tribuna LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV LETO XIV. Ljubljana, 16. XII. 1964 Številka 29 Nadaljevanje skupščine SPET BREZ SKLEPOV V četrtek, 10. decembra, se je znova sestala univerzitetna skupščina, da bi na-daljevala razpravo, začeto na prvem de-lu in da bi sprejela sklepe o vsebinskih in strukturalnih spremembah v organiza-ciji. Medtem ko je bil prvi del skupščine vsaj na začetku sklepčen, pa je na nada-ljevanje prišlo komaj 51 odstotkov dele-gatov, tako da tudi v nadaljevanju skup-ščina ni sprejela nobenih sklepov. • Diskusija je bila kljub temu zelo živah-na; delegati so predlagali vrsto dopolnil-nih predlogov k referatu o urejanju Tri-bune, ki je bil osrednja tema razprave. Ena poglavitnih značilnosti razprave je bil širok razpon nazorov in precej ostra polarizacija mnenj; to je vsefeakor tudi eno od znamenj, da Zveza študentov do-življa vsebinsko preobrazbo. Zaradi neodgovornega in nekolegialne-ga ravnanja skoraj polovice delegatov pa je bilo delo skupščine zavrto in v veliki meri on&mogočepo. Sklepe o struktural-nih reformah Zš bodo zato sprejele ver-jetno posebne skupščine, ki jih bo UO sklical ob posameznih vprašanjih. Ker bo število delegatav na teh posebinh skup-ščinah manjše, lahko upamo, da bodo bo-lje izbrani in ne bodo bojkotirali skupne-ga dela. Vsekakor nas majhno zanimanje, ki so ga delegati pokazali za vsebinsko in or-ganizacijsko preobražanje Zveze študen-tov, opozarja na to, da bomo morali tu-di vnaprej razvijati strukturo organizaci-je; gotovo bodo že sedanje spremembe pripomogle Is/ demokratizaciji dela in k organski povezavi med vodstvi in člani — s čimer bo tudi interes za organiza-cijo brez dvoma narasel. Vendar pa se nam zdi, da bi bilo že v sedanjem stanju potrebno misliti ne na nove mehaniame za demokratizacijo, ampak tudi na neka-tere vsebinske elemente, ki so temelj or-ganizacije, in na katere se vežejo tudi vsa zagotovila demokracije. Diskusija na drugem delu skupščine je tudi pokazala, da je problematika okrog Tribune eden glavnih vazlov, kjer se kon-centrirajo bolj ali manj vsa vprašanja, ki mučijo študente. Zato ker je usmerjanje Tribune in imenovanje,. OKiroma voljenje njenih urednikov, kot kaže, eno najdeli-katnejših vprašanj in ker bi na zborih Tribune razpravljali tudi o najrazličnejših vprašanjih, ki bi jih načelo pisanje v listu, se mi zdi potrebno vsaj minimalno raz-širiti kompetence teh zborov. Mislim, da bi morali tem zborom dati pravico, da sami zahtevajo sklicanje izredne ali poseb-ne univerzitetne skupščine — seveda če je na zboru prisoten določen minimum študentov, ki pa bi ne smel biti prevelik: 100 študentov ali kaj podobnega. Vsekakor bo o vseh teh vprašanjih mo-rala razpravljati in sklepati ena od pri-hodnjih posebnih univerzitetnih skupščin, za katere pa želimo, da bi ne ponavljale tradicije prvih dveh zasedanj. R. Moenik 0DGOVORNOST-KOIV1U? 19. redna letna skupščina ljubljanskih visokošolskih zavodov potemtakem ni za-dolžila univerzitetnega odbora, ki je od nje sicer dobil mandat, da jo zastopa. Ob prvem sklicu letne skupščine je bi-lo z regularnimi volitvatni izbrano novo predsedstvo UO. vendar je bila skupščina pred zaključki prekinjena, ker je večina ddegatov predčasno odšla. V tej situaciji je delovno predsedsivo odločiJo, da se bo sklical drugi del 19. redne skupščine. Tudi sklicanje drugega dela letošnje skupščine m uspelo zagotoviti zadovoljive-ga foruma, ki bi bil komp«tenten spreje-mati zaključke, torej formalno zadolžcva ti novo izvoljeno predsedstvo. Kljub terau pa je ta del prinesel dovolj izčrpno raz-pravo o organizacijskih prublemih ljub-Ijanske Zš (Ziniškov referat), še posebej pa o problemih upravljanja Tribune (Ker-ševanov koreferat). Mcd prvim in drugim delom skupščine jje bil sklican plcnum UO, ki je zopet ob-veljal kot nesklepčen, kljub temu da je bil kvorum regularen. Izbor delegatov ple-numa je bil namreč očitno nedemokratičen. Vsi ti trije neuspehi (čigavi?) nas (ko-ga?!) morajo'navdati z zaskrbljenostjo, še posebej, če upoštevamo, da je bil novemu predsedstvu popolnoma regularno zaupan mandat. Nadaljevanje na 2. strani NEPOTREBNA ŠKODA Ukrepi ZIS o zvišanju cen kmetij-skih pridelkov so imeli za cilj ne samo že deklarirano konsolidacijo trga, am-pak tudi predvsem stimulacijo kmetij-skih proizvajalcev za večjo in renta-bilnejso kmetiisko proizvodnjo. V pogo-jih niskih in administrativno določenih cen kmetijskih proizvodov je jasno, da neposredni producenti niso bili zainte-resirani, da zapolnijo celotrii jugoslo-vanski trg s svojimi proizvodi, ker smo z zahtevo po čim večji proizvodnji hkrati postavljali organizaclje v neza-vidljiv položaj — v pogojih nerentabilne proizvodnje so se izgube s povečanjem proizvodnje samo kopičile, če pa orga-nizacija ni poslovala z izgubo, je šlo največkrat na račun relativno majhnih osebnih dohodkov. ki so jih prejemali delavd v kmetijski stroki. Z izboljšanjem ekonomskih pogojev za poslovanie kmetijskih organizacij so se retativne razlike med obema glavnima gospodarskima panogama industrijo in kmetijstvom vsaj omilile. Zato se mi zdi nerazumljivo dejstvo, da nekatere go-spodarske organizacife še zmeraj poslu-jejo po starem, ne meneč se za škodo, PREDLOG UREDNIŠTVU List štndentov za Slovenijo fpoleg Ijub-Ijanske univerze tudi list študentov vseh višjih šol in oddelkov visokih šol v Slo veniji) nosi naslov Tribuna — li st s lo-venskih študentov. živimo v brat-ski federaciji in Uudentje vseh republik lahko za čas študija izberejo katerokoli univerzo, visoko ali višjo šolo v državi, po-leg tega študirajo pri nas tudi tuji Štu-dentje — štipendisti in čedalje več je ttt-jih študentov, ki prihajajo k nam študi-rat na svoje stroške ali v kakšni drugi kombinaciji. Tribuna je namenjena vsem, torej je odveč podnaslov list slovenskih itudentov, ker bi ta s svojim poudarkom lahko nehote sprožil namigovanje ali očU tek, da diši pravzaprav ta podnaslov malce šovinistično. Obsojam primer ali primere, ko sa, ne vem na kateri tehnični fakulteti v Ljub-Ijani, študentje iz naših drugih republifc prosili ali predlagali predavatelju, naj pre* dava v srbohrvatskem jeziku, ker je njih precej, slovenski kolegi pa tako ali tako razumejo srbohrvaščino. še bolj pa ob~ sojam reakdjo določenega dela slovenske javnosti in tiska (TT, septembra lanij ob primeru Dizdarevič, ki je mnogim gotovo že zatonil v pozabo. Sicer pa dovolj s temi primeri. Kot študentje bi morali bi-ti najbol} občutljivi za povode, tudi najmanjše, v tej smeri, kajti tudi ti lah-ko sprožijo stvari, ki so prvič popolnoma nepotrebne in drugič, če se spomnim stvari, ki so se že zgodile, zelo žalostne ob bratstvu, v katerem živimo. Naj se povrnem k predlogu: list Tri-buna je pisan v slovenščini, torej je ath tomatično slovenski list, berejo pa ga lcth-ko polegvseh študentov tudi ostali in n& slov Tribuna popolnoma zadostuje. Ne vem, če je podnaslov res nujno potrebert, vendar ima v tem primeru, proti katere' rnu nimam nobenega ugovora, uredništvo široko izbiro kombinacij. Teh ne bi ho-tel naštevati, ker jih bodo v uredništvu gotovo našli še več, kljub temu nekaj primerov: Tribuna — list študentov v Sldke tako na svoji ustano-vi, kakor tudi izwen nje le preko svoje delovne organizacije. Vse dodatae zaposlit-ve bi morala dovoljevati torej fakulteta. KNANSTVENO BAZISKOVALNO DELO 1. Znanost in pedagoško delo sta na univeroi in fakultetah tesno povezana; vgrajena sta v temelje visokošcxlskega štu-dija in znanstveno-razisikovalnega dela vsake univerze. Integracija poxiika in zna-nosti je očitna, ker se na fakultetah vzga-jajo strokovni kadri, ki se po študiju vklju-čujejo re imeti niti literarnega niti filozofskega, pač pa družbeni pomen!) Ni torej mogoče govoriti o alieniranosti vodstev Zš, pač pa o alieniranosti samib študentov. Neu- spela skupščina je torej znak zaskrbljujo-če neresnosti in neodgovomosti izbranih delegatov. Nobenega dvoma ni, da smo študentje zainteresirani za probleme uprav-Ijanja in urejanja Tribune (spomnimo se spomladanskih protestov proti adniinistra-tivnem poseganju v Tribuno), vendar so izbrani delegati skupščino predčasno za-pustili, ne da bi se izjasnili o konceptu upravljanja in urejanja študentskega lista. Nobenega dvoma ni, da smo študcntje zainteresirani za svoje življenjske pogoje (spomnimo se razprav o socialno e!konom> skem položaju študentov), vendar so iz-brani delegati skupščino predčasno zapu-stili, ne da bi se teh problemov dotaknili. Nobenega dvoma ni, da smo študentje zainteresirani za delo vodstev ZŠ, (kritika, ki je doletela predsedstvo na majski raz-pravi v ŠN), vendar so izbrani delegati predčasno zapustili skupščino, ne da bi se izrekli o konceptu demokratizacije Ijub-ljanske ZŠ. Nobenega dvoma ni, da smo študentje zainteresirani za reševanje študijskih pro-blemov in s tem v zvezi za delo samou-pravnih organov na univerzi, vendar so izbrani delegati predčasno zapustili skup-ščino, ne da bi karkoli prispevali k raz-pravi o teh problemih. Pred nami so torej nedvomno za vse aktualni problemi, ki zahtevajo resno in zavzeto diskusijo. Tega so se gotovo zave-dali vsi študentje, ko so izbirali svoje zastopnike za najvišji organ ZŠ, ki naj bi začrtal osnovno usmeritev za reševanje teh problemov. Vendar so izbranl delegati predčasno zapustili skupščino, ne da bi sprejeli kakršnokoli osnovno usmeritev; ne da bi kakorkoli zadolžili predsedstvo UO. S tem so izkazali vso svojo zaskrbljujočo neodgovornost in neresnost, za katero so pred študentsko javnostjo polno odgovor-ni, (v kar se bodo imeli slej ko prej pri-liko prepričati). Ce pa gre za delegate, ki so bili izbrani neutemeljeno; če je bil izbor ^eresen, se pravi, če večina študentov ne vidi pred seboj nobenih problemov, ki bi zahtevali zavzetost — potem teh problemov sploh ni! In vodstva Zš, ki se volijo, ker se pač morajo voliti, lahko igrajo nogomet ali prepevajo popevke, namesto da izgubljajo dneve in dneve ob reševanju problemov štipendiranja, kreditiranja, subvencionira-nja, študijskih pogojev, kulturnega in špor-tnega življenja, vpliva študentov na široko družbeno dogajanje in seznanjanja študen-tov s tem dogajanjem itd. Do tega pa šta-dentom ni, ne sme in ne more biti. Zato njihov izbor delegatov ni, ne sme in ne more biti neresen. So pa lahko neresna in neodgovorna vodstva, ki izbor delegatov organizirajo; Ie tako neresno in neodgo« vorno predsedstvo UO, ki skupščino pri- pravlja; so lahko neresni in neodgovorni delegati, ki od volivcev sprejemajo man-dat. Predsedstvo UO ostaja dosledno svojim koncepcijam, obrazloženim v referatu in koreferatu, ostaja dosledno stališčem, ki so bila izpovedana na spomladanskih zbo. rovanjih, pa čeprav ga je to pripeljalo do prekinitve ustaljene prakse velikega števila naših organizacij, ki ob »malenkosti« — kot je sprejete osnovne usmeritve organi-zacije — pogledajo demokratičnim nače-lom skozi prste. Ker koncepcija demokra-tizacije dela ZŠ ni domislek peščice akti-vistov, pač pa subsumacija nekajletne prakse ljubljanske ZŠ, se predsedstvo ne cuti odgovorno le pred neodgovornimi de-legati, pač pa tudi pred to prakso samo. Zato bo predsedstvo UO vztrajalo na že izoblikovanih koncepcijah in na tem te* melju vodilo dialog oziroma polemiko z vsemi drugimi stališči. V to je konec kon-cev tudi prisiljeno, če naj sploh eksistira, ker skupščina mu delovne hipoteze ni sugerirala; mu torej, kljub te^u, da ga je izvolila, ni pripisala raisona. Razprave, ki bodo sledile (ki naj od-govorijo na problem odgovornosti delega-tov), pa naj takšno postopanje predse* stva UO potrdijo ali ovržejo (izrečejo ne« zaupanje in odpokličejo sv>?e zastopnike). FRANCI PIVEC AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POIEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA 0 fenomenu Ljubljanskega dnevnika O klavrnosti in epigonstvu večine na-ših časopisov, tako dnevnih kot periodič-nih, so nekateri na različnih krajih že razpravljali, zato je pričujoči zapis mor-da samo kratek dodatek k že obravnava-nim problemom, kljub temu pa bom sku-šal osvetliti podrobnosti, o kateri doslej še nihče ni hotel pisati. Vsakomur je jasno, da je osnovna tež-nja slehernega časopisa ali revije, da si pridobi čim več naročnikov. - Ponekod uporabljajo v ta namen že kar drastična propagandna sredstva, v večini primerov pa velja pravilo, da se dobro blago samo hvali in da je treba vso skrb posvetiti vse-bini, ki naj ima odločilno vlogo pri prilivu naročnikov. Brez minimalnih reklamnih stroškov pa seveda nikjer ne gre. Očitno je, da pri ustanavljanju Nedelj-skega dnevnika nihče od urednikov ni imel pretenzivnejših načrtov. Osnovni cilj jim je verjetno bil, da s primitivno pa bombastično vsebino navdušijo širšo plast ljudstva in si s tem pridobiti naročnike, se pravi: denar. Takšni cilji seveda niso specifično naša časnikarska politika; po-znamo jo iz tujine in kajpada tudi iz dru-gih jugoslovanskih republik. Ne gre to-rej za kakšno folklorno grabežljivost, am-pak samo za ravnanje po stari, preizkušeni metodi. Seveda nismo opolnomočeni, da bi s tega stališča kogarkoli obsojali ali iz-vajali kakršnekoli ukrepe. Tako imenova-no preprosto ljudstvo ima vendar pravi-co do časopisa, ki ga zabava, mu budi domišljijo in ga odteguje od vsakdanjih problemov. Če bi Nedeljskega ukinili, bi verjetno prav to Ijudstvo zrevoltirano vzkliknilo: »Zakaj ste nam to storili?!« So pa stvari, zaradi katerih se Nedelj-ski razlikuje, in sicer v negativnem smislu, od časopisov, ki sodijo v njegovo kategori-jo. To sta predvsem neoriginalnost, prav ne-sramna neoriginalnost, in pa infantilnost večine člankov, ki niso direktno prepisa-ni. Časopisu ali reviji ne moremo zame-riti, če v nekakšne privlačne namene ope-rira s frapantnimi in senzacionalistično obarvanimi naslovi (priznati moramo, da je po tej strani Nedeljski enkraten feno-men), s tako imenovanimi revolverskimi članki, s sumljivimi stripi itd., ogorčeni pa smo, če je dobršen del časopisa en sam konglomerat prepisanih člankov (po na-vadi še slabo prevedenih), od katerih mnogi ne preraščajo kuloarske problema-tike, ostali del pa je napisan oziroma ure-jevan s takšno primitivnosljo, da se človek kar zgrozi. Mimo vsega lahko z gotovost-jo trdim, da Nedeljski včasih prevaja član-ke, ob katerih je posebej navedeno, da je prevajanje ali sploh kakršnakoli oblika ponatisa prepovedana. Nedeljski pa seveda niedini naš časo pis, ki se »ponaša« z neoriginalnostjo (z njo v vseh mogočih oblikah paradira tudi naš središčni dnevnik Delo), toda ob neoriginalnosti je potrebna vsaj malen-kostna doza serioznosti. Revolversko vsebi-no je treba nekako vskladiti z intelektu-alnim nivojem (vsaj v tolikšni meri kot je to storil TT), da je lahko list sprejemljiv tudi za zahtevnejše ljudi. Verjetno pa pri Nedeljskem ne čutijo te potrebe. Najlepši dokaz izrazite primitivnosti je urejevanje rubrike Vi nam — mi vam. Take vrste rubrike so sicer lahko izred-no dobra komunikacijska sredstva na re-laciji uredništvo-bralec, na nesrečo pa se je omenjena sprevrgla v slaboumno ženit-no posredovalnico, v prazno samovšeč-no duhovičenje in nič več. Urednik rub-rike ne razpolaga niti z osnovnimi infor-macijami, kadar so vprašanja količkaj resna (njegov kolega pri Mladini je mno-go bolj spreten), da pa je meraironije pol-na: sprt je tudi s slovenskim pravopi-som. Kljub vsemu pa je rubrika Vi nam — mi vam baje ena najbolj priljubljenih (tako vsaj zatrjujejo pri samem listu), tovariš urednik pa tip idealnega moškega. Tako je vsaj soditi po številnih oboževal-nih pismih, ki jih dobiva in seveda objav-lja. Na srečo pa je toliko skromen, da ostaja skrivnostna osebnost, ki manev-rira le s svojo čarobno palico. Odgovornost za klavrnost rubrike pa seveda v veliki meri zadene btalce same, ki sprašujejo vse mogoče neumnosti. Na neumna vprašanja je včasih težko odgo-varjati kako drugače kot neumno. Uredni-ku je šteti v zlo, da je rubriko obrnil nase, dal ji je obličje »misteriozno-genialnega duhoviteža«, ki po njem koprnijo ženske, namesto da bi bil v odnosu do naivnih in preprostih izpraševalcev bolj poučno prosvetljenski, kakor bi bilo to seveda v njegovih skromnih mdčeh. Naj bo o tem dovolj. Priljubljenih stvari ni dobro preveč kritizirati. In da je Nedelj-ski priljubljen, priča njegova, za sloven-sko majhnost izredno visoka naklada: 150.000 izvodov. Temu pa se pravzaprav ni čuditi, saj je list urejevan tako, da lah-ko samo frapira. Čudovito zna nizati pred tisto stvarnostjo, o