MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK «r*<«litvo la uprtvti Maribor, Alatuandromi «m« **. n , ta t>ha]a razen nedelje Iti praznikov vaak dan ob1t.nl i Velja nimfam projoa— v upravi ali po poiti 10 Dla, doatavljen na dom 19 Din s Oglaal po eeafcn t Oglaae •prejeme tud) oolsanl oddelek .Jobo- v (Jubilant # kottnl Čekovni ra tun it. 11 >106 JUTRA 99 Italijanski imperializem v italijanskem tisku Po HenderSOnOVem odgovoru DVA ČLANKA PROTIFAŠISTIČNEGA DNEVNIKA »LA LIBERTA«. V včerajšnjem uvodniku smo po beo-fraiski »Politiki« dokumentarično pokadi* kako sistematično izvajajo Italijani r°io propagando za »neosvobojeno« “ajmacijo in kako sodelujejo pri tej ak-c‘i* celo uradne, odgovorne osebe. To izstopanje tudi v ostalem svetu ni osta-0 neopaženo. Svetovni tisk mu posveča jZdno več pažnje; zlasti francoski in an-*'fcški listi objavljajo v zadnjem času ®|>sežne in temeljite članke o italijan-*e&i imperializmu. Nič manj pa napo-ed tudi ni zanimivo, kako presojajo ro-Jretije fašističnega Rima Italijanski pro-‘•asistlčnl emigranti sami. Tako piše n. glasilo protifašistične koncentracije t-a Liberta« v Parizu v eni svojih Štefk zadnjega časa o zlaganosti italijan-jp trditev glede narodne pripadnosti ^‘ttiatincev in beleži tudi vse m-anife-,4ciie in demonstracije fašizma proti Ju-»oslaviji. ,*La Liberta« vprašuje v tem svojem *janku; »S kakšno pravico se more fa-zanimati za Italijane v Dalmaciji, »? le vendar splošno znano, da je oropal lovence in Hrvate v Julijski krajini seh pravic in napravil iz njih prave pvcate sužnje? Fašistični režim, ki je ^užhii vso Italijo in je posebno brez-v Julijski krajini, nima niti po- lili, l C|ie niti moralne pravice, zavzemati za Italijane v Dalmaciji.« V številki jhe 8. t. m. pa objavlja še drug čla- o fašistični propagandi za Dalma- -tor ostro napada šefa te propagande {avgusta. V tem govoru je Cftppa govo-8eischija (Kozelskega). Tu citira neki Ko: govor, v katerem je pozival Ita-La.ne; naj se pripravijo na vojno za osvo-ta -Bje Dalmacije. List pravi, da je vsa $j Cistična akcija dovolj prozorna: fa-,eiTi bi rad osvojil Dalmacijo, da bi mogel prodirati dalje na Balkan v ,l2vršiti svoj imperialistični pohod na j?tod. »La Liberta« se sklicuje nadalje pisanje listov »La Volonta d’Italla« in j.^nale d’Italia« iti pravi, da je po-je. nl> poslal nedavno v Dalmacijo svo-Posebnega dopisnika, ki piše sedaj ,Sn>a iz okupirane Dalmacije«, pijanski protifašistični list »La Li-se pri tem čudi, kako more faši- more fašizem tožiti Jugoslavijo, da je odstranila iz Dalmacije italijanščino, ko sam istočasno nastopa skrajno brutalno napram slovanski in nemški manjšini v svoji državi in gre tako daleč, da odstranjuje celo slovenske in nemške napise z nagrobnih spomenikov. V istem članku pa objavlja tudi nadaljni detajl, ki kaže postopanje službene Italije v .zelo čudni luči, in sicer glede iredentistične dalmatinske akcije. O priliki nedavnih proslav 50Jetnice Garihaldijeve smrti je sprejel Mussolini v avdienci tudi direk-torij t. zv. »Garibaldinske federacije«, in v svojem nagovoru je pozval garibaldin-ce, naj bodo vedno pripravljeni za vsako »eventualnost«. Naglasil pa je celo popolnoma odkrito možnost oborožene akcije v Dalmaciji ali na Hrvaškem, rekoč, da se v takem primeru Italija ne bo mogla poslužlti svoje redne vojske. Isto temo je obravnaval ma'o kasneje voditelj garibaldincev Ezio Garibaldi v ra-portu svojim častnikom. »La Liberta« pravi, da bo fašistična vlada gotovo demantirala to trditev, toda ta demanti ne bo mogel zabrisati važnih sledov in znakov, ki kažejo, da se Italija pripravlja na eventualno oboroženo akcijo v Dalmaciji. V nedeijo 30. julija je bila v San Marinu garibaldinska slavnost. Uradni govornik je bil fašistični senator Inocenzo Cappa in njegov govor je bil v celoti objavljen v listu »II Popolo Sanmarinese« z dne 14. ril o svetovni vojni, mirovnih pogodbah, egoizmu Italije in o nehvaležnosti balkanskih narodov. Dejal je, da je bila Italija po vojni krivično tretirana, da se pa bliža čas, ko bo dobila vse ono, česar ji niso dale mirovne pogodbe. Zato se morajo Italijani pripraviti! Razume se: »uradna Italija mora biti korektna, če pa bo potrebna kakšna »nepričakovana« akcija, bodo rdeče srajce, ki režima ne morejo neposredno kompromitirati, vedno pripravljene storiti tisto, česar črne (fašistične) zaenkrat še ne smejo.« Tako razkrinkavajo in obsojajo italijanski fašistični imperializem celo Italijani sami, ki se jim patriotizem ne more VaH10 glasilo »Giortiale d’!talia« imeno- odrekati, četudi so zaradi svojih nazorov ^.Dalmacijo »okupirano«? Kar se pa N Člankov tiče, pravi, da so za Ju- ie» v'i° skrajno izzivalni in polni div-C sovraštva. Obenem se čudi, kako morali- zapustiti domovino. Celo oni da* jejo prav nam. In to je vsekakor naj* večja obsodba fašistične Italije. Mahaima Gandhi čaka na smrt JE PROST, NOCE IZ JECE. OSVOBODITI HOČE PARIJE IN IZENAČITI IN ZEDINITI INDIJCE. 21. septembra, čim je Pričel stradati, ga je preiskal Indk 7draVnik> ki Je ugotovil, da Je saniran In mu je zato priporočil ab-lov m'r* Upravitelj jetnlšnico Je poda j**0 °biskal Gandhlja in mu sporočil, ltaj:® bfost in da lahko zapusti ječo brez t0 jjjdhkoli ovir in omejitev. Gandhi Je d»iu ° odklonil in izjavil, da bo na- ie; gladovno stavko v Ječi. Dejal Ihtru bom stradaI' dokler ne bom 21. septembra. Zadnja Jed, ki nIČno 2avž,l Gandhi, Je obstojala Iz pše-Č|(,e Ka kruha, datelnov in majhne koll-^silo *e P°ted*l to skromno *{0 !