zašlo v nevaren finančni položaj. Zato je zahteval revizijo zakona, in sicer tako, da se izenači pomoč in podpora z dohodki zavarovanja in se uvede tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Metamorfoze avstrijskega ministra Znano je, da so slovenski renegati in Njihovi potomci bili vedni stebri stare Avstrije, prav tako intenzivno se pa udejstvujejo tudi v novi republiki. Župana obeh največjih avstrijskih mest sta slovenskega porekla, Seitz (Zajc) na Dunaju in Muchitsch (Muhič) v Gradcu. Poslednji je bil celo sam rojen še od slovenskih staršev in na slovenskih tleh Ptuja. Prav tako je koroškega slovenskega porekla sedanji minister Schusch-nigg (Sušnik), znani heimwehrovski voditelj Rauter je pa izšel iz vrste prednikov slovenskih Štajercev. To vrsto bi lahko nadaljevali še dolgo, pa ne bi bila izčrpna. Najbolj zanimiv je pa v tem oziru sedanji avstrijski minister Jakoncig- Njegovi predniki Jakončiči so bili primorski Slovenci in tudi on sam je bil rojen v Trstu in zna poleg nemščine in italijanščine tudi slovensko. Njegovi starši so se poitalijančili in spremenili svoje ime iz Jakončič v Jakoncig, on sam je ba postal Nemec. Sicer pa avstrijski socialni demokrati tudi o njegovem nemštvu zelo dvomijo, saj so ugotovili, da ie po prevratu postal italijanski državljan, in tudi pozneje, ko se je preselil v Avstrijo, formalno ni zaprosil za avstrijsko državljanstvo. Socialni demokrati zatrjujejo sedaj, da Jakoncig ali Jakončič sploh ni avstrijski državljan, in zato tudi ne more Uti avstrijski minister. Predlagali so zato, naj posebna parlamentarna komisija preišče to zadevo in ugotovi, kako je mogel Jakoncig — Jakončič dobiti neuradnim potom avstrijsko državljanstvo in kako je mogel kot državljan kraljevine Italije postati avstrijski minister, če sedanja vlada te zadeve ne bo potlačila, utegne postati še zelo zanimiva. Poprej. Očka, kaj pa so imeli ljudje, preden je prišel radio?« »Kaj so imeli? Mir!« Sokolstvo Dvoje prireditev Sokola Maribor I. Agilno Sokolsko društvo Maribor I bo imelo v tem tednu kar dvoje prireditev. V soboto 4. junija ob 20. uri uprizori dram. odsek svoječasno preloženo vele-zabavno veseloigro »Dve nevesti«. Po predstavi bo družabni večer. Igro upri-zore na odru v inž. podof. šoli kralja Petra I. (kadetnica) in bo to poslednja predstava v tej sezoni. — V nedeljo 5. junija popoldne pa priredi novoustanovljeni strelski odsek na vrtu gostilne Starman (Frankopanova ulica) veliko vrtno veselico. Na sporedu so razne zabavne točke, posebna atrakcija pa bo streljanje na bogate dobitke. Sodelujeta dve godbi- Pričetek ob 15. uri. Na obe prireditvi so iskreno vabljeni vsi Sokoli in prijatelji Sokolstva. Vozne olajšave za praški zlet. Vsesokolski zlet v Pragi bo obiskalo okoli 800.000 ljudi, pretežno seveda iz Češkoslovaške, drugi gostje pa bodo prispeli iz skoraj vseh držav na svetu. Poleg Sokolov pridejo tudi privatniki, ki bodo z izkaznico »Sokolske razstave« imeli na vseh češkoslovaških železnicah 33odstotni popust za tja in nazaj, na jugoslovanskih železnicah pa 50odstotni popust za povratek. Sokolska razstava bo izredno zanimiva in se je bo udeležil tudi Sokol kraljevine Jugoslavije. Odprta bo od 18. junija do 10. julija, dočim bodo popusti veljali od 4. junija do 14. julija. Izkaznice in vstopnice se dobe za 30 Din pri češkoslovaškem poslaništvu, češkoslovaških konzulatih in vseh zastopnikih