kateri ni dobro pisati ,s svojo vsebino se dejansko požvižga na večino vsakdanjih nečednosti, napihuje pa tiste, ki tega ne zaslužijo. P. S.: Djuro šmicberger je v tele-vizijski kulturni tribuni v pogovoru z nekaterimi javnimi delavci na neko tr-ditev, da Nedeljski izkrivlja (pišem po speminu zato naj mi nihče ne zameri im-provizacije) naše realno življenje, odgovo-ril, da je omenjeni časnik našel samo svo-jevrštno, privlačno obliko in da mu z ozi-rom na dejstvo, da ima vsak naš časopis svojo obliko in strukturo, ne moremo ničesar zameriti. Vse lepo in prav — po tej logiki je namreč Nedeljski družbeno ravno tako potreben, kot sta potrebna Karl May in Edgar Walace. Toda če po-gledamo malce skrbneje, ugotovimo, da obstaja razlika med Nedeljskim in nje-govimi zapadnimi bulvarskimi vzorniki. Na zahodu namreč taki tipi časopisov niso nobenp zlo, ker novinarstvo že od nekdaj opravlja zavidljivo družbeno funk-cijo, Za naše revno žurnalistično življe-nje pa pomeni Nedeljski dnevnik pravi luksuz. Edvard Mohorko Slediti utripu časa Diskusija o vlogi komunikacijskih sred-stev na tribuni »Cas in svet« v študent-skem naselju žal ni porodila konkretnej-ših rezultatov o danes perečem vprašanju vloge našega tiska. Zdi se mi, da so vse preveč razpravljali o zvmanjepolitičnih vprašanjih (inenda se o tem najlažje in brez direktnih posledic in obvez diskuti-ra), razprava o obravnavanju kulture v Delu pa ni bila vključena v celoto notra-njepolitičnih vprašanj. Zato je npr. po-vsem izostala razprava o odnosu tiska do gospodarskiii in drugih notranjepolitič-nih vprašanj. Temeljna vprašanja o polo-žaju novinarja, organizacije in načina de-la našega tiska so bila prešibko oz. le obrobno obravnavana, kot npr. predlog o javnem konstituiranju uredniškega odbora z volitvami, vprašanje ot era, v koliki meri sodeluje javnost v časopisu Delo in podobno. Občutek imam, da je iz celotne raz-prave vel osnovni nesporazum: medteim ko so diskutanti zahtevali pravočasno od-krivanje tistih protislovij, ki jih rezultira aktualna situacija, izhajajoč iz praktičnih potreb delavskega in družbenega samo-upravljanja, odločno poseganje v proble-matiko, posamezna vprašanja osvetliti brez kakršnekoli prevleke, jih s pomočjo jav. nosti oceniti, zato da bi se preprečile slabosti, ali da se pospeši pozitivni razvoj. Uredniki, ki so odgovarjali na vprašanja, niso razumeli (ali pa je njihova miselnost taka, da tega niso zmogli) diskutantov, kajti drugače n^ bi opravičevali slabosti našega tiska z raznimi materialnimi oz. tehničnimi težavami (premajhen obseg li-sta, tehnične težave točnega informiranja in pod.). Diskutanti namreč niso zahte-vali, naj se objavi količinsko več, pač pa naj bi podano gradivo v sedanjem okviru bilo kvalitetnejše in tudi kvalitativno dru-gačno. Mislim, da naš tisk prepogosto obrav-nava problematiko na način, ki je ustre-zal naši preteklosti. časi sistema posred-ne oblasti, ko je bil tisk kot revolucionar-ni voditelj naroda sila, ki je stala nad družbo in je bil delovni človek zgolj objekt naj bi bili v našem tisku povsem za nami. V današnjem prehodnem obdob-ju pa ugotavljam, da tisk namreč ni v ce-loti v domeni delovnih ljudi v smislu medsebojne emanacije, zato ni prava tri-buna svobodnih subjektov, z njimi ni so-usfcvarjalen, zaostaja aa oaaoim, ni »na prvi liniji« v družbenem procesu in marsikaj prepušča stihiji. Tisk o pomembnih vpra-šanjih. ponavadi obravnava in razlaga že oblikovana stališča in formalne sklepe po-litičnih predstavnikov in predstavniških teles, premalo in nepravočasno pa sode-luje pri ustvarjanju teh stališč. Bralci so npr. prvič brali tehtnejše članke o tem, kako pretirano investiramo šele takrat, ko je naš tisk poročal o sklepu zveznega izvršnega sveta. To so ljudje že dolgo časa občutili in jih zato sklep ni prese-netil. Bolj jih je presenetilo pisanje na-šega tiska, ki je neposredno pred tem z zanosom pisalo o novih investicijah. Pre-pričan sem, da tudi novinarji o tem niso prvič zvedeli tistega dne iz teleprinterja. Pravočasno obravnavanje in pomisleki o pretiranem investiranju bi marsikje zelo učinkovali, če bi jih prej objavili. Ali so se časnikarji morda bali nasprotnih mnenj? Strah pred bojem mnenj iz vira marsi-kdaj, iz birokratskega dela naših organiza-cij, ki imajo svoja stališča in svoje skle-pe za edino pravilne in od novinarja za-htevajo, naj tole »sporoči« javnosti, pri tem pa zahtevajo samo točno poročanje o (njihovem) sklepu in ničesar več. Novi-narja ne kličajo k soustvarjanju, tako da ga o vprašanju informirajo, on pa naj to prouči in mobilizira javnost viskanju re-šitve. Delal naj bi svobodno predvsem kot faktor mobilizacije javnega mnenja. Taka svoboda pisanja ne pomeni anarhizma in neodgovornosti do lastnega dela, ampak svoboda ravno veže na večjo in izključ-no odgovornost. V trenutkih negotovosti kliče na pomoč javnost (mislim na druž-bene organizme kakor tudi posameznike). Sploh se mi zdi.da je položaj našega tifika v novih pogojih jugoslovanske druž-be zelo težaven: družbeni sjstem našega časa mu nalaga takšne kvalitativno drugač-ne dolžnosti, za katere ne more imeti zgle-da v zgodovini in ne na Vzhodu niti na Zahodu. Primeri za »plavanje« med tema dvema svetovoma pa so številni v našem tisku. Soustvarjalnost v družbenem toku pomeni pravočfcsno dojemanje utripa ča-sa. Obstajajo pa področja širokega ljud-skega zanimanja, ki jih npr. Delo vseka-kor premalo ali nepomembno obravnava (področje lahke glasbe, številne TV od-daje, mladinska problematika in dr.).PRI LJUBLJANSKEM (IN NEDELJSKEM) DNEVNIKU pa so »zaplavali« v drugo skrajnost: stil pisanja o teh dogajanjih je po vzgledu na zahodnjaško zvezdništvo in nam ne koristi, saj je način pisanja tako plehek, da je premalo celo za »rekreacijo«. Nujnost je zato, da se novi lik novinarja, kakršnega potrebuje naša vsakdanjost, n> di samo iz naše stvarnosti, in da v sebi nosi njen značaj. Ko govorim o vključeva* nju javnosti in o deprofesionalizaciji na-šega novinarstva (pri tem seveda ne gre za zmanjšanje njihovega števila), potem vidim novinarja predvsem kot organižator-ja razgovorov, tribun diskusij, polemik, pobudnika oglašanja javnosti v tisku m zato naj bi bil tudi plačan. Cim širše bo sodelovanje javnosti, tem prej bomo zgrar dili novo etLko in našli merila odgovor-nosti družbenega dela. Sodim, da je naš dnevni časopis Deho treba pohvailiti, da je dosegel ravesi fceht-nega in resnega časopisa (v tem je žal do-kaj osamljen) in da je kot tak povsem dozorel, da naredi naslednji korak: da 88 tudi sam neposredneje vključi v proces neposredne demokracije. Stjepan Udovi6 Pomanjkljivosti v zakonu o visokem šolstvu V decembru ali v prvi polovici januar-ja bo skupščina SRS sprejela zakon o visokem šolstfvu v SBS. Ker bo ta zakon za nekaj let določil osnovoa načela 2» delo visokošolskih zavodov, je razumlji-vo, da želimo tudi študenti sodelovati v jav-ni obravnavi načrta zakona in s svojimi pripombami aa načrt (za katerega sodim, da ima precej pomanjkljivosti) pripomoči, da bo zakon čim boljši. Toda vsaka te-ljitejša razprava nam je bila zaradi zelo kratkega roka onemogočena. Osnutek zako-na smo študenti dobili šele 14. novembra, rok za dostavo pripomb pa je bil 25. novem-ber. V tako kratkem času nismo mogli sklicati in pripraviti nobenih širših po-svetovanj in so diskusije o načrtu zako-na ostale le v ozkih krogih odborov Zve-ze študentov, pa tudi tu niso mogle biti preveč temeljite. Skupščini predlagam, da protestira proti časovno tako omejeni javni razpravi tega za visokošolske zavode bistvenega dokumenta. Prav tako naj da-našnja skupščina Zš predlaga skupščini SRS in sekretariatu za visoko šolstvo in raziskovalno delo, da se sprejemanje za-kona prelaži vsaj za mesec dni in se ta- ko omogoči visokošolskim zavodom in študentom, da izdelajo tehtne in argu-mentirane pripombe za načrt zakona. Čeprav iz dosedanjih razprav ugotav-ljamo, da ima načrt zakona precej po-manjkljivosti, bi tu zaradi omejenega ča-sa spregovoril le o nekaj bistvenih pri-pombah, ki so se že delno oziblikovale. V obrazložitvi zakona se sestavljalec načrta sprašuje, ali so študenti predstav-ndiki javnosti z ozirom na to, da so »ob-jekt« štuidija in torej kategorija, ki ni v ce-loti »izven« zavoda. Predvsem bi pripom-nll, da se študentje ne strinjamo z defi-nicijo, da smo »objekt« izobraževalnega procesa. V izobraževalnem procesu sodelu-jeta aktivno tako predavatelj ikot študent. če definiramo študenta kot »objekt« izo-braževalnega procesa, pomeni to, da ga enačimo s predmetom obdelave tehnolo-škega procesa v materialni proizvodnji. Zdi se mi, da ni potrebno posebej utemeljeva-ti, da tako enačenje nikakor ni sprejemlji-vo in študenti upravičeno zahtevamo, da se nas definira kot »sub*«kt« ^^Vn-^^val-nega procesa. Ce se zedinanio za definicijio študento kot »subjekta« izobraževalnega procesa, je olajšano tudl iskanje izhodišča za sode-lovanje študentov v samoupravljanju. štu-dent neposredno sodeluje v izobraževal-nem procesu, je torej tudi njegov akter, poleg tega pa je izredno zainteresiran za to, da so tako učni proces kot pogoji, ki canogočajo kvaliteten učni proces čim bolj-ši. Torej je neposredno zainteresiran za vse delo visokošolskega zavoda. Interes in zato tudi vloga študentskih predstav-nikov v organih upravljanja visokošolske-ga zavoda je torej večji od predstavnikov javnosti in jih z njimi ne moremo enačiti. Istočasrio pa je potrebno tudi povedati, da definicija (ki se je pojavila med štu-denti ob izdelavi statutov), da je študent član delovne skupnosti visokošolskega za-voda, zaradi obstoječih zakonskih predpi-sov ni sprejemljiva. Ugotovili smo, da je vloga študentov v upravljanju vlsokošol-skih zavodov popolnoma specifična in se je ne da enačiti z nobeno drugo kategori-jo udeležencev upravljanja. Prepričan sem, da ta izjemni položaj opravičuje tudi iz-jemna zakonska določila in zato predla-gam, da se v zakonu navedejo tri katego-rije članov organov upravljanja visokošol-skih zavodov, in sicer: člaiiov organov upravljanja visoikošolskih zavodov, in si-cer: člani delovne skupnosti, predstavni-ki študentov in predstavniki javnosti. Vlogo in pravice študentskih predstavni-kov bo potrebno še temeljiteje določiti, vendar so nam osnovna načela že jasna. Pravice študentskih predstavnikov naj bo- do manjše od pravic clanov delovne skup-nosti (predvsem procentualno manjše šte-vilo predstavnikov in izguba glasovalne pravice, kjer to določa ustava), a večie od pravic predstavnikov javnosti (pred-vsem sodelovanje v predagoškoznanstve-nem svetu, svetih letnikov in drugih orga-nih, ki se ukvarjajo z izobraževalnim pro cesom.) Dotaknil bi se tudi vp-raaanja sodelo-vanja študentov v pedagoško-zinianstvenein svetu. Po načrtu zakona so tu študentski predstavniki le občasni člani. Ker se r pedagoSko-znanstvenem svetu rešujejo za-deve, za katere so študenti najbolj nepo-sredno zainteresirani, se s takim določi-lom nikakor ne moremo strinjati. Statutu visokošolskib. zavodov so uvrstili šfcurielt-ske predstavnike kot stalne člane v peda-goško-znanstveni svet in ne vidimo razlo-ga, da bi zakon moral utesnjevati sodelo-vanje študentov v tem organu. Končno bi še opozoril na določilo, ki ga je načrt zakona izpustil, a za katerega sodim, da je zelo potnembno za kvaliteto dela organov upravljanje. To je določalo o javnosti dela. Ta&o določilo imajo sta« tuti visokoSolskih zavodov, zahtevo po javnosti dela ima tudd ustava in popol-noma nerazumljivo je, da zakon take do-ločbe ne bi imel. Janez Novak TRIBUNA STRAN 3 RAZMIŠUANJE 0 VSEBFNI ŠTUMJA NA UU6UANSKI ŠOLI ZA ARHITEKTURO ŠOLA ZA ARHITEKTURO NA GRABNU ALIV GRABNU študijski plan, reformirani študij-ski plan, reformirana študijska refor-ma. Reznltat? Nobei^e bistvene kvali-tetne izboljšave. Toliko govorimo o reformi študija, toliko reformiramo reformo, preštevamo ure predavanj, vaj, menjamo naslove predmetov. Re-zultat? Poglejmo študijski program na Grabnu malo bolj od blizu. Stvar je taka, da vsi vemo, da je na prvi stop-nji premalo oziroma nič poudarka na kompoziciji kot osnovnem predmetu. Rekli smo: treba je posvetiti več po-zornosti kompoziciji in ji dati večji poudarek. Kaj smo storili? Zvečali smo število ur že tako nabitega urni-ka, za dvig kvalitete predavanj pa nismo storili ničesar. Nivo predavanj, ki naj bi bila posvečena kompoziciji, se ni izboljšal, ostalo je pri starem. - Pozabljamo, da pomeni projektira-ti — ustvarjati, kreirati. Pozabljamo, da je treba študentu razvijati kreativ-no sposobnost. V grobem ga je treba seznaniti s sredstvi — materiali, osno-vami statike — mu vzbuditi statični čut — predvsem pa rau dati metodo dela. Samo dober poznavalec materi-alov, tehfiologije, statike, principa gradnje, še ne more biti dober arhi-tekt, tako kot zelo dober poznavalec tehnologije barv in odlične tehnike čo-piča brez kreativne moči ne more biti dober slikar. Edini poskus, uspešen poskus uve-sti več študija kompozicije v študij arhitekture je uvedla tako zvana B smer. Ta je dala študentu metodo de-la, znala se je lotiti naloge, dalje je na drugo stopnjo prišel z že grobo oblikovanim. profilom arhitekta — ob-likovalca in ne študenta uklenjenega v ozke, zastarele norme, s katerimi je napolnjen skoraj ves študijski pro-gram prvih dveh let šolanja. Na ta na-čin študent popolnoma izgubi stik z arhitekturo, s kompozicijo. Stvar se zdi, kot da se študij arhitekture se-stoji iz kopice izpitov: ko bom opravil še toiiko in toliko izpitov, bom postal arhitekt. V prvih dveh letih je med glavnimi predmeti gradbena mehanika in to od osnov tehnične mehanike — statike in trdnosti v prvem letniku, do gradbene mehanike in zasnove konstrukcij v drugem letniku. Vprašujemo se, ali je to šola za arhitekturo, ali želimo vzgojiti dobre ahrtitekte ali pa želimo uposobiti kopico slabih gradbenikov. Vsak študent prve stopnje sliši ogrom-no stvari, o materitalih, vrstah, preiz-kusih za trdnost, zaia odlično izraču-nati, ali bo ta preklada vzdržala tak pritisk, spozna se na temelje družbe-nih ved, zna streljati s puško in obve-zovati rane. Tako, prvi del je končal in je že skoraj arhitekt, o bistvu kom-poniranja — projektiranja pa ni še nič slišal. Tistih nekaj kvalitetnih, važnih predmetov, kot npr. razvoi ar-bitekture so popolnoma preplavili predmeti, ki vsebujejo le &redstva, ki naj pomagajo arbitektu do dobrega oblikovanja, nikakor pa ne kažejo štu-dentu poti, metode poznejšega dela in ne oblikujejo študenta v človeka — arhitekta z določenim profilom. Ne trdim, da so predmeti, kot &o osnove gradbene mehanike, nepotrebni in ne-zaželeni. Vendar v taki obliki in taki množini nikakor ne ustrezajo, ker štu-denta vežejo na neke ozke statične norme, ki danes niso, niti ne morejo biti vsemogočne, edino lahko študen-tu zatrejo občutek in voljo za drzno, študijsko konsta-ukcijsko kreiranje, za iskanje novih, zanimivih, ekonomskih konstrukcij. Recimo: ali ni to lep in obetajoč naslov tehnologija. (Pred zadnjo reformo se je predmet imeno-val spoznavanje materiala — spet samo sprememba naslova!) študent si misli: »No, tu bom pa le spoznal nove materiale, kakšne materiale lah-ko oblikujem skupaj, kako komponi-ram iz različnih materialov, kakšna je vsebina, izrazna moč nekega raate-riala, struktura in podobno. In kaj iz-ve? Kako se presku&a trdnost kocke, koliko cementa, vode in agregata ra-bimo za beton marke 300. In še mno-go stvari, ki jih lahko najdemo v vseh mogočih priročnikih. Potem kot še en primer, recimo predmet zasnova kon-strukcij. Namesto, da bi študirali iz-razne možnosti konstrukcije, čistost konstrukcije, vpliv konstrukcije na obliko stavbe in še mnogo drugih zelo važnih in zanimivih stvari, računamo železo v prekladi, arrnirano ploščo in imamo vse možnosti, da postanemo povprečni risarji za armaturo, vendar samo za zelo enostavno! Kako naj štu-dent v vsem tem kaosu najde pot! Ka-ko naj se izoblikuje!? Ob vsem tem trdim, da je bUa edina prava — napredna, kvalitativna reforma tako razvpita smer B. Ni važ-no niti, kako je nastala, niti kdo je bil njen pobudnik. Vem le to, da so jo ukinili kljub temu, da se je pokazala prava metoda dela, da se je v zelo kratkem času pokazal napredek v ob-vladanju kompozicije kot bistva vsa-kega oblikovanja. Trdim, da ni bi-stvene razlike med oblikovanjem in-dustrijskega predmeta — recimo žli-ce in oblikovanjem zgradbe. Povsod gre za bistvene stvari, v neki meri po vezave med fijuikcijo m formo — za njun medsebojnd