*,lnui le njegov tajnik Besa! z drh- BOO ... UK*«! * um- 1 d0j 0 Ponudil kozarec vode. Gandhi atol*0 ^as» molil v družbi svojega prl- datj Patela, Tako Je Gandhi pričel da^AR 21. septembra. Gandhijev an'Ial je odpotoval v Indijo, da še eftkrat vidi svojega očeta pred njegovo smrtjo. Pri odhodu je izjavil, da gladovna stavka njegovega očeta ni naperjena proti angleškim oblastem, temveč proti razredni neenakopravnosti v indijskem družabnem življenju. Gandhi upa, da bo z žrtvovanjem samega sebe osvobodil parije. Želi enakopravnost vseh veroizpovedi in ukinitev vseh odredb, ki so doslej omejevale mnoge sloje naroda v njihovih pravicah. KOLERA NA KITAJSKEM. LONDON, 21. septembra. Po poročilih Iz Pekinga se je razširila po pokrajini Šansi epidemija kolere in zahtevala doslej že 2300 Žrtev. IZGON NOVINARKE IZ RUSIJE. MOSKVA, 21. septembra. Zastopnica »Dally Expressa« In »Sunday Expressa* Ktimanova je bila radi tendencioznega poročanja o notranjem položaju izgnana iz Rusije. ODGOVOR JE NA ENI STRANI POMIRJEVALEN, NA DRUGI PA SKUŠA NA« PRTITI NEMČIJI ODGOVORNOST ZA NEUSPEH RAZOROŽITVENE KONFERENCE. PARIZ; 21. septembra. Po vesteh iz Berlina tamkajšnji tisk živahno komentira odgovor predsednika razorožltvene konference Arthurja Hendersona, ki ga je poslal nemški vladi na njeno sporočilo, da nemška delegacija začasno ne bo sodelovala pri delu razorožitvene konference. »Deutsche Allgemeine Zeltung« piše, da se da HendersonOv odgovor tolmačiti kot poskus pomirjenja ali pa tudi kot poskus, da bi se Nemčiji naprtila odgovornost za eventualni neuspeh razorožitvene konference. List pravi, da sta Anglija in Franclja dejansko onemogočili Nemčiji njeno uspešno sodelovanje na tej konferenci. »Lokal Anzeiger« pravi, da nemška vlada nikakor ne bi mogla sprejeti teze, ki jo je postavil v svojem govoru Arthur Henderson. Pangermanska »Deutsche Tageszeitung« poziva Francijo, da omili svoje stališče na bodočem zasedanju Društva narodov, ker bi sicer morala Nemčija zapustiti tudi Društvo narodov. Organ centruma »Germanla« ne verjame, da bi bilo koristno, da bi se vprašanje nemških zahtev iznašalo pred Društvo narodov. »Vossische Zeitung« smatra za umestnejše in boljše, da se zainteresirane države sporazumejo o rešitvi tega vprašanja poprej, preden bi prišlo pred Društvo narodov. Razprava proti dr. Jovanoviču POTEK DANAŠNJEGA ZASLIŠEVANJA OBTOŽENCEV PRED SODIŠČEM ZA ZAŠČITO DRŽAVE BEOORAD, 21. septembra. Pred državnim sodiščem za zaščito držaje se je danes nadaljevala razprava proti vse« učlllškemu profesorju dr. Dragoljubu Jovanoviču in soobtožencem. Prvi je bil zaslišan soobtoženi MIodrag Miletič, ki mu očita obtožnica, da je razmnoževal In razširjal profesorjeve letake. Miletič priznava, vendar pa pravi, da se mu ni zdelo to nit nezakonite'- .-uH česar mi- sli, da sodišče za zaščito države ni pristojno o tem razpravljati. Za njim je bil zaslišan poštni uradnik Demeter Belič, ki je svoje dejanje istotako priznal in dejal, da se je udeleževal propagande zato, da bi se maščeval radi neke krivice, ki mu je bila storjena v poštni službi. Sledilo je zasliševanje uradnika Nabavljal-ne zadruge državnih uslužbencev Petra Popoviča; ki še traja. Dr. Kramer namestnik zunanjega ministra BEOGRAD. 21. septembra. Za Interi-mističnega namestnika zunanlnga ministra Boška Jevtiča* ki je odpotoval v Ženevo k seji Društva narodov, je imenovan minister brez portfelja dr. Albert Kramer. Konierenca zastopnikov avto* busnih podjetij BEOGRAD, 21. septembra. Trgovinski minister Mohorič je sklical v Beograd konferenco zastopnikov vseh jugoslovanskih avtobusnih podjetij, da izve njihove želje in pritožbe radi nameravane akcije za pospeševanje avtomobilizma In avtomobilskega športa. Peklenski stroj v Kratovu BEOGRAD, 21. septembra. Po poročilih iz Kratova so našli tam na nekem prostoru izven mesta dva peklenska stroja, od katerih je eden eksplodiral ne da bi povzročil kakšno škodo, dočim je drugega demontiral neki strokovnjak. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo, kdo je peklenska stroja postavit. JUBILEJ GRADIŠČANSKIH HRVATOV DUNAJ, 21. septembra. V nedeljo 25. t. m. bo v Dunajskem Novem mestu od-horova seja Hmtskega kulturnega društva z Gradiščanskega, na kateri se bo razpravljalo o pripravah za svečano proslavo 400-letnice prihoda Hrvatov na Gradiščansko, LLOYD GE0RGE8 PROTI VLADI. LONDON, 21. septembra. Lloyd Geor-žes je na nekem političnem zborovanju ostro Obsodil zunanjo politiko sedanje vlade. Ta politika je privedla tako daleč, da so sedal proti Angliji tri močne velesile sveta, Nemčija, Italija in Rusija, dočim je na njeni strani samo oborožena Francija. PAPENOVI NAPORI. BERLIN, 31. septembra. V zvezi z objavo vladnega manifesta o priliki novih parlamentarnih volitev se ,v. političnih krogih govori, da bo vlada skušala ustvariti enotno Hindenburgovo fronto vseli strank, zvez in skupin, ki stoje za sedanjo vlado. OSTAVKA KATALONSKE VLADE. BARCELONA, 21. septembra. O priliki aplikacije novega katalonskega statuta so podali vsi člani vlade polkovnika Macie formalno ostavko, da mu s tem dajo proste roke pri sestavljanju nove vlade. Vladna kriza pa bo rešena še danes. Pričakuje se, da bo v novi vladi ostala večina dasedanjih ministrov. VIHAR NA BAHAMSKEM OTOČJU. LONDON, 21. septembra. Po vesteh z otočja Bahama, ki so prispele v javnost šele sedaj, je divjal tamkaj 5. t. m. grozen orkan, ki je razdejal na otoku Abacu mesta Green, Turtle in Chapetown. Doslej je naštetih 14 mrtvih in 70 ranjenih oseb. URADNI PODATKI NESREČE V ALŽIRU. PARIZ, 21. septembra. Predvčerajšnjim so bila rešena izpod razvalin vojaškega ponesrečenega vlaka v Alžl™ zadnja trupla ponesrečencev. Končna bilanca te strašne prometne katastrofe Je naslednja: 61 mrtvih, Od teh 56 vojakov tujske legije in S železničarjev, 217 legi-jonprjev in 2 železničarja pa je bito ranjenih. V bolnišnici leži še vedno 96 težko ranjenih oseb. KARAMBOL ITAL.I.TANSK1H LETAI. RIM, 21. septembra. V vojni luki Spezil sta sc v zraku zaletela drug v drugega dva velika bombna hidro-plana Karambol je bil tako silen, da sta obe letali padli v morje in se takoj potopili. Pri tem so se ponesrečili: poročnika pilbta Dic Leva In Prcmol-la. narednika pilota Marinelli in Pale-ro ter podčastniki Leolini, Ternpesta in Paollcchl. Sffah 2 MarffiorsTčj »V E č E R NI K« Jufra Dnevne vesti Posledice popivanja nabornikov Uboj v Dražencih pred sodiščem. V M a r i 5 o r ti, 'dne 21. IX. 1932, ——M———» M——*****' Ni redek dogodek, da si skočijo v lase fantje naborniki, ko se vračajo z nabora domov. Tak žalosten primer je ob- ravnal danes dopoldne veliki kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča. Pred sodnike je stopil plečat in postaven hlapec Štefan Hostnik iz Lancove vasi, obtožen, da je 12. julija v nekem vinotoču v Dražencih smrtno zabodel svojega znanca, posestniškega sina Jerneja Golca. Nepremično in zvedavo je zrl v državnega tožilca, ko je čital obširno obtožnico, iz katere posnemamo: Obtoženec Štefan Hostnik ter posestniška sinova Lovrenc Vidovič in Jernej Goleč so se vračali 12. julija z nabora iz Ptuja. Po naboru so popivali po raznih gostilnah. Precej nakajeni so prišli pozno popoldne v Kosovo gostilno v Turnišču, kjer sta jih pričakovali dekleti Marija Cafutova in Marica Klasičeva. Od tam se je podala precej razigrana in razpoložena družba v Tomažičev vinotoč v Dražencih. S potjo pa sta se sprla obtoženec in Jernej. Hostnik je namreč dražil Golca, če je res, kar pravijo dekleta, da je Pernekova Jera njegova gubica. Golca je to tako silno razjezilo, da je prisolil Hostniku nekaj krepkih zaušnic. Jezilo ga je to tem bolj, ker je bilo v družbi dekle, za katerega se je potegoval in mu ni bilo ljubo, da je slišalo besede, ki jih je bil Hostnik izrekel. Kmalu pa sta se Hostnik in Goleč zopet sprijaznila in si tovariško segla v roke. V Tomažičevem vinotoču so spili še nekaj litrov vina in ko se je jelo večeriti, je Goleč z obema dekletoma nenadoma zapustil vinotoč. Huda jeza je zato popadla Hostnika, ko je 'opazil, da je ostal sam. Naglo je stopil za družbo in jo kmalu dohitel. Hostnik in Goleč sta se zopet sporekla. Iz prepira je nastal pretep in zaman je bilo vse prizadevanje deklet, da bi pomirili razdražene fante. Hostnik je pobesnel, v besnosti izvlekel nož ter Jerneja zaklal, Vidoviča pa lažje ranil. Smrtno ranjeni Jernej se je opotekel in zgrudil v naročje svojega dekleta ter že v nekaj trenutkih izdihnil. Po krvavem dogodku je ubijalec Hostnik zbežal in se skrival nekaj dni po skednjih. Tretji dan so ga našli orožniki in odgnali. Pri prvem zaslišanju je skušal vse tajiti, končno pa se je le vda! in priznal, da je zabodel Golca, izgovarjal pa se je, da ni imel namena ga usmrtiti. Obtoženec Hostnik, ki se je pri razpravi zagovarjal s silobranom, je bil obsojen na osem let in en mesec težke ječe ter na povračilo pogrebnih stroškov v znesku 350 Din. Razpravo je vodil v. s. s. g. Lenart, prisedniki pa so bili višja sodna svetnika gg. dr. Tombak in Zemljič ter okrožna sodnika gg. Kolšek in Čemer. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik. Obtoženca pa je branil g. dr. Kleser. Velik javen shod sklicuje mariborska podružnica Narodno-strokovne zveze v nedeljo 25. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na verandi unionske pivovarne. Na shodu bodo govorili: Rudolf Juvan in Franjo Rupnik iz Ljubljane ter Rudolf Tumpej in Anton Bajt iz Maribora o socialnem položaju delavcev in nameščencev v državi In o njihovih zahtevah. Narodno-strokovna zveza vabi vse delavce, delavke, privatne in državne nameščence, naj se udeleže shoda v čim večjem številu, da manifestirajo za zboljšanje svojega socialnega položaja, da protestirajo proti kapitalističnemu izkoriščanju, da protestirajo proti pretiranim najemninam, da protestirajo proti zaposlitvi tujcev dokler traja pri nas nezaposlenost. Delavci, delavke In Javni nameščenci, 25. september naj dokaže, da se prebujamo in da ne bomo prej utihnili, dokler ne dosežemo svojih pravic! Odložitev plačanja zvišanih najemnin v mestnih hišah Na vlogo Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico mestnemu županstvu, je župan g. dr. Lipold odložil plačevanje zvišanja najemnin in odredil, da se pobira v vseh mestnih hišah dosedanja najemnina do končne rešitve prošenj posameznih najemnikov. Zadevno odredbo mestnega župana g. dr. Lipolda je toplo pozdravila vsa javnost, zlasti pa najemniki v mestnih hišah. Novo zvišanje najemnin je občutno zadelo posamezne najemnike in dalo vzpodbudo nekaterim hišnim gospodarjem, da so tudi oni ponovno zvišali najemnine. Pričakujemo, da bo vprašanje zvišanja najemnin v mestnih hišah kmalu in ugodno rešeno, da ne bo nepotrebnega razburjenja in ogorčenja med najemniki, ki težko dihajo pod današnjimi razmerami. Tretjo žrtev razvanjskega klanja, 34- letnega strugarja Josipa Kranjca, stanujočega v Teslovi ulici v Mariboru, so pripeljali včeraj v bolnišnico. Hudo poškodovani Kranjc je bil med skupino železniških delavcev, ki so se s Pohorja gredoč ustavili v Hamanovem vinotoču in se zapletli v krvav pretep, katerega prvo žrtev so včeraj pokopali, dve pa ležita nevarno ranjeni v tukajšnji bolnišnici. Strugar Kranjc je zaposlen v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru. Pri pretepu je dobil hude poškodbe po glavi in životu z nekim ostrim predmetom, Zdravniki menijo, da so udarci zadani s sekira Na sinočnji seji upravnega sveta »Ma riborskih podjetij« se je kostituiralo ravnateljstvo, ki je izvršilni organ upravnega sveta in je bil izvoljen za načelnika župan dr. Lipold, za podnačelnika občinski svetnik g. Franjo Peric, za člane pa občinska svetnika g. inž. Jelenec in g. Saboty. Za predsednika nadzornega sveta je bil izvoljen občinski svetnik g. dr Rapotec za podpredsednika pa občinski svetnik g. Grčar. Iz poštne službe. V višjo položajno skupino so napredovali poštni uradniki: Mavricij Gluks v Mariboru, Josip Krivec v Slovenski Bistrici, Gabrijel Sfiligoj v Šent liju v Slovenskih goricah, Ljudmila Strniševa v Mariboru, Marija Kasjakova v Breznem, Rika Gse'mano. va v Mariboru, Marija Verličeva v Mo-škanjcih ter Štefanec Davorin in Vekoslav Šturm, oba v Mariboru. Prva seja novega upravnega odbora »Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico« bo jutri v četrtek ob 18. uri v dvorani Na-bavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Na seji se bo konstituiral odbor, kakor to predvidevajo društvena pravila. Smrt župnika Peniča v Št. Vidu pri Grobelnem. Sinoči ob 23. je umrl v Št. Vidu pri Grobelnem splošno priljubljeni župnik g. Anton Penič. Bolehal je že več let, pa mu vsa zdravniška znanost ni mogla rešiti