Praškega vzorčnega velesejma. Sokol v Križevcih pri Ljutomeru priredi 5. junija javni telovadni nastop na travniku hr. Osterca. Začetek ob 15.30. Vabimo vsa društva, čete in prijatelje. Zdravo! Angieško volno brodovie v severnih vodah Ta eskadra je te dni odplula iz Severnega v Vzhodno morje. Skaothem »Skavtski Glasnik«. V taborni številki »Skavtskega Glasnika« za maj in junij, ki je izšla pred par dnevi, je na prvih dveh straneh značilna izjava ministra za fizično vzgojo g. dr. Kraljeviča o skavtskem pokretu. — To je zadnja številka »S- G.« pred taborno sezono; prihodnja številka izide začetkom septembra t. 1. Šport Veslaški klub v Mariboru* V sredo 1. junija ob 20. uri bo vi hotelu »Orel« ustanovni občni zbor mariborskega veslaškega kluba. Vabljeni so vsi prijatelji veslaškega športa, prav posebno pa lastniki čolničkov, sandolinov in zložljivih čolnov. Iz Mežiške doline Nesreča v jeklarni na Ravneh. Delavci morajo v težki železni industriji delati silno naporna dela, poleg tega so pa vedno tudi v veliki nevarnosti. V zadnjih štirinajstih dneh sta se primerili v jeklarni na Ravneh dve enaki težki nesreči- Pri stroju za valjanje železnih palic se je ponesrečil najprej delavec Vidrih, nato pa še njegov naslednik K. Delavec, kvalificiran strokovnjak, je pri delu sicer pazil, a zaradi slabo, odnosno neenakomerno razbeljenega železa se je kos iz valjarja tekočega droga odlomil in se mu zasadil v nogo. Zgrudil se je takoj nezavesten na tla in po prvi pomoči domačega zdravnika so ga morali prepeljati v bolnišnico. Železo mu je prežgalo žilo odvodnico, mišice in meso do kosti. V bolnišnici so ga takoj operirali, vendar je še vedno mogoče, da mu bodo morali nogo sploh odrezati. Zmanjšanje obrata v Mežici. V velikem svinčenem rudniku v Mežici so zaradi sedanje krize, pomanjkanja naročil in padca cen svincu že lani dvakrat reducirali rudarje- Brezposelni siromaki so upali, da bo vsaj spomladi bolje, zato so vdano čakali. Dočakali niso ničesar, pač pa je sedaj rudniška uprava zmanjšala ves obrat, tako da bodo rudarji delali odslej samo štiri dni v tednu, ostale dni pa počivali. Že itak pičli zaslužek se je tako znižal pod minimum. Prizadeto pa je tudi nadzorstveno osebje. Nadpazniki v rovih so degradirani za paznike in bodo seveda temu primerno tudi slabše plačani. Prebivalstva Mežice se polašča obup. Največji industrijski m rudniški obrati, Mežica, Žerjav in Guštanj, delajo le štiri dni na teden, železarna na Muti pa sploh večinoma počiva in dela samb kadar ima naročila ATENTAT NA ROMUNSKEGA KRALJA. Zadnji bukareški listi so poročali, da so oblasti prijele nekega moškega, ki je pripravljal atentat na kralja Karla. Atentator je hotel podmlniratl veliki železniški most pri Braill in ga razstreliti v trenutku, ko bi vozil čezenj dvorni vlak. D. Dolev: » Kraljevski repertoar Stari Matvej je izpil čaj in odrinil skodelico. »In zdaj,« je dejal ključavničar Miška, »greva v gledališče. Ker si moj gost, te moram razveseliti; užival boš našo revolucionarno kmečko umetnost.« »Pusti me pri miru s svojimi gledališči v Moskvi!« je rekel Matvej. »To ni zame. Tam nekaj predstavljajo, česar nas eden ne razume...« »Kje? Ti misliš v Moskvi? V presto-lici kmečke in delavske republike, da kaj predvajajo, kar za nas enega ni? Človek, ali si ob pamet? Obleci se in greva.« Pet minut pozneje sta že stala Matvej In Miška pred blagajno Malega gledališča. »Kaj igrajo danes tukaj?