odnos. Edino na tej smeri se je res uresničila misel: po-vezava fakultete z arhitekti iz prakse in to z dobrimj — pedagogi, idealisti. Prav sedaj je v Ljubljani pomembna razstava Bienale industrijskega obli-kovanja. Lahko si ogledarrao švedsko razstavo Dobra oblika se izplača. V Zagrebu se kažejo podobne težnje v poučevanju kompozicije, kot je ob-stajala na B srneri. Borimo se za lepe, kvalitetne izdelke, propagiramo lepo, estetsko formo, hočemo vzgajati po-trošnikov okus, podeljujemo zlate medalje BIO in zanemarjamo pouče-vanje oblikovanja in ksmpozicije kot osnove napredku na šoli za arhitektu-ro. B smer je bila uspešna in kakor danes povsod opazimo, tudi v interesu družbenih potreb, ki so na področju industrijskega oblikovanja brezdvoma postale aktualne. Reformirali smo študij, reformirali smo reformo, po podajanju enciklo-pedičnih predinetov in njihovi vsebini pa se študij na ljubljanski šoli za ar-hitekturo zlasti na prvi stopnji v ni-čemer ne razlikuje od študija na šo-lah stare Avstrije. čez dve leti bomo spet imeli mor-da takrat že pravi mednarodni Biena-le industrijskega oblikovanja. Borao takrat spet občudovali izdelke tujih avtorjev in redkih domačih? čas je, da se nekaj ukrene in moralo se bo. Dalj bomo odlašali, večja bo škoda. Ni važno, kako se imenuje predmet oblikovanja in kompozicije. Važna je kvaliteta, vsebina in metoda dela. Važno je, da se nekaj ukrene in po-tem naj se to imenuje smer B ali C, ali pa tudi samo smer, pot, metoda. Pazimo, da ne bo šola za arhitekturo na Grabnu postala dom onemoglih v grabnu. Meta Hočevar Opomba uredništva: S tem člankom otvar-jamo razpravo o konkretnih problemih reformnih prizadevanj po fakultetah. REKLAMOMANIJA K pisanju tega sestavka sta ine napotili pred-vsem dve reklami, ki jih je v svojo oddajo CIK-CAK vključila TV Ljubljana. Najprej kratka vsebina obeh: Prva: Dekle, ovito v brisačo, se postavi oa podstavek. Njej nasproti stoji slikar s platnotn. Dekle odvrže prisačo in gole noge se (do meje!) zasvetijo gledalcem v obraz. On riše. Kmalu je gotov in poslikano platno obrne proti ekranu. Narisal je tubo za tempera barvice z velikiml črkami v osnovnem planu: Aero. Dekle se posi-ljeno nasnieji (verjetno iz razočaranja do spozna-nja, ker je iz njene postave nastala tuba in napis — sicer pa, abstrakcija posega tudi tja, kjer ji ni mesta!), v rokah pa diskretno drži tempera barvice, proizvod tovarnc Aero. Druga: Dva se za motnim steklom poljubljata. Nfckdo odpre vrata. Moški, ki je bil udeležen pri poljubljanju, se od strahu skrije za okensko ovojmco. Prekine ga glas, da so to čevlji — pro-kle je prestrašeno, ko vstopi drugi mo.ški (verjet-no njen faiit ali mož!) in jo z mrtvo rcsnim obrazom vpraša, čigavi so čevlji pod okensko ovojnico. Prekine ga glas, da so to čevlji — pro-Izvod tovarne Planika Kranj(!!!). Sku.šam ob vsej stvari razumcti, da morajo biti reklame privlačne, 6e že hočete, tudi mo-derne (do kod sega, ta ogromni pojem moder-nega) in učinkovite za podjetja, da bodo pro-dala čim več reklamiranih izdelkov in za kupce, da bodo takoj le-te tudi kupili. Za tiste, ki jih objavljajo, pa morajo biti predvsem dobičko-nosne in to za vsako ceno (tudi na škodo lepote In originalnosti). Prizadevam« sd čim verneje posnemati tuj svet in z njim držati korak. čez mejo reklami od-merjajo več prostora in pozornosti. Zakaj ne bi istega delali tudi pri nas? Tudi mi imamo proizvo-de, ki jih je treba reklamirati in jim z reklamo omogočiti pot med potrošnike, da ne bodo ležali po prašoih skladiščnih policah. Torej poslužuj- DIH OČETOV Spet imamo težave z revijami, spet kulturno-politične (oziroma politično-kutur-ne) mahinacije — in spet so nekateri mla-di ljudje vse skupaj preveč dramatizirali, se po nepotrebnem razburjali in sploh brez pravega vzroka (in haska) zgubljali svoje družbeno tako dragocene energije. Kaže, da nas še ni izučilo; sicer pa: če-tudi se časi ne spreminjajo, mi se prav gotovo. Za prihodnjič bomo verjetno že bolj izkušeni. S formalno pravnega stališča je prav-zaprav vse v redu; edina realna očitka sta, da so sklepe glede Sodobnosti spre-jeli brez predhodne javne razprave; in pa to, da so vse skupaj naredili doteda-njim urednikom revije za hrbtom. Oboje ni pravzaprav nič tako hudega: saj gre samo za formalnosti, za vprašanje dveh ali treh dni zamude, s katero so bili obve-ščeni uredniki in javnost. Vendar se zdi, da razburjenje nekaterih mladih ljudi do- TRIBUNA STRAN 4 tno se rekhune, reklame za vsako ceiio. Zato ser-virajmo gledalcem Aero barvice z žensko goloto in Plaoika čevlje s poljubovanjem. Ne vem (ver-jemite mi, da sem si precej fcasa prizadeval, da bi to odkril!), kaj je prignalo sestavljalce reklam, v katerih glavah so »kali pognale mokro cveteče rožce poezije«, da so se odločili za realizacijo teb rcklam. Po mojem skromnem mnenju ne bo nihče začutil veselja do packanja s čopičem, če bo videl in vedel, da lahko z Aero barvicami narišc golo dekle. In drugo dejstvo; Aero tempera bar-vice največ uporabljajo šoloobvezni otroci od 7 do 14 leta in teh je največ, risanje pa iniajo obvezno. Zakaj ne bi njihovim letom prlmerno dali reklame, ki prikazuje, kako se da vesolje z raketo ali kaj podobnega, narisati oz. prebarvati s tempera barvicami? Reklamiranje čevljev s poljubovanjem je osladno in nemogoče. Verjetno ne bo nihče obču-til večjega ugodja in zatlovoljstva, če se bo po-ljuboval bos ali v čevljih, ki so proizvod tovarne Planika. In na vprašanje, čigavi so čevlji, ti niboe ne bo odgovoril: »S Planike Kranj.« Za reklatne so potrebna sredstva. Pri nas pa ponavadi zmanjka oz. primanjkuje prav teh, po-leg premajbne iznajdljivosti po originalnih ide-jah. Tako zapade rcklama pod oznako neokus-ncga kiča. Reklamomanija na svojem področju posega še po ostalih nemogočih prijemih. Ni ze skoraj več reklame brez vsaj delčka prisotnosti ženskega bitja. Npr.: ob reklamirano toplotno pečico Saturnus postavijo zadovoljen nasmch de-kleta. (Pri tein reklama deluje dvoutnno! ali je dekle taplejše od peči — ta. razlaga verjetno odpade, ker bi z njo propadel reklainirani pro-izvod —, ali pa te peči ogrevajo in s toploto za-dovoljujejo samo ženske?) Skoraj vse proizvode juh, televizorjev, pohištva, goriva za avtomobile itd., skušamo ilustrirati s prisotnostjo dekleta. AH jo domiselnost za reklamiranjc artiklov res tako majhna in nemočna, da se ustavi že kar pri kazuje mišljenje sodobne filozofije, da ni razkola med vsebino in formo. Stopimo torej raje na raven osebnega premisleka; seveda smo zdaj na ravni mo-jega subjektivnega sveta, ki bi mu kdo v imenu svojega sveta utegnil oporekati — ampak Bog mi odpusti, druge resničnosti razen moje zame ni! V naši družbi verjetno ne gre za kako ostro delitev na oblast in druge (kot mi-slijo nekateri) — jaz vidim stvar veliko enostavnejše: pooblaščeni se pač zmeni-jo med seboj, pokličejo potem prizadete, se pomenijo z njimi — in zadeva je ure-jena. Potem sledi navadno idejni boj: za-greti mladi ljudje se zaganjajo sem in tja in hočejo pojasnil, ugotavljajo prenaglje-nost itd. Mladi ljudje sicer ne morejo zagovar-jati dejanj, če so taka, kot sem jih opisal — polarizirajo pa se ob stopnji obsojanja in ob meri, v kateri so pripravljeni deja-nja zagovarjati. Oboje je v največji meri odvisno od vira informacij (ki pa ni sa-mo to), ki jim je dostopen na podlagi njihovega položaja in zvez v družbi. In tako tisti, ki so se nekoč (s polarnih pozi-cij) med seboj domenili, informirajo vsak svoje mladce, jih oborožijo z argumenti in pošljejo v boj. To ni sicer nič slabega ženski (ne pa pri artiklu!) in jo več ali manj — glede na potrebe artikla — sleče: slabši proiz-vod je, večjo goloto mu obesijo (in bolj bo šel v proroel) ter čez njo napiše tekst, ki vabi potroštiike, da ga kupijo, se z njim zatlovo-ljijo, ali pa na njem opečejo. Poleg vsega ome-njenega so sestavljalci reklam še slabi psihologi, kajti vedeti bi morali, da prisotnost prikupnega dekleta samo odvrača pozornost od reklamiira-nega predmeta, ki se tako pomakne v drugi plan. Clovek ne bi imel nič proti, če bi bile vsaj te reklame — torej odnos dekleta do reklatni-ranega artikla — smiselne. Poglejmo samo pri-mer: reklama za šotor, kjer ni na reklami nobe-nega šotora, niti irnena kraja, kjer stoji in delu-je tovarna reklamiranega artikla, pač pa jc na reklami dekle, kateremu plše čez nekakšen raz-prt predmet (morda brisača ali nekaj podobnega) na »občutljivem« spodnjem mestu: »Že danes na popuKt šotori za dopust (in spodaj — op. p.), Šotori Induplati v prodajalnah Slovcnijašport« (prepisano dobesedno). Takšne in podobne reklarne ne bi smeli uvr-ščati v televizijske oddaje in časopise. Bistvo re-klame, kateremu mora biti posvečena vsaj največ-ja možna pozornost, je proizvod. Pri tem pa ne sme v nič manjši meri primanjkovati zdrave onginalnosti in prijetnosti. Saj vendar pe rekla-miramo (to vsaj želuno, da ne bi delali) žensko goloto in poljubovanje s pomočjo barvic in čev-ljev (ali pa — v našem primeru — obratno), Kajti ti predmeti, če »o kvalitetni, se reklami-rajo sami, brez potrebne pris&tnosti erotike in seksa. Medtem ko po eni strani prcpovedujemo ogled fibnov mJadini do 16-leta zaradi (dozdevnih) go-lih deklet, pa po drugi strani uvrščamo v televi-zijske oddaje (televizija je najširše komunikacij-sko sredstvo, ki ga gleda mnogo Ijudi — med njimi tudi otrok — oddajc z reklamami pa so na sporedu, ko otroci še ne spijo) brczsiniselne reklame z golimi dekleti. Kje je tu logika? »Smeh ni greh; vendar, kjer je greh, je po-navadi tudi smeh!« (prosto po poljski satiri). In zato se smejmo ljudem, »ki ne vedo, kaj delajo«. Tone Vrabl (mladina naj se le prekali!), žalostno je samo, da je ena stran teh mladcev pod okriljem »uradne« verzije, druga pa ta-kega zagotovila dobrohotnosti nima in s tem tvega tudi kakšno neprijetnost. Vse skupaj bi me niti ne motilo, ko se mi ne bi vse bolj dozdevalo, da so vsa ta nasprotja, ki danes spet pretresajo ne-ki del Slovencev, nasprotja iz dni, ko smo bili mi še zelo majhni. In da zaradi svoje naivnosti, nesamostojnosti usmerimo svojo akcijo v te polarizacije od včeraj rn po-stajamo orodje včerajšnjih nasprotnikov. Podedovane danosti sicer ne moremo Lzbrisati, prepričan pa sem, da jo lahko revolucioniramo samo, če jo zgrabimo na-ravnost za vrat, to je pri temejih. Tega pa ne bomo mogli, dokler bomo pristajali na protislovja podedovanega sveta (in ta svet kvečjemu ščegetali po trebuhu), in če se bomo še naprej klali v okrepenelih na-sprotjih od včeraj. In tale škandal okrog Sodobnosti se že nevamo vkaluplja v fo-silizirane modele. Zopet se hočemo iti spiritizem in pu-stiti, da nas vodijo duhovi očetov, du-hovi od včeraj; mislim pa, da je že zadnji čas, da končamo s to mistiko in se loti-mo svojega dela. Rastko Močnik OB SKUPSCINI Nedejavnost Z>» smo obsodili kot nemoralnost: s kritiko nemorale smo dokazovali moralo kritike. Uokazali smo napačno kot obstoječe in obstoje-če označili kot napačno, pri tem pa je pod ka-tegorijo »obstoječega«, to je kritiziranega in na-pačnega, zapadala tudi kritika sama: kljub vse-mu trudu, da bi bila stvarna, je bila mnogo-krat le obstoječa. ZŠ, ki bi v vsem svojem bi-stvu (in njeno bistvo je lahko le njena dejav-nost) morala biti kritika, je bila samo obstoječa, stvaraa Tribuna pa je tu in tam (priznam, da vedno pogosteje in radikalneje) izzvenela kot kri-tika. To sta bila osnovna konflikta vseh disku-sij na skupščini: v študentski organizaciji, ki je hotela samo obstajati, ne da bi delala in v Tribuni, ki je hotela biti kritična, pa ftot taka nl mogla obstajati. Nasprotje med resničnim bi-stvom študentov (in njih resnično bistvo je lahko le njih izražanjc: to, kar izražajo v delu in to, na kakšen način izražajo, ne pa razne misli in mnenja) in njegovim odrazom, ZŠ, je doseglo «vetniški sij (oznako alieniranosti) v vprašanju »tribunov«: čigava je Tribuna? Je to Studentski Jist ali list ZŠ? Tu se je razplamtela velika vojna: če pravim velika, mislim na veliko izre-čenih besed, in Ce pravim vojna, mislim na ve-liko ostrih besed. Mrtvih ni bilo, pa vendar se je vojna končala zato, ker je delegati niso uspeli prenesti .... Vprašanje, ki na skupščini ni bilo rešeno, je: ali sc je ZS res toliko odtujila študentotn. res postala »posvečena«, »okostenela«, od vsega po-svetnega emancipirana forma, da smemo dilemo: »Čigava je Tribuna«, postaviti kot stvarno di-lemo? Mar imamo ns eni strani res indolentno množico študentov, na drugi pa osamosvojeno »od študentov osvobojeno« organizacijo ZŠ? In če je to res, kdo mora koga pritegniti: ali ZŠ študente ali študentje organizacijo? Mar ni v prvem primeru jasno, da bo odtujena, ab-straktna forma lahko pritegnila študente samo tako, da jih bo podredjla sebi? In tudi v dru-gem primeru je jasno, da bodo študentje pri-tegnili ZŠ le z izražanjem svojega bistva: z de-javnostjo. Tedaj bo to, ali organizirana dejav-nost, ki se bo izražala kot organizacija ZS ali pa bo »organizacija« ZS ukinjena, kajti dejav-nost bo izven njenih form. Ukinila jo bo stvar-nost zaradi njene nestvarnosti. Dejansld, obsto-ječi problem pa, ki smo ga postavili kot problem nezainteresiranosti, nedejavnosti in tako dalje pod bojno parolo: »študentje. kje ste,« smo raz-reševali znotraj njega samega. Spretno smo se vrteli v krogu, tako spretno, da nismo niti en-krat zadeli z nosom ob dejstva: dve tretjini študentk in študentov tvorijo slušatelji prvih dveh letnikov: in približno dve Ieti vsi ti mladi Ijudje potrebujejo, da znajo poiskati ZS, ali da jib naj-de ZŠ: skora.j dve leti potrebujejo, preden pre-plezajo prepade, ki Iočijo srednjo šolo od uni-verze. Polovico vseh študentov je bilo še Iani srednješolcev. Pa vse to je tako izven kategorije »študent« kajti ugolavljati, da je študent tak in tak, pri tem pa ne videti dejstva, da je bil ta študent še včeraj srednješolec, danes pa je »zmešan« bruc, zmešan ne zato, ker je bil še včeraj dijak, torej danes bruc, temveč zato. ker smo ga zme-šali, in ker se še ni znašei; take ugotovitve spre-minjajo študenta v kategorljo, Zš pa t obsto-ječe splošno. ki je obstajalo kot zveza celo pred študenti samimi — saj je drugače zahleva, naj ZŠ pritegne študente, nesmisclna). in ker smo se na skupščini pač omejili na študentske proble-me, za take strari ni bilo prostora. MtUn PinUr SREDNJEŠOLCI Pokonferenčne meditacije Zdi se mi, da je stvar vredna pisanja in kritične presoje. Gre namreč za letne mladinske konference na srednjih šolah v obdobju priprav na osmi kongres ZKJ. Ni dolgo, kar sem bil na neki letni kon-ferenci gimnazijske mladine. Vsa stvar je bila zelo kratka in je obsegala (kot po na-vadi!) uvodni referat, sekretarjevo poroči-lo in dve, tri na hitro in rutinersko impro-vizirani diskusiji in — pika, ki jo postavi gost na konferenci s pozdravnim nago-vorom. Prav gotovo to ni edini primer take konference, ki bi morale biti mejnik v delu vsakega mladinskega aktiva, in po-buda za nove smernice in metode dela v Zvezi mladine, ki bi ji končno le dale pe-čat vloge politično-idejnega in vzgojnega or-ganizatorja mladine v vseh oblikah dclo-vanja mladih ljudi. Pravzaprav se to več-krat sliši tudi po takih konferencah, kot je omenjena, vendar nas to lahko še bolj potrdi v eni stvari: da smo se znotraj or-ganizacije navadili na določeno termino- logijo, ki pa jo v praksi na žalost ne iz-vajamo. Kar smešno (in žalostno obenem) je, ko človek posluša že ne vem kolikokrat ponavljane parole o tem, kaj bi morali storiti v tem in tem aktivu (vse je tudi odvisno od govornika in njegovega besed-nega zaklada, pa tudi od priročne »lite-rature«, ki jo ima posameznik na razpola-go za prepisovanje — ne za študiranje!) Torej: če stoji mladinski aktiv pred do-ločenim problemom, če si zastavlja nov program, ga bo šel v večini primerov re-ševat s frazami na letni konferenci na znani način: »Tovariši in tovarišice, stojimo (ali pa smo priče) sredi razgibanega družbenega dogajanja, zato je potrebno, da tudi mi, mladi...