življenja. Pretekli petek se je da' prepeljati v celjsko bolnišnico, kjer je* sinoči umrl. Prijetnega družabnika in vrlega dušnega pastirja bo pogrešal marsikdo. N. v m. p.! ' Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 74. številki: zakon o postavljanju domov, združb in ustanov, spadajočih v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo, nadalje pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resoru ministrstva pravde ter razne objave iz »Službenih novin«. Iz Slivnice. Koncert na lok, ki je bil pretekli praznik, je bil za vse poslušalce ugodno presenečenje. Pod vodstvom agilnega in neumornega šolskega upravitelja g. Mejovška, je podal orkester vse točke svojega programa z nepričakovano točnostjo in finim občutkom. Posebej moram omeniti oba solista g. Zalokarja (violina) in gosp. Zapletala (glasovir), ki sta podala svoje točke zelo dobro in pokazala tudi dobro tehnično izurjenost. Mladi godbeniki, vsi člani sokolskega društva, obetajo utemeljeno upanje, da nam bodo prav kmalu nudili nov učitek ter s potrebnim trudom in vežbanjem pod taktirko svojega dirigenta podali novi program z vso potrebno ritmiko in dinamično uglajenostjo. Veliko zanimanje za gradnjo lesenih hišic. Kako veliko je zanimanje za gradnjo lesenih hišic, se je pokazalo na si-nočnem sestanku, ki ga je sklicala podružnica Združenja jugoslovanskih železničarjev.' Mala dvorana v Narodnem domu je bila nabito polna. Med železničarje so se pomešali tudi drugi interesenti. Navzočim je obrazložil način gradnje predsednik podružnice g. Tumpej, ki se je že del j časa bavil z vprašanjem, kako rešiti današnjo stanovanjsko mize-rijo. V stvarnih besedah je objasnil vse načrte in priporočal slehernemu, ki le more, da si zgradi tak cenen in zdrav dom. Vsa nadaljnja pojasnila dobe zani-manci pri Nabavljalni zadrugi v Franko-panovi ulici in v njeni podružnici na Aleksandrovi cesti. Pojasnila in nasvete pa bo dajalo interesentom tudi društvo stanovanjskih najemnikov, čim si uredi svojo pisarno. Iz mariborskega gledališča. Abonentje za novo gledališko sezono 1932-33 se pridno priglašajo. Vendar pa je na razpolago še dokaj sedežev, zlasti v ložah, dasi so mesečni obroki tudi za te sedeže zelo nizki in omogočajo abonman vsakomur. Pozivamo zlasti one interesente, ki si žele boljših sedežev, da si jih za-sigurajo čimprej. Prijave se sprejemajo pri gledališki blagajni še do sobote, 24. septembra. Cene sadja. Posestnik iz Slovenskih goric nam piše: Iz poročila nekega mariborskega časnika smo posneli, da se je v Mariboru ustanovilo društvo sadnih trgovcev in izvoznikov z namenom, da ščiti sadjarje pred ode-ruštvom nereelnih sadnih trgovcev. Ali to društvo deluje in kako, nam ne poroča noben list in tudi noben sadjar ne čuti blagodejnega upliva delovanja. Nasprotno, sadni trgovci plačujejo tudi za žlahtno sadje naravnost sramotne cene. Mislim, da bi bilo tu pač na mestu, da navedeno društvo dooči in objavi minimalne nakupovalne cene posameznih sadnih vrst. Da je tak poziv potreben, naj navedem nekatere cene, po katerih v južnovzhod-nem delu Slovenskih goric sadni trgovci nakupujejo: Za razne vrste najbolj ranega sadja so plačevali te dni 1 Din. Za širokovne ali za kardinala so ponujali prvotno 1 Din, pozneje pa 0.75. Škro botli ali primčevo jabolko so bi!i po 0.75, zlate parmene 1, beli sletinec 0.50, da-mazonke 0.50 in aleksandrovke 0.50 Din. Spričo tega nas res zanima, kako ceno bodo imele rožne vrste, kakor bosko-povka, kanadka, baumanova, ananasov' ka, jonathan, ontario in druge? Znižanje cen v fizikalnem zdravilišču OUZD. Po prizadevanju mariborskega Slovenskega obrtnega društva je ravnateljstvo OUZD znižalo zdravljenje v fizika nem zdravilišču za 20 odstotkov za člane Slovenskega obrtnega društva in njih svojce. Ti dobijo omenjeni popust proti izkaznici društva, na kateri mora biti izrecno potrjeno, da je bolnik, oziroma bolnica včlanjena v društvu, odnosno, da je svojec član društva. Poleg tega mora izkaznica vsebovati izjavo društva, da jamči za plačilo stroškov. Na podlagi te izkaznice nakaže potem vod stvo ambulatorija OUZD zdravnika. Račune za zdravljenje morajo člani društva poravnati v enem mesecu po prejemu računa. Ta popust pa ne velja za čistil ne kopeli. Nov gasilni dom v Št. Vidu pri Grobelnem. Prejšnjo nedeljo je bil na najsveča-nejši način blagoslovljen novi gasilni dom mladega šentviškega gasi'nega dru štva, ki obstoja šele 5 let in ie ob tei priliki slavilo svoj jubilej. Pripomniti je treba, da si je društvo potrebno orodje in moderno motorko nabavilo že kmalu po svoji ustanovitvi, zdaj pa je spravilo to orodje pod lastno lepo zidano streho. Slavnosti se je udeležilo gasilstvo in ostalo občinstvo od blizu in daleč. Odbor se vsem darovalcem in podpornikom najiskrenejše zahvaljuje za izkazano pomoč. Dvajseti požar v Župečjl vasi. Včeraj je v Župečji vasi v občini Sv. Lovrenc pa Dravskem polju dvajsetič gorelo v letošnjem letu. Tokrat je zgorela koča posestnika Franca Zunkoviča. Ogenj je objekt popolnoma upepelil in povzroči nad 15.000 Din škode. Ker je stala koča na kraju vasi in ker je bilo mirno vreme, je bila preprečena večja nevarnost. Telesno zaprtje, slaba prebava, nenor* malni razkroj in gniloba v črevih, pr* velika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu m prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznic« izginejo prav kmalu z rabo naravn« »Franz-Josef« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo z« desetletja pri odraslih in otrocih obe« spolov uporabjajo z ugodnim uspehom. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v le* karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Napačna identifikacija razmesarjene«« ženskega trupla. Iznenadeni so bili pW ski orožniki, ko se je predvčerajšnji* zglasil pri njih posestnik Franc Vidov® iz Trdobojca v Halozah in izpovedal, je že '10. t. m. brez sledu izginila od doma njegova 381etna žena. Po osebne® opisu, ki ga je podal, so se orožni® namreč prepričali, da je bila nesrečnic«-ki jo je povozil pred dnevi brzovlak n« progi med Ptujem in Hajdino, — kak°r smo to že poročali — njegova žena,1)8 pa 421etna Ivanka Novakova od Sv. To* maža pri Ormožu, kakor so to prvotno domnevali. Ker so se Vidovičeve izP* vedbe sko-ro točno ujemale z opisom, ® so jih hranili orožniki, se je podala 0* hajdinsko pokopališče uradna komis'1?1 ki je ekshumirala truplo, v katerem '8 mož, kakor tudi njegovi sorodniki, sP* znali svojo ženo. Kaj je gnalo Vidovič* vo v tako strašno smrt, ni znano. V za* njem času je bila zelo potrta in je čest« govorila o samomo-ru. Današnji trg je bil dobro založen J sadjem in grozdjem. Na novem trga stalo 29 voz jabolk, hrušk, sliv, breške’* in grozdja. Cena sadju in grozdju, ki ve* no bolj dozoreva, je izza zadnje sobot nekoliko padla. Karambol mestnega avtobusa s kol* sarjem. Na Kralja Petra trgu je zavo® včeraj popoldne neki kolesar v mest« avtobus. Trčenje je bilo usodno, ker j« je avtobus popolnoma zdrobil kolo. K0* lesar je na srečo ostal nepoškodovan- Aretacije. Sinoči in davi je policija tirala 4 osebe. Lojzka H. in Karl W.st bila aretirana, ker sta se pretepala " ulici, nekemu Vinkotu P. pa so dali Prf, nočišče, ker je bil tako pijan, da ni nas« domov. V policijsko past pa se ie tudi nočna ptička Neža Z., ki je pred kratkim v Maribor ter se preži'" ljala s tajno prostitucijo. Tatvina. Preteklo noč je neznan j* vlomil v drvarnico tehnika Ivana BeZ|S‘ ja v Maistrovi ulici in odnese, več likih kosov premoga in pralno kad, vre* no 400 Din. Očala proti peni. Tvrdka »Črna glav«‘ sporoča: Nova očala proti peni obdajaj vsak zavojček »Črne glave« s »Ha«f' gianz« Shamponom. Očala varujejo P* umivanju glave in las oči pred vodo j« peno in bo to olajšavo in ugodnost zna1, ceniti vsaka dama, za otroke pa je uh* vanje as s takimi očali veliko vese«8' Vinska trgatev v nedeljo,, dne 25. se* tembra pri »Teti Rezi« v Laznici. Gospodarski adresar kraljevine slavije je izda o ministrstvo za trgovi«' ki bo zlasti gospodarskim krogom dob«* došel. V adresarju so v posebnem P., glavju navedeni naslovi vseh protok°L ranih detaljenih trgovin, naslovi ve« šil obrtniških podjetnikov, kakor tudi v za potovanje in spisek id vernikov. od«* N* dalje prinaša več pomembnih in strok0 nih člankov o industriji in trgovini, izV zu, uvozu, naših denarnih zavodih, ^ družništvu, gospodarskem tisku, K0:’1^ darskih ustanovah in organizacijah. Ut'n adresarju je 50 Din. Naročila iPreje »Zavod za napredek trgovine« v, BeoUr du. — Prva tovarna avtomobilskih P!a^eg, v naši državi. Te dni se je sestal v ^ lju odbor, ki je proučil načrte in P«0. j|, čun za gradnjo tovarne avtomobus .j plaščev v naši državi. Gradbeni _str0 so predvideni na o-kroglo šest milu01^ dinarjev in je odbor že zainteresira' . to mariborski in ljubljanski Avto's Da bi se taka tovarna pri nas rentir ^ se odbor naslanja na uvoz P'a^eVv(>zi avtomobile in kolesa, katerih se Jj jfl vsako leto 40—50 000 za avtomobil 80.000 za kolesa, v vrednosti oler 60—70 milijonov. Če bi se plaS^1 lovali v naši državi, bi znašali za sirovine le 10 odstotkov od olTie flj|l vsote in bi se nedvomno mnogo poc ^ M a r ! b o r u, 'dne 21. IX. 1932. MarlfiorsB >VECERNIK« Julra SfftWr3\ Zbiranje sličic — nov „sport“ za našo mladino POMEMBNA PRODUKCIJA MARIBORSKE ČOKOLADNE NEKAJ MISLI O NOVI VZGOJI. INDUSTRIJE. - Eno najpomembnejših gesel, ki so se ‘daj iznašala v javnost, je klic: Vse z a °troka! Ta misel ni nova, pač pa je v |°y°ini dobi dobila še poseben poudarek. j»j se je ves civiliziran svet zavzel za •lagor in napredek mladine, da lahko po Pravici pritrdimo znani oznanjevalki •stoletja otrokovega«. Povsod tekmujejo vsi vzgojni činitelji — od družine do državne uprave — da bi pomagali dvigati živo narodno moč — mladino. V vzgojnem prizadevanju so pa radi P°vsem spremenjenih socialnih, gospodarskih in kulturnih razmer padle mnoge Zastarele oblike mišljenja. Rodila se je T^ia po n o v i v z g o j i, ki v polni me-vpošteva telesni in duševni razvoj o-‘r°ka. Mladinoslovci in vzgojesbvci hočejo prelomiti naziranje, ki zadržuje normalen razvoj otroka z dušečim pritiskom odraslih. Res je, da smo se odrasli stalno zanimali za telesno rast otroka, mimo dušev-rasti pa smo hodili slepi. Otroke smo smatrali za »majhne odrasle«, ne da bi ®°znali in vpoštevali one trdne, po na-r*vi določene zakone, ki jih razvoj dece Jmtrebuje. Kakor bi dajali novorojenčku mesto JjJlpka hrane, ki jo uživajo odrasli, smo daialj dečkom in deklicam na raznih startnih stopnjah duševne hrane, ki je ni-*? Potrebovali in ki je niso mogli preba-,v*ti •.. In uspeh? Apatični, nesamostojni dddje, brez naravnega zanimanja, brez ^ave zavesti, brez moči — ljudje, ki ni-s° nikake osebnosti! Ce se poglobimo v svojstven način o-■rokovega življenja, pojmovanja in čuv-atvovanja, nam mora postati jasno, da se dandanes vse premalo oziroma na do-'dačo zaposlitev naše mladine. Ali res, vse naše mladinske knjige, Ipe, Športi... ustrezajo potrebam otro-°vim? Ali so v skladu z občutenjem, zabavanjem, predstavljanjem, spominjanjem, mišljenjem in hotenjem v tem ali nem itarostnem razdobju? Mladinoslovci so točno dognali, da o-,r°k med 2. in 6. letom ni bitje, ki bi ži-e'o v tistem realnem svetu, kakor od-Ml Njegovo življenje je kakor v prav-llcah. Doživlja svet in življenje, kakor bi sanjal z odpTtimi očmi. Najsrečnejši je ’sri, kjer se s a m udejstvuje. V šolski dobi od 7. do 14. leta se izvrši v otroku velik duševni prevrat. Njegova pozornost se obrača na zunanji svet, ki ga doživlja že s polno zavestjo, a silno fantastično. Dečku se hoče junakov, mogočnih roparjev, zmagujočih raziskovalcev, podjetnih popotnikov in drznih lovcev na divje živali. Prav nič abstraktnega ne mara otrok v tej dobi. Francoz Terričre določuje še le s 13. letom dobo abstraktnega pojmovanja. Takrat se‘pojavi zmožnost definicij, n. pr. usmiljenje, pravičnost itd. Kakor naše knjige v veliki meri le prav malo ustrezajo tem sodobnim izsled kom, tako se tudi žal šola premalo ozira na strukturo otrokovega obzorja. Predavanja in prisiljena berila s pesmicami o živalih, suhoparni sestavki o potovanjih — vse to ne more mladine ogreti. Vtis ni vplival kot doživljaj, ki bi prešinil ves duševni organizem. »Znanje« ostane morda do izpita, kmalu pa — izhlapi, saj je bilo le po naključju vlovljen — balast. Docela iz drugih vidikov je znana podjetna tovarna čokolade »Mirim« v Mariboru združila »sladko s koristnim«. Da dobi otrok poleg čokolade (sladko-snednosti menda ne bo popolnoma odpravila niti najhujša »kriza«) tudi nekaj poučnega, je izdala dve zbirki sličic, ki iih deca nalepi v posebne albume: »Kraljestvo živali« in »Popotovanje po okrogli zemlji«. Obe zbirki je opremil z izbranim besedilom priznani mladinski pisatelj Radivoj Rehar. Prikupljiva, z domovinsko ljubeznijo prežeta snov ob samostojnem zbiranju kar sama oživi in tako preide v otrokovo trajno last. Mladina dobi s samostojnim udejstvovanjem (iskanjem, zamenjavanjem, primerjanjem) toliko novih pobud, da si želi še nadaljne poglobitve in izpopolnitve, kisi jo prav tako skuša pridobiti — samostojno. In tu je prava smer k samostojnemu mišljenju in zaznavanju; pot k — novi vzgoji! V nekem razredu na neki okoliški šoli si je ves razred pridobil povsem samostojno zoološko in geografsko znanje potom »Mirimovih« albumov. Sličice so v svoji pestrosti mnogo pripomogle k vztraj nemu in živahnemu zbiranju. Mladina ima z albumi nepopisno veselje, saj so pa poleg ličnosti tudi najboljše — učilo. »Ilustrirana čitanka za mladino in ljud stvo« je na področju modernih vzgojnih prizadevanj svojevrsten poizkus, za katerega zaslužita g. Rehar in tovarna »Mirim« vse priznanje. S smiselno reklamo in propagando za svoje izdelke je tovarna dokazala, da ima tudi namen o- troku ustvariti in razširiti pojmovanje — njemu samemu v prid! Roditelji in vzgojitelji mladine naj spoznajo svetli zgled podjetnosti naše domače tovarne, drugim industrijam pa naj služi ta primer v posnemanje — m znamenju »stoletja otrokovega«. -c. Sokolstvo Razpored telovadnih ur Sokola Maribor-matice Redna telovadba vseh oddelkov So-kola-matice se začne s ponedeljkom 26. t. m. Telovadba bo do nadaljnega še na letnem telovadišču po sledečem razporedu: moška deca v sredo in soboto od 17. do pol 19. ure; ženska deca (do 7. leta) v torek in petek od 14. do pol 16. ure; ženska deca (od 8. do 10. leta) v ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure; ženska deca (od 11. do 14. leta) v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure; moški naraščaj (od 15. do 16. leta) v torek in petek od pol 19. do 20. ure; moški naraščaj (od 17. do 18. leta) v ponedeljek in četrtek od pol 19. do 20. ure; ženski naraščaj v sredo in soboto od pol 18. do 19. ure; člani v torek in petek od 20. do 22. ure; članice v, ponedeljek in četrtek od 19. do pol 21. ure. Vpisuje pred vsako telovadno uro vaditelj oddelka. Šport Motociklistični lov na lisico. Motoklub Maribor priredi v nedeljo 25. septembra t. 1. (v primeru slabega vremena pa 2. oktobra) lov na lisico. Razpis za lov na lisico: Start: Ob 2. popoldne na Trgu svobode. Konkurenti se morajo oglasiti 1 uro poprej t. j. ob 1. popoldne, da prevzamejo legitimacijo za start. Lisica se bo spustila ob L uri popoldne. Proga za lov: Ca 30 km. Meja: Tezno - Ptujska cesta - Sv. Miklavž -Hoče - Tržaška cesta - Tezno. Pot lisice se označi s papirnatimi odrezki. Lisica je dolžna vsake tri kilometre vreči papirnate odrezke, posebno pa na križiščih. Zasledujoči konkurenti imajo za lov lisice predpisan maksimalni Čas 2 uri. Ocenitev. Tisti vozač, ki se tekom dveh ur po startu dotakne lisice prvi in ji izroči legitimacijo starta, glasečo na ime, je zmagovalec. Ako se lisica tekom predpisanega časa (v dveh urah) ne u-lovi, t. j. do 4. ure, dobi lisica nagrado zmagovalca. Vsi drngi udeleženci dobijo po prireditvi v pisarni kluba za spomin blanketo. Prijave je treba naznaniti naj-kesneje do 23. septembra t. I. tajništvu kluba, Gosposka ul. 37 I. od 18. do 19. ure. Istočasno je treba plačati prijavnino, in sicer za-člane Din 15.— za goste Din 20.—. Za poznejše prijave do starta se plača dvojna prijavnina. Prijavnina se ne vrne. S podpisom prijavnice se podvrže vsak udeleženec razpisu in se obveže izpolnjevati vse predpise vodstva lova. Nadaljne določbe. Cestne policijske predpise je treba natančno izpolnjevati. O priznanju nagrade, pritožbah in ugovorih odločuje vodstvo lova. Vsak konkurent jamči za vse škode in nezgode, ki bi eventuelno nastale z njegovim vozilom. Prireditelj odkloni vsako odgovornost. Prireditelj je upravičen izreči diskvalifikacijo, ako se konkurenti ne držijo oblastnih predpisov ali drugih zakonskih določb, ali kršijo športno disciplino* Da se življenje kluba dvigne, je udeležba vseh članov zaželjena. Vsak član kluba naj agitira radi tega za številno udeležbo pri lovu .lisice. Gostje dobrodošli. Po lovu zbirališče vseh tekmecev pri Sv. Miklavžu. — Vodstvo lova. Mariborski smučarski klub poziva zimske športnike, da se čimpreje prijavijo za pohorski tek, ki bo tvi nedeljo 25. t. m. na progi Ruška koča—Pohorski dom (6 km), in sicer pri Sport-Rogiiču na Grajskem trgu. ' »Gospodična, alt Je res, da trna brez brk 6kxm po Jajea brez aotttc •l »Gospod, Jaz nisem So nftinSt,,,* »Toda gospodična!« ».,. Jedla Jajca brat pcMa ^r*go Cvetko: Finale . Glej ga no, strica Matica, kako se mu ? raztegnil obraz, ko je bral v časnikih, "a bo v mestu ves teden veselo. »Eh, to j? nekaj za mene!« je zadovoljno zamom-la*. pa je pomislil: »Kako neki bi se svoji ®rf izmuznil? To bo težko!« Vendar je bil stric Matic iznajdljiv j1 °ž- Šel je iz sobe ter iskal nekaj, česar ® nikoli ni imel: srebrno uro! Ropotal tta ropotal ter poklical svojo Nežo: J1®! stara, kjer pa je moja srebrna ura? ^ta si jo že zopet spravila?« Neža g? začudeno pogledala in se prekrižala: ,Joi. moj stari je pa zblaznel!« Stopila i* hekaj korakov nazaj, Matic pa naprej i J® rentačil. Vendar je tudi Neža bila *°vorna (saj ji niso zastonj nadali ime-£ ‘okrajna pošta»!) in beseda je dala “®s®do, beseda pa Maticu vzrok, da je k» kusil svojo moč na Neži. Ta je jo-Va u hitela v kuhinjo in se zaklenila »Dedec nemarni, da se mi nikoli ^ c ne prikažeš pred oči!