« »Tam je napisano na lepaku«, je zagodrnjal blagajničar. »Maria Stuart.« »Tako. In kaka Marija je neki to? Odkod? Delavka ali pa iz kmečkega stanu? Jaz namreč nisem od tukaj.« »Tak ana'fabetizem! Marija Stuart — kraljica Škotske.« Stari mož je zgrabil Miška za roko. »Ali si slišal? Kraljica! Da bi jo... Jaz ne maram tega videti...« »Je že dobro, boter Matvej, pa pojdiva v, umetniško gledališče.« Pri vhodu je visel lepak z napisom »Princesa Turandot«. »Hm«, je godel Miška in se počehljal po tilniku. »Matvej, tudi tu je nekaj dvoru. Pojdiva dalje. V — kako se že pravi? — študiu dajejo dobre predstave za proletarce. Tu sva. Tovariš blagajnik, kaj igrajo danes?« »Danes igra »Kralj Lear« in jutri »Kralj Erich XIV«. Kake prostore želite?« »Nobenih«, je mrko zarenčal Miška. »Boter Matvej, pojdiva rajši v opero. Bajno ti pojejo v Moskvi. Slavčki so nič proti temu.« Pred opero je postopalo več ljudi, špekulantov. Eden se je približal našima prijateljema in zašepetal: »Danes in jutri se dobijo poceni sedeži-« »Dobro. In kaj pojejo?« »Prvovrstne opere. Danes »Srebrnega princa«, jutri »Cesarja Nerona«. Počakajta vendar, državljana, zakaj pa bežita?« Toda državljana sta bila že daleč. V svojem obupu sta tekla v operetno gledališč^ na Dimitrovki. Čim pa sta zagledala lepak, sta že odskočila. »Madame Pompadour«, je zamolklo prečital Miška, »in jutri »Grof Luksemburški«. — Poizkusiva še s komornim gledališčem.« r »Aha, ali vidiš: »Salome«! Brez kraljevskih oznak... Najbrže inozemska proletarka.« »Kaj? Salome proletarka!« se je nekdo smejal. »Hči kraljice Herodije — proletarka? Šaljivca, haha!« »Fej, hudiča,« je pljunil Miška- »Kakor dia so se dogovorili... In kakšno je to gledališče? Ah, Šaljapinov studio! Pa pojdiva tu noter, Matvej! Tu bo gotovo kaj iz našega življenja. Kje je lepak? Aha, tu je: »Princesa iz Padove«. Prijatelja sta si otrla mrzel pot s čela in šla. Z zadnjim poizkusom v kabaretu pri »Enookem Jimmyju« tudi nista imela sreče. Prva točka programa je bila: »Kralj na stolpu«. »Naj vrag vzame njihova gledališča,« je zmerjal Matvej. »Pelji me raje v kino. Tam bo pa vendar kaj za naju.« »V kinu? Seveda, tu ni divoma!« je s prepričanjem odvrnil Miška. »To, bratec, je umetnost za delavsko ljudstvo. Pojdiva! Prosim dve vstopnici. Kaj pa igrate nocoj, tovariš blagajnik?« »Senzacija: »Edina hči kralja slani- ne«, sodeluje kraljica filmskih zvezd- In pojutrišnjem nov program: »Madame Dubarry, ljubica francoskega kralja«... No, kaj pa tako preklinjata?« Matvej in Miška sta šla v svojem obupu v neko pivnico. SIRITE "VEČERNIH"! Nova rešitev prometnega vprašanja. To-vorni avtomobili za Drometne Stran I. Marlliorslri »VEČERNIK« Jutra mmmmmBmmssmmBšmmmtMmmmmsammsamu VMariboru, dna 31. V. 1932. VOHUNI S tem, da so zaprli meje, pa ie bil sovražnik nehote opozorjen, da se pripravlja kakšna važnejša vojna operacija. Zato so zapirali meje često samo radi tega, da bi sovražnika premotili; ves promet so enostavno onemogočili, da bi tako varali nasprotnika, ki se je sedaj na vse kriplje prizadeval, da bi poslal svoje agente v dotično državo ali pa iz nje, naj stane, kar hoče. Nekaj agentov bi pri tem sigurno naredilo kakšno napako, izdala bi jih njihova nervoznost; tako bi padli v roke protivohunov, ki so vedno prežali v zasedi. Na meji je bil marsikak potnik, čegar potni listi ali pa obraz uradnikom ni