« S tem ne bomo ničesar dosegli, nasprotno: mladinsko vodstvo se bo še bolj ogradilo in odtujilo od ostalega član-stva, člani organizacije bodo še vedno sa-mo formalni člani, namesto da bi bili stvar-ni kreatorji idejno-vzgojne sile — mladin- ske organizacije. In potem ni čudno, da se nekateri mladinski funkcionarji zara-di svoje nedelavnosti sklicujejo na neza-interesiranost mladincev, v isti sapi pa ugotavljajo, da ima mlad človek svoje in-terese, težnje po uveljavljanju itd. Ali je potrebno, da je na številnih konferencah glavna in največkrat ponovljena ta tako »hvaležna« beseda nezainteresiranost? Ali ne bi bilo bolje, če bi se mladinci malo bolj konkretno pomenili o načinu kon-kretnega dela, akcij...? Le tako bomo pri-šli do tega, da odprerao (kot so dejali ude-leženci okrajnega seminarja v Trebiji) mla-dinsko organizacijo tako, da bo postala čim širša samoupravna politična tribuna mladih, tako da bo mladinec čutil v vsa-ki konkretni družbeni sredini, da lahko spreminja svet. Z eno besedo: malo več življenjskosti (ta se npr. že kaže v priza-devanjih okoli dijaških domov) v orga-nizacijo in manj deklarativnih besed. Na konferencah lahko opazimo tudi vse preveč pozitivističnega naštevanja raz-nih dejstev, od okrasitve dvorane za dan republike do idejnosti pouka. Od rodu bo-dočih slovenskih intelektualcev (s tem mi-slim gimnazijsko mladino) bi bilo kaj več pričakovati, kot pa smo ugotavljanje probletnov na »klasično-aktivistični« način. Vzroka sta tnožna dva: ali je idejni nivo prenizek ali pa se mladinci bojijo pove-dati tisto, o čemer mislijo, da ni pravilno. Ce velja zadnje, se vprašajmo, koga le naj bi se bali, 5e v primemi obliki kritično obdelajo določen (negativen) pojav? Ni se bati, da problemov ni, samo... Rešili Jih ne bomo z naStevanjem in ugotavlja-njem njihove eksistence. Ob vsem tem se gojavlja tudi vpraša-nje vloge mladinskih forumov v občini in okraju. Njihova vloga je znana, pač pa bi se bilo fcreba bolj pomeniti o učinko-vitosti njihove pomoči in svetovanja mla-dinskim aktivom. Gotovo je, da njihovo delo ni samo analizatorsko (že spet smo prl pozitivizmu), ampak bi moralo biti v znamenju trdnih stikov in razprav. Ob koncu še ena stvar. Vsak dan se pogovarjamo o mladinski organizaciji, nje-nih problemih in napakah. Bi ne bilo mo-goče dobro včasih spregovoriti tudi na srednji šoli o delu Zveze študentov? Do-gaja se, da šele po dobrem mescu izvemo v meglenih obrisih nekaj malega o študenfc-ski organizaciji in ponovno se prične sta-ra, obrabljena pesem. Mitja Meršol Zakaj smo taki, kot smo? Posebno v zadnjem času se je mnogo polemiziraio o vzrokih, kdo je kriv, da je mladina taka, kot je. Nihče noče prev-zeti te odgovornosti nase. Vzgojitelji se otresajo napadov, češ da jim je mladina prepuščena komaj četrtino dneva, zato naj - skrbe zanjo predvsem starši. Starši tožijo, da niviajo časa, ker so preveč obremenje. ni z rednimi zaposlitvami in često tudi s honorarnimi deli. Družba pa pravi, da ni denarja za graditev preventivnih domov, v katerih bi se mladina hranila in preživ-Ijala izvenšolski čas, kjer bi izpolnjevala svoje šolske dclžnosti, se zabavala z delom in z moralno zdravimi užitki pod nadzor-stvom široko razgledanih in s mladino prisrčno povezanih vzgojitevljev. Ne govo- rite nam, da ne bi bila današnja mladina dovzetna za vse to, Mnogo nas je, ki Ijubi. mo zdravo razvedrilo tn to v lepi knjigi, športnem udeistvovanpi, globokem raz-pravljanju o vseh kulturnih, političnih in socialnih dogodkih pri nas in v svetu. Za-vedamo se, da bomo nosilci bremen, ki jih danes nosijo starejši in zato se nam zdi potrebno, da se čimprej spoznamo, isto-časno pa tudi intenzivneje z njimi. Kmdlu bomo zavzeli važna mesta v družbenem si. stemu in zato ni vseeno, če pridemo nepri-pravljeni, še več, kot pravijo pokvarjeni, delomrzni in brez višjih vrednot, na te poloSaje, saj večkrat vdihujejo, kaj bo potem, ko zavlada takšm mladina. Ali smo res vsega sami krivi?" Osnovni šivljenjski zakoni, najboljši učitelji, nam fasno kažejo vsepovsod v življenju, da je treba mlado bitje usmerjati, učiti. In starši? Vemo, da morata biti za pre-zivljanje družine zaposlena oba. Istočasno pa bridko občutimo dejstvo, da ni doma kosila, ko pridemo iz šole. Mnogo dija-kov dobi denar za dnevne obroke, vendar pa se prepogosto dogaja, da gre mladinec 2 denarjem v kavarno, slaščičarno ali v gostilno, kjer najde tovariše, s Jcaterimi gre v kino, nato zopet v lokal in pot nav-zdol se zaeenja, namesto da bi šel s tem denarjem v menzo. Ni nas mnogo taKo trdnih, da bi se lah-ko vsemu temu odrekli in hiteli domov k svojim vsakdanjim, morda celo neprijet-nim dolžnostim. Odbija nas že prazen, mr-zel dom. Zato menimo, da bi starši, ki imajo svoje otroke v šolah, morali živeti bolj za družino in se odreči vsaj delno no-votarijam, ki stanejo mnogo denarja. Za-to naj bi se ne pehali za stranskim za-služkarstvom ker to požira družini, osnov-ni celici družbe, korenine. Nerazumevanje staršev se vidi tudi v tem, da nočejo po-slušati problemov svojih srednješolskih otrok. Kadar je pa že družina zbrana in začno otrocidijaki resneje zastavljati svo-ja vprašanja. ki naj bi jim ali razširila ob-zorje ali pa ]im pomagala usmerjati se v težjih sitnacijah, pa starši navadno pra-vijo: »Uči se, juz nimam časa za to, saj vidiš koliko dela imam.« Poleg tega pa se starši sami izgubljajo v debatah o služ-bi, povišanjih, nagradah, ki pa so za rhla-dino neaktualna, vedno enaka in zato že celo zoprna vprašanja. Morda je prav to krivo, da sedai med starši in doraščajoči-mi otroki ni več tesne vezi. Kakor smo že omenili, odvrača tudi učiteljstvo od sebe krivdo za vzgojo sred-nješolske mladine. Za čas, ki ga dijaki prežive v šoli, imajo prosvetni delavci pre-malo časa, da bi vzgajali mladince v mo-ralno trdne Ijudi. Trdijo, da je učna snov prenatrpana in preobsežna. Zato v svojih urah komaj koma) dohajajo predpisano delo. Dolgo že govorijo, da bodo zreducira-li učno snov, kar tudi ponekod že ur>aja,jo, ker so psihologi spoznali, da je mnogo ko-ristneje glavno snov temeljito obdelati% kot pa se vse stranske in manj pomembne veje in vejice z deblom vred slabo naučiti. Res je, da v kratki šolski uri ni časa za globlje vzgojne prijeme, odnosno za re-ševanje problemov, ki tarejo dijaka, ki bi se včasih rad pomenil s kom od starejših o stvareh, za katere starši nimajo niti časa niti smisla. Ker pa so tudi učitelji in profesorji sami starši, prav tako oni iščejo zaslužek, kjerkoli je mogoč in tako se to kolo pehanja za zaslnžki ne ustavi nikjer in mi ostajamo brez odgovorov. Zato odhajamo na cesto in lokale, kjer si poiščemo kakršnihkoli »razvedril«, ki se navadno končujejo tako, da nas druŽ-ba upravlčenx> obtožuje. Ne trdimo pa, da dijaki sami nismo prav nič krivi. Kakor v vsakem okolju je najti tudi med dijaki nekaj objestnih, du~ hovno pokvarjenih posameznikov, ki širi-jo te svoje negativne vplive na druge, še delno nravno zdrave, ki pa hitro zaidejo v brezciljnost teh posamezniko. Tako se veča število mladih Ijudi, na katere kaže drušba s prstom, češ da se druzbeni pwra-ziti. Vendar vsi nismo taki. Ze sami se bo-rinio proti tem kvarnim elementom, ven~ dar pa v tem v celoti ne uspevamo, zato pozivamo celotno druzbo, naj natn poma' ga, da se to zlo ne bo bohotilo v širino, pač pa naj ukrene vse potrebno, da zajezi kvarne vzroke, ki razdiralno vplivajo na zdrav razvoj srednješolske mladine, da bo polagoma nosilec naprednih, zdravih soctii' lističnih idej Mislimo pa, da bi bilo najpotrebneje poiskati nekje denar in to kjerkoli še, da bi se zgradilo nekaj domov, oziroma naj bi našli kakšne prosiore, kjer bi se mla-dina lahko zabavala. Na Poljskem ima mladina skoraj v vsaki ulici svoj klub, kjer imajo Jcnjišnice, športne dvorane in zabavišča. Tu plešejo, prirejajo zabave, proslave, kjer sami na-stopajo, kjer si sami skrbe za vse oblike duhovno pestrega in bogatega razvedrita. Tako bi tudi mi lahko preživljali prosti, izvenšolski čas, če bi imeli prostore. V Ljubljani imamo eno samo ^dvorano festi-valno, ki le delno služi svojemu namenu, saj je prepogosto zasedena. Z Tnladinskimi klubt bi mladina dobila poleg koristnega razvedrila tudi možnost, da bi se uveljavila v družbi kot napreden element, da bi postala taka, kot se od nje pričakuje Bojan Kavčič Delovne akcije-da ali ne? To vprašanje se nam vsiljuje, ko po-slušamo najrazličnejša mnenja. Podrobnej-še pojasnilo smo dobili na CK ZMS, kjer nam je referent za brigade dejal na-slednje: »Bistveno vprašanje pri tem — brigade da ali ne — je, ali so brigade oziroma de-lovne akcije potrebne ali ne. Mislim, da so, kljub temu, da se zadnje čase vedno bolj govori o brigadah kot o lopatarskih akeijah, ki so postale v sedanjem druž-benem razvoju popolnoma nepotrebne. Ne bi se popolnoma strinjal s tem, da so družbeno nepotrebne, kajti mladi ljudje, ki se udeležijo delovnih akcij, gotovo od-nesejo z njih precej pozitivnih stvari, saj se pri takih akcijah krepi kolektivni duh mladih ljudi, poleg drugih koristi kot npr. razni tečaji, kot foto, avto — moto itd. Strinjam pa se s tistimi, ki trdijo da je v naših brigadah precej slabosti, ki pa bi se dale z malo več dobre volje odpra-viti. Sicer pa vam o tem, ali bodo nasled-nje leto zopet delovne akcije, ne bi mo- gel povedati nič konkretnega, ker bodo o tem razpravljali na predsedstvu CK ZMJ. Zvezne akcije, zlasti letošnja v Crni gori, so pokazale na vrsto slabosti, ki se ne bi smele dogajati, vendar moram pri tem pripomniti — to zlasti velja za letošnje akcije v Crni gori — da niso bili vselej krivi za razne nevšečnosti mladinci, ki so sodelovali na akciji, temveč so bile večne težave tudi s podjetji, ki so opravljala de-la na magistrali. če bodo zvezne akcije spoznali za nekoristne in jih bodo ukinili, bomo poskušali organizirati lokalne ak-cije, vendar naj bi bile te mnogo skrb-neje pripravljene kot doslej. Poskušali se bomo vključiti v investicijske plane pod jetij in skupaj z njimi planirati delovno akcijo v določenem kraju. Na ta način bi se mladina vključila že vnaprej planirane delovne akcije, ne pa kot dosedaj, ko smo že organizirali brigado, nazadnje pa je zmanjkalo denarja, oziroma investi-cije niso bile dodeljene in tako je vse skupaj padlo v vodo. Poleg tega bomo poskušali organizira-ti akcije tudi pri drugih gradmjah in ne samo v izgradnji cest, kot je bila prak-sa do sedaj. Pogozdovanje ali" graditev drugih objektov, npr. športnih igrišč itd., tako da bi bilo delo bolj pestro. Takih ak-cij je že bilo nekaj, organizirali so jih posamezni občinski komiteji, vendar to delo ni bilo načrtno, tako da številne ak-cije niso uspele. Letos oziroma drugo le-to, bomo zastopali stališče, da se v or-ganizacijo delovne akcije ne gre za vsako ceno, temveč jo borao organizirali tam, kjer je to res potrebno in kjer bomo vsi potegnili neke koristi, tako ljudje določe-nega kraja z dograditvijo objekta, podjet-je, ki bo investiralo dela, ter nazadnje mladina, ki bo opravljala to delo. Tudi pri sestavi delovnih brigad bomo gledali, tako na število udeležencev, kot na to, ali so brigadirji člani delovnih kolektivov ali so srednješolci. Srednješolec npr. preživi v brigadi mesec ali dva svojega prostega 6a-sa, medtem ko udeleženci iz podjetij po-trošijo za to svoj dopust (redni) oziro-ma vzamejo mesec ali dva izrednega do-pusta, kar seveda škodi podjetju, v kate-rem je brigadir zaposlen. Zamislite si, da gre v brigado pet ali šest ljudi, ki so za-posleni v nekem podjetju, s tem mu pov-zročimo škodo, kajti najti bo maralo na-domestilo za te ljudi, kar pa seveda ne bo lahko, čeprav njihovi delavci na drugi strani koristijo komuni, kjer pomagajo graditi s prostovoljnim delom določen objekt; zaradi tega se bomo skušali v pri-hodnosti orientirati na brigadirje iz vrst srednješolske mladine. Z brigadirji iz vrst študenbov pa so vedno težave, kajti ko srednješolec prid« na fakulteto sodi, da so njegove dolžno-sti do mladinske organizacije opravljene in da mu v brigado ni več potrebno oditi, ker je že sodeioval v tej ali oni akciji; pa tudi propaganda na fakultetah je zelo sla-bo organizirana, tako da so nekateri študentje izvedeli za neko akcijo šele ia ust naših funkcionarjev. Temu problemu se bomo morali v prihodnje bolj posveti-ti, tako da bodo delovne akcije v prihod-nje tudi s strani študentov dobro obi-skane. Sicer pa so študenti filozofske fa-kultete organizirali delovno brigado, ki je odšla na delo v CSSR, Cehi pa so se ude-ležili akcije v Ankaranu. Pri tem je so-delovalo okrog 70 študentov. Zgled filo zofske fakultete bi kazalo posnemati, saj kaže, da študente mnogo bolj privlačijo akcije, kjer pride do mednarodne izme-njave brigad, vendar bi v take brigade šli samo študentje, ki so se že doma udeležili brigade. Letos je že bila organizirana delovna bri-gada v Alžiru, ki jo je organiziral CK ZMJ. Te akcije so se udeležili tudi štirje predstavniki iz Slovenije; prav tako so bi-li pri nas zastopniki iz Maroka, ki želijo Izmenjavo brigad. To bi bilo vse. O usodi zveznih akcij Se ne vemo, lokalne pa bomo skušali or-ganizirati sami in to Čim bolje. Stone Zfttter NEKATERI VIDIKI REVIALNE KRIZE Zadnji dogodkf v slovenskem revialnem ti-sku sami po sebi kakor tudi dlanek Neurejen položaj slovenskih revij v Delu 8. decembra 1964 nedvomno kažejo, da se v Slovenski kultu-ri, katere integralni del je tudi revialno življe-nje, uveljavlja miselnost, ki lahko y svojih praktičnih ilčinkih vsekakor daljnosežno vpli-va na razvoj naše kulture v celoti. Nikakor ne bi hotel nastalega stanja predimenzionirati ali ga celo dramatizirati, jemljem si samo pravico, ki mi je kot zavestnemu bitju v naši družbi načelno zagotovljena, da namreč o tem stanju povem svoje mnenje in da torej s pričujočim dejanjem plediram za javno diskusijo. Isogjbajoč se kakršnihkoli domnev in ugi-banj, bom skušal s tem v zvezi navesti le neka-tera dejstva, ki so nedvomna in dokončna. Do-sedanji uredniški odbor revije Sodobnost, ki je bil voljen izmed sodelavcev, je ustanovitelj IO GO SZDL Slovenije (revije Novi svet, iz kate-re se je v skladu s splošnim družbenim in kul-turnim razvojem pri nas organično razvila Na-ša Sodobnost in pozneje Sodobnost, je ustano-vil IO OV) razrešil uredniških dolžnosti in po-nudil revijo Mitji Mejaku in Mateju Boru, ki bosta, če izvzamemo eventualne naknadne za-držke kateregakoli od njiju, prevzela svoj po-sel, določen s statutom, ki je za zdaj še v iz-delavi. V njem bo tudi začrtana notranja or-ganizacija revije. Postopek je specifičen, saj so-delavci revije ne sodelujejo pri izdelavi statu-ta. Ustanovitelj pred svojim ukrepom zoper dosedanji viredniški odbor Sodobnosti ni čutil potrebe, da se pogovori s sodelavci, ki so na-vsezadnje tudi člarii SZDL, marveč so vsi raz-govori, ki so temu dejanju sledili, potekali post festum. Kar zadeva revijo Probleme, je znano, da je njen uredniški odbor vrnil mandat usta-novitelju.* Nedvomno je dovolj točna ugotovitev že omenjenega nepodpisanega članka v Delu, ki poudarja, da je »slovenska kulturna javnost že precej časa čutila, da neurejen položaj libe-ralnib oziroma splnšnn kulturnih revij močno s sodelavci, zato je docela utemeljen in avten-tičen občutek nekoga med njimi, ki je dejal, da se mu godi kot šahovski figuri, ki nima svoje volje in je torej brez lastnih odločitev. Tudi tisti .kulturni delavci, ki so trdili, da »jim sedanji položaj, kakršen je, ne daje utr-jenih možnosti« v revialnem uveljavljanju, so imeli na osnovi afinitet, ki jih vežejo, vso pra-vico ustanoviti svojo revijo, s svojim koncep-tom, ki pa se očividno ni skladal s konceptom dosedanje revije Sodobnost, zaradi česar v njej tudi niso sodelovali. Poseg, ki so ga dosegli, tega stanja ne bo popravil, ker bodo tisti kul-turni delavci, ki so s tem aktom izločeni iz revi-alnega življenja prisiljemi slej ko prej zahteva-ti novo revijo, zakaj omnibu&ni univerzalistični koncept tovrstnih publikacij je glede na du-hovno diferenciacijo, ki se je izvršila v na-šem družbenem in kultumem pazvoju, neustre zen, zakaj mimo je Čas Novega sveta in prav zato je mogoče pričakovati, da si bo tudi novo revijo Sodobnost »uzurpirala« določena skupina sodelavcev, kar je tudi povsem normal-no. Prav zato je očitek grupaštva in celo klikar-stva, ki se v zvezi z revijami pojavlja, tako v apostrofiranem članku, kot tudi drugje v jav-nosti, docela neumesten, saj je razvidno, da gre le za organično, miselno diferenciacijo med ljudmi, kar je temeljna lastnost sleherne detno-kracije. Grupacij pa nikakor ne gre pojmovati sta-tično,, saj je več kot na dlani, da nastopajo v določenem družbenem procesu. Prav zato, ker to niso statične tvorbe, marveč nastajajo z določenimi človeškimi interesi in potrebami, ki se v sleherni družbi nenehno spominjajo, se ohranja v njih tista odprtost, ki jo vzdržu-jejo v odnosu do družbe kot celote, zakaj jasno je, da lahko le v nenehnem komuniciranju na vse strani in glede na učinkovitost teh komu-nikacij izkažejo tisto vitaliteto, zaradi katere sploh lahko govorimo o skupinah. Vsekakor ne-nehna družbena diferenciacija, ki se uveljav-lja zlasti z nastopanjem mladih generacij, vpli- Ovira normalno literaturo in publicistično živ-ljenje«. To se je namreč pokazalo ob različnih prilikah, saj pravni status literarno publicistič-nih revij še do danes ni urejen, medtem ko pa se je notranja organizacija dela na primer pri Sodobnosti razvila na delovni osnovi, saina vse-bina tega dela pa je razvidna iz vsake števil-ke posebej, kot tudi iz letnika v celoti. Vpra&anje pa je, kako, in v čem je, ali bi še iniciativa SZDL odvrnila oviro, ki je utes-njevala dosedanje nenormalno literarno in publi-cistično življenje. Pri razreševanju tega vpra-šanja nam bodo uspešno služile v Delu nave-dene teze Marjana Javornika. Le-ta na nekem mestu ugotavlja: »Nekateri bi radi tolerirali ustanoviteljski odnos samo kot formalno deja-nje, takoj nato pa ga »ukinjajo«; pri tem gre za pojmovanje, da samoupravljanje ukinja pra-vice, ki gredo iz ustanoviteljstva; takšna misel-nost je v težnji, da zanika ustanovitelju kakrš-nekoli pravice, pripravljena na takšno nelogično konsekvenco, da ustanovitelj lahko ustanovi list ali revijo, ne more pa ju ukiniti«. V navedeni trditvi je implicite prisotno še neko razmerje, za katerega sem vse doslej mislil, da smo ga v naši revialni praksi že presegli. ce ustanovitelj lahko ustanovi in ukine re-vijo, kadar se mu to zdi potrebno, je torej le-ta tudi lastnik revije, zakaj le s predmetom, ki je moja last, lahko razpolaga po svoji volji. Oe je torej IO GO SZDL lastnik revije Sodob-nost, ima vsekakor vso pravico, da to revijo tudi ukine, kadar se mu to zdi potrebno. Ne glede na to, ali bi hoteli pristati na lastniški odnos ali ne, pa se nam v zvezi s tem vendarle zastavljajo določeni pomisleki. Ker so sodelavci revije tudi člani SZDL, je IO GO kot izvoljen organ potemtakem tudi zastopnik njihovih pra-vic in interesov. V interesu nobenega sode-lavca nobene revije pa verjetno ni, da se pu-blikacija, v kateri sodeluje, na podlagi dolo-čenih afinitet, ki ga vežejo nanjo in zaradi če-sar je to organična tvorba, odstrani iz našega kultumega prostora, zakaj nedvomno je, da je Sodobnost takšna, kakršna je bila, danes uki-njena, saj za mnoge sodelavce te revije iz takš-nih ali drugačnih razlogov to pomeni eksodus. Vsekakor se o zdaj že -izvršenih spremembah pred opisanim ukrepom ni nihče posvetoval va na vse strani, zategadelj mnoge skupine iz-ginjajo, pojavljajo pa se nove; in le v takšnem dialektičnem družbenem kontekstu so tudi smi-selne in učinkovite. Vztrajanje usiajiovHolja Sodobnosti pri zahtevi, da se re-fija, ki jo je ustanovil, komtituira na univerzalističnem prin-cipu, pomfni restavracijo tistega sianja, ki %& je dosedanja revialna praksa že presegla in torej vnaŠa v ustaljena raz-merja na tem i>odro^jii docela umetne in realni podobi du-hovnega življenja pri nas oktroirane relacije. S tega vidika i« adi vredna obravuave tudi naslednja Javornikova teza: •Pozativne rešitve bodo morale biti vsekakor u.smerjene v U>, da iz tega oblikujejo delovni odnos, ki bo sicer jasno po-ndarjal odgovornost, ne bo pa t«nu>ljil na administrativnih metodah.« Tu sc v vsej svoji razvidnosti prikazuje miselnost, ki obravnava neki delovni odnos, kakršen se konstituira v konkretnem delovnem procesu, zgolj kot sredstvo, kj zago-tavlja določeno ohliko odgovornosii, ne upošteva pa dejstva, ia se ta delovni odnos oblikuje v vsakdanji praksi in ne ad lioc in da prinaša s sabo, če je ustvarjalen, iudi določeno mcro tveganja, za katero pa ni žc vnaprej mogočc postati roordinat, ker y tem priineru to ne bi bilo več tveganje, kar »leherno ustvarjanje tudi je. Nejasen je tudi sam pojem od-fovornosti, ki ga dandanes tako pogoslo srečujemo v včasih celo raaličitili okoljih. Ce rečem, da sem odgovoren, moram povedati tudi tistega, na katerega se to de.jslvo nana.ša. Clo-rek kot družbeno bitje je odgovoren družbi in torej tudi sa-tnemu sebi. Ce tedaj mislim odgovornosl v ontološki zaobse-ženosli sveta v Moveku in obratno, mislim pri iem individu-alno odgovornost, ki je hkrati tudi splošna, dmžbena. Iz lega sledi, da odgovornost ni le enosmerna, temveč večsmer-aa. Ko pišem ta članek ga pišem po svojem prepričanju in torej mislim, da ravnam odgo-vorno do sebe in do družbe, ki jo konstitui-ram in katera konstituira mene, takšnega, ka-kršen sem. S tem prevzemam nase tudi ves riziko svoje vsakdanje prakse, ukinjam pa esha-tološko razmerje med odgovornim in neodgo-vornim.S tega aspekta pojmujem tudi odgo-vornost revij in njihovih sodelavcev, ki so tudi družba in se nikakor ne morejo pojavljati izven nje. Dejstvo, da bo ustanovitelj prene-sel svoje pravice, ki so: skrb za materialna sredstva in usmerjenost revije, spremljanje tega, ali revija uresničuje namen, zaradi kate-rega je bila ustanovljena, na založniške svetel in uredniške odbore, prinaša s sabo dualizem, ki ima za delo revije lahko zelo neprijetne po-sledice. S tem namreč, da je založniški svet v nekem smislu nadrejen uredniškemu odboru, saj je to po Javornikovi shemi tista instanca, kamor se bo lahko pritožil avtor neobjavlje-nega prispevka, tu se bo tudi razsojalo, »kakš-ne pravice imata na primer posameznik ali manjšina, kadar se ne strinjata z uredniško politiko ali programom«, dalje, »ali je revija dolžna sprejeti prispevek avtorja, ki dotlej Še ni bil njen sodeiavec«, tu se bo tudi onemogo-čilo, »da se revija oziroma njen krog sodelav-cev zapre v ozko, klikarsko skupino«, predvi-devalo se bo »načelo rotacije« itd. Takšna po-razdelitev kompetenc nedvomno prisoja ured-hiškemu odboru docela nesamostojen status, saj je za svoje delo po predvideni shemi po-temtakem v celoti cxigovoren založniškemu sve-tu, ki se je očividno postavil kot mediator medenj in med sodelavce, medtem ko pa -govornost uredništva nasproti sodelavcem v opi-sanem mehanizmu docela odpade, ne glede na to, da založniški svet s svojimi odločitvami hkrati tudi praktično posega v integriteto ured-ništva in revije. Pri tem pa je vprašanje, ali tak-šen svet po svoji strukturi ustreza za funkci-jo, ki naj bi jo pri reviji imel? Kdo o tem presoja? Sodelavci revije, kot je videti ,ne. In navsezadnje, če stvari izvedemo logično do kraja, uredniški odbor v dosedanjem pome-nu besede sploh ni več potreben, marveč lahko njegove funkcije prevzame kar založniški svet. Lahko da je tak položaj uredniškega odbora pri reviji na moč udoben, lahko pa da totu-di ni. Skratka, dejstvo je, da sodelavci revije pri teh, za njeno življenje bistvenih odločitvah, ne sodelujejo, razen koliko niso tudi člani za-ložniškega sveta in uredništva. S tem pa se po mojem trdnem prepričanju vzpostavlja med sodelavci in revijo odnos, ki po svoji vsebini nikakor ne bo v njen prid, saj bodo sodelavci vezani nanjo zgolj po formalnih vezeh, ne bo-do pa čutili z revijo resnične delovrie poveza-ve v tem smislu, da bi bila le-ta del njihove prakse, tedaj možnost njihove človeške realiza-cije oziroma integracije. »Eventualni sveti sode-lavcev«, zavoljo opisne porazdelitve kompe-tenc po vsej verjetnosti razen s tem, da bodo sodelovali v reviji, ne bodo mogli bistveneje in neposredneje. posegati v vsebinsko orientaci-jo in notranjo ureditev revije, saj očividno ne bodo volili niti založniških svetov niti ured-niških odborov, ki so oboji, kot sledi iz Javor-nikovih tez, posebna oblika družbene kontrole in »najbolj naravna možnost družbenega usmer-janja«. Obdani s takšnimi mehanizmi pa se bo-do sodelavci revij znašli v docela absurdni si-tuaciji: družbena kontrola in družbeno usmer-janje se bo na lepern uveljavljalo izven njih in mimo njih, kot da oni s svojimi odnosi in komunikacijami niso ta družba, katere kontrola in usmerjanje naj se v reviji zagotovi. Po drugi strani pa sleherna revija pomeni javno dejanje, odprto vsem in na vse strani, tako da se jav-nost lahko do nje vsak čas tako ali drugače opredeljuje, karje hkrati tudi že merilo za njeno vitaliteto. Spričo dejstva, da je vidmar-jansko univerzalistično fetališče pri razsojanju o tem, kaj je resnična in kaj ni resnična umet-nost, na moč nezanesljivo, se mi to tudi ne zdi zadovoljiv kriterij pri presoji vrednosti revij, nagibam se namreč k mnenju, da je za revijo važna njena življenjskost, ki se kaže v tem, kaj mi ima novega in vsebinsko pomembnega povedati, bodisi na področju literature bodi-si na področju svoje publicistike. Zaradi tesne prepletenosti družbenega in kulturnega doga-janja v določenem nacionalnem prostoru se mi zdi tudi ločevanje enega od drugega zelo pro-blematično in je čista kultumiška revija v tem smislu pomanjkljiva. Značilnost Javornikovega referata je tudi vo-luntarizem, ki na posameznih mestih posebej izstopa. A priori v reviji »zagotavljati kvalitetni boj mnenj kot enega izmed pogojev za nadalj-nji razvoj (in seveda tudi kvalitetno literatu-ro)«, ni mogoče. Ne glede na to, da pri tem ni povsem razvidno, kakšni so kriteriji, ki dolo-čajo, kaj je kvalitetni in kaj nekvalitetni boj mnenj in kaj je kvalitetna literatura, je v pr-vi vrsti potrebno ugotoviti, da ta boj nmej in ta literatura ne nastajata z namenom, da bi bila kvalitetna ali nekvalitetna, marveč iz do-ločenih potreb in v okviru danih možnosti. Obo-je pa bo zagotavljal ale čedalje večja duhov-na diferenciacija v našem družbenem prostonj, ki poteka, pa če to želimo ali ne, zato so sku-pine, zvezane na podlagi določenih idejnih, estetskih in drugih skupnih nagnjenj, realno dejstvo, ki ga s tem, da ga zanikamo, nikakor ne moremo hkrati tudi že ukiniti. Docela na dlani je, da lahko poteka najširša in tudi naj-bolj učinkovita borba mnenj med čimveč ljud-mi le preko čimveč komunikacij in le po čim bolj neposredni poti. Vse to pa so elementi, ki jih Javornikova shema notranje organizaci-je revij zanemarja, čeprav je v borbi mnenj in v literaturi s tem, da se sploh pojavlja, hkrati tudi že prisoten družbeni inters, saj obo-je nastaja v določenem družbenem okolju in zanj. Tako tudi to pisanje, ki skuša v nasprotju s člankom v Delu, pokazati še drugo plat seda-nje revialne krize, zakaj vse prepogosto se re-šujejo problemi docela enostransko, sicer ne bi prihajalo do takih kontradikcij, kot je ta, »da je treba prav v imenu demokratičnosti, odpr-tosti našega revialnega življenje z iistreznimi ukrepi (oboje podčartai N. G.) položaj čimprej razčistiti.« Kako se je to razčiščevanje izvršilo v odnosu do Sodobnosti, pa sem opisal že na začetku pričujočega sestavka. Niko Grafenauer * Op. uredmštva: V petek 11. decembra je bil na iniciativo UO SŠJ in CK ZMS sklican zbor sodelavcev Problemov. Po razpravi in po zagotovilili predsedstva UO in prisotnih predstavnikov CK ZMS (CK bo zavzel stališče do zaključkov sestanka naknadno), da pred sprejemom statuta Problemov in Eakona ne bo kršena dosedanja praksa urejanja revije in volitve njenih organov, .je uredniški odbor ugotovil, da je njegov odst&p necksislenten in da ga umika. Prisotni sode-lavci so to rešitev soglasno sprejeli in podaljšali mandat dosedanjemu urediiiškemu odboru do 15. januarja 1963, ko naj bi se po dosetlanji praksi (izvoli zbor sodelavcev, |M>trdita pa izdajatelja) izvolil nov uredraški odbor, medtem co naj se o načelnem vpra.šanju statuta revij in predvidenem eakotra raavije široka javna razprava. mera rmero TRAfDIJE DO KOIEDIJE MEEIA Režiser Andrej Hio| je zeio dobro zavrdal, da je Evripid precej 1 Od Aishila in Sofokleja pisal svo,je tragedije ii nočja neke, že čisto člo-veške psihologije, da < «j njegova glavna zna-cilnost dovolj poln kl tr — kakor so njegovi Hdnosi v skladu z dobl ianašnje oči v marsičem predimenzionirani, bod r patosu strasti in trp-Ijenja bodisi v patosu&čne senlence — in da sc bogovi komaj še dHtjo. Iz iega. — za zdaj še bolj ali manj sailtterarnega dejstva — je Hienp zasnoval svojoSje na čisto zem«ljskih tleh. Postavi pa se vpljt, kje lahko iščemo ti-sta tla. Andrej HiengMseveda sodoben režiser % jasno zavestjo o tejBtobnosti in z ograjenim prepričanjem, da jo jefcedališču treba kar na-prej posredovati. ToreM njegova režija Medeie tudi morala v smer Aiobnosti. Očitno pa se s Hiengom raashajava t jmovanju sodobnosti, še posebej tiste, ki jo je f iral v Evripida in zreži-i-al na odru Drame. Pl »nahroidna je tako po svoji vsebini kot po s* tstetski podobi. S tem. da je Medeia stavil na oder brez ma-ske in kotarnov. v moč itiliziranih stilnih kostu-mih (Mije Jarčeve), % traktnimi platrii omejen in dekoriran odrski pp r i\aM dramaturški uvudnik Jancza Negra v sledališkem lisbAme vsaj v pirvem »Klstavku posvečen problemom idenScije ffledalca z igralcem in nodernega gledališča. zgrajB na osnovi antične litcrature sploh, I>i se mi zdelo rabj&ano spet pisati popis svoje petkove gledališke komunjB (ali kritike na kratko) prav iz teh načel samih uBtakšm- načeliie problematike. Zupet bi se — ocitno — Mponavljati, saj obe predstavi — Evripida in Aristofana i dobnim zahtfvam komunika-tivnega izenačenja igralca ; tdalca hotno sivi sobi norišnice. In tako vidimo, da je pri najbolj omikanih narodih današ-njega sveta največ samomorov in duševnih bolnikov«. Upoštevaje to razlago in njene argu* mente, nam bo verjetno tudi Javorškov odnos do slovenskega provincializma bolj razumljiv. Avtor o njem razpravlja z velikim ogor-čenjem, prepričan, da mu njegov lastni morabii in duhovni status omogoča in do-voljuje vzvišeno držo nad takšno nedopust-no močvaro in da je on, Jože Javošek, s svojo omiko sam sebi zadosino jamstvo, da se je obvaroval pred tem blatom, če-prav na nekem drugem mestu v knjigi iz-raža bojazen, da se je kot princ socializma in glasnik kozmopolitizma nemara popol-noma iztrgal iz provinciabaega okolja, ki ga označuje strahotna revščina naše inteli-gence, kjer človek s pariško občutljivimi pljuči v resnici ne more dibati, zato je zanj skoraj eksistenčno pom«mbno, da si po-išče prostor na soncu kje drugje, kjer se bo lahko najustrezneje in še posebej uveljavi-la specifika, s kakršno se odlikuje pri« čujoče pisanje. Ta pa bi se dala označiti z Jagovo devizo: »Jaz nisem nič, če nisem zabavljač.« Na koncu knjige se razkrije tudi to, kar se človeku po malem dozdeva že ves čas med branjem, da ima namreč opraviti s tekstom, kjer so »nekatere strani vendarle napisane tako, kot bi jih napisal mrtev člo-vek. »da o tem ne more biti nikakršnega dvoma, se izkaže ob avtorjevem katego-ričnem zatrdilu: »Kdaj sem pravzaprav umrl, ne bi vedel povedati. A umrl sem.« To izjemno stanje nam posreduje po-pis: »Vsekakor pa imajo rajnki ljudje svoje ideje in svoj način življenja. V odno-sih, ki jih gojijo z živimi ljudmi, v glav-nem samo ugotavljajo, zakaj opravili so edino pomembno katastrofo, to je smrt, vse drugo pa sploh ni važno.