« »No, hvala . °ku, dosegel sem, kaT sem želel!« se Ij ,r®zveselil Matic. Pražnje se je oble-,, »n odjadral v Meran, slavno mesto vnih vin in drugih dobrih reči. Vso Be t prem^ljeval o čudovitem Harryu stave ln ° ^rUKetn' Po&tadal sl bo raz- Jta st. -.est°, tou je srce zadrhtelo v prečudnem niu : m°20če bo tudi kupil nevesto, če *herate priti takoj domov!« To se je ustrašil stric Matic. Hlačice so se mu tresle, kakor bi potegnil sever, tirno je hitel domov v strahu pred ženo; vendar je bil strašansko zadovoljen, saj je dognal, da se je izvrstno zabaval v Meranu in da takšnega lepega programa menda ne bo več videl. Nu, prijateljčki moji! Zdaj bi še radi vedeli. kako'je bilo doma? Nak, tega vam ne povem, kaj je bilo. (Tiho Vam pa priznam, da je včasih dobro, če so žene hude!). Pa jhti ti morda povej, Rado! Saj imaš že izkušnje! TMarlBoFskl »VECERNIK* Jufra 'V M a tl S Ti % afie'2f;ix:T£®: Lepo, malo sobico z električno lučjo ceneno Oddam. Melje. Trdinova ulica 2. 3106 Najcentjll brivec »KoŠtomaJ«, Mlinska ulica 8. Britje Din 2, striženj« Din 4. 3107 Na dobro domačo hrano sprejmem 6 boljših oseb. Tattenbacho-va ulica m, 3108 Lt~—— r- i- Vinska soda. * prvovrstne po 76 ln 80 hektolitrov poceni prodam. OJuro ValJak, Maribor, Kino Union. 3104 9Xeae £odi £otijeoai Otoma*. 4 To vprašanje mi je bilo stavljeno pod kraljevsko verando. Ležal sem na asurl in držal v roki pet kvart, ki mi jih Je bila oddelila mala prijateljica Teria; meni nasproti je ležala moja nenavadna partnerica, kraljica, ki je zelo strastno kvartala. Na sebi je imela lahko jutranjo haljo rumene barve, okrašeno z velikimi rdečimi cveti; kadila je veliko cigaro iz paudanusa, zvito iz’preprostih naravnih listov. Dve dvorjatikl, okrašeni z jasminom, sta zapisovali točke, mešali kvar-te ln nama pomagali s svojimi nasveti, nagibajoč se radovedno preko najinih ramen. Zunaj je deževalo; bil Je eden onih bujnih, toplih in dehtečih nalivov, ki jih povzročajo poletne burje; velike kokosove palme so se Upogibale pod težo vodnih curkov, ki so se zlivali preko njihovih velikih listov. Gosto nakopičeni oblaki so se spajali z goro v mračno in neprijazno enoto. Iznad tega fantastičnega prizora se je dvigal v daljavi le Črni greben vrha Fataua. V zraku se je čutila sopara burje, ki je legala na čutila in misli .. . »Da se oženim z malo Rarahu iz apir-skega okraja?« — Ta predlog ml Je bil izrečen tako nenadoma ln nepričakova- no, da sem se pogreznil v dolgo premišljevanje ... Po sebi se razume, da mi kraljica, ki Je bila zelo bistra in pametna žena, ni predlagala zakona po evropskih običajih, ki zvežejo človeka za vse življenje. Bila je navajena gledati skozi prste, dasi se je mnogo trudila, da bi zboljšala razuzdano življenje svojega ljudstva in ga spravila v sklad z zahtevami krščanstva. Bil mi je torej ponuden navadni tahit-ski zakon, in nobenega pametnega vzroka nisem imel, upirati se kraljičini želji; in mala Rarahu iz apirskega kraja je bila vendar tako lepa ... Kljub temu sem se, ves vznemirjen, skliceval na svojo mladost. Mimo tega sem bil stalno pod nadzorstvom admirala z »Rendirja«, kateremu ta zakon morda ne bi bil pogodu. Naposled pa je ženitev draga stvar, celo tudi na Oceaniji. Najvažnejše je pa bil strah, da bi moglo naše brodovje nenadoma odpluti in potem bi bilo slovo od Rarahu neizbežno, solzno in grenko, ’ . Kraljica Pomare se je smejala vsem tem pomislekom, ki je očito niso mogli prepričati. Po kratkem molku mi je ponudila svojo dvorjanko Faimano, katero sem odklonil brez dolgega pomišljanja. Tedaj je pa njen obraz postal nenadoma prevejan in lokav in njene oči so Se ozrle po kneginji Arllteji. *Ce bi tl bila ponudila to, bi se bil nemara bolj poluril » pristankom, kaj ne, Loti?« Stara žena je pokazala s tem, da je uganila tretjo in nedvomno najresnejšo tajno mojega srca. Ariiteja je povesila oči in lahna rdečica je oblila njena tiha lica; pa tudi sam sem začutil, da mi je nenadoma planila vsa kri v glavo in v globinah gorovja se je utrnil prav tisti hip blisk ter s silnim gromom podčrtal napeti prizor melodrame. Zadovoljna s svojo šalo, se je Pomare tiho, lokavo smejala. Obenem je izkoristila mojo zmedo in zabeležila dvakrat »te tane«, kralja . .. Pomare, ki ji je bila ecartč najljubša zabava, je nenavadno rada sleparila; sleparila je celo pri igri po dvornih večerjah, ko je kvartala z guvernerjem in admirali, seveda ne zaradi onih nekaj zlatnikov, temveč zaradi veselja, ki ga ji je povzročala vsaka zmaga nad soigrav-cem. XIV. Rarahu je imela dve muselinasti halji, belo in rožnato, ki jo je izmenoma oblačila ob nedeljah preko modrega in rumenega parea in šla potem v cerkev protestantskih misionarjev v Papetu. Takrat si je splela lase v dve dolgi črni kiti in zataknila za uho velik cvet ibiskusa, ki je s svojo živo rdečico dajal njenemu bakrenemu obrazu bledejši izraz. Po službi božji je ostajala še nekaj časa v Papetu, a ogibala se je zelo skrbno dru;T_. mladih deklet in Žena ter tergovin kitajskih trgovcev, ki so prodajali kolače in pivo. Obnašala se je zelo lep® in držeč za roko svojo prijateljico Tiahui se Je potem vračala v Apire, da se pre* obleče. Lahen, zadržan smehljaj in malo zakrit pogled je bil edini pozdrav, ki sta mi ga Rarahu In Tiahui privoščili, kadar smo se srečali na papetskih ulicah . • • XV. Rarahu in jaz sva preževela že več "r skupaj ob potoku Fataua, v našem kopališču pod gojavami, preden mi je kra jic* Pomare stavila predlog za ženitev. P°* mari, ki je vedela vse, kar je hotela vedeti, je bilo to zelo dobro znano. Okleval sem precej dolgo. Branil sert se z vsemi silami, in ta nenavadni položaj se je Širil do neverjetnosti, več dolgih dni. Ko smo opoldne legali v travo, da se odpočijemo, in ko je Rarahu objela z rokami moje telo, sva zaspala drug poleg drugega kakor brat in sestra. Bila je prava otročja komedija, kaf sva počenjala midva, in nihče ni imel 0 njej niti najmanjšga pojma. Občutju, »r** di katerega je Faust okleval na Marjeti-činem pragu«, bi se bil napram tahitsk* deklici morda sam smejal, če bi bil nja' Iq starejši; štab Častnikov na »Rendlrj"1 bi se pa bil gotovo krohotal na vsa usta in v Tetuarinih očeh bi postal nenavadfl" smešen ... (Nadaljevanje sledi.) Konjice Ustanovitev strelske družine v Konjicah se je izvršila na ustanovnem občnem zboru v soboto, 17, septembra v dvorani Narodnega doma. Uvodoma je g. notar Rado Jereb pozdravil številne zborovalce in obrazložil pomen strelskih družin. G. dr. Brvi« Mejak je poročal o Pripravah za ustanovitev, ki Jih je vodil posebni pripravljalni Odbor, se dotaknil vprašanja ftrelišča in naznanil, da je vstopili v družino dosedaj 64 člagov in Članic.