bil všeč, prisiljen k telesni preiskavi. Popolnoma slečem je moral gledati, kako so obmejni uradniki natančno preiskali vso njegovo obleko. Odparali so podlogo pri obleki in podplate pri čevljih, če ne bi mogoče našli kakšnih listin. Med tem pa so ubogega potnika opazovali, če ne kaže morda kakšnih znakov strahu ali bojazni. Mnogo vohunov ni prestalo te težke preizkušnje. Neki angleški vohun je bil razkrinkan samo radi tega, ker je imel na perilu prišito znamko neke londonske tvrdke. Seznam vseh zvijač, katere so vohuni pri takih prilikah uporabljali, da so uradnike varali, bi napolnil knjige, kajti iznajdljivost moških in žensk ne pozna nobene meje. Neki nemški agent je prenašal tajne vesti preko meje na svojih očalih. Napisal jih je z brezbarvnim črnilom na košček prosojne sljude in jo nalepil na stekla očal. Trajno je tako prenašal svoje vesti preko francoske meje v Švico nemškemu poročevalskemu uradu. Potoval je vedno kot preprost trgovski potnik. Francoski obmejni uradniki so ga imeli dolgo časa na sumu, toda šele po neštetih pre- iskavah so prišli na to zvijačo. Nek drug Nemec, ki je potoval kot mlad bogataš, je imel vse vesti napisane z nevidnim črnilom na nohtih. Fotograiije važnih listin so tako pomanjšali, da jih je bilo mogoče razbrati le z mikroskopom, nakar so jih projicirali na njegove nohte- Nohte pa je prevlekel z modernim rdečim lakom, čez nekaj časa pa so prišli tudi na to zvijačo. Sporočili so jo vsem francoskim obmejnim postajam. Dalj časa so potem skrbno pregledovali nohte sumljivih oseb in se jim je posrečilo zasačiti še nekaj nemških vohunov. Včasih je kakšna pravočasno uporabljena zvijača razkrinkala vohuna, ko so že vsi drugi načini odpovedali. Neki švicarski kemik je bi! osumljen vohunstva, ker je potoval večkrat v Francijo, kot pa so to zahtevali njegovi trgovski posli. Čeprav so ga večkrat skrbno preiskali, mu niso mogli ničesar dokazati. V Švici so ga skrbno nadzorovali, toda njegovo ve- denje je bilo izven vsakega dvoma. Končno se je ponudila neka vohunka, da ga razkrinka. Kot običajno v takem slučaju, je pričela z njim razmerje. Toda čeprav ni mogel odoleti njenim čarom, ji vendar ni prav ničesar zaupal- Hotela je že priznati svoj poraz. »Dragi, ali me ne bi hotel prihodnjič vzeti seboj v Pariz?«, ga je proseče vprašala. »Tako dolgo je že, odkar sem bila zadnjikrat tam, poleg tega sem pa tako potrebna malo oddiha.« Kemik jo je dvomljivo pogledal in odgovoril, da je s potnim listom preveč sitnosti; povrh pa je potovanje v vojnih časih za damo jako neprijetno. Ko pa mu je prinesla pismeno dovoljenje francoskega konzulata, je privolil. »Zaprite naju kot vohuna na postaji Bellegarde«, je telegrafirala francoski policiji. Radi tega sta bila oba potnika takoj ločena od sopotnikov, čim sta prišla na francosko ozemlje. Ljubljanski velesejem Ljubitelji prirode v stanovanju prirede na letošnjem velesejmu od 4.—13. junija lepo pestro Tazstavo sobnega rastlinstva in živalstva, keramike, slik in fotografij sobnega rastlinstva in živalstva, metuljev in hroščev. Sodelujejo: Klub akvaristov v Ljubljani, Društvo za varstvo in rejo ptic pevk v Ljubljani, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, Entimološki klub v Ljubljani, Slovenski likovni umetniki, Fotoklub Ljubljana in Keramična šola v Ljubljani. Varnostne naprave na strojih. Število težjih in smrtnih nezgod delavstva, zaposlenega pri raznih strojih, narašča od leta do leta. Pri nabavah strojev, žag in drugih naprav se delodajalci ne zavedajo, da marsikateri stroj itd. nima predpisanih varnostnih naprav in se potem silno jeze, zakaj se prodajajo stroji, ki ne ustrezajo predpisom, vsled česar se jim naknadno povzročajo visoki stroški za montažo predpisanih varnostnih naprav. Da se temu pride v okom, bo stroje, žage in droge naprave, ki jih razstavljajo razni producenti tu in inozemstva na letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani od 4.—13. junija, pregledal inšpektor dela v Ljubljani, če so opremljeni s predpisanimi varnostnimi napravami, odnosno če odgovarjajo tozadevnim predpisom. Stroji, ki nudijo dovoljno varnost, dobe označbo »Opremljeni s potrebnimi na- LISTNICA UR Prijatelj* Vi menite, da pomeni današnja doba in razmere, ki jih je ustvarila po vsem svetu, tudi bankrot demokracije? Ker da demokratske sile niso bile zmožne odpomoči tej bedi, ki jo je zapustila svetovna vojna... Mi smo tega mnenja, da tukaj ni nič kriva ideja, ampak samo ljudje. Nihče pač ne bo mogel trditi, da je' na primer vzvišena nravstvena ideja krščanstva zato manj vredna, ker je večji del krščanske družbe človeško slaboten in ne doseza višine ideje krščanstva. Noben razsoden človek ne bo omalovaževal ideje socializma, ker vidi danes povsod politične zastopnike socializma, ki so neizobraženi politikastri. Ideja je vedno nekaj velikega, človek je pa vedno majhen. Zato moramo tudi idejo demokracije, ki je ena velikih vekovitih svetovnih idej, meriti po njej sami, ne pa po njenih , trenutnih zastopnikih, ki so danes po večini majhni in morajo biti majhni, ker je svetovna vojna ubila dvajset milijonov najboljših mladih mož v, Evropi, naraščaj pa moralno pokvarila in duhovno pohabila. Ideja demokracije: družba, ki se sama upravlja in vsakemu članu daje enake pravice, ta ideja ohranja tudi v vseh zamračenjih današnje dobe, polne trpljenja In skrbi, svojo nravstveno veličino. Še vedno ni stopilo nič plemenitejšega na mesto ideje, ki je stari Grčiji dala ves tisti sijaj, krščanstvu njegovo toploto, moderni zgodovini, od ameriških bojev za svobodo do Napoleonovih pohodov, pa njeno duhovno vsebino-Mogoče so pač trenutne potemnitve te ideje po absolutizmu, nasilju in nacionalizmu, toda tudi solnce zatemnujejo od časa do časa oblaki. In tako se tudi v družabnem življenju, v. duhovnosti in nravstvenosti, bojujeta luč in tema kakor v naravi... Gospod A. N. v M. Vi tičite v nazorih, ki so se že davno preživeli. Človeštvo išče danes novih potov in ciljev, in nihče ne more s sigurnostjo reči: ali vodijo ta pota in cilji k Bogu ali od Boga proč. Mogoče je eno kakor drugo- Da pa boste razumeli naše stališče, Vam citiramo, kar pravi zgodovinar Villari: Še nihče ni iznašel umetnosti, kako bi se dalo ljudstvo moralično vzgajati brez vere... Pristopajte k „Vodmkovi družbi“/ pravami. Inšpekcija dela v Ljubljani.« Tako bo interesentom omogočena najboljša in sigurna izbira vsakovrstnih strojev. Industrija, ki ne pozna krize To niso morda kake velike škatle dobrih konzerv, tudi ne valji sukna ali kaj podobnega, — ne, to so valji najfinejšega jekla, iz katerega izdelujejo granate* Slika nam kaže skladišče velike ameriške tovarne za granate, ki dela momen-tano za Japonsko. Dva manjša lokala za pisarno v centru mesi a iščemo. Ponudbe na upravo „Večernika“ pod »Pisarna-. *9C8Ct