« V resnici mislim, da ni nič pomembnej« šega, kot so dobra dela, ki jih opravlja narava. Niko Grafenauer 0 STimiJSklH PROBLEMIH NA ARHITEKTURIPRIMASIN VITALIJI Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani je v krizi. To ni nič novega, že dolgo je tako v šoli, ki jo skušajo rešiti z vedno »popol-nejšhni« reformami. Najmanj vsako leto imamo drug učni načrt z novimi pred-meti, ki so zelo skrbno izbrani, tako da je kalup štiridesetih tedenskih ur do kon-ca izrabljen. Začeli so tako, da so študij skrčili na štiri leta, eno leto so prepro-sto odpisali z učnega načrta. To je bila najenostavnejša reforma. Sledile so druge, resnejše, ki so se med seboj sproti uki-njale. Ustanovljena je bila tako sporna in tako nova B smer, ki bi lahko pretr-gala dolgo, preizkušeno in po tradiciji za-pečateno prakso ljubljanske šole za arhi-tekturo. Kmalu je preminila, rekli so, da »sama od sebe, kar je zadosti jasen do-kaz, da je bila zgrešena«. Nevarnost je bila mimo. Z veliko težavo so narn dovo-lili, da smo od tretjega letnika naprej usta-novili študije, se pravi: študijske grupe, ki bi delale pod vodstvoon enega profe-sorja in njegovih asistentov. Vsem je jasno, da rezultati vseh teh reform še daleč niso tako bleščeči, kot bi morali biti. Glavni vzsrok iščejo v tem, da vsega znanja, ki ga zahteva tako kom-pleksen študij, kot je študij arhitekture, ne moremo obvladati v revnih štirih letih. Zato predlaga zadnja, še ne sprejeta re-forma prejšnjih pet let: v osmih seme-strih maksimalno izrabo ur za nove ne-pogrešljive in stare prepotrebne predmete, kot sintezo vsega pa študije šele v deve-tem semestru, deseti je namreč določen za diplomo. O kakšni vsebinski spremembi študija ni nič omenjeno. Kolesnice so udobno in globoko izvožene. Univerza je še vedno šola, kjer dobiš določeno znanje, to je se-stavljeno iz že priznanih pojmov in teh-nik, ki si sledijo v zmeraj enakem zapo-redju. S tem znanjem ustvarja šola pro fesionalno elito, ki postane avtomatično vodilna v različnih vrstah specializacije. Ob taki ideji univerze se nam sama po se-bi vsiljuje misel, da lahko eksistira kul-tura samo še kot avtonomna tehnika, ki ima v sami sebi vzrok za bivanje. Je ne-kakšno dopolnilo, njena vrednost je samo v podrejenosti glavnemu namenu šole, se pravi obrtniškemu priučenju poklica. Znanja ne moremo pojmovati kot sta-tičnega sprejemanja že ustaljenih pojmov ali specifičnih predmetov, ampak mbra-mo i^kati njegovo pravo vrednost v dina-mienem iskanju, ki je trdno vezano na ne-prestano spreminjanje človeške situacije. Univerza bi se morala rešiti svoje zapr-tosti, uklenjenosti v norme, ki ji onemo-gočajo aktivno bivanje. Vsaka reforma, ki bo samo nadomestila predmete z no-vimi, na videz aktualnejšiimi, je že a pri-ori obsojena. Reorganizaeija študija v novo »obliko« ne bo rešila problema. Korenito se mora sprememiti celoten koncept šole. Edina pravilna metoda dela je razisko-vanje, iskanje, eksperimentiranje, kar iz-ključuje ves akademizem nekritičnega spre-jemanja' raznih pojmov, ki so sami arhi-tekturi tuji. Prav tako je nesprejemljiva metoda katehizma, ki sloni po eni strani na avtoriteti predavatelja, po -drugi strani na pasivnosti poslušalcev. Študentje se dobro zavedamo, da apa-tična atmosfera skepticizma in nezanima-nja ne bo mogla več dolgo obstajati na fakulteti. Potrebna nam je nova šola, stara je celo tehiiično nezadostna, je samo še center konservatorstva, akade-mizma, provincialne zaprosti in diletant-stva. Nova šola naj ima svoj notranji smisel v iskanju nove metode iskanja in zunanji v kulturi, v vključevanju v družbo. študij naj bo razdeljen v faze, ki so si po vsebini enakovredne in enake po metodi dela, po zahtevnosti pa naj gre-do od najenostavnejših poskusov do ved-no zahtevnejših nalog. Vsaka faza je sama po sebi zaključena celota, ki pa ji je že imanentna možnost nadaljnjega razvoja. Na ta način bo logično izveden stopenj-ski študij. študentu bo jasna metoda dela, ki je neodvisha od zahtevnosti naloge, ker je proces od analize do sinteze zme-raj enak. Teoretično se z zadnjo fazo uč-nega načrta študij konča, vendar se v resnici že začenja najzahtevnejša, od šole neodvisna faza arhitektovega ustvarjanja v družbi. Proces razvoja arhitektove oseb-nosti in njegovega znanja je tako stalen in ritem enakomeren. Podobne probleme so m»rali rešiti tu-di študentje italijanskih fakultet za arhi-tekturo. študentsko gibanje za popolno reformo se je začelo v Milanu. Med naj-najvažnejšimi točkami njihovih zahtev so: 1. demokratična ureditev univerze, svo-boda odločanja in sodelovanja študen-tov pri upravljanju univerze, svobodna iz-bira didaktične metode 2. ustanovitev seminarjev, možnost de-la v grupah 3. potreba po aktivnem sodelovanju med profesorji, asistenti in študenti 4. metodološko raziskovanje kot osno-va novega študijakega programa 5. ustanovitev inštitutov kot centrov znanstvenih raziskav, kjer se nadaljuje sodelovanje profesorjev in študentov 6. konstanten kontakt univerze z aktiv-nimi proizvajalnimi silami, ki delujejo izven nje, ne glede na kategorijo dela 7. konstanten kontakt s političnimi si-lami demokratičnega sistema, ki je ved-no lahko podvržen kritični reviziji. 17. januarja 1963 so študentje predlo-žili svoje zahteve fakultetni upravi, ki jih je prezrla. Razburjenje in nezadovoljstvo je že dolgo prej vladalo na univerzi zara-di nemogočih razmer, ki so izhajale iz zastarelih učnih programov in iz nezani-manja učnega kadra. Študentje so nato sestavili točen študijski načrt, ki so ga na-meravali uresničiti mimo fakultetne upra-ve, ker tej ni bilo do tega ali ker je bila nezmožna, da bi rešila njihove proble-me. Hoteli so seznaniti javnost š situacijo. Medtem je podobno gibanje zajelo vse fakultete za arhitekturo v taliji. Stavkali so študentje v Torinu, v Benetkah, v Ne-aplju, v Firenzah, v Palermu, povsod so zahtevali radikalno reformo. V Milanu je bila. situacija zmeraj bolj nemogoča, se-stariki s profesorskim zborom niso dali nobenih razultatov. 13. februarja so štu-dentje zasedli univerzo. Društvo arhitek-tov je igralo vlogo posrednika, Državna zveza univerzitetnih asistentov (UNAU) je uradno podprla zahteve študentov, milan-ska politehnika je iz solidarnosti proglasi-la stavko. Rektor je obljubil razgovor s študenti, če zapustijo univerzo. 6. marca je bila ustanovljena posebna komisija za proučitev reforme. študentje so zapustili univerzo. Sledili so^-sestanki in diskusije, ustanovljene so bile nove komsiije. Z novim akademskim letom se polo-žaj na univerzi ni spremenil, profesorji so se trdno držali ustaljenih metod dela, »hujskače« in »nemirneže« so hoteli čim-prej spraviti stran, trudili so se, da bi ob-držali ostale študente daleč od »nevarnih idej. 3. decembra 1963 so ustanovili, na ponov-ne zahteve študentov, seminarje. 12. mar-ca 1964 je skupščina fakultete, prof. Ro-gers in prof. Belgiojoso sta predlagala nov študijski program, ki je osnovan na metodi raziskovanja in eksperimentiranja. Profesorski zbor v Neaplju je v sode-lovanju s študenti predlagal svojo študij-sko reformo, ki pomeni odločilen prelom z zastarelimi in neuporabnimi struktu-rami stare šole: Na fakulteto za arhitekturo se bo di-jak vpisal po opravljeni maturi na kla-sični ali realni gimnaziji. študij bo trajal štiri leta in bo razdeljen na različne kur-ze. Prvi ciklus Znanost in Zgodovina, je sestavljen iz 8 predmetov 1) matematič- na analiza in infinitezimalni račun, 2) geo-metrija, 3) mineralogija in geologija, 4) ek-sperimentalna in tehnična fizika, 5) raci-onalna mehanika in grafična statika, 6) znanost o konstrukcijah, 7) splošna zgo-dovina in zgodovina umetnosti, 8) zgodo-vina kritike in metodologije kritike. Arhitekt mora dobro poznati nekatere znanstvene predmete (matematiko, kemijo, fiziko), vendar ni zanj potrebno, niti per-spektivno, da bi se ukvarjal s specifičmmi raziskavami na njihovem področju, ker je to stvar drugih fakultet. Izvzete so seve-da vse raziskave na področju tehnike konstrukcij. Vsi ti kurzi se bodo zaključili s poseb-nimi izpiti. Drugi ciklus kurzov bo sestavljen iz različnih predavanj s področja zgodovine, umetnosti in kritike. Izpitov ne bo, vendar bo pri diplomskem izpitii kandi-dat moral pokazati, koliko je pridobil s svojim sodelovanjem na predavanjih. Tretji ciklus bo zajemal vsa specifično arhitektonska področja: arhitekturo, urba-nizem, tehniko konstrukcij, notranjo opre-mo, industrijsko oblikovanje in njihovo najaktualnejšo problematiko. Posameznik ali grupa bo lahko predlagala program de-x la posamezaiih kurzov. Predlogi z detajlno obdelanim programom in s točno določe-nim datumom trajanja bodo predloženl profesorskemu zboru, ki bo odobril naj-boljše in najzanimivejše. Programi, se pra-vi interne natečajne naloge, bodo pravo-časno razpisani, udeležili se jih bodo lah-ko vsi profesorji, asistenti in študentje ne glede na stopnjo študija, poleg njih pa strokovnjaki iz prakse, če jih bodo naloge zanimale. Tako bo imel študent ta-koj ob vstopu na univerzo možnost naj-tesnejšega sodelovanja pri nalogi, za kate-ro se je sam odločil. Jasno je, da odpa-dejo pri takem načinu dela vsi izpiti, gru-pa sama oceni študentovo delo in določi, kdaj je dovolj pripravljen, da vzdigne di'-plomsfco nalogo, ki jo mora študent oddati sifcupaj s poročilom svojega profesorja fakultetad upravi, da jo v času šestdesetih dni preuči in oceni nato pokliče kandida-ta na zagovor. Jasno je, da bo tako radikalno reformo zarjavelega šolskega sistema zelo težko izvesti. Prof. Zevi je rekel: »Ne pričakuj-te preveč.« Vendar je tudi jasno, da so se italijanski študentje arhitekture zbudili iz pasivne dremavice v organizirano in učinkovito gibanje, mimo katerega ne mo-reta ne šola ne javnost. Tatjana Uršič, abs. arh. (Vsi podatki o reformi italijanskih fa-kultet za arhitekturo so vzeti iz revije za arhitekturo in urbanizem, Casabella št. 287). PRIPOMBA: Naslednji članek objavljamo skupaj s člankom Šola za arhitekturo na Grabnu ali v grabnu (na 4. strani)., s katerima odpiramo diskusijo o problemih reformi-ranega študija na Ijubljanski fakulteti za arhitekturo. POLEMIKA ZAPIS OB DOPISU V četrtek, S. decembra ietos, smo ˇ radijskem dnevniku ob pol osmih zvečer med drugimi novicami slišali tudi dopis nekega našega novinarja iz Nemčije. Go-voril je o novembrskih prehodih iz enega dela Berlina v drugi del. Poslušalci smo zvedeli za pričakovanje zahodnoberlin-skih oblasti, da bodo vzhodni obiskovalci množično ostajali v »svobodnem svetu« in da se ne bodo vrnili domov. Bili pa so po-polnoma razočarani v teh pričakovanjih. Do tu je vse lepo in prav. Ne strinjam pa se z dopisnikom v tem, ko je hotel iz zad-njega dejstva izvesti dokaz, ki bi sam po sebi dovolj jasno pričal, da v Brandtovi politični trdnjavi ni vse zlato, kar se sveti. To je poenostavljanje in propagandistični pristop k temu problemu. Mnenja sem, da bi novinar moral bolj študijsko pristopiti k tem dogodkom. V tem konkretnem primeru bi moral po-lemizirati tako o nerealnih pričakovanjih na zahodu kot tudi o omejevanju obmej-nih prehodov na vzhodu nemškega ozem-lja. Ti dve vprašanji si postavi vsakdo, ki razmišlja o berlinskem zidu. če so v zahodnem delu nemške države čakali na množično emigracijo vzhodno-nemških državljanov, je jasno, da so s tem dokazali svojo propagandno zaslep-ljenost. Zakaj? Obiskovalci z vzhoda so bili samo upokojenci, ker drugi niso dobi-li propustnic. To so ljudje, ki imajo v DR Nemčiji svoje družine in pokojnino kot vir sredstev za življenje. Kdor bi torej ostal na zahodu, bi se ločil od svojcev in od stalnih virov dohodkov. Prepuščen bi bil podpori tujine. Znano pa je, da se razne zahodnonemške revanšistične orga-nizacije raje ufcvarjajo s protikomunistič-no pfopagando kot pa z materialnimi vprašanji beguncev. V sami ZR Nemčiji bi se našli ljudje, ki bi govorili o nekr-ščanskih dejanjih beguncev, ker so zapu-stili svojce v rokah »komunistične dikta-ture«. Ob analiziranju dejstva, da so samo starejši ljudje lahko obisikali sorodnike v zahodnem delu Berlina, bi nujno morali odgovoriti na vzroke za betonski zid, ki tem pa bi lahko zašli na stransko pot, če ne bi upoštevali tuje pomoči ZR Nemčiji, ki je odplačala 35 mark vojne odškodnine na prebivalca, kar je 100-krat manj kot je plačala DR Nem^ija; so pa še drugi razlogi. O teh in podobnih vprašanjih bi mo-ral spregovoriti omenjeni dopisnik, ker bi tako pripomogel, .da bi dobili poslušalci bolj realno sliko o berlinski stvarnosti. Pavle Celik KOMENTARJI Univerza in pagoda Arhitekti na vajafa Ze nekaj tednov se študentje v južno-vietnamskem glavnem mestu Sajgona zbi-rajo na cestah in zahtevajo odstop seda-nje vlade premiera Va Huonga. Pri tem so jih podprli budistični svečeniki, ki so zapustili pagode in molitva ter se aktiv-no vključili v politično dogajanje. De-monstracije so tako močne, da je policiji morala priti na pomoč tudi padalska vo-jaška elita, ki je kmalu dokazala, da ji ni težko streljati v množico. Predsednik vlade je na tiskovni konferenci isjavil, da se njegovi sodelavci ne bodo ravnali po ukazih demonstrantov z ulice. S tem je nehote potrdil resnico, da je oblast v Juž-nem Vietnamu popolnoma ločena od množic in njihbvih teženj ne samo na po-deželju, ampak tudi v mestih. Za oceno študentskih akcij moramo pogledati, kakšen je politični položaj v tej deželi. Vojaški uspehi osvobodilnega gi-banja Vietkong so vedno večji. Na velikem delu države je že vzpostavljena nova ob-last. Toda mesta so še v rokah vladnih enot. Zmaga nad vojaško diktaturo pa je možna le, če se upor prenese tudi v mesta. Iz tega vidimo, da nemiri v Sajgo-nu objektivno pomenijo pomoč na-rodnoosvobodilnemu gibanju. Jasno pa je, da študentje ne nasprotujejo samo obsto-ječi vladi, ampak vsakemu režimu, ki bi temeljil na vojaški sili in brezpravnosti ter bi bil tako enostransko, blokovsko, prozahodno usmerjen. Slušatelji sajgonskega vseučilišča so pokazali, da znajo prisluhniti razpolo-ženju množic. Ljudstvo je sito dolgotraj-ne vojne. Oficirji na račun vojne in ame- riške pomoči bogatijo ter pridobivajo po-litično moč. Množice nosijo težka materi-alna bremena in so brez političnih pravic. Večanje politične vloge generalov je nujno povezano z odpravljanjem demokratič-nih svoboščin, manjšanjem politične vlo-ge Ijudstva. Ko so ta in še druga dejstva postala sestatmi del zavesti univerzitetne mladine, je le-ta začela manifestirati svo-je nezadovoljstvo pred vladno palačo. Za-nimivo je, da je v tem momentu prene-halo individualno revoltništvo budistične duhovščine. Ni več sešigala na javnih me-stih, ampak se je pridružila demonstran-tom. Svečeništvo je v svetiščih vsak dan v stiku z Ijudstvom, zato pozna njihovo skrito ali javno politično usmerjenost. Univerza in pagoda sta se tako združili v enotno gibanje proti vladi. To je speci-fičen, razmeram prilagojen upor zoper ge-neralsko oblast, V tem smislu je to »dru-ga fronta«, saj je nanjo vezana precejšnja oborožena sila policije in padalcev. Po-daljševanje vojnega stanja z Vietkongom bolj veča upor v mestu. To dobro vedo tudi generali, zato se zadnji čas vse bolj navdušujejo, da z ameriško pomočjo raz-rišijo vojno na DR Vietnam, kar bi ver-jetno skrajšalo obračun z gverilci. Štu-dentje in vsi ostali demonstranti bi mo-rali te poskuse odločno obsoditi, ker po-menijo nevarnost za mednarodni, blokov-ski spopad. Pavle Čelik TRIBUNA STRAN 9 Obširen program ZŠOTK Na seminarju Zveze študentskih orga-nizacij za telesno kulturo so med drugim razpravljali tudi o predlogu programa ZŠOTK za letošnje leto. Tovariš Borut Zajec je v uvodnem referatu poudaril, da obstajajo na ljubljanski univerzi dve komisiji, ki skrbita za razvoj telesne kul-ture med študenti in sicer: 1. k o m i s i -ja za telesno kulturo in izven-armadno vzgojo pri univerzitetnemu sve-tu, ki ima odgovarjajoče podkomisije pri fakultetnih upravah fakultet in skrbi za uvajanje množične. obvezne in priporoče-ne vadbe za fakultete in 2. ZŠOTK, ki preko športnih društev (medicina, FNT, elektro in strojna) in športnih komisij (na ostalih fakultetah in višjih šolah) uvaja šport in rekreacijo v vsakdanje življenje študenta, obenem pa prireja tekmovanja za naslove prvakov univerze. V razpravi o predlogu programa ZŠOTK za letošnje leto smo zopet slišali dvoje nasprotujočih mnenj: eni so deja-li, da je turnirski sistem tekmovanja boljši, drugi pa so se na podlagi doseda-njih izkušenj navduševali za ligo. Prevla-dalo je mnenje, da je v sedanjih pogojih študija in tudi zaradi propagande tekmo-vanj ligaški sistem primernejši, vendar je seminar imenoval posebno komisijo, ki bo izdelala pravilnik tekmovanj, v kate-rem bodo največ pozornosti posvetili vpra-šanju, kako kaznovati ekipe, ki na tekmo-vanja ne bodo prihajale redno. V lanskem letu se je namreč poleg tega, da včasih ekip ni bilo na igrišče, dogajalo celo to, da se je na igrišču pojavil le sodnik, in tehnicna komisija je poleg tega, da je mo-rala plačati sodnika, morala najti zopet določen termin in prosto dvorano za odi-granje tekme. Udeleženci so precej časa razpravljali o izvedbi smučarskih prven-stev in samega termina medfakultetnega tekmovanja v smučanju. Nekaterj so za-stopali popolnoma napačno stališče, da prvenstva po fakultetah niso potrebna, ker baje boljše tekmovalce že tako ali tako poznajo. Precej časa je bilo treba, da so se udeleženci zedinili v tem, da je bistvo fakultetnih tekmovanj ravno v tem, da k njim pritegnemo čim več študentov, naj- boljše pa potem pošljemo na tckmovanje, ki pa inia res zgolj tekmovalni karakter. Ker je bila večina mnenja, da je bolje medfakultetno prvenstvo organizirati po končanih smučarskih tečajih in obvezno po končanih fakultetnih prvenstvih, so to tekmovanje prenesli iz februarja na za-četek mesca marca. Program, ki je po našem mnenju celo nekoliko preširoko zastavljen, saj obstaja resna bojazen, da ga ne bo mogoče po-vsem realizirati, je bil v celoti sprejet z nekaj dopolnitvami. Tu bi omenili pred-vsem propagandno dejavnost, ki naj bi s filmi, diapozitivi in drugim pokazala štu-dentom, kako lahko v športu združijo ko-ristno s prijetnim in vprašanje žen-' skega športa. Menimo, da so vzroki za zaskrbljujoče porazno stanje na obeh stra-neh: pri študcntkah, ki nikakor nočejo razumeti, da so one zaradi svojega mate-rinskega poslanstva telesne vzgoje verjet-no še bolj potrebne in pa tudi pri nas, ki rešitvi tega problema še vedno ne po-svečamo dovolj pozornosti. Čeprav ima-mo s pripravo tekmovanj za ženske slabe izkušnje, pa se vendar ne bi smelo zgo-diti, da ni bilo v predlogu programa ZŠOTK predvidenega nobenega tekmova-nja za naše študentke. Na predlog neka-terih so to napako popravili in tako poleg orientacijskega športa, ki je bil prav ta-ko v predlogu izpuščen, vnesli tudi tefc-movanja za ženske v vseh športnih pano-gah, v katerih bo med študentkami zani-manje. Razveseljivo je dejstvo, da so na predlog udeležencev v program ZŠOTK naknadno uvrstili tudi atletsko prvenst-vo univerze, čeprav je bilo predvideno samo tekmovanje v krosu, ker za ostalo atletiko dosle.j ni bilo večjega zanimanja. Ob zaključku razprave so sklenili, da bodo letos tesneje kot kdajkoli doslej so-delovali s študenti mariborskih visokošol-skih zavodov. Tudi leios ne bodo zane-marili meduniverzitetnih tekmovanj, če-prav so menili, naj preide poudarek sča-soma popolnoma na množična tektnova-nja, med tem ko naj postanejo tekmova-nja z izključno tekmovalnim karakterjem le iz,jema. S. Rutar Skupščina /S na VSTK Proti koncu preteklega meseca je ime-la visoka šola za telesno kulturo redno letno skupščino ZŠJ. Dejstvo, da je bila ta skupščina le en dan pred skupščino uni-verzitetnega odbora, ne zmanjšuje njene-ga pomena. Problematika, ki jo je skup-ščina obravnavala, je bila več kot aktual-na in to ne le z ozkega strokovnega pod-ročja, temveč predvsem z dražbeno-poli-tičnega. Iz poročil predsednika in posameznih referentov lahko sklepamo, da je bilo v preteklem letu, razen redkih izjem, ze-lo malo storjenega in da je delo skoraj v celoti zamrlo. Vzrokov za to je bilo pre-cej: od specifičnih in oteženih pogojev dela v novi stavbi na Kodeljevem, pa vse do pasivnosti in nezainteresiranosti 61a-nov vodstva. Slednje je bilo tudi glavni vzrok nedelavnosti v preteklem letu. Poročila in diskusije so nadalj« obrav-navale zelo pomembno vprašanje; moral-ni lik študenta telesne kulture kot bodo-čega delavca na družbenem področju. Po-udarili so, da je glavna naloga šole in štu-dentske organizacije, da formira takega štu-denta, ki ob prihodu na teren ne bo ostal pasiven (kot so to že mnogi storili) ob vseh negativnih pojavih, ki se danes po-javljajo v telesni kulturi, temveč bo aktiv-no posegal v dogajanja na tem področju. Dejstvo je, da so bili (in so) naši študent-je vse premalo zainteresirani za dogaja-nja na družbenem področju, kar se je tudi kazalo v njihovem delu, ko so se na te-renu enostavno prilagajali stanju, ki naj bl ga imenovali telesna kultura, a imena kultura še zdaleč ne bi zaslužilo. To pa vse do tedaj, dokler se bodo vsi drugi bej, ker se tu pojavlja problem usklaje-kulturni delavci, ki so za to poklicani, pa žal tega dela ne opravljajo. Skupščina se je dotaknila tudi social-no-ekonomske in študijske problematike. Pogoji, v katerih živi in študira študent te šole, so vse prej kot ugodni, še pose-bej, ker se feu pojavlja problem uskl&je. vanja psihične in fizične obremenitve, kjer slednja, predvsem zaradi slabe prehrane, oddaljenosti šole od mesta in velikega šte-vila vozačev, ovira normalen študij na šoli. Zato so poudarjali potrebo po inter-natu, ki bi omogočil kvalitetno delo in študij. Zaželeni so bili tudi stiki s štipen-ditorji in to dejanski, ne le na relaciji štipendija-potrdilo o vpisu. Lahko bi dejali, da je skupščina uspe-la, saj je nakazala vrsto zelo perečih pro-blemov študentske organizacije na šoli kakor tudi problemov širšega družbenega značaja. Naloga novega odbora je, da začne te probleme reševati, da ob prvih težavah ne obupa, temveč vztraja pri delu. Škoda je, da skupščini niso prisostvovali tudi povabljeni predstavniki ZTKS, sveta šole, univerzitetnega odbora in drugi. Pred-vsem bi lahko spet vzpostavili stik z vse-mi temi organizacijami, ki so ga lani pre-kinili. Upamo, da vseeno še ni prepozno in bodo zamujeno z delom lahko še na-doknadili. Ob prisostvovanju drugih or-ganizacij pa bi skupščina tudi izgubila svoj interni značaj, ki ga je tako imela in bi verjetno ob diskusiji gostov z drugih področij še bolj uspela. B. Slapernik Obvestiio Avto-moto društvo pri zvezi ŠOLT pričenja nov tečaj za voznjke ama-terje A in B kaiegorije, in to za tiste šiudente, ki razpolagajo z lastnimi vozili. Vpis bo v ponedeljek, 21. 12. 1964, od 11. ure dalje. Vpls samo z tndek**"-' STUDENTJE ŠTUDENTKE jCOHPAS DA IŠCE SODELAVCE Turistično podjetje KOMPAS vam nudi sezonsko zaposlilev od tnaja do oktobra 1965. leta. Pogoj: obvezno znanje vsaj enega od naslednjih tiijih jezikov: angle- ščine. francošeine, nemščine, češči- ne ali ruščine. Pismene ponudbe pošljile na na- slov. KOMPASj dirckcija za inozem- ski turizem, Ljubljana, Dvoržakova ul. 11, najkasneie do 50. jannarja 1965. Ob 15-letnici I. študentskih zimskih iger Januarja prihodnjega leta bu minilo 15 let, odkar so bile v organizaciji Ijub-Ijanske univerze na Bledu oziruma Po-kljuki, Kranjski gori in Plaanici prve zimske študentske igre. Povabilu ljubljanske univerze so se od-zvale ekipe oziroma reprezentance uni-verz Beograda, Zagreba, Skopja, in Sa-rajeva, tako da so od. 15. do 23. januarja 1949 tekmovali na Pokljuki (teki), Kranj-ski gori (alpska kombinacija), Planici (skoki, hokej, drsanje) predstavniki pe-tih jugoslovanskih univerz — skupno 178 študentov in študentk. To je bilo tektnovanje, ki je bilo kljub veliktm težavam (znano je, da je bilo 1. 1949 še močno čutiti pomanjkanje hra ne in drugili potrebnih stvari) odlično or-ganizirano in to po zaslugi neumornih čla-nov študentskega športnega društva Enot-nost, ki so bili seveda tudi vsi študenti ljubljanskih fakultet. Vsi ti študentje, ki so danes že inženirji, doktorji in drugi uslužbenci na odgovornih mestih so se z velikim entuziazmom vrgli na delo in od-lično jim je uspelo izvesti to največje tek-movanje študentov. Danes, 15 let po tem, se lahko vzgledu-jemo po njih, kajti po teh igrah so sledile I. 1952 v Kranjski gori le še ene, ki pa so zaostajale za prvimi, nato pa še nekaj manjših tekmovanj študentov. Torej lah-ko rečemo, da smo zaostali za tem. kar je nekoč že bilo in to je vs? prej kot razveseljiva ugotovitev. Pred 15 leti so vsi sodili, da je študentska miadina tista, ki je glavni nosilec športa — in danes? Omenibe vredno je, da so bili vsi tek-movalci v alpski kombinaciji, - klasični kombinaciji, samostojnih tekih. skokih. patrolnih tekih, štefetnih tekih. umetnem drsanju, hokeju na ledu in hitrostnem dr-sanju tedaj prvič zdravnisko pregledani. To je bilo za 1. 1949 velika novost. Mimo-grede je tedaj Planica imela poleg skakal-nic tudi še umetno drsališče in tri hokej-ska igrišča. o katerih danes ni več sledu. V soboto se bodo na Bledu ob pro-slavi 15-Ietnice te tedaj največje športne prireditve v Sloveniji, sploh poleg balkan-skih iger, ki so bile leto prej v Ljubljani, znova vsi zbrali na Bledu. Na to proslavo so prireditelji povabili tudi zastopnike Zveze študentskih šport-nih organizacij. Povedali so, da so priprav-ljeni povezati se z današnjimi študenti, ki delajo za študentski šport ljubljanske univerze in so jim pripravljeni pomagati pri morebitni organizaciji študentskih tek-movanj, kot so zimske študentske igre. Vsekakor zelo lepa spodbuda. Upajmo, da bodo odgovorni predstavniki študentske-ga športa to ponudbo z obema rokama sprejeli, kajti že več let o morebitnem or-ganiziranju kakšnega takega tekmovanjs ni bilo govora. Resda v glavnem zaradi tega, ker so bila in so še vedno glavna ovi-ra nezadostna finančna sredstva, le da pri tem ne smemo pozabiti na to. da jih je bilo 1. 1949 prav gotovo še težje dobiti. T. Zajc. Medfakultetno tekmovanje v odbojki 8. decembra se je v dvorani TVD na Taboru pričelo medf^kultetno tefcmova-nje v odbojki. Do predpisanega roka se je prijavilo deset ekip, ki bodo v medseboj-nnem obračunu določile oziroma izločile zmagovalca. Igm se po pravilih odbojkar-ske zveze Jugoslavije in po pravilih ZŠOTK za ligaško tekmovanje, ki se ne razlikuje bistveno. Vsaka ekipa se mora pred tekmovanjem javiti pri zapisnikar-ju in sme zamuditi največ deset minut, po tem roku avtomatično dobi točki pri-sotna ekipa. Igra se na dva dobljena seta. V prvem kolu so se zapisnikarju javi-le vse prijavljene ekipe in prikazale za pogoje, ki jih imajo glede treniranja. ze-lo dobro odbojko. K temu pa je pripo-moglo tudi to, da lahko za reprezentanco fakultete nastopajo tudi registrirani igjralci. Rezultati srečanj: VŽTK : Elektro 2:0 (16:14, 15:6»; Ekonanusika : Biotehniška 2:0 (15:3, 15:8); Peda.g-;/ška : Pravna 0:2 (14:16, 8:15); Medicina : Strogina 2:1 (7:15, 15:10, 15:1); Pitosofska : FOT 1:2 (16:14, 13:15, 11:15). Najlepša in najrazburljivejša je bila igra med filozofsko in FNT, ki je po poldrugi uri prinesla 2anago za spoznanje boljšim v obrambi, to je ekipi FNT. Igra je bila ves čas zanimiva in le dobri živci so od-looali na koncu vsakega seta, kdo bo zma-govalec. Dokaz za tako borbo, je tudi re-zultat setov in dejstvo, da sta obe ekipi izkoristiii v vsakem setu po dva odmora. Tudi dvoboj ekip VŠTK in elektro je po prrem setu obetal lepo odbojko in bor-bo za vsako točko, vendar je v drugem nizu elektro zelo popustila An dopustila ekipi VŠTK. da pokaže svoje zt>anje. Pres-snečenje, ki ga po prvem nizu ni nihče pričakovai, pa je pri:>ravi]a izena-čena ekioa medicincev, ki je šele v dru-gem setu zaigrala takd, da ^rn•••) fakoj ve-deli, kdo bo zmagovalec. Ekonomska, pedagoška in pravna fakul-teta so pokazale zadovoljivo odbojko in le ekipa biotehniške ni in ni m< ' si jih zavestno, osvojimo, vtisnemo v za- vest, če hočete. Resda nimam rad številk, vedno sem se motil z njimi in me spominjajo na šolske neprijetnosti, ko sem bil zaradi njih tepen prvič od učitelja, drugič pa doma od oče-ta. Se danes se mi smili očka, tako jezen Za nemuzikalični kabaret BU je študent, imel je denar, toliko, da komaj pa kdaj si lahko je kupii kakšen roman. Bil je študent, imel je denar, toliko, da kdaj pa kdaj lahko doživel je kakšen romaa Bdl je študent, a ne kdo izmed nas, lovU je denar in vendar tu in tain je kljub temu kaj znal. Pifi Teleprinter je bil, da so se mu rresii orki — imei je velike srebrnkaste brke, saj se jih, dragi, gotovo spominjate — številk torej ne ma-ram, kot sem rekel, a v globoki analizi dela se jih seveda ne moremo odreči. Za-kaj samo statistično zbrane številke nam bodo objektivno potrdile to, kar subjektiv-no že tako vemo. Izražal jih bom v mno-gokratnosti. Ne vem, kje bi se lotil, toliko je svetlih točk: — zdaj imamo v našem dragem mestu že stodeset trolejbusov; to je naravnost petkrat več kot pred dvajsetimi leti. Ja, pa še to moramo upoštevati, da so imeli takrat tramvaje; — zdaj gradi naše mesto ogromno elek-trarno z nekaj mjlijardami kilovatnih ur električne energije; dragi, kar smešno se čuje, kajne, če povemo, da je to skoraj toliko kot električna energija vseh elek-trarn iz tridesetih let; — zdaj izdelajo čevljarski obrati na-šega mesta trikrat več čevljev kot pred petnajstimi leti; — prav včeraj sem zvedel na seji upravnega odbora, da smo v prvem ob-dobju letošnjega leta dosegli krasno pro-duktivnost kokoši; do včeraj so nanesle natanko ena in polkrat več jajc kot v istem obdobju lanskega leta; — prištejmo še sijajno napredovanje živinoreje pa prašičjereje, in lahko poteg-nemo črto in se prepričamo, da smo mnogo na boljšem. Dragi, lahko bi naštevali do jutri, pa nam ne bi zmanjkalo. Eno je gotovo: kar-koli vam pride na misel, za vse se lahko po vsem tem prepričate, da je vsaj nekaj-krat bolje in lepše kot prej. Zato: naj nas ne skrbi prihodnost našega dragega me-sta. Vedno se bomo v krizah ozrli nazaj in spoznali, da je vse vsaj nekajkrat bolj-še in lepše kot prej. Kajti to bo prihod-nost našega mesta. Slava mu! pardon, to sem rekel včeraj stricu v slovo, preden smo ga pokopali. Bil je neutruden borec in graditelj naših dni. Njemu slava, vam pa — naj žive sa-dovi vaših rok. Dragi tovariši, s tem končujem današ-njo skupščino. Vo-man Mitološki primer nOUJTA Cenjeni lastniki uredništva tribune lepo prosim če bi tudi mene naredili za pesnika kot ste že nekatere se mi je pri 26. številki posvetilo da bi jaz tudi lahko bil genij moja mama je rekla da bi to zelo rada videla ker grejo cene jf>r in se plača pri vas od verza se vam že vna-prej lepo zahvaljujem in vas v modernem duhu pozdravljam vaš novi sotrudnik Hieronim Repa KAJ MI PA PREOSTANE »bratec nič ti ne bo pomagalo če najdeš vrata ključa nimaš« Pesnik... da tu tu tu tii z novo mojstrovino saj vendar ne morete mimo naroči vsaj krsto zanj čisto poceni zanj in za tiste Štiri ... se ti ne zdi da v naši se poeziji nekaj smodi tralala čemu neki bodi pesem bodi moderna pesem bodi ti ni-bilo dano ti ni-dano ti ne bo-dano hvala kolega ker si nam sirotam odkril dane^ pardon dadaizem kaj ti pa preostane edino kar moreš biti je enako ničli bilo je zelo dolgočasno na poti na poti hočejo ne pridejo pes pesa pesem Miti so nekaj popolnoma nerealnega. če so realni, jih ne imenujemo mi-ti. Na splošno je treba z njimi po-mesti. Seveda samo z miti. One realne je bolje pustiti pri miru. Za razliko od pra-vih mitov grizejo. Metoda odpravljanja mi-tov je zelo splošna — treba jih je razkriti, kot primer pa bom navedel postopek raz-mitovanja Cadmusa Feničana. Mita najbrž-ne poznate. Sicer pa je sploh bolje, da se za začetek lotite majhnih rib. Ceprav za Cadmusa ne bi mogel trditi, da je bil maj-hen — v višino je meril preko 6 čevljev. Za začetek je Jupiter ukradel Evropo. Njen oče, feničanski kralj, pa je njenemu bratu Cadmusu ukazal, naj jo gre iskat. In naj se brez nje ne vrne domov. Povod za tako strog ukaz je bil Cadmusov slabi uspeh v šoli. Grki so šolo jemali resno. Z ozirom na tedaj zelo močno razvito de-javnost roparjev in pošasti je upal, da se sin nikoli več ne bo vrnil domov. Glede hčere pa je bil tako ali tako prepričan, da je v dobrih rokah. Takrat o mitih še niso vedeli resnice. Cadmus je bil pametna glava — takoj je sprevidel, kam oče taco moli. Segel je vanjo, se poslovil in odšel. Do prve pivni-ce, kjer je običajno posedal s prijatelji. Tam je ob skledi pristnega grškega vina (v Grčiji je to navadno vino) razmislil, kaj mu je narediti. Končno se je odločil in odšel k državno priznani vedeževalki v Delfe. Naročila mu je, naj sezida mesto za-se tam, kjer bo videl prvo kravo. Do danes se metoda ni spremenila — vsakdo zida na prvem pašniku. Tudi mesta. Nastopile pa so težave s komunalo. Ne-ka lokalno priznana mitološka pošast, ka-ča, verjetno celo strupena, ni hotela nape-ljati vode v novo mesto. Cadmus se je nl prestrašil. Osebno se je je sicer bal, ni-kakor pa ne kot problem in splošen druž-beni pojav. Nadnjo je poslal prijatelje, ozi-roma nahranil jo je s prijatelji. Nato je zaklical: »O, zvesti prijatelji, maščeval vas bom, ali pa z vami delil smrt!« Medtem je lokalna kača po kosilu za-spala. Z lahkoto je Cadmus izbral ono px-vo varianto. Izza hrbta jo je zabodel in obložil s kamenjem. Se prej Je pošasti iz-drl zobe in jih posejal. Kasneje so Cad-musu očitali, da se je nepietetno obnašal do mrtvih. Zagovarjal se je, da je prišlo tako navodilo od zgoraj, česar pa ni mogel mikdar dokazati. Kakorkoli že, iz kačjih zob so zrasliljud je, ki so se takoj pričeli klati med seboj. Priznati moramo, da nam je ta bojeviti duh ostal do danes, čeprav v bolj huma- ni obliki. Namreč, koljemo se bolj humano. Nekaj strahopetnežev pa se je umaknilo boju in preživeli so. V svojo nesrečo. Kajti izkazalo se je, da lokalna mitološka kača ni bila mit, temveč nekaj posvečeno bogu Marsu. Bog je Cadmusu zameril, da ga pred tako odločilnim korakom, kakor je bilo odstranjenje kače, ni obvestil. Zagrozil je z rotacijo. Cadmus pa se je novih dolžnosti zbal. Prosil je bogove, naj mu namenijo pokoj. Njegovo prošnjo so ugodno rešili in ga spremenili v kačo — s pokojnino se že takrat ni dalo več živeti. Cadmus pa običajev visokih političnih krogov tudi kot kača ni spremenil — še danes poznamo nestrupene kače. Cadmusov primer zgovorno potrjuje v uvodu navedene teze. Predniki so mitu nasedli in niso spoznali njegovega dema-goštva, njegovih nezdravih, bistveno po-kvarjenih teženj. Cadmusa so celo slavili kot junaka, polboga. Ker pa rezultati do-končne analize še niso poznani, ostanejo nekatera bistvena vprašanja odprta. Ža vsak primer. Previdnost je mati... (izpol-niti po željah in potrebah). ror ZASPANI SLOVENCI — Pravijo in očitajo nam, da smo Slovenci zelo pri-den narod, toda kar se tiče radijskih poslušalcev in radijskih delavcev so Beograjčani pred nami. Začno že ob štirih zjutraj, ko Ijubljanjske kukavicc še vedno trdno spe. LEPE PERSPEKTIVE — Zdaj, ko je položaj in pomen našega prometa pre> tresen na najvišjem nivoju, mislimo, da bo takole: svetovni prvaki 1966 — Jugoslovani, zlata medalja v Mehiki — Jugoslaviji, itd. če pa ne bo tako, bo-do vsi, ld bodo krivi za morebitne nadaljne neuspehe kruto denarno kaz-novani z odtegljajem v višini povpreč-nega mesečnega dohodka povprečnega Jugoslovana z »zlatimi rokami«. PELE-MELE V LJUDSKI KNJIGI — V koledarju Prešernove družbe so ob dnevih nanizani recepti za kuharje, fičkoiste, napredne kmetiče in častilce spomina velikih mož delavskega giba-nja, literature in znanojsti. Tako lepo se prepletajo recepti drug za drugim, da sta se zapletli še podobi Engelsa in Marxa. MILICNIKI, NA POMOC! — Uirfver-zitetni odbor prosi pristojne postaje Ljudske milice, da zgrabi vse razgra-jače, pevce, pivce iz študentskih vrst in druge kalilce mJru in jib pridrži toliko čajsa, da se jih bo nabralo ne* kako 300. Potem bi se jim pridružili še mi in tako bi lahko v redu izvedli letno skupščino. VSAK PO SVOJE — Po končanem kongresu so mlajši dele^ati t avli Do> ma sindikatoT zaplesali kolo. Med njimi smo opazili le malo starej^ih tovarišev. Podobno tudi mlajši niso preveč silili med starejše diekutante t dvorani. STANOARD JUS norme smo uvedli zato, da nam ne bi mogel nihče očitati, da nimamo standarda. TABLETE ZA POMIRJAMJE Nekateri Ijudje zgodaj ugotove, da je dva in tri pet. Sele mnogo kasneje, ko se zaposlijo v gostinstvu, razumejo, da je dva in tri — šest. KAJ JE PRAV? Ali je statistik človek, ki računa, ali človek, s katertm računajo? KADROVSKA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA FABRIKE ZA ELEKTROMEHAKIKU I ELEKTRONIKU »RUDf ČAJEVEC« BANJA LUKA razpisuje III. N A T EČ A J zo podelitev: 7Q ŠTIPENDU za študente III., IV. letnika in absolventov addelka za elektroniko, strojništvo in jakega toka. Nalečaj velja do Izpopolnitve. Kandidoti morcjo piriložiti prošnji: — poirdilo fakultete o vpisu v 5. oziroma 7. semester; — lastnoračno napisan življenjepis; — pofrdilo o premoženjskem stanju; — priporočilo, aziroma karakteristiko mlodinske orgnnizacije; — izjavo, da ne prejema štipendije ali kredita od drugega pctl-jetja oli ustanove, oziroma, da nima obveznosti do nobene druge delovne organizacije. Prošnje pošljite na naslov tovarne - kadrovski oddelek. Sprejeti kandidati v letu 1964 bodo dobivoli štipendije od 1. septorrbra 1964. Višina štipendij: III. letnik 18CC0 d"n. 0 kl I lil MARIBORSKIH ŠTUDEISITOV Dejsim jo, da KMŠ razi»w,4&a s klubskimi prostori, ki bi marsikulen otganizaciji bili v čast. In res je, da ves eus dobiva materialno pomoč okrajne skupščine Maribor. Žalostna resnica pa ,je tudi, da dejavnost tega, nekdaj najbolj agilnega kluba upada. Prav frapantna je ugotovitev, da se odboru v študijskem letu 1964/65 še ni »posrečilo« sestati. Treba bi bilo oceniti (ne)delo v pretekli mandatni dobi, poiskati vzroke za ne-uspeh, pogovoriti se o smislu in nesmislu obstoja kluba in ne nazadnje: na letni skupščini o vsem natanko in podrobno seznaniti članstvo. Evidentno je namreč, da mnogi Mariborčani kažejo interes za morebitne akcije kluba. Da je temu res tako, priča dejstvo, da so v leku zadnjih let vse prireditve, pro-slave, partizanski pohodi, izleti in razgovori na pobudo in v izvedbi KMŠ, glede na odstotek udeležbe odlično uspele. Bolj zaskrbljujoč pa je pojav, ki se čedalje močneje uveljavlja v delu ZŠJ ali konkretneje, v delu pokrajinskih klubov; to je, popolna indolentnost vodstvenih organov do dolžnosti in nalog^ ki stoje pred njimi. Izvira pa taka miselnost zagotovo iz ugo-tovitve, da pri svojem delu niso deležni nikakih materialnih ugodnosti. Za razliko od funkcionarjev na fakulteti ali na UO ostanejo celo neopaženi. Ne pravim, da je taka miselnost zdrava. Trdim pa, da to krivda ni njih sami, marveč tudi tistih, ki že več let uveljavljajo v delu ZŠJ prakso honorarjev, stalnih ali občasnih nagrad ipd. Vse to nehote vodi v diskriminacijo in bolj labilna vodstva pokrajinskih klubov potiska na raven brezdelja. Prav bi bilo, da v primerih, kot je KMŠ, zveza pokrajinskih klubov samoiniciativno pristopi in z Iastnimi sugetijami pripomore, da le-ta in drugi ne bi zapadli v še hujše depresivno stanje. Mislim, da bi bilo odveč govoriti o upravičenosti obstoja in o vseh mogočih in nemogočih prednostih, ki jih ima kakšen klub za študente, saj je na dlani, katerc štiidentske probleme lahko resnično in edino uspešno rešuje. D. Kovačič RAZPRAVA 0 STAMl čeprav je bila tudi na medicinski fakulteti v Ljubljani že davno osnovana statutama komisija, vendar ta še do da-nes ni uspela pripraviti niti osnutka sta-tuta. Tako je medicinska fakulteta edina fafculteta v Ljubljani in v vsej Jugoslaviji, ki je od statuta ravno še tako daleč, kakor je bila pred letom dni. Ker statutarna komosija nikakor ne more z mrtve točke in ker je 2iadnji roik za predložitev statutov 3. marec, se je z osnutkom statuta pričela ukvarjati po-sebna komisija pod predsedstvom doc. dr. JCresnika pri sindikatu inštitutov in kliničnih bolnic. Sindikat je že izdelal svoj predlog statuta in skupaj s fakultet-nim odborom organiziral javno razpravo, tei se je je udeležilo precejšnje število za-interesiranih študentov. V uvodnih besedah je doc. dr. Kresnik obrazložil predlog, po katerem naj bi bili vsi inštituti in klinične bolnice popolno-ma samostojne enote, ki bi bile združene v neko »iinaginarno višje telo« le v zade-v&h imenovanja profesorjev, docentov, uč-nega režima, pedagogike in podobno. Če-prav v razpravi ni bilo vidnejšega naspro-tovanja, pa je vendar prevladovalo mne-nje, da bo v tem primeru študentu težko najti svojo udeležbo pri samoupravljanju. Predlog, po katerem naj bi temeljito reor-ganizirali svete letnikov, ki v sedanji obli-ki ne pomenijo ničesar, da bi res postali popolnoma samostojne samoupravne eno-te in jih vkljudiii v osnovne enote (inšti-tttti, klinilce), je bil sprejemljiv, vendar pa se zopet postavlja vprašanje, ali tudi ta borba ne bo zaman. Ko smo odhajali z razprave, se nisrao mogli otresti občutka, da bo statut še dol-go samo v povojih, ker ni prave povezave na relaciji Dekanat, Zveaa študentov, inšti-tuti in klinične bolnice, ki si statut vsak po svoje zamišljajo. NOVE OBLIKE PRI AKADIMIKI! Študentsko kulturno umetniško društvo Akademik je letos razširilo svojo dejavnost s tem, da je za študente, Ijubitelje kultur-no umetniških prireditev, pripravilo ciklus predavanj stalnih oblik: »ALI LJUBITE .. .« je okvirni naslov predavanj o življenju in delu glasbenih umetnikov. Prvikrat je bil na sporedu ve-der o Giuseppe Verdiju pretekii mesec 7 adaptirani dvorani četrtega bloka v Nase-lju. Študent ekonomije, ki je bil na tem večera, nam je povedal tole: »Pravzaprav sem bil slučajni obiskovalec; v četrtem bloku namreč tradicionalno gledamo tele-vizijo. še marsikdo je kar tako iz rado-vednosti prišel na to predavanje. Mislim pa, da nikomur ni bilo žal. Predavanje urednika glasbenih oddaj RTV Ljubljana je bilo spremljano z diapozitivi in glasbe-nimi posnetki v stereotehniki. Lete je ustrezno in izčrpno interpretiral. Ob kon-cu je predavatelj izrazil zadovoljstvo nad pozornostjo, nam pa je bil čas skoraj pre-kratek.« »Koliko vas je bilo na predavanju?« »V začetku je bil obisk bolj skromen, proti koncu pa se nas je nabralo okoli 45. Od t«h je bik> precej brucey in št/utderabov, ki ne stanu.iejo v Naselju. Vspi<-3vor mo. ramo upoštevati to, da je to povsem nova oblika, za začetek pa je tudi 45 ljudi do-volj, saj bo njihovo mnenje najboljše za-gotovilo za nadaljnje*podobne prireditve.« Poiskali smo še člana predsedstva Aka-demika, ki nam je v zvezi s tem povedal še nekaj o drugih stalnih oblikah, ki jih bodo letos uvedli. Te bi bile: »IZLETI V KULTURNO PRETEK-LOST«, o čemer smo že pisali. »KAKO NASTAJA...?« — prvi naslov bo: »Kako nastaja kompozicija«, sledila pa bodo še predavanja o baletu, igralski krea-ciji, skratka ves ciklus bo v glavnem iz področja umetnosti. »OBISKI .. .« pri znanih kiparjih, sli-karjih in literatih. »KAJ PA TI PRAVIŠ .. .?«, razgovori o razstavah v naših galerijah, o gledaliških, televizijskih in filmskih predstavah. »PIKNIK PRI CANKARJU«, stalna obli-ka srečanj na Rožniku, ob skodelici kave in drugih brezalkoholnih pijačah, v razgo-voru o našem literatu. »ROMANJE NA ŠMARNO GORO« s Pre-šernom in njegovimi deli. »RAZGOVORI« o oblikah tradicije na Slovenskem, zlasti o folklori in vpliyu tu-jih kultur nanjo. Vsi ti ciklusi verjetno ne bodo že letos v celoti izvedeni, vsekakor pa prav gotovo prihodnje leto. Seveda pa je vse delo od-visno od tega, kakšen bo odziv študentov. POISIOVNO ROJSTVO CSK Celjski študentje, ki študirajo v Ljub-ljani, so končno, po letu dni prekinitve, dobili svoj klub. Prejšnjo sredo je bila na pravni fa-kulteti ustanovna skupščina, ki ji je poleg večjega števila družbeno-političnih delav-cev iz Celja prisostvovalo še 140 študen-tov. Po kratkem in dokaj konfuznem po-ročilu o (nedelavnosti starega odbora in kluba, poročilu blagajnika in branju sta-tuta ter programa novega CšK, se je razvi-la zelo nejasna in neplodna diskusija. Tako vilnih perečih vprašanj — od štipendira-nja, študijskih problemov, klubskih prosto-rov itn. — ni skoraj nihče dotaknil. V do-kaj »zakajenem« ozračju je bolj prevlado-vala misel na »zadnjo« točko tega sreča-nja, to je na družabni večer. K precejšnji neresnosti prisotnih štu-dentov je pripomogel zelo abstraktno se-stavljen delovni program, ki se je zgub-ljal v nekih, danih pogojih, neuresničlji-vih smernioah, ni pa v njem bilo nič kon-kretnega in oprijemljivega. Ves program se izgublja v ogromni prostranosti in da-je videz, da je bil sestavljen pač zato, ker mora v danih pogojih in trenutni situaciji po vsej sili obstajati. Za začetek dela so predvsem važni klubski prostori, kjer se bodo študentje v prostem času lahko zadrževali, prirejali razgovore, klubske večere, itn. Ena (lah-ko) zelo uspešnih in za študente tudi od govornih ter najbolj oprijemljivih del bi vsekakor bilo sodelovanje z zadnjimi let-niiki srednjih šol v Celju, ki bi jih sezna-njali z delom ZŠJ, s problemi, smermi in načinom študija itn., da ne bi abiturienti prihajali v Ljubljano popolnoma nepri-pravljeni in zgubljeni. Na novem vodstvu je sedaj težko bre-me odgovornosti, da uspe sestaviti takšne oblike dela, ki bodo kljnb dosedanji raz-bitosti privlačile študente, in da se ne bi ponovili dogodki polpretekle dobe, ko l«th«; ZAGREB — 25. novembra je ob praz-novanju dneva republike v dvorani vse-učilišča rektor zagrebske univerze po-delil tradicionalne nagrade najboljšim zagrebškim šludentom. Nagrade je pre-jelo večje število najboljših, ki so se uveljavili kot odlični študenti in aktivi-sti ZšJ nali dani SARAJEVO — Na nedavnem sestanku sveta javne tribune sarajevske univerze so ugotovili, da so vsa dosedanja priza-devanja, da se jaAmi študentski tribuni najde določeno mesto, karakter in vlo-go v življenju in delu univerze, ostala osamljena in brez uspeha. Njen cilj, da z javnimi predavanji, razpravami in drugimi sodobnimi informacijami po-maga pri ideološko-politični vzgoji štu-dentov, učiteljev in uslužbencev sarajev-ske univerze, ki jih je približno deset tisoč, ni bil dosežen. Menijo, da je eden osnovnih vzrokov neuspeha njena nepo-vez&nost z drugimi organizacijami na univerzi kot so: Združenje profesorjev, Zveza študentov in njene ideološke ko-misije in debatni klubi, Zveza komuni-stov itd. Sklenili so, da bo ena glavnih nalog, da tribuni najdejo stalen značaj in jo Jematsko orientirajo. Prevladalo je mne-nje, naj ima ta poslej bolj diskusijski karakter in ne več zgolj informativni, tako da bo res odraz vsega tistega, kar študenti mislijo in čutijo, skratka: me-sto, kjer bodo razpravljali tudi o te-mah, ki niso vezane samo na imiverzo, ampak na celotno naše družbeno doga-janje. Posebej so poudarili, naj bi pre-davatelji vsaj v začetku bili pajvišje osebnosti iz našega kulturnega in poli- tičnega življenja, tako da bodo občin-stvo res pritegnili in jo s kompleksnim obravnavanjeem problemov navadili na to obliko dela Ob zaključku so izvolili nov svet tri-bune, v katerega so prvič poleg pred-stavnikov vseh fakultet volili tudi pred-stavnike Združenja univerzitetnih pro-fesorjev študentskih domov, UO ZŠJ, UK ZK — predvsem dobre organizator-je, ker so menili, da bodo na ta način vsaj delno rešili problem materialnih sredstev in prostorov. crvgen rckn 3bod SKOPJE — Pred dnevi je bila na rek-toratu skopske univerze svečanost, na kateri je rektor, prof. dr. Gorgi Filipov-ski, podelil odlikovanja študentom in uslužbencem skopske univerze, ki jih je za izredno požrtvovalnost ob skopski katastrofi odlikoval predsednik republi-ke. Na svečanosti je red zasluge za narod s srebrno zvezdo prejelo šest štu-dentov, medalje zasluge za narod osem študentov medicine in medalje zasluge za trud štirje uslužbenci skopske uni-verze student iiEUGiriAD — V BevjgiuuL. ji_ «i: pre-tekli teden plenum univerzitetnega ko-miteja Zveze komunistov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta SR Srbije, univerzitetnega sveta in večje število dekanov beograjskih fa-kultet. Na plenumu so razpravljali o problemu učnega kadra na beograjskl univerzi, o številu, strukturi in kvaliteti učnih kolektivov, e imenovanju, materi-alnih pogojih formiranja učnih in znan-stvenih kadrov, o novem sistemu nagra-jevanja in o ostalih vprašanjih kadrov-ske politike. so celjski študentje po krivdi vodstva kluba in (končno) tudi člarrav samih, osta li brez svoje organizacije, brez svojega združenja. to /\ STROŽJE KRITERIJE Pred kratkim je bila v Beogradu ted-na letna skupščina jugoslovanskega od-bora za mednarodno izmenjavo študen-tov. Ugotovili so, da število študentov, ki odhaja v času počitnic na strokovno iz-popolnjevanje v inozemstvo, vedno nara-šča, ugotovili pa so tudi, da je bilo poseb-no v zadnjem času pri organizaciji izme-njave precej slabosti. Razpravljali so o nedisojplini posameznikov, ki so se v ino-zemstvu obnašali nedostojno — ne kot ljudje, za katere daje skupnost visoka sredstva in pričakuje od njih zavestno razumevanje svojih obvez. Zaradi tega bodo morali letos bolj pa-ziti pri izbiri kandidatov za odhod na prakso v inozemstvo, sprejemne izpite pa bodo organizirali po strožjih kriterijih. Dosedanja praksa, da so kandidate izbi-rali v zadnjem trenutku, se je pokazala kot zelo slaba, zato jih bodo letos prvič izbral že pred koncem zimskega seme-stra. Sprejemni izpiti naj bi bili takoj v začetku letnega semestra, potem pa bi se dokončno dogovorili o številu mest z dr-žavami, ki so članice tega združenja. Pri-čakujejo, da bodo vsi odbori po univer-zitetnih centrih pri izbiri kandidatov osvo-jili sistem točkovanja, da bo v prihodnje manj pritožb in pripomb na delo komi-sij, ki sestavljajo rangliste. NOVOSTI IZ CTK KOVINARSTVO, LIVARSTVO R 3569 Draht. Cobur;. R SZMi Fertigungstechnik uod Betrieb. Berli« R 2866 Fonderie. Paris. R 2865 l.a Fonderie Belge. Liegt. R J800 The Foundry. Cleveland. R 490 FouiKtrjr Tiade Journal. Londoa. R 3346 Ciiesserei. Diisseldorf. R :W8" Giesserei. TechiMschwis8ensch»ftliche Bti- hefie. Diisseldorf. R S248 Giesserei-Prasis. Berlin. R 2807 Gies«ereit«H?hnik. Berlin. R 3673 fndii.strial Dosijn. New York. R 261 Journal d'infortnation techniqu* des indu- sti-ies de la fond«rie. Paris. R 12» MeUl Treatment and Drop Forsing. Bir- mingham. R 20:7 Modern C.asUngs. New York. Tribuna Cas tn svet priredi v četrtek, 17. decembra ob 20.30 v Študentskem na-selju razpravo O aktualnih premikih v na-ši ekonomiki. Sodeluje tov. Bakarič. sc-kretar CK ZK Hrvatske. Tribuna Čas in svet priredi v sredo, 23.12. razpravo O slovenskem revialnem življen,ju V študentskem naselju ob 20.30 uri. Sodelujejo sodelavci revije Sodobnost, Problemi, Teorije in prakse, predsta^-niki GO SZDL in CK ZMS. Socialno ekonomska komisija UO ZSJ In fakultetni odbor Ekonomske fakultete priredi zbor študentov na temo O socialno ekonomskih pro-blemih študentov študentsko naselje, strda. 16. decembra ob 20.30. TabornikJ, Ijubitelji narave! Stu