- Prečil ;al je nato privila družine, ki so bila soglasno sprejeta, članarina se je doidCila na 2 Din na meseč. Pri volitvah sO biti »Oglasno izvoljeni v odbor družin«: predsednik Alojzij štnid, sodnik, prvi podpredsednik Rado Jereb, notar, drugi podpredsednik dr. Ervin Mejak* odvetnik, tajnik Srečko Vališer, hra-nilnlški uradnik, blagajnik 'Franjo Lorber, davkar,dani* uprave dr. Mate»Su-hač, okrajni glavar,-: dr. Ante Goričar, zdravnik, dr. fV6 Rudolf, zdravnik, Al. Krlžnie, eeeebelk, Ivan-Nemec, kmetijski referent, Ciril Žagar, trgovec in Franc Ajdnik, delavec. Za preglednike so pa wn izvoljeni: Vaclav Prdrazil, lekarnar, Ivan Nedllka, adrniiVfetra tivtii kapetan in Nande Nardin. Žel. uradnik. Ustanovitev družine Je naša javnost z vese-ljm pozdravila, in kaže že sedanje veliko zanimanje sa to organizacijo, da bo njeno delovanje uspešno <, « Iz sokolskega delovanja. Stoletnico Tyrševega rojstva je Sokolsko društvo Konjice proslavilo ob zaključku Tyrše-vega leta na dan 100 lethice, v soboto 17. septembra s slavnostno sejo društvene uprave, h kateri Je bilo vabljeno članstvo, ki se je Je tudi v velikem številu udeležilo. Društveni starešina dr. Mejak !je podal kratek pregled Tyrševega delovanja in v kratkih obrisih pokazal njegove velikanske zasluge za Sokolstvo in posebej za slovanstvo. — Tyršev zvezdni tek v nedeljo 18. septembra Je naše občinstvo, ki se Je v velikem številu zbralo ob državni cesti, z zanimanjem gledalo. Sokolsko društvo Konjice je postavilo za štafeto 13 tekačev, ki so v 23. minutah preleteli 6 km tn oddalo zastavo s Tyrševim emblemom članu društva Oplotnica. Premovsnje Živine v Vitanju. Dne 14. septembra 1.1. je trg Vitanje obhajal pravi pravcatr kmetski praznik. Na razstavnem prostoru s« Je dvigal slavolok z napisom: »čast kmetskemu delu in uspe-hul«. Agilni predsednik okrožnega kmetijskega odbora g. Lojze Križnič je v vzpodbujajočih besedah pozdravil preko 400 glavo množico, ki je prihitela na to prireditev ln podal smernice, ki si jih je zadal kmetijski odbor pri živinoreji. Vzpodbudil je množioo k vztrajnemu delu,. naglede na težke gospodarske < razmere. G. Ivan Nemec, kmetijski referent, je obrazložil pomen prireditve,- In nalogo živinorejskih društev. — Prignanih je bilo na premovanje 50 krav in telic ter 6 bikov. Razdeljenih Je bilo 12 nagrad v skupnem znesku Din 1000.—. Živinorejsko selekcijsko društvo v Vitanju je na to svojo prireditev in na svoje uspehe lahko ponosno. Letalska padala Se niso aanesljiva Preteklo nedeljo so bile na praškem letališču velike letalske produkcije, na katerih naj bi se med drugim tudi spustilo 5 letalcev iz letal v veliki višini s pomočjo padal na zemljo, V zadnjem trenutku pa je vojno ministrstvo spuščanje s padali prepovedalo in je dovolilo, da se smejo spustiti na zemljo samo umetno izdelane lutke, ki naj imajo človeku odgovarjajočo težo. Tako se Je tudi zgodilo. Dočim pa so srečno prispela na tla le 4 padala, se peto ni hotelo odpreti in se je lutka na tleh popolnoma razbila. Tako je pravočasni in umestni odlok vojnega ministrstva rešil človeško življenje. Velika eksplozija bencina zaradi cigarete. V Clermon Ferrantu je pred dnevi neki delavec, ki je bil zaposlen pri velikih bencinskih skladiščih, kljub ostri prepovedi prižgal v bližini tankov cigareto. Nenadoma se je bencin vnel in so zleteli v zrak trije bencinski tanki, ki so vsebovali 20.000 litrov bencina. Gasile#" je po štiriumem naporu komaj uspe'" pogasiti ogenj in obvarovati sosednja P"1 slopja strašnega uničenja. Zanimiva anekdota. Znani francoski filmski zvezd Chevalier je nedavno pripovedoval s°* trudnikom nekega pariškega lista svoj® srečanje z Bernardom Shawom. Ko J* bival Chevalier pred meseci v London"' je bil počaščen z vabilom na obisk * Bernardu Shawu. Imel je silno trem" pred tem izrednim srečanjem, kar Ch# valier odkrito prizna. Bal se je namr®* da se ne bi blamiral pred svetovno z"»‘ nim najduhovitejšim satirikom. Ni"" razgovor je trajal nad dobro uro in 'e ob slovesu potekel zelo originalno. Sfi""1 j6 namreč rekel, da Chevalierja še ">* koli ni videl ne na platnu ne na odr" Za trenutek je Shawovo slovo osupni" in zmedlo Chevalierja, naglo pa se J znašel in z ljubeznivim nasmeškom vrnil; »Tudi jaz še nisem videl kake V®1 še drame na od-srsklh deskah, niti nisem še prečital kake Vaše stvari , . .« Na cesti. — Gospod stražniki — Kaj pa je, fantek? — AH niste videli Iti tod mimo go# brez mene? Lepo sobo in kabinet takoj oddam. Beograiska ulica 36. 3105 Modne liste ga jesen in zimo Knjigarna Iskovne zadruge Maribor, Aleksandrov« c. 13 Izposojamo gramofone ln plošče po Din 1.-—. »§'"' ger«, Slovenska IfL »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18, Morske ribe, , dnevno sveže na različne načine P J** pravijene po zelo 'nizki ceni se pri Povodnikn, Rotovški trg 8. Stanovanje, . trgovski okal ln prostore za skladisC® oddam. Naslov v upravi »Večernik®J» Trgovska blša , i: , • a tremi lokali, najlepša lega, pripr*v' na za zdravnika, za Din 270.000 prodal. Rapid. Gosposka ulica 28. V V« kupia najbolje in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge. Maribor, Aleksendrova cesta 1* Državni uslužbenci dobilo popusr Dajemo tudi na odplažllaj Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani! predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIU/j kFHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru