mm r xi#" Č A KI glasilo KS za Dobeno, Loko, Mengeš in Topole številka 6 / letnik II / sušeč /1994 'i 1 'ly| 9 ■ 11T1 11 Ji" It. I IVAN .NJIŽNIO O IVI ŽALE p. o, 9 ; c L 13 O 'A J II11 A J A 11 D V N A iM J L N J J" £ ii J 'j oimcla/ Hribarjeva 7, Mengeš tel.: 738-420 odprto od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure v soboto od 9. do 12. ure Vas vabi k nakupu spomladanskih ženskih, moških in otroških čevljev ter hišnih copat ob nakupu nad 10.000,00 SIT praktično darilo usnjen ženski čevelj samo 4.930 SIT usnjen superg mo 2.970 SIT RIBARNICA MENGEŠ FELIKS LUK ATI Zoranina 5a tel.: 061/738 - 884 0609/611 -641 RASISKA 3A, MENGEŠ F ANI 1 o/ 1 / HT-TOP1 — )*GRIMY -OSMICA NUDIMO VAM: . - VSAK DAN SVEŽ KRUH - PECIVO - MLEKO IN MLEČNE IZDELKE - DELOKATESE - SADJE IN ZELENJAVO - OSTALA ŽIVILA IN PIJAČO - ČASOPISE IN GALANTERIJO - GOSPODINJSKE APARATE GORENJE (NA 6 ALI 25 OBROKOV - LEASING) - ČISULA IN KOZMETIK DELOVNI ČAS: DELAVNIK: 7.30-19.30 SOBOTA 7.30-18.30 NEDELJA IN PRAZNIKI 8.00-12.00 «t H. UVODNIK KAZALO Krajanke in krajani! Spomladjo dobimo ljudje vselej novo vzpodbudo za delovanje tako doma kot v službah in drugod. Tudi na Krajevni skupnosti ne zaostajamo. Tako smo že v februarju in marcu z dokončno ureditvijo in otvoritvijo mrliških vežic zaključili program samoprispevka, ki je bil izglasovan v decembru 1992 in s tem ponovno upravičili vaše zaupanje, ko ste oddali svoj glas ZA. Vsekakor daje tudi ureditev sakralnega objekta prispevek k celostni podobi Mengša, saj so bile vežice že potrebne obnove in končnih del. Z malo volje, strpnosti in razumevanja se da tudi po tej strani delati v dobrobit kraja in krajanov. Omembe vreden dogodek v zadnjem mesecu je, da je s pobratenimi gasilci iz avstrijske Koroške prišel tudi župan iz Vrbe (Veldna) gospod magister Petritch z ženo in si ogledal nekaj mengeških znamenitosti, zadovoljen omenil prostorske možnosti pri nas in izrazil pripravljenost nadaljnega sodelovanja med krajema. Tovrstna srečanja s predstavniki onstran meje, pa če je to tudi na senčni strani Alp, prinašajo določene prednosti tudi v turističnem pogledu. Ienazadnje naj omenim še zbore krajanov, ki so odločali o referendumskem območju nove občine Mengeš. I išlenja in pogledi ljudi na to novo formi-Iranje so precej različna. Eni stvar podpirajo, drugi se polemično spuščajo v razprave o tem, skratka gre za vrsto nasprotujočih si informacij. Nekaj pa je gotovo: tudi to je zgodovinska priložnost za prihodnost in identiteto Mengša, ki je svojčas že bil občina, pozneje pa je izvisel na robu dogajanja. Pomagajmo mu živeti z delom, dobrimi idejami in predlogi, tako bo še bolj naš in odprt za vse, ki prihajajo k nam z dobrimi nameni. predsednik KS Mengeš Janez Per Spoštovane bralke, dragi bralci! Šesta številka Mengšana je pred nami. Pol leta nas povezuje redni obiskovalec. Kako bi ga pogrešali, če bi kar naenkrat prenehal izhajati, vidimo že sedaj, ko prihaja z zamudo, čeprav imamo za to objektivne razloge. Želite ga imeti in prav je tako. Vtem mesecu se je zgodilo veliko pomembnega. Na zborih občanov smo odločali o referendumskih območjih. Povsod smo se odločili za občino Mengeš, to pa moramo v maju le še potrditi na referendumu. Marsikatero društvo je imelo svoj občni zbor, nekaj jih je napisalo o svojih dejavnostih tudi za naš mesečnik. Veseli smo vaše pošte, oglašanja, dopisovanja, vprašanj in odgovorov ter polemik. To kaže, da časopis živi. Objavljamo nekaj nagradnih vprašanj, ki niso težka, nagrade pa zanimive in bogate. Hkrati pa vabim podjetnike in obrtnike, da prispevate nagrade za uganke, s tem pa reklamirate svoje izdelke in storitve. N I aj bol j veseli pa smo bili novice, ki je IMprispela v UREDNIŠTVO tik pred izidom te številke. Urad Vlade za informiranje je izdal odločbo, da se časopis MENGŠAN vpiše v register časopisov pri Uradu Vlade za informiranje pod registrsko številko 1132. Zvašo pomočjo, drage bralke in bralci, bo Mengšan še bolj pester in doživet! Želim vam lepo praznovanje velike noči! Tatjana Sivec Strmšek, glavna urednica UVODNIK......................................3 G. IVAN SIVEC..............................4 LOKALNA SAMOUPRAVA..........5-8 ZBORI OBČANOV..........................6 ŽIVLJENJE KS..........................9-10 ŽUPAN NA OBISKU.....................11 VAŠA POŠTA...............................12 VPRAŠANJA IN ODGOVORI........13 NAŠA ŠOLA.................................14 IZOBRAŽEVANJE.........................15 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI .16-17 KULTURNI SPOMENIKI...............18 OBIČAJI.......................................19 KULTURA...............................20-24 DRUŠTVA....................................25 ŠPORT...................................26-28 PREDSTAVLJAMO VAM..............29 NARAVA......................................30 ZDRAVJE.....................................30 IN MEMORIAM...........................30 OTROCI IN STARŠI...................31 RAČUNALNIŠTVO.......................31 OBVESTILA............................32-33 SMEH NI GREH...........................33 GOSPODINJSKI NASVETI...........33 SJOMŽALh- MENGSAN, mesečnik KS MENGEŠ Uredništvo: Slovenska 28, Mengeš telelon/tolefax: (061) 737 - 317 Žiro račun: 50120- 603 -55739 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavna urednica), Janez Per (odgovorni urednik), Marija Cvetek, Jože Vahtar, Jože Brojan, Ivan Sivec (člani) Računalniški prelom: Matjaž Martinec Slike na naslovnici: zgoraj Mengeška cerkev, spodaj pomladanski motiv, foto Brane Ravnikar Izdaja: Ml AMIGOd.o.o. Mengšan izhaja v nakladi 2500 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: Skok, Radomlje w PREDSTAVLJAMO VAM Ivan Sivec foto: Majhenlč Pisatelja Ivana Sivca Mengšani že dobro poznate, saj je skoraj dvajset let dopisoval v domžalski občinski časopis, v Mengšu pripravljal različne prireditve ter se nasploh veliko ukvarjal s kulturo, ves čas pa piše tudi leposlovne knjige in besedila za domačo in zabavno glasbo. Prav pred nedavnim je svojo petindvaj-setletnico nastopanja na javni sceni obeležil z izidom kasete Šopek popevk z najlepšimi besedili Ivana Sivca, te dni pa je izšla tudi nova knjiga z naslovom Pesem je sonce, s podnaslovom Okoli sveta s pesmijo Toneta Kozlevčarja. Ste res že petindvajset let na sceni? Seveda. Začel sem s pisanjem pravljic za Radio Ljubljana, s popisovanjem običajev v Gorenjski glas in z objavljanjem črtic in novel v Mladih potih. Pred petindvajsetimi leti pa je biio uglasbeno tudi moje prvo besedilo za t domačo glasbo. Začel sem s Francem Fleretom, pozneje pa sem veliko sodeloval z Avseniki, Slaki, Alpskim kvintetom, Miheliči... tako rekoč z vsemi domačimi ansambli. Toda na kaseti, ki je izšla ob vašem srebrnem jubileju, so same zabavne skladbe. Po teh ste manj znani... Res je, da je pred dvema letoma že izšla ena IVANA SIVCA moja kaseta, na kateri so biie same najboljše domače skladbe, na tej pa so najboljše zabavne, od Srce je popotnik, ki sem jo napisal za Obvezno smer, do Slovenija, najlepša si dežela, ki jo pojeta Nace Junkar in Oto Pestner, na kaseti pa so tudi druge uspešnice, ki jih prepevajo Helena Blagne, Boris Kopitar, Hervin Jakončič, Monika Kovačič, Ivek Baranja, Miran Zadnik, Romana Kranjčan, Andreja Čamernik... Ob tem se mi zdi zanimivo, da mnogi poznajo pesmi, kot so Srce je popotnik, Ne reci zbogom mi, Nisem tatamata..., le malokdo pa pozna avtorje. Zadnjič mi je celo ansambel Slovenija telefoniral, če lahko posname na novo pesem Poleti lastovka. Bili so začudeni, da sem za to 'Blagnetovo' pesem napisal besedilo prav jaz. Kaj vam več pomeni: pesmi ali knjige? Prvo mi je služba. Pravkar sem postal urednik Dokumentarno - feljtonskega uredništva Radia Slovenija, to je redakcije, kjer pripravljamo reportaže. Na novem delovnem mestu imam še precej več odgovornosti, zato se v prvi vrsti posvečam službi, hkrati pa želim ostati čim bolj skrben družinski oče in mož. Z ženo veliko hodiva v hribe in se nasploh sproščava v naravi. Ob tem pa največ mislim na knjige. Vsak dan mi pade v glavo kaj novega. Pesmi nastajajo bolj spotoma, hipno, tako rekoč iz dneva v dan. Težko bi jih primerjal s knjigami, saj je treba za knjigo veliko več miru in osredotočenja na temo. Pravkar ste izdali knjigo o Kozlevčarju. Zakaj ste se odločili za to temo? Pesem mi je bila vedno blizu. Svoje mladosti se zavedam od tistega trenutka naprej, ko me je oče nosil še v naročju po kuhinji gor in dol, jaz pa sem mu moral v protiplačilo prepevati Ribniško. Kdo ve, ali gre za naključje ali pa so to višje poti: prav z znamenitim Ribničanom Urbanom, z žametnim baritonistom Tonetom Kozlevčarjem, sva se pobliže srečala pred petimi leti ter ugotovila, da sva si nenavadno podobna, pa čeprav je med nama petintrideset let razlike v letih. Kozlevčar jih bo namreč 21. aprila naštel že osemdeset. Začel mi je pripovedovati tako zanimivo življenjsko zgodbo, da je kar sama silila na papir. Pobudo je dal pravzaprav Kozlevčar sam. Ko je prebral mojega Godca pred peklom, je ugotovil, da bi se dalo podobno prikazati pekel in nebesa pevca tudi za njegov primer. In kako je potem nastajala knjiga? Kozlevčar mi je pripovedoval svoje spomine, sam pa sem jih literiziral oz. jih zapisoval v feljtonskem duhu. Tone Kozlevčar je imeniten človek. Prehodil je pot od grajskega pastirja do prvega baritonista v Slovenskem oktetu, obredel je ves svet, spoznal je slovensko dušo prav do globin. Lahko rečem, da Slovenskega okteta sploh ne bi bilo, če ne bi bilo Toneta. Več kot petindvajset let je organiziral za oktet vsa gostovanja, tudi po tujini, bil je prvi in glavni mož nasploh. Povrhu je bil tudi začetnik Tabora pevcev v Šentvidu pri Stični, bil je pobudnik srečanja oktetov v Šentjerneju, bil je pobudnik srečanja pihalnih godb v Artičah... Vse je sam naredil, od začetka do konca. Za plačilo pa ni dobil niti nageljčka ali skromne besedice: hvala. Sam je lepo rekel: Takšni smo Slovenci! Ko človeka potrebujemo, se hinavsko plazimo okoli njega, ko pa bi mu morali stisniti vsaj roko v zahvalo, se raje obrnemo proč. Kdor bo knjigo prebral, ne bo odkril samo bogate pevske poti Toneta Kozlevčarja, ampak se mu bo verjetno odprla tudi presunljivo dvojna slovenska duša. Se vam dogajajo podobne stvari? Niti ne. Vsaj v takšni meri ne. Slabih ljudi se preprosto ognem, od nikogar pa ne pričakujem nobene pohvale. Čutim, da sem na pravi poti in zato grem načrtno naprej po njej. Vsak teden dobim domov vsaj tri do pet pisem od ljudi, ki so prebrali moje knjige ali so jim všeč moje pesmi, to pa je največje darilo za vsakega avtorja. Menda imate svojo skupino in z njo hodite po Sloveniji naokrog ter predstavljate svoje knjige? Ta skupina je nastala povsem naključno. Z mano hodijo prvi slovenski citrar Miha Dovžan, dramski prvak Andrej Kurent, mez-zosopranistka Joži Kališnik in harmonikar Franc Flere. Skupaj sem imel že sedeminsedemdeset predstavitev svojih knjig po Sloveniji, bii pa sem tudi na Švedskem in v Švici - med našimi ljudmi. Vabijo me na vse konce, tako da sem že kar preobremenjen z nastopi. Toda hkrati se zavedam, da moram iti med svoje bralce, da so me povabili zato, ker bi radi kaj več zvedeli o mojih knjigah in tako sem veliko koncev tedna od doma. Imate torej občutek, da ste postali znani, slavni? No, seveda to ni več nobeno naključje: med bralci je skupno čez sto petdeset tisoč izvodov mojih knjig, prihajajo nove in nove, veliko je (nadaljevanje na naslednji strani) C1L)I REFORME LOKALNE SAMOUPRAVE (nadaljevanje s prejšnje strani) takih, ki radi prisluhnejo tudi mojim reportažam, nasploh je vse moje delo javno. Poleg knjige o Kozlevčarju bo letos verjetno izšla še kakšna vaša knjiga? Pri Družini pravkar teče podlistek o Jakobu Aljažu z naslovom Triglavski kralj. Iz tega bo nastala tudi knjiga. Verjetno bo izšla čez kakšen mesec. Pri Mohorjevi družbi pa bo novembra izšla knjiga mojih mladostnih spominov z naslovom Kruh ponoči spi. Gre za mehke mladostne zgodbice. Pri DZS tudi že čaka mladinsko delo z naslovom Skrivnost zlate reke. Gre za skrivnost Kamniške Bistrice, ki je bila včasih zlatokopna. Izšla bo najkasneje drugo leto. Morda pa bom medtem napisal še kaj novega. Idej imam veliko, žal pa mi vse bolj zmanjkuje časa, povrhu pa prihajajo kar naprej k meni mladi pesniki in pisatelji po nasvete. Med njimi sem najbolj vesel - to morate zapisati - Renata Volkerja iz Domžal, ki je velik pesniški talent. Upam, da bo vztrajal in pisal naprej. Vesel sem vsakega mladega talenta, še posebej pa takega, ki ima res nekaj v sebi in ni samo pesnik zaradi poze. Boste kdaj kaj napisali tudi posebej o Mengšu? V dolgoročnih načrtih so tudi teme iz Mengša, morda celo iz mengeške zgodovine, trenutno pa me te teme še ne preganjajo tako močno, da bi jih moral spraviti na papir. Boste knjigo o Kozlevčarju predstavili tudi v Mengšu? Še vedno doslej je bila prva predstavitev prav v Mengšu. Ugotavljam, da je zanimanje vse večje tudi v kraju, kjer živim zdaj, zato prisrčno vabim na predstavitev prav vse, ki so kdajkoli prebrali kakšno mojo knjigo. Po anketi v knjižnici takih bralcev tudi v Mengšu ne more biti malo. Uroš Poljanšek Cilji reforme lokalne samouprave v Republiki Sloveniji so: - zagotovitev pravice prebivalcev do odločanja o javnih zadevah; - razmejitev in prenos državnih - upravnih tunkcij z občin na državo; - kakovostnejše življenje ljudi v lokalnih skupnostih; - ponovna ugotovitev in uveljavitev identitete klasične občine in drugih oblik lokalne samouprave; - racionalna in učinkovita lokalna uprava; - enakomernejši razvoj vse skupnosti; - primerljivost s sosedi in Evropo; - uveljavitev lokalne samouprave kot bistvenega elementa parlamentarne demokracije, temelječe na načelih demokracije in decentralizacije oblasti. Naloge občine: V 140. členu Ustave RS je določeno, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina ureja samostojno, in ki zadevajo samo prebivalce občine. To pomeni, da je občina avtonomna skupnost, ki si sama določa svoje naloge v skladu z omenjeno ustavno določbo. S sprejemom Zakona o lokalni samoupravi so naloge občine v osnovi določene s tem zakonom, vendar zakon ne našteva nalog taksativno, pač pa le temeljne naloge, medtem ko bodo lahko posamezni zakoni, ki bodo urejali posamezna upravna področja, določili še druge naloge občine. Lokalne zadeve, ki jih bodo občine urejale samostojno, lahko razdelimo v naslednje skupine: a.) Na področju normativnega urejanja: - sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte; - sprejema občinski proračun; - sprejema načrt razvoja občine; - sprejema prostorske plane; - predpisuje lokalne davke; - ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi ter komunalnimi objekti; - ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine; -ureja javni red v občini; - ureja delovanje občinske uprave; - ureja občinske javne službe; - ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine; - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja; - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. b. ) Na področju upravljanja: - upravlja občinsko premoženje; - upravlja občinske lokalne javne službe; - vodi javna in druga podjetja; - upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro; - upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi. c. ) S svojimi sredstvi: - gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti; - pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost; - gradi komunalne objekte in naprave; - gradi stanovanja za socialno ogrožene; - zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb; - zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov ter občinske uprave. d. ) S svojimi ukrepi: - spodbuja gospodarski razvoj občine; - pospešuje razvoj športa in rekreacije; - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov. e. ) Zagotavlja: - pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč; - nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; - izvensodno poravnavo sporov. f. ) Sklepa: - pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina. V petek, 8. aprila ob 20.00, vabimo v Kulturni dom v Mengšu vse prijatelje Sivčevih knjig na predstavitev knjige PESEM JE SONCE Okoli sveta s pesmijo Toneta Kozlevčarja Poleg avtorja bo nastopil tudi Tone Kozlevčar, Mengeški zvon in drugi gostje. w LOKALNA SAMOUPRAVA ZBORI OBČANOV UDELEŽBA NA ZBORIH OBČANOV IN SESTAVA DELOVNIH PREDSEDSTEV: - ZBOR OBČANOV V MENGŠU - 4.3.1994, UDELEŽENIH 90 OBČANOV izvoljeno je bilo predsedstvo v sestavi: predsednik: član: član: zapisnikar: overovatelja: Jože Zargi Franc Šuštar Jožica Komatar Jožica Komatar Jože Pajnič Franc Zabret - ZBOR OBČANOV V LOKI PRI MENGŠU - 3.3.1994, UDELEŽENIH 28 OBČANOV izvoljeno je bilo predsedstvo v sestavi: predsednik: član: član: zapisnikar: overovatelja: Andrej Urbane Janez Udovč Darja Bunčič Marjana Brojan Štefka Urankar Janez Jankovič - ZBOR OBČANOV V TOPOLAH - 2.3.1994, UDELEŽENIH 27 OBČANOV izvoljeno je bilo predsedstvo v sestavi: predsednik: član: član: zapisnikar: overovatelja: Peter Jemec Ivica Mejač Franci Zabret Nina Kravanja Vinko Hribar Romana Josič ZBORI OBČANOV Zbori občanov, kjer smo se odločali, kje bo naše referendumsko območje, so za nami. V okviru KS Mengeš so bili kar štirje: Topole, Loka, Mengeš in Dobeno (če jih naštejem po datumih). Vsak po svoje je bil /unnniv, zgovoren utrip kraja in življenja v njem. XXX VTopolah je krajane zanimalo, kako draga bo nova občina, kakšne so pristojnosti nove občine, kje bodo inšpekcijske službe, kje bodo dobili oz. zamenjali osebne izkaznice,... Predhodnik sveta KS Mengeš, g. Janez Per, in podpredsednik sveta KS Mengeš, g. Janez Škrlep, sta suvereno odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja. Delovno gradivo so dobili vsi prisotni ob vstopu v dvorano gasilskega d^ma v Topolah (povzetki so objavljeni tudi v Mengšnnu). Velika udeležba krajanov je dokaz, da Topolci vzamejo stvar resno. Splun se niso ukvarjali z vprašanjem, ali se pridružijo Mengšu tudi v prihodnje, ker Mengšu zaupajo, bolj jih je zanimalo konkretno življenje z Mengšem v Topolah. Sedanje vodstvo KS Mengeš jim je pojasnilo, da bodo želje in potrebe skušali m dsebojno urejati, kar so seveda delali že sedaj. Na boljšem bomo vsi skupaj, ker bo več denarja kot sedaj ostalo v Mengšu. S sodelovanjem pa se da doseči marsikaj. Topolci so poudarili, da ni občinskega sveta brez njihovega predstavnika, kar pa je seveda razumljivo, saj tako deluje že sedaj. Na zboru krajanov v Topolah so tudi enoglasno podaljodli mandat sedanji oblasti v Mengšu. XXX Naslednji dan so zborovali Ločani. Ob sedmi uri zvečer je bil zbor nesklepčen, zato so uro, namenjeno čakanju (če na zboru ni prisotnih vsaj 5% prebivalcev tistega kraja, je potrebno počakati eno uro, potem pa zbor lahko dela nemoteno in sklepa o vsem potrebnem), posvetili pogovoru. Izkazalo se je, da je bilo to dobro, saj jih tarejo različni problemi. Ob osmi uri pa je bil zbor celo sklepčen. Vprašanje, katerega postavijo manjši večjim, se je pojavilo tudi tu. Kakšno vlogo bodo lahko imeli Ločani v primerjavi z Mengšani pri odločanju o pomembnih stvareh? Ko je bil problem razjasnjen, dejansko že sedo1 nimajo ovir pri vplivu na delo- vanje KS Mengeš, imajo tudi svojega predstavnika, so se odločili za mes no občino Mengeš, ki bo imela pravico urejanja tudi s prostorom. Kje dobiti osebne dokumente, kje jih menjati,... pa je zanimalo tudi Ločane. Na koncu smo prišli do rezultata, da te dokumente menjamo tako poredko, da je praktično vseeno, kje uredimo to, bolj je pomembno, da v lastnem kraju urejamo in rešujemo težave, ki so povezane s krajem in sožitjem med prebivalci. Pod točko razno je bilo vprašanje nadaljevanje gradnje igrišča. G. Janez Per je pojasnil, da je bila pobuda s strani KS Mengeš že podana, birokra ki mlini pa melje-jo počasi, zato to do sedaj še ni bilo urejeno. Krajanom Loke je bilo obljubljeno dokončanje kanalizacije še v letošnjem letu. Kdaj bo avtobusna postaja v Loki, da ljudem ne bo potrebno stati na dežju? V zvezi s tem so izvolili odbor za izgradnjo avtobusne postaje, iz občinskega proračuna pa bodo poskušali dobiti nekaj denarja, da bo to res realizirano. XXX Bolj burno in naporno pa je bilo v Mengšu. Moram povedati, da bi mengeški župan lahko sklical samo en zbor občanov, vendar je želel, da se ljudje, ki se bolj poznajo pogovorijo med seboj in izrazijo svoje _elje in pomisleke med prijatelji in sosedi. Izkazalo se je, da je bila ta pot pravilna, čeprav kar precej naporna, saj so bili zbori štirje. Tudi mengeški zbor je bil ob sedmih nesklepčen. Dvorana Kulturnega doma je bila v ta namen prevelika, čeprav je bila prej otvoritev razstave likovnih del Jurija Mikuletiča v predverju. Zadrege kljub vsemu ni bilo, saj je povabljeni gost, slovenski podžupan iz Avstrije povedal, kako te stvari urejajo pri njih. Zanimiv je njihov način financiranja, mi bi ga v začetku kar težko posnemali. Najprej bi potrebovali poklicnega župana, kar pa seveda stane, čeprav bo potrebno o tem razmisliti tudi pri nas. Vprašanja, naslovljena na gosta, so kar deževala. Ko pa smo prešli na našo stvar, se je polemika začela. Zakaj tako, zakaj mestna občina, če pa je navadna čisto dobra? Nekateri so kljub argumentom vztrajali na svojem, čeprav so bili odgovori jasni. Izglasovali smo referendumsko območje Mengeš kot mestno občino. Tudi če to ne dosežemo, nimamo kaj izgubiti, bi rekli po domače. Izkazalo se je tudi v Mengšu, da ljudem pri-Imanjkuje takih zborov, kajti veliko je vprašanj, ki ostajajo odprta, ne upamo si vprašati na KS Mengeš, morda celo nočemo, čeprav je ravno v Mengšu tajništvo vsem na voljo, da si razjasnijo dvome. Lastninjenje, denacionalizacija,... so pereči problemi. Vsoboto dopoldne ob 10. uri pa je bil zadnji, še četrti zbor in sicer na Dobenem. Glede sklepčnosti ni bilo težav, Dobenci se zavedajo pomembnosti odločanja. Težava je nastala, ko se je na prizorišče pojavil g. Franc Dragan, ki je pred zborom pobiral podpise, češ da so prebivalci Dobena za samostojno referendumsko območje (pomeni območje bodoče občine). Domačini so na zboru vstajali in javno preklicali podpis, saj so bili prej zavedeni. Po burni razpravi so stvar razčistili. Odločili so se, da živijo še naprej \ sožitju z Mengšem, saj jim lahko le-ta omogoči lepo življenje. G. Janez Per pa je naštel nekaj prizadevanj In dejanskih realizacij za Dobeno s strani KS Mengeš, saj so bila namigovanja, da so slabo delali, za njih pa celo nič naredili. Izgradnja ceste, projekt CRPOV in druge pridobitve so prav zasluga sedanje oblasti. XXX v Ce potegnemo črto pod zbore: povsod je bilo izglasovano referendumsko območje za mestno občino Mengeš, kar pa bomo dokončno potrdili v maju na referendumu. Ugotovili pa smo tudi, da so taki zbori potrebni, da se razčistijo nejasnosti in dileme, ki krožijo med ljudmi zaradi dezinformacij, včasih celo namernih podtikanj. Tatjana Sivec Strmšek ZBORI KRAJANOV Zbor občanov KS Moste Moste: za občino Kamnik Zbor krajanov KS Moste, na katerem so se odločali za določitev referendumskega območja nove občine, je bil v telovadnici osnovne šole v Mostah. Pri prvem štetju je bilo 76 udeležencev, pri drugem, ko je bilo na vrsti glasovanje, pa 88, saj so se nekateri zboru pridružili kasneje. To pomeni, da je bilo navzočih več kot 5% volilnih upravičencev iz KS Moste. Zbor je bil torej sklepčen. V delovno predsedstvo so bili predlagani in potrjeni Rajko Gruden (predsednik), Peter Plevel in Mirko Kepic (člana), Pavel Štebe (zapisnikar), Vinko Ovijač in Zdenko Cibašek pa sta bila izbrana za overitelja zapisnika. Zbora se je udeležil tudi Rafael Zagoričnik, predstavnik kamniške občine, ki je dajal potrebna pojasnila glede oblikovanja nove občine in še marsičesa. Prebivalci KS Moste so imeli štiri možnosti, ko so se odločali za referendumsko območje svoje prihodnje občine: priključitev predvidenim občinam v Kamniku, Mengšu, Komendi ali pa za samostojno občino Moste. Šestinštirideset udeležencev zbora, torej več kot polovica se jih je odločilo za pridružitev novi občini, kakršna pač bo, s svojim sedežem v Kamniku, 24 za samostojno občino Moste, 10 za občino Mengeš, en sam pa za občino Komenda. Sedem udeležencev se ni izreklo za nobeno od predlaganih občin. Volilni upravičenci bodo morali 22. maja še s svojimi glasovi potrditi, ali so za izbrano občino Kamnik ali ne. Zbor krajanov KS Moste je z večino glasov za svojega predstavnika, ki ga bo zastopal v primeru ugovora na državni zbor ali v drugih primerih, izbral Vinka Ovijača iz Most. Jože Pavlic VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM BRALCEM vošči KS MENGEŠ in Uredništvo MENGŠANA PODJETNIŠTVO Vtorek, 22. februarja, je Podjetniški center iz Domžal v sodelovanju z Obrtno zbornico Kamnik pripravil predavanje s pogovorom na temo dokapitalizacija podjetij. Ga. Lučka Gabrijelčič je po uvodnem pozdravu predsednika KS Mengeš, g. Janeza Pera, in go. Stanke Polajžar, pooblaščene organizatorke Podjetniškega centra Domžale, predstavila zakon o gospodarskih družbah, ki določa nov status podjetnikov in obrtnikov. Potrebno bo spremeniti tudi akte in že obstoječe dokumente. Povedala je, da je pomemben sprejem zaključnega računa, v katerem razporedimo dobiček. Pomembno je vedeti tudi to, da kar kot fizična oseba vložimo v podjetje, štejemo k dokapitalizaciji le-tega. Celo denar, katerega dobimo od zavoda za zaposlovanje za samozaposlitev, štejemo sem. Po novem ni več olajšav za plačevanje davka od dobička. Spremembo papirjev po novih zakonih, dokler ni še notarjev, pripravljajo pravniki. Razprava je bila dolga, vprašanj veliko. Mnogo bolj jasno nam je, kaj vse moramo urediti, kako pa bo dejansko po novem delovalo vse skupaj, pa ne vemo... Tatjana Sivec Strmšek ga. Lučka Gabrijelčič loto: Tatjana Sivec Strmšek ŽIVLJENJE KS PRENOVLJENE MRLIŠKE VEŽICE IGRE BREZ ME1A Zadnjo nedeljo v mesecu februarju smo se Mengšani in okoličani zbrali k blagoslovitvi in slovesni otvoritvi prenovljenih mrliških vežic s parkirišči. Navzoče je pozdravil g. Janez Per, predsednik KS Mengeš: Pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali ob sakralnem objektu, na prostoru, ki je ornega človekove življenjske poti, ne pa tudi minljivosti. Pozdravljam vas v imenu KS Mengeš kot njen predstavnik in se hkrati zahvaljujem vsem izvajalcem, gradbenemu odboru s predsednikom, sponzorjem, ki so prisluhnili našim potrebam in nam po svojih močeh pomagali pri ureditvi poslovitvenega objekta. Začetek gradnje vežic sega približno dve desetletji nazaj, ko so bile zgrajene do določene faze in izročene svojemu namenu. Ker pa je čas v primeru nedograjenosti še bolj neusmiljen in je nastajala škoda, smo stopili v akcijo za njihovo obnovitev in dograditev z ustrezno urejeno okolico in parkiriščem, katerega zemljišče je odstopila cerkev in se ji ob tej priliki zahvaljujemo. Tudi tu se poznajo rezultati našega skupnega samoprispevka, s čimer ga upravičujemo v polnem pomenu besede, saj imamo zagotovljeno človeka vredno okolje, kjer je lahko's svojo bolečino in žalostjo sam s svojim, do pogreba, do zadnjega slovesa. Tovrsten sakralni objekt, kot so vežice, je lahko vselej ena originalnejših stvaritev vsakega kraja, s katerim je vsakomur dano malo svetišče, preden se poslovi s tega sveta, lahko je svet male arhitekture posvečen spominu mrtvih. Tako je bilo potrebno, da smo izbrali najustreznejšega koncesionarja, katerega skrb bo, da vežice ne bodo prepuščene času in naključju, za urejenost le-teh in okolice, predvsem pa skrb za pogrebni obred, ki ga zahteva primeren odnos do pietete umrlih in njihovih svojcev. Čas ne tem svetem mestu se na nek način ustavi, medtem ko onkraj teh okvirov teče življenje dalje in neprenehoma biva v našem delovanju. Župnik g. Matej Zevnik je povedal, da je to svet kraj, kraj miru in veselja. Tu bomo tolažili svojo žalost in se v miru poslovili od svojih sorodnikov, ki odhajajo v večno življenje... Župnik g. Matej Zevnik loto: Martin Ogrinc Slovesnost so popestrili pevci mešanega cerkvenega zbora pod vodstvom Marije Veider in mengeška godba Tatjana Sivec Strmšek SAMOPRISPEVEK Program krajevnega samoprispevka, ki je bil izglasovan 06.12.1992 in uveden 01.01.1993, že v celoti realiziran Zotvoritvijo in blagoslovitvijo prizidka k OŠ Mengeš in prenovljenih mrliških vežic smo praktično v enem letu izvedli načrtovani program drugega krajevnega samoprispevka, kateri je bil opredeljen v petletnem programu, kolikor bo samoprispevek potekal. Izvajalec del SGP Graditelj Kamnik je omen-I jena dela izvedel na zalogo za čas izteka, to je do konca leta 1997. Ostaja le še obveznost SO Domžale (oz. njenega proračuna) do izvajalca v letošnjem letu, da zagotovi še preostali del sredstev za obnovo in prizidek OŠ Mengeš. KS Mengeš Sestanek za Igre brez meja 1994 je bil 15. marca 1994. Sestanka so se udeležili vsi prijavljeni, to je 8 deklet in 11 tantov. Tajnik KS Mengeš Martin Ogrinc je pozdravil navzoče in povedal, da so igre pomembna predstavitev Mengša in Slovenije, zato se je potrebno priprav lotiti z vso resnostjo ter zastopati naš kraj in državo po najboljših močeh. Vodja priprav Franc Jerič je podal program glede kvalifikacije in treningov. Najprej je bil preizkus za izbor in sicer za dekleta v četrtek, 17.3.1994, ob 17. uri, za fante pa v petek, 18. 3.1994, ob 16. uri na ploščadi pred Osnovno šolo Mengeš. iscipline za kvalifikacije za udeležbo na Igrah brez meja in trenig so bile nasled- D nje: za dekleta: tek na 600 m tek 3 x 60 m plezanje po vrvi trebušnjaki hoja po gredi plavanje za fante: tek na 1500 m tek 5 x 60 m plezanje po vrvi trebušnjaki hoja po gredi plavanje V tekmovalno ekipo so se uvrstili: Pajnič Matej Bokalič Sonja Blejc Fredi Pišek Slavko Loboda Matjaž Zun Majda Kravanja Nina Likar Mojca Jene Jana T reningi bodo 2-krat tedensko po 1 uro. Udeležba je obvezna. Krajevna skupnost Mengeš prijavljeni za izbor tekmovalcev, foto: Martin Onrinc ŽIVLJENJE KS KONCESIONAR ZA IZVAJANJE POGREBNE SLUŽBE V MENGŠU PRIČEL Z DELOM 11.03.1994 je KS Mengeš predala v najem mrliške vežice za izvajanje pogrebne dejavnosti v Mengšu Komunalnemu podjetju Kamnik. 14.03.1994 je KP Kamnik pričelo z izvajanjem teh storitev. Za pogreb svojcev boste vse potrebno od tega datuma naprej uredili v pisarni KP Kamnik tik ob mrliških vežicah v Mengšu ali pa poklicali tel. številko 737-371, kjer boste dobili vse informacije v zvezi s pogrebom. Ob tem Vas seznanjamo s pravili in postopki, ki jih bo izvajal koncesionar. Na podlagi pogodbe o koncesiji določi Komunalno podjetje Kamnik in posreduje v potrditev Krajevni skupnosti Mengeš PRAVILA v zvezi z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti ter o uporabi objekta (mrliških vežic) 1. Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti se nanaša na pokopališče Mengeš. 2. Pokopi se praviloma vršijo vsak dan in sicer običajno v popoldanskem času, na željo stranke oz. svojcev pa je pokop možen tudi v dopoldanskem času. 3. S soglasjem upravljalca pokopališča, Krajevno skupnostjo Mengeš, sklepa izvajalec pogrebne dejavnosti na novem delu pokopališča najemne pogodbe za novo dodeljene grobove. Grobovi se oddajajo v že začetih vrstah, dodeliti pa je možno samo dve zvrsti grobov: - enojni grob (širina 1,00 m, dolžina 2,00 m - zunanje mere) - dvojni grob (širina 2,00 m, dolžina 2,00 m - zunanje mere) Razmak med grobovoma znaša 0,40 m, širina poti med vrstami pa je 1,50 m. Z najemnikom novo dodeljenega groba se sklene najemna pogodba. Pravico do najema groba ima praviloma tisti, ki je poravnal stroške pokopa oz. svojci pokopanih v grobu. Pravico najema na drugega sorodnika tudi za obstoječe grobove je mogoče prenesti samo pismeno. V primeru opustitve groba je razpolaganje z njim mogoče samo upravljalcu pokopališča, Predsednik odbora za pokopališki red in pokopališko dejavnost Vinko Vahtarin direktor Komunalnega podjetja Kamnik Andrej Skodlar nazdravljata ob pričetku izvajanja pogrebne dejavnosti. loto: Martin Ogrinc ki določi, kaj bo s takimi grobovi. 0 opustitvi se napiše pismena izjava najemnika in upravljalca oz. v njegovem imenu izvajalca pogrebne dejavnosti. 4. Mrliške vežice na pokopališču Mengeš so odprte: od 1. aprila do 30. septembra v času od 8.00 do 21.00 ure, od 1. oktobra do 31. marca v času od 8.00 do 21.00 ure. 5. V času ležanja pokojnih v mrliških vežicah ima izvajalec pogrebne dejavnosti, ki je istočasno tudi najemnik objekta, naslednje pravice in obveznosti: - poskrbi za prevoz pokojnika oz. žare do mrliških vežic, - pokojnika s krsto oz. žaro s posmrtnimi ostanki položi v mrliško vežico (v zastekljeni del), - v zastekljenem delu pri pokojnem poskrbi za razporeditev cvetja in cvetličnih aranžmajev prinesenih s strani svojcev ali drugih prinašalcev, - na željo svojcev oz. naročnika pogreba izvajalec pogrebne dejavnosti lahko poskrbi tudi za dostavo cvetja in cvetličnih aranžmajev, - skrbi za pravočasno odpiranje in zapiranje mrliških vežic, - skrbi za redno čistočo mrliških vežic, pred-prostorov in platoja pred vežicami, prostora za svojce (čajna kuhinja) in sanitarij. 6. Izvajalec pogrebne dejavnosti zaračunava svoje storitve po ceniku, potrjenem s strani sveta KS Mengeš. KS Mengeš Predsednik sveta: Janez Per Komunalno podjetje Kamnik Direktor: Andrej Skodlar, ing. gr. PREDAVANJE Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba, enota Domžale je v sredo, 2. marca 1994, v prostorih KS Mengeš organiziralo strokovno predavanje na temo prehrana in skrajšanje poporodnega premora pri kravah. Predaval je strokovnjak za prehrano in reprodukcijo govedi prof. dr. Andrej Orešnik iz BTF Rodica. ga — * prof. dr. Andrej Orešnik foto: Martin Ogrinc w ZUPAN NA OBISKU )QZE GORIAN Jože Gorjan Tokrat predstavljamo mladostnega osemde-setletnika, ki bi mu človek mirne duše prisodil vsaj deset let manj. Mengšani tihega jubilanta povezujemo predvsem z glasbo - z njegovo navzočnostjo v Mengeški godbi in z njegovo družino. Tudi sam rad poudari, da mu je glasba oblikovala življenjsko pot in to seveda ob svoji 80-letnici že lahko trdi. Vrodnem Vogrskem pri Gorici si je pridobil nekaj prvih teoretičnih glasbenih osnov in se naučil igranja na trobento, ki ga spremlja vse življenje - do današnjih dni, ko je še vedno nepogrešljiv trobentač v Mengeški godbi. Vendar je preživel čase, ko je moralo njegovo nagnjenje do glasbe kloniti pogosteje kruti kot prijazni resničnosti: 19 let star je odšel od doma, da se je izognil odhodu v Abesinijo, kamor bi moral kot italijanski vojak. S srcem povezan z domačim krajem in predvsem s pihalno godbo, ki jo je sam tudi osnoval, v Ljubljani ni obupal, marveč se je hitro - spet s pomočjo glasbe - postavil na lastne noge: v glasbi se je izpopolnjeval pri prof. Karasu, igral v različnih ansamblih in si tako služil kruh; ob tem se je tudi izučil v Litostroju za modelarja. Njegovo nadaljnjo pot je spet usmerjala muzika: povabili so ga h Kamniški godbi, kjer je primanjkovalo instru-mentalistov. V Kamniku ga je zajela vojna; prestal je zapor v Begunjah, vestfalsko taborišče v Nemčiji, a se spet vrnil v Kamnik. Tu se je po vojni poročil s Kamničanko, učil je v glasbeni šoli in že igral v ansamblu Melodija poleg Maksa Gučka, Staneta Modeca, Ernesta Kvartiča in Vinka Januša. Skupaj so igrali 15 let in gostovali po vsej Sloveniji. VMengeš se je preselil leta 1954; tako poleg življenjskega jubileja letos praznuje tudi 40-letnico, odkar je postal Mengšan. Živi v nekdanjem godbenem domu, kot da to simbolizira njegovo navzočnost pri naši godbi, kjer je vsa leta pomočnik kapelnik. Razen godbe rad omenja tudi balinarje, med katerimi Spoštovana gospa Tatjana Sivec Strmšek in gospod Janez Per! V4. številki Mengšana sta napisala, da zaključujeta polemiko o otvoritvi prizidka k OŠ Mengeš. Gospod Janez Vasle pa je s pismom, naslovljenim osebno na vaju, na "izviren" način prišel do cele strani v našem cenjenem časopisu. Vsebina je nadaljevanje polemike z novimi ocenami, zato se tudi jaz na enak način obračam na vaju. Čeprav ne vem, ali "vajino razmišljanje spada v sklop gospoda Vasleta" ali ne, sem prepričana, da bosta objavila moj članek v rubriki Vaša pošta, saj je Mengšan že v prvi številki obljubil, da bo to časopis različnih pogledov in stališč. Gospod Janez Vasle se je postavil z vlogo arbitra in nas je pri tem mimogrede poučil o enoumju, monopolnih oblastnikih, politkomisarjih, demokraciji in še o čem. Nimam namena polemizirati o njegovih političnih stališčih, ki z otvoritvijo prizidka k OŠ Mengeš nimajo nikakršne zveze. Učiteljski zbor ni bil proti blagoslovitvi, ampak je bil (zaradi že znanih razlogov) mnenja, naj se blagoslovitev izvede ločeno od uradne otvoritve prizidka, vendar pa svojega mnenja nismo nikomur vsiljevali in pri otvoritvi ni bilo upoštevano. V časopisju nismo "burno razlagali" zaradi blagoslovitve, ampak zaradi žalitev in neresničnih trditev v članku gospoda Pajniča, predsednika KO SKD Mengeš. Nič nimam proti, če gospod Vasle z veseljem preživi del svojega časa. Vedro in trezno zre v prihodnost. Zaželimo mu še naprej trdnega zdravja in radosti, ki naj mu lepšajo življenje! Jožica Marin izganja "rdečega hudiča", vendar naj ne počne tega tam, kjer ga ni. Prejšnji enopartijski povzpetniki s privilegiji (po gospodu Vasletu) ne vedrijo na naši šoli, ampak so se razpršili po novodobnih strankah. Upamo, da ni kakšen zašel tudi med slovenske krščanske demokrate. Spoštovana urednika, oglašam pa se zaradi namigovanja gospoda Vasleta, (citiram) "da bi si Mengšani, vsaj člani krajevnega odbora SKD Mengeš, ne upali podpreti mnenja svojega predsednika, ker bi se bali, da bi bili njihovi otroci deležni v šoli kakih neprijetnosti. Ali pač?" (konec citata) Gospod Janez Vasle si je s tem dovolil resno podvomiti v poklicno etiko in poštenje mengeških učiteljev, med katere že vrsto let spadam tudi sama. Ta zlonamerni dvom, ki nima nikakršne osnove, me boli in je hujši kot vse prejšnje žalitve in podtikanja skupaj. Zamislita si, kako bi bil lahko užaljen gospod Vasle, če bi sama upala podvomiti, da ne bo več prijazno prihajal v naš dom zdravit moja otroka ali da mu več ne zaupam kot družinskemu zdravniku, ker sem si drznila ugovarjati njegovemu razmišljanju v prejšnji številki Mengšana! Seveda pa resnično še vedno zelo cenim njegovo delo in niti pomotoma ne dvomim v njegovo poklicno etiko. Spoštovana urednika, v upanju, da ob otvoritvi naslednjega objekta pri naši šoli (telovadnica?) takšna ali podobna polemika ne bo potrebna, vaju lepo pozdravljam. Ljubica Rozman VAŠA POŠTA VAŠA POŠTA Ali je sploh mogoče, da si upajo nekateri "velemožje" kockati za Mladiko, za tako pomemben arhitekturni spomenik, ki je bil tako rekoč že namenjen Etnografskemu muzeju?! Človek ne ve, ali bi se togotil aH razjokal, namesto da bi jokali tisti, ki škandalozno slepomišijo okrog kulturne dediščine svojega naroda. Desetletja so se delavci Etnografskega muzeja mučili, da so "spravili skupaj" na tisoče eksponatov naše materialne in duhovne kulture, a komaj pol odstotka jih lahko razstavijo v dveh prostorih, ki jih imajo na razpolago. Vsi ostali pa se uničujejo, nabasani v depojih, in čakajo odrešitve. In ko se je pokazala "stoletna" priložnost z Mladiko, so strokovnjaki začeli upati, da bodo v mladi državi lahko dostojno predstavili korenine svojega naroda. Ta Fabianijeva stavba, ki je bila nekoč dekliški licej, je kot nalašč primerna za muzej dvoranskega tipa in še marsikaj drugega bi se dalo storiti v njem. Razmišljali so že, da bi lahko uredili tudi kuhinjo, kjer bi si lahko obiskovalec naročil to ali ono slovensko narodno jed. Take kuhinje imajo v sodobno urejenih muzejih po svetu, zakaj je ne bi imeli še mi, saj vsi tulijo, da moramo v Evropo. A glej ga zlomka, prepozno so se zavedli, da so govorili preglasno. Ljudska izkušnja nas namreč uči, da včasih sami damo "lopovu" idejo, kako se je potrebno lotiti stvari. In res se že vsepovsod govori o Bandljevi kuhinji, saj menda hočejo Mladiko imeti za diplomatsko kuhinjo in vladne pisarne, muzej pa poriniti v dve tretjini vojašnice na Metelkovi, ki pa je veliko bolj primerna za takšne ali drugačne "kuhinje". Etnografski muzej se je vseskozi bodel z jugoslovansko kulturno politiko in "farbal" sebe ter druge, da je nekako preživel. Ta politika je dobro vedela, kje hromiti "ostale" narode, da se ne bi preveč postavljali na lastne KOMU MLADIKO?! noge. Na Beograd se ne moremo več izgovarjati, a po istem vzorcu nekateri politiki žagajo veje sebi in svojemu narodu. Nerada ponavljam tisto Cankarjevo o hlapčevstvu, ker nekaj hlapcev je povsod, a zdi se, da so slovenski še posebej zakompleksani. Taki ljudje pa se radi postavljajo, kjer je le mogoče, ne smilijo se jim še tako posvečeni prostori, da se lahko šopiri njihovo samoljubje. Po domače povedano, je hudič, če revež zleze na konja ali če iz cokle kaj rata. V prejšnjem sistemu se takim tičem niso smilili še tako kulturni in naravni spomeniki naše dežele. Sredi najrodovitnejših polj so gradili tovarne za delavski razred in v njegovem imenu požigali in rušili vse, kar bi motilo junaka dela. Ali je danes kaj drugače? Ali ne delamo še vedno s kulturno dediščino kot svinja z mehom? Najbolj zamerim "etnološki žlahti" vidnejših politikov, ki se noče pogledati v srce in se vprašati: "Ali smo kaj naredili za našo stvar?" Ce bi jim vsak dan "prali možgane" v tej smeri, bi se menda ja kaj premaknilo. A kaj, ko imamo v ljudskem izročilu dosti preizkušenih pregovorov, ki v tem trenutku ne zvenijo prav nič šaljivo, namreč: da je žlahta strgana plahta in da je kovačeva kobila ponavadi bosa. Ob kulturnih praznikih pa je drugače; takrat pa se pojavijo "varuhi" kulture, ki bi kar naprej leporečili o narodnih svetinjah, čeprav še sami ne vedo, kakšne so, kakor se je zgražal že Ivan Cankar. Ha saj je vseeno, pomembno je, da "vzdigu-jejo kozarce", pa čeprav ne iz notranje potrebe, ampak zaradi lepšega, takole malo za reprezentanco in po protokolu. Če si že na takem stolčku, se je dobro malo ovestiti z narodno zavestjo in drugo kulturno navlako. Resnični apetiti pa so vsepovsod, kjer tega ni treba in v prvi vrsti pri zunanjem ugledu in osebnem standardu. Stolčki se prevračajo, kulturna dediščina pa ostane in je last vsega naroda in vseskozi dragocen dokument njegovega žitja in bitja. Upam, da bo Mladika vendarle pripadla Etnografskemu muzeju, a zgodovina bo vseeno dala sramotne črne pike vsem tistim, ki niso hoteli prisluhniti najosnovnejšim potrebam kulturno ozaveščenega naroda. Edino na kulturnem področju se bomo zmogli meriti v Evropi kot enaki z enakimi, v gospodarstvu pa bomo gotovo še dolgo capljali zadaj. Kako znajo ceniti svoje ljudsko izročilo, so nam pokazali kulturni Norvežani s prireditvami na olimpijskih igrah. Lahko se samo čudimo z odprtimi usti in govorimo: "O, o, o, o, o!" Tako kot v šali o našem ministru, ki je v Lillehammerju imel svoj govor, a ker se ni znašel, je na začetku bral kar olimpijske kroge, misleč, da je to začetek zanj napisanega govora. Ker smo že pri športu in poznam nekaj staršev naših vrhunskih smučarjev, moram zapisati, da jih prežema izredna kulturna in narodna zavest. Niso le naporni treningi prinesli uspehov, ampak resnični ljudje, ki so jih vzgajali za resnične vrednote. Zanimajo se tudi za glasbo, upodabljajočo umetnost In tudi sami so ustvarjalni na teh področjih. Kadar gredo v tujino, si radi ogledajo kulturne znamenitosti vsake dežele. Ne samo s športnimi rezultati, ampak tudi s srcem in od "nosa navzgor" ta mlada dekleta in fantje osvajajo svoje rojake. Naša kulturna dediščina mora ostati, upam, da za boljše čase, ko bo osel že preživel svoj vek, čeprav mu je malo mar, ali bo potem še rasla trava. Če se ne bomo na vso moč zavzeli zanjo in se uprli raznim barbarstvom, se bojim, da ne bomo nikoli "prstan Evropin", kot je sanjal Valentin Vodnik, ampak kakšen okrasek na cokli gospe Evrope. Kajti tudi ona ne mara takih, ki ne zmorejo naliti čistega vina, takega pravega, od zida, kot je zapel Oton Zupančič. Ljudi "od zida" pa je malo, žal premalo, posebno med politiki, saj ne pravijo zastonj, da je politika kurba. Leporečiti je lahko kar tako povprek, a šele pri pomembnejših odločitvah se pokažejo pravi možje. Le pokončni ljudje, ki spoštujejo sami sebe, znajo resnično spoštovati tudi kulturo svojega naroda. Marija Cvetek FCHIilAL NOVO Novi trg 41a, Kamnik RADlfMfl vhod srednješolskega centra DJllfl V ™ U "83, 462 FOTOKOPIRANJE Canon CLC-300 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Odgovor na vprašanje "Kdaj avtobusna postaja v Loki?" KS MENGEŠ se po večletnem prizadevanju ponovno loteva rešitve problema t.j. postavitve novih avtobusnih postaj v Loki pri Mengšu. Vendar, kot Vam je znano, moramo najprej pridobiti zemljišče za omenjeni postaji. V mesecu februarju je KS Mengeš naročila pri projektni organizaciji Proing Domžale pripravo predloga prostorske rešitve za postavitev avtobusnih postajališč. Projekt dokončne rešitve bo izdelan do konca meseca marca. Na podlagi projekta bo razvidno, koliko zemljišča potrebujemo za izvedbo teh postajališč. Za pridobljena zemljišča bo KS naročila odmero, sprovedla odpis v zemljiški knjigi ter naročila lokacijsko dokumentacijo. Po pridobitvi pa bomo naročili projekt za izvedbo avtobusnih postajališč ter pridobili gradbeno dovoljenje. Naj omenimo še to, da so krajani na zboru občanov, ki je bil v Loki pri Mengšu, imenovali gradbeni odbor v sestavi Martin Haushen, Janez Pirnat, Rudi Šinigoj st.in Franc Ručigaj, ki bo v sodelovanju z KS Mengeš vodil aktivnosti za pridobitev zemljišč in realizacijo te naloge. KS Mengeš pa kot petega člana gradbenega odbora za izgradnjo avtobusne postaje predlaga Jožeta Brojana. K$ Mengeš BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI SKD Krajevni odbor Mengeš Spoštovana urednica Mengšana! Vsako leto obiščem prireditev pred novim letom, ki se je letos imenovala "VOŠČILO PRED PRAZNIKOM". Zelo lepa prereditev. Pohvala tudi Krajevni skupnosti in Turističnemu društvu Mengeš za podelitev priznanj in pohval tistim, ki so po oceni komisije vzorno poskrbeli za lepši videz kraja ali za lepo urejeno hišo in okolico. Nekaj pa bi bilo še potrebno, podeliti tudi kakšno bodečo nežo ali kaj podobnega tistim, ki zelo slabo vzdržujejo stavbe. Tako stavbo vidimo na zelo prehodni ulici, na Trdinovem trgu, ki je v lasti tovarne Melodije, nasproti bifeja društva upokojencev. V tej stavbi Melodije je bila včasih niklarija, ne vem, če je še. Omet in opeka padata na pločnik in na cesto in je zelo nevarno, da pade komu na glavo, saj se tudi že podira vogal. Torej apeliram na KS in Turistično društvo, da jih opozori na ta madež, če že sami ne vidijo. Vi, ga. Sivec, ki imate fotoaparat vedno pri roki, pa poslikajte in objavite to sliko. Vas pozdravlja Vaš zvesti bralec foto: Tatjana Sivec Strmšek GRAD jABLjE V LOKI PRI MENGŠU Vsi Ločani in okoličani dobro vemo, da grad Jablje - ne kot pišete vi: Jable - stoji v Loki in spada k Loki, če hočete še bolj natančno, k Loki pri Mengšu in nikakor ne drugam. 0 tem se lahko prepričate tudi v knjigi Mengeš in Trzin skozi čas, ki je pred nedavnim izšla in jo še lahko kupite. Spoštovani gospodje iz delovnih organizacij in trgovin pod gradom, tudi vaše cenjene stavbe in zemljišča so v Loki in ne kjer koli, na primer v "Jablah pri Trzinu", kot radi pišete. Zato bi bilo dobro, da na svojih vseh mogočih tiskovinah, računih in reklamah popravite vaš naslov, saj vas bodo stranke lažje našle tam, kjer resnično ste in delujete, kot pa v kraju, ki ne obstoja. Pa brez zamere, gospodje, sem pač, kot še mnogo drugih Ločanov, močno navezan na svoj kraj in tudi na grad z okolico, vaši nevednosti navkljub. Jože Brojan kmetijski poskusni centernable pri trzinu ELETBGOVINA, LJUBLJANA PRODAJNI CENTER TEL.: 061/781-253, 713-997 fJABLE dri TRZINU ■ DISKjfflT ŽIVIL -TEHNIČNA TRGOVINA - GRADBENI ODDELEK w NAŠA ŠOLA NASTOP OŠ MENGEŠ NA DNEVIH SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA V LJUBLJANI_ Štefke MLAKAR, ki je tako kot že mnogokrat dramske sekcije Svoboda iz Mengša. Publiko doslej z veseljem sprejela povabilo k sodelo- smo prijetno presenetili z jabolčnimi krhlji, vanju in s svojimi varovanci (mlajša folklorna domačim kruhom in z orehovo potico. Mengeš skozi čas na dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani. loto: Milica Tomšič Kar štirideset otrok naše šole je v okviru Dni slovenskega izobraževanja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 12.3.1994 ob 11. uri poskušalo svoj kraj pod Gobavico - Mengeš približati širšemu krogu Slovencev. Na tej prireditvi smo sodelovali s predstavitvijo projekta: MENGEŠ SKOZI ČAS ŽIVLJENJE NA MENGEŠKI KMETIJI NEKDAJ Ta predstavitev je slonela na dveh raziskovalnih nalogah: ALI ŠE POZNAMO IGRE NAŠIH STARIH STARŠEV? in KULTURNI SPOMENIKI IN NJIHOVO SPOROČILO V MENGŠU IN OKOLICI. Obe nalogi sta plod raziskovalnega dela učencev naše šole pod mentorstvom prof. Ljubice ROZMAN in Milice TOMŠIČ. Predstavitev Mengša v. naši metropoli bi pravzaprav lahko šteli tudi za turistično promocijo, ki je danes še kako pomembna za vse kraje v Sloveniji. Program je zajemal krajšo predstavitev obeh raziskovalnih nalog s praktičnim prikazom folklornega izročila: zbadljivke, otroške igre, kmečka dela - rohkanje koruze, plesi, petje in kulinarika. Predstavitve folklornega izročila si nismo mogli zamisliti brez sodelovanja gospe skupina - 4. razred in starejša folklorna skupina - 7. razred) pripravila zares pester prikaz življenja na kmečkem dvorišču in v hiši. Skozi mengeško hišo smo se "sprehodili" s pomočjo dramatizacije razgovora otrok z gospodinjo. Vlogo gospodinje je doživeto odigrala gospa Bojana BURGAR, sicer članica Mengšani pa ne bi bili Mengšani, če se ne bi poslovili s harmoniko in s pesmijo, zato je iz vseh grl zadonela pesem: "Kdo, kdo, kdo so pa to, Mengšani, Mengšani, Mengšani so to Milica Tomšič NATEČAJ OTROK IN UMETNOST V letu 1993 je Zveza kulturnih organizacij Maribor objavila natečaj za literaturo OTROK IN UMETNOST. Na ta natečaj je poslal svoje pesmi tudi Grega Kralj, učenec 8.0 razreda. Grega je bil z eno od pesmic nagrajen. Ob tem je povedal: Februarja letos sem bil skupaj z mentorico in še enim nagrajenim učencem iz OŠ Komenda-Moste v Mariboru na sklepni prireditvi. Dobil sem nagrado za pesem V BOLNIŠNICI. Ali rad pišeš? Zelo rad pišem, odkar sem se naučil pisati. Večkrat izdam tudi lastno glasilo. Sedaj posebno rad \pesnikujem. S pesmimi bi lju- dem rad povedal lepe stvari. Kakšno nagrado si dobil? Dobil sem knjižno nagrado in sicer VVellsovo knjigo Na zvezdah spočeti. Te nagrade sem zelo vesel. Sicer pa največ pove kar Gregova pesem, ki je objavljena tudi v glasilu ČEVELJ. Cvetka Mlakar V BOLNIŠNICI V bolnišnici je pesnik pesmico napisal, kije o ljubezni govorila in vsakogar je privabila, da podobo njeno v srcu je narisal. Prišla je slovničarka imenitna, si pesem je ogledovala, vejice manjkajo, je spoznala, za pesnika je vejica bila nadloga sitna. Spet in spet si pesem je ogledovala, z glavo zmigovala in ljubezen iz nje ruvala. Takrat se je pesnik hudo razjezil, pokazal je slovničarki vraga: Slovnico naj popravlja le Draga! MENGŠAN IZOBRAŽEVANJE MENGEŠKE SOVIČE SO OŽIVELE Učenje je kot veslanje proti toku: če nehaš veslati, se čoln ne le ustavi, ampak začne drseti nazaj. Iojim dekletom se je čoln na neki točki življenjske poti sicer ustavil, toda splet okoliščin jim je bil naklonjen. Vse si želijo doseči svoj cilj - poklicno usposobitev in zaposlitev; zavod za zaposlovanje in Ml AMIGO, podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo, pa sta se povezala in ponudila brezposelnim program UŽU - Usposabljanje za življenjsko uspešnost. Ta je odskočna deska za nadaljnje izobraževanje. Zdaj je za nami že nekaj triurnih sestankov. Naš program je raznolik, predvsem pa življenjski. Prepleta se ustno in pisno sporočanje, branje ter sporazumevanje za večjo osebno in poslovno uspešnost. Svoji skupini smo že poiskale ime. Soviče smo. Sama imam med njimi prijeten občutek sprejetosti. Najbolj pa me veseli, ker so dekleta takoj dojela smisel tega programa. Začrtale so si svoje poti in cilje ter živahno sodelujejo v vseh oblikah sodobnega učenja. Sicer pa naj same spregovorijo: Zelo sem vesela, da sem prišla med tako prisrčne punce, zdaj že prijateljice, ki si zelo veliko zaupamo in smo se naučile, s pomočjo Danice, odkritosti ter usmeritve k svojim ciljem. LEJA Bila sem zelo presenečena, ko sem slišala za ta seminar. Zdaj pa sem vesela, ker se bom tu veliko naučila in ker sem tu dobila dobro družbo. SEDIJA Dobro se mi zdi, ker v tem programu lahko vodim minuto za zdravje, to so vaje za razgibavanje. IRENA Me smo zamudile prvo priložnost za šolanje. Zdaj imamo priliko, da bomo z močno voljo v prijetni skupini prišle do poklica. KLAUDIJA Zelo sem zadovoljna, ker se veliko pogovarjamo in izmenjujemo misli. To mi bo prav prišlo, da bom laže dobila poklic in tako dosegla svoj cilj. REZKA Mislim, da je to enkratna priložnost, da nadomestimo, kar smo zamudile v času rednega šolanja. VILMA Sem sem prišla, da bi nekaj naredila iz sebe in da bi dobila službo. Zelo mi je všeč, ker se sproščeno pogovarjamo o pomembnih življenjskih stvareh in ker nas spodbujajo, da bomo uresničile svoje načrte. ERNA Všeč mi je, ker tu odkrito povemo, kar mislimo o sebi in drugih ter upoštevamo mnenja drugih. SUZANA Na UŽU sem prišla z namenom, da si pridobim znanje, ki sem ga zapravila, da pridobim splošno razgledanost In priložnost za nadaljnje izobraževanje. MARJETA Program UŽU mi je všeč, ker je zabaven, sproščen, zunaj kalupov ter resnično zele življens- ki. - \ VERONIKA mentorica Danica Cedilnik SOVIČE v šoli za življenje. foto: Tatjana Sivec Strmšek IZOBRAŽEVANJE ZA TURISTIČNE DELAVCE Prva skupina tečajnikov, ki se na pobudo g. Janeza Pera, v IS SO Domžale je zadolžen za turizem, izobražuje za turistične delavce, je v teh dneh uspešno prestala izpitne preizkušnje. Pred štiričlansko komisijo so morali pokazati gospodinjsko-gostinjsko znanje, marsikaj povedati kar v nemškem jeziku, pa tudi prva pomoč je bila trd oreh. Po nekajdnevnem premoru pa so predstavili še praktično znanje. Bogvač, kranjske bržole, bakalca, gluhi štruklji, pisani kruh in druge slovenske narodne jedi so se jim vtisnile v spomin. Ob zaključku so zatrdili, da so z izobraževanjem veliko pridobili in da se bodo trudili z uvajanjem kmečkega turizma na pravi način, s tem pa občini Domžale (kot sponzorju izobraževanja) upravičili zaupanje. Skupina, ki je bila enotna in vztrajna ves čas srečanj, se bo na cvetno soboto podala na ogled po slovenskih kmečkih turizmih na Štajerskem in Prekmurskem. Vsaka izkušnja drugega je dragocena, če jo znamo pravilno oceniti... Tatjana Sivec Strmšek Tudi turizem gre skozi želodec. foto: Tatjana Sivec Strmšek NASI PESNIKI IN PISATELJI PREDSTAVITEV MENGŠA V prejšnji številki Mengšana smo razpisali natečaj za najbolj izvirno predstavitev Mengša. Na naš naslov je prišlo nekaj prispevkov (pisnih, fotografskih, kot potopisi, humorna pripoved, ...). Sicer smo pričakovali večji odziv, so pa ti, ki se nahajajo pri nas, zato toliko boljši. V marčevski številki objavljamo enega izmed prispelih tudi z namenom, da odkrijemo pravega avtorja, ki naj se s svojim originalom oglasi na Uredništvu Mengšana in s tem dokaže identiteto. Natečaj podaljšujemo do 10. aprila 1994. Mengeš je prijetno zaokroženo naselje, le petnajst kilometrov oddaljeno od slovenske prestolnice Ljubljana, vendar pa s skoraj samostojnim gospodarskim, kulturnim in športnim življenjem. Leži nedaleč stran od ljubljanskega letališča Brnik, na robu obsežnega rodovitnega Mengeškega polja, pod čudovitimi Kamniškimi planinami. Skupaj z vasmi Topole, Loka in Dobeno ima dobrih šest tisoč prebivalcev. lengeš je prvič omenjen pred 840-imi l leti, torej leta 1154. Prvo naselje je nastalo v bližini nekdanje rimske ceste Emona - Celeia. Najprej je tu cvetelo prevozništvo, pozneje pa so se prebivalci bolj posvetili zemlji in obrti. Večje industrije v Mengšu ni, med manjšimi obrati pa je najbolj znana tovarna glasbil Melodija. Ml AMIGO d.o.o. Mengeš vpisuje v tečaje - priprave na malo in veliko maturo - slovenski jezik s književnostjo ^angleški jezik - matematika Informacije in vpis vsak dan od 08. do 16. ure. Tel. št.: (061) 737-317. VMengšu je izredno razgibano kulturno in športno življenje. Nosilec kulturnega in družabnega življenja sta Mengeška godba s stodesetletno tradicijo in Gasilsko društvo Mengeš, v Mengšu pa delujeta tudi dve samostojni kulturni društvi, ki že več desetletij uprizarjata igre na prostem v letnem gledališču. Povrhu pa je marsikateri kulturni utrinek dodala tudi mengeška šola s stoletno tradicijo. Športno življenje se odvija v obsežnem športnem parku. Še posebno je zaživelo s postavitvijo športne dvorane Fit-top. Ena najbolj prijetnih rekreacijskih točk je Gobavica z Mengeško kočo in trim stezo. Veliko ljudi rado obiskuje Dobeno, kjer se zelo uspešno razvija kmečki turizem. Mengeška prafara se omenja že leta 1215. V cerkvi sv. Mihaela si lahko ogledamo freske Janeza Ljubljanskega in domačina Franca Jelovška, pa tudi krstilnico in spoved-nico Jožeta Plečnika. Ponos kraja so poleg cerkve še Trdinov trg s spominskim obeležjem pisatelja Janeza Trdine, gasilsko-godbeni dom, bančna poslovalnica, zdravstvena postaja, povečana nova šola, prenovljena Oranžerija, obnovljen Staretov grad s sedežem obrtne zadruge Zora ter številne manjše novogradnje z novimi prebivalci, ki so dali Mengšu nov življenjski sok. Janez Mengeški POŠTAR MARKO Naš prijatelj poštar Marko se vsako jutro oglasi, nam prinese pismo, karto in še časopis pusti. Vedno on je dobre volje, ko pri vratih pozvoni, rad ga tudi glažek spije, ko nam pošto izroči. Preden dalje gre po vasi, rad kaj novega izve, ker veseli smo ga vsi, nam še kakšen vic pove. Najbolj težko ga pričakuje naš dober stari dedek Nino, saj ga čaka že pri vratih, ko mu prinese pokojnino. JožeBrojan LJUDJE SMO RES ČUDNI Ljudje smo res čudni. Od jutra do trde noči iščemo prag k drobni sreči • z dušo, prepolno laži. Že s svitom nas slutnja preganja, ves dan nam kot mora sledi, ob dušo se grešno obrega -se lažnemu srcu reži. Ljudje smo res čudni. Od jutra do trde noči iščemo zrnca sreče -v nesreči drugih ljudi. Jože Brojan w NAŠI PESNIKI IN PISATELJI PREDSTAVITEV MENGŠA Tako se prebuja Mengeš Vzadnjih pomladnih dneh, ko mi šola nekajkrat ni dovolila spanca, sem zaznal pravi utrip Mengša. Seveda sem ga poznal že od malih nog, kot ga pač poznamo, vendar ga v taki popolnosti prej nisem nikoli začutil. Vpremorih, ki sem si jih odredil med nočnim študijem, sem gledal skozi okno med cestne svetilke in vdihaval mir spečega kraja. Zadnji zaljubljenci so verjetno tesno objeti drug k drugemu že zapuščali klopi na drevoredih od Zalok do Muljave. Pšata pa, ki se tako in tako ne meni za noč in dan, je s svojim tokom ostala edini šepet nočnega življenja. Hodil sem od okna do knjig, pa spet od knjig do okna in od tod v mislih čez strehe hiš na Mihaelov zvonik, kjer je ura počasi, a vztrajno lezla proti tretji, četrti, peti... Bil sem zraven, ko je Gobavica vsrkavala še zadnje zvezde poletnega trikotnika v svoje okrilje, med tem ko so kozolci na vzhodu najbrž že klicali sonce med svoje late. Vračal sem med knjige in ob kikirikanju petelinov v soseski spet na okno med jutranje meglice nad mengeškim poljem. Kot pajčevina so se razprostirale čisto nizko nad zemjo. Homški zvonik je še precej zaspan bodel iz bele pene, nad njim pa od vzhoda do zahoda skupina kamniških gora z bledim odtenkom rdeče na svojih vrhovih, ki so postajali iz minute v minuto bolj živi. Občudoval sem prebujanje kraja in se sam pri sebi tiho smejal. Dobro se mi je zdelo, da sem vsaj enkrat opazoval rojstvo novega dne. Ptice so z žgolenjem svojih ženitvenih spevov mešale v ozračje poseben duh. Prvi ljudje so se zaspani vlekli po ulicah proti avtobusni postaji, da bi ponovili že sto in stokrat ponovljeni delovni dan. Kljub neprespani noči sem od doma odhajal spočit in svež. Ko sem stopal po ulici, so mi sončni žarki svetili v oči in barvali naše hiše v oranžno, v zraku pa je visela jutranja Ave Marija mengeških cerkvenih zvonov. Miha Skok Popotnik pride... Popotnik utrujen in lačen, s suhim grlom od požvižgavanja, mi zaželi dobro jutro in me povpraša za ublažitev njegovih tegob. Pogled mi obstane na njegovi obleki, saj tako razcapan res ne more v lokal. Odpeljem ga v več trgovin, butikov, na koncu pa izbirava v Karitasu. Lično oblečen pohaja za menoj po gostinskih lokalih od severa do juga Mengša in kar močno okajena in sita ugotoviva, da bi bilo lepše od najinega petja, če zavijeva tja, kjer zvok dobi obliko in v Melodiji Mengeš izbereva prekrasne orglice. Svojo barko krmariva po drevoredu in ker nama zopet sveti "rezerva", se ustaviva v Oranžeriji, kjer se ne moreva načuditi, kako velika je naenkrat spet mengeška šola. Čeprav je pod hribom lepo, na Mengeški koči pa še lepše, naju noge ne morejo ponesti tja gor, kjer bi mimogrede spoznala glavno urednico Mengšana, se odpraviva proti pivovarni, kjer na plotu strokovno ugotoviva, da bo Kulturno društvo Franca Jelovška uprizorilo veseloigro. Odvešariva spet v smislu trnkov zelo starega mengeškega hriba proti Kulturnemu domu, vendar uho ujame zvoke godbe, ki vadi za svojo častitljivo 110 letnico. Korak nama obstane ob domu naše presvetle vlade, kateri ne more goreti pod nogami, saj je spodaj gasilsko društvo z dovolj vode v cisternah. Ura v zvoniku je odbila bim-bam, zato se odpraviva proti cerkvi sv. Mihaela zmolit en očenaš... da ne bi bila prekmalu v mrliških vežicah, saj moj popotnik namerava opraviti vozniški izpit. Ker ima neumen kmet debel krompir, v loteriji zadeneva expresno, dovolj veliko vsoto za avto znamke VW in od gospoda Debevca se odpeljeva ugotavljat, kje je sedanja, bivša in bodoča Jelovškova cesta. Utrujena kot okostnjaka v arheoloških najdiščih se dokopljeva do aspirinov tovarne Lek. Stari obrtniško-zgodovinski in sedaj tudi industrijski kraj se nama zazdi lep kljub spogledovanju priletnih žena. Ko je popotnik odropotal z bencinske črpalke, je s seboj odpeljal 1 kg Nacetovih pečenic, Mengšana in majoliko z mengeških grbom, podobnim najinemu itirerarju. Drago Plevel O (D KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGEŠ Koroščeva hiša Hiša z gospodarskim poslopjem je vrisana v franciscejskem katastru iz leta 1826. Del objekta je bil zidan, del pa lesen. Hiša je že Imela vodnjak. Prvi prebivalec hiše, ki ga omenjajo dokumenti, je bil Janez Novak, rojen leta 1832. Priimek Novak je bil pri hiši do leta 1913, ko se je Marija Novak poročila s Francem Stoparjem iz Zapog. V zakonu sta imela tri sinove. Najmlajši sin Anton jima je umrl leta 1920, star komaj sedem mesecev. Janez, rojen 1917, je padel v partizanih. Najstarejši sin France je po 2. svetovni vojni verjetno odšel v Kanado. Domače ime je bilo Muljavec, prvi znani naslov pa je bil Muljava 11. Po 2. svetovni vojni je bila hiša podržavljena, pravico do uporabe je dobil Agrokombinat Emona. Od leta 1951 je v hiši živel Janez Korošec z družino, ki*se je v Mengeš preselil iz Laškega. Janezov sin Drago je leta 1970 hišo odkupil. Danes v hiši, ki ima naslov Rašiška cesta 4, živita lastnika Drago in Milena Korošec s svojima sinovoma Juretom in Lukom. NEKDANJI NOTRANJI PROSTORI a) razporeditev prostorov ob koncu 2. svetovne vojne b) uporaba posameznih prostorov HIŠA je bila največja soba, v njej je bila tudi krušna peč, okoli nje pa lesena klop. Peč in Koroščeva hiša klop so uporabljali za počitek. V prostoru je stala velika miza, ki je služila za obed, omara za perilo (komoda) in večja postelja. V steni je bila narejena vdolbina z božjo podobo; služila je kot oltar, pri katerem so molili. V hiši so se največ zadrževali ob večerih, ko so starejši pripovedovali različne dogodivščine iz svojega življenja. ČRNA KUHINJA je bil prostor, v katerem je bilo ognjišče za krušno peč. Tu so kuhali na odprtem ognju. Prostor je bil zaradi tega močno zakajen. KAMRA je bila manjša sobica s posteljo, omaro, mizo in dvema stoloma. Uporabljali so jo za shranjevanje perila in nastanitev gostov. DIM KAMRA je bil manjši prostor, v katerem so prekaje-vali meso in ga tudi shranjevali. V njem je vedno prijetno dišalo. Lika In i k KLET je bil večji in hladnejši prostor v pritličju. Namenjen je bil shranjevanju poljskih pridelkov, kot so: krompir, zelje, repa, pesa, korenje itd. KAMRICA je bil edini izdelan prostor na podstrešju. V njem so ponavadi spali otroci. Na ostalem delu podstrešja so shranjevali različne predmete. raziskovalca: Jure Korošec, Vito Železnik Koroščeva hiša w OBIČAJI V LOKI NA PREDVEČER SV. GREGORJA Na večer pred sv. Gregorjem, ali kot še ob spuščanju svetlečih se ladjic po Pšati. Prav rečemo pred gregorjevim, smo se zbrali je, da ta lepa šega praznovanja pomladi, ko se odrasli in otroci Ločani in okoličani ter uživali z daljšanjem dneva potrebuje manj luči, spet Med prvimi sta z ladjicami prišla Matic in Blaž. loto: Peter Škrlep MOJ PRAZNIK Pomlad je sicer potiho, a že kar krepko zakorakala v deželo. Povsod se ponujajo zvončki in žafran. Prvo cvetje, kdo ga ne bi bil vesel? Če ga dobim v dar, je še toliko lepše. In za praznovanja je v tem mesecu res dosti priložnosti. Mame praznujemo kar dvakrat. 8. marec je sicer praznik vseh žena, a največkrat smo ga povezovali kar z mamami. Ker pa so se časi spremenili, praznujemo še enkrat, konec marca je materinski dan. Pravzaprav sploh ni pomembno, kakšen praznik je in kako se imenuje. Da le je In da je tisti, ki ga obdarimo, tega vesel. Sama sem odraščala v času, ko se je praznoval samo 8. marec. Meni je bilo lepo, ko sem svojo mamo razveselila s pomladnim šopkom. Vedno sem ga sama nabrala, ga okrasila in ji kaj lepega napisala. In mama je bila vedno vesela in ganjena do solz. Takrat tega nisem razumela. Odrasla sem in tudi sama postala mama. Tudi moja dva fanta sta me vedno obdarila s šopkom. Pomladnim, gozdinm cvetjem, ki sta ga nabrala, meni pa je pomenil več kot vsa kupljena darila. Ko mi je sin prinesel še risbi- co, največkrat drobno zloženo, že malo strgano po vogalih, sem bila tudi sama solzna. A samo zame, kot mi je povedal. Vedno sem bila vesela in nikoli me ni motilo, da je bilo to za 8. marec. Čeprav sem večkrat slišala: zakaj moramo imeti žene svoj praznik, saj smo vendar "enakopravne"? Morda zato, ker sem dobila veliko risbic tudi sicer med letom in ker je bilo meni pomembno le to, da so bile narisane zame. Cenila sem, da so se ob darilu trudili, ne ga pa kupili. Sedaj sta tudi moja fanta že zrasla. Se vedno mi prinašata šopke, še vedno skromne, čeprav ne več nabrane v gozdu, a ker ju poznam, vem zakaj. Vem, kaj pomenijo njima in meni. In ponosna sem nanju, pa naj bo to ob 8. marcu ali za kakšen drug praznik. To leto sem ob šopku našla še ta prelepi verz. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. Marta S. dobi veljavo, kot jo je nekoč že Imela. Temu so tisti večer najbolj vneto pritrjevali ravno mladi, tisti, ki jim tako radi rečemo, da jim ni mar za preteklost. Dokazali so, da so močno zagreti za kulturno dediščino, katere del je tudi omenjeni običaj. Iz papirja, lesa in lubja so namreč pripravili ladjice, ki so jih navezane na vrvico vozili po Pšati, na koncu pa jih dogorevajoče spustili po potoku. Pogled na plavajoče lučice je bil enkraten, nepozaben in razpoloženje zato prijetno in živahno. Nadaljujmo ta lepi običaj tudi v prihodnje, saj kot se je pošalil eden od navzočih, je Loka postala ob tej priložnosti največje slovensko pristanišče. Jože Brojan NAGRADA Na obisku pri svojih starših sem kar nekajkrat pogledala listek na pultu. Nisem vedela, komu je namenjen, še manj sem vedela, kaj sporoča. Mami je z lepo pisavo napisala: mecC Pogled mi je uhajal na papir in v mislih sem ugotavljala različne variante pomena. Za pomoč prosim vas, drage bralke in bralci! Vašo pravilno rešitev, če bo izžrebana, bomo nagradili z dvema vstopnicama za prvo kulturno prireditev po izidu Mengšana v mesecu aprilu. Nagradili pa bomo tudi najbolj izviren odgovor. Vašo pošto pričakujemo v UREDNIŠTVU MENGŠANA do 11. aprila 1994. DRUGAČNI SVET Kadar Mengeš v svojem kulturnem domu gosti Mengeško marelo, je le-ta nabito poln. Ko pa napove svoj obisk svetovni popotnik Zvone Šeruga, Mengšani popolnoma odpovedo. Razlogi so prav gotovo tudi v tem, da reklame, razen v Mengšanu, skorajda ni bilo. No, kljub vsemu se nas je 28. februarja ob sedmih zvečer 30 zbralo v skoraj nezakur-jeni dvorani, da bi z Zvonetom Šerugo odpotovali v drugačen svet. S pomočjo diapozitivov, spremljave Dire Straitsov in Zvonetovih vtisov smo obiskali svet vojn, lakote in brez-domstva. Le nekaj 100 km stran od nas se je naše potovanje začelo. Mostar, Sarajevo in ostala bosanska mesta so prav gotovo svet, ki je nam drugačen, svet, v katerem danes si, jutri pa te ni več, svet, kjer greš zjutraj po kruh, pa se nikoli več ne vrneš domov. Pot nas je vodila naprej v Somalijo, kjer sveta brez vojne sploh ne poznajo več. Obiskali smo tudi daljno Kampučijo in sosednji Vietnam, kjer so ljudje končno zadihali svobodno. Vietnam se je šele zdaj, po ukinitvi ameriških sankcij začel odpirati svetu. Ljudje polni optimizma zrejo v prihodnost, saj svojo deželo ponovno gradijo. Rdeča nit vseh Zvonetovih predavanj pa so ljudje, njihovo življenje, njihova občutja. Zvonetov fotoaparat vedno ujame kakšen propadel človeški lik, lačnega in podhranjene-ga otročička, veselega in brezskrbnega starca Zvone Šeruga v Mengšu ali doječo mater. Konec dober, vse dobro, pravijo. Tako je bilo tudi tokrat. Svetovni popotnik je na koncu naredil sebi malo reklame in predstavil novo knjigo (o kateri je tudi predaval). Kupili smo jo po reklamni ceni, ponudil pa je tudi prejšnjo z naslovom Drugačne zvezde. Skoraj vsi obiskovalci so si kupili eno izmed knjig, prav vsi pa smo odšli s prijetnimi vtisi, saj smo dobro uro in pol preživeli v drugačnem svetu, v katerega si prav gotovo ne bi želeli vstopiti. Darinka S. Martinec foto: Tatjana Sivec Strmšek Prvi pomladni dan -prvošolčkov dan Ob prihodu pomladi smo se odločili, da ji priredimo sprejem in sprejmemo prvošolčke v skupnost učeni šole. Dobili smo se 21. sušca (marca) ob 17. uri v Kulturnem domu z Romano Kranjčan. Skupaj z njo smo prepevali in se imeli lepo. Z nami so bili tudi starši, stari starši, naše učiteljice in učenci 2. razreda. Ta dan si bomo za dolgo zapomnili. Tako, zdaj ne more nihče več reči, da nismo pravi učenci! w KULTURA DOMŽALSKI ROG1ST1 SE PREDSTAVIJO Pod imenom "Domžalski rog isti" zasedba deluje od leta 1991, kar je tudi ustanovni datum, Predsednik sedanje zasedbe Gregor Rettinger je že prej deloval kot član pri Gorenjskih lovskih rogistrih, enako Matevž Oman, Po razpadu skupine je nastopilo mrtvilo, ki pa ga je g. Rettinger končal tako, da je začel iskati nove člane za bodočo skupino. Sodelovati so pričeli g. Andrej Volkar, ki je umetniSki vodja, g. Florijan Zabret in g. Ivan Kozarič - vsi že preizkušeni glasbeniki, ki igrajo tudi pri Domžalski godbi na pihala. Skupina deluje na različnih področjih: ■ srečanja lovskih pevskih zborov in rogis-tov, prireditve Glasba treh dežel, otvoritev Kmetijskega sejma v Kranju, slikarske razstave, spominske svečanosti, brakada prijateljstva LD Porezen - Cerkno in lovski pogrebi. Zvztrajnostjo in željo po čim bolj tehnično dovrSenem vtisu, za kar gre zasluga predvsem g. Andreju Volkarju, postaja skupina "Domžalskih rogistov" vse bolj odmevna na Slovenskem. Njihovi nastopi so bili zabeleženi že v raznih časopisih. Z željo po večjem glasbenem razponu so k sodelovanju povabili tudi sedanjega člana Uroša Oražma, ki predstavlja podmladek v skupini. Domžalski rogisti Vaje ima skupina vsak torek pri g. Florijanu Zabretu v Krtini. Pri posredovanju notnega materiala je skupini pomagal vodja "Prekmurskih rogistov" g. Jože Grlec, ki je za srečanje v Globokem pri Brežicah zanjo skomponiral skladbi "Domžalski rogisti igrajo" in "Veseli Domžalski rogisti igrajo." Skupina je nedavno prejela povabilo na tekmovanje rogistov v Halbenrainu v Avstriji v mesecu maju 1994. Vaje bodo še bolj intenzivne za čim boljši nastop. Zaželimo jim veliko uspeha! tajnica skupine Kajetana Rettinger RAZSTAVA MALO DRUGAČE Marjan Gabrilo in šolarji. loto.Jatjana Sivec Strmšek Všolski knjižnici je bila 1. marca ob 17. uri odprta razstava mengeškega krajana Marjana Gabrila. Razstava se deli na dvoje. V prvem delu so avtorjeva slikarska dela, v drugem pa nam predstavi karikature in področje grafičnega oblikovanja, s čimer se poklicno ukvarja. Akademski slikar Vinko Železnikar je v svoji oceni slikarjevih del med drugim zapisal: "Iz akvarelov krajinskega slikarstva se izrisuje avtorjev precej idiličen odnos do zunanjega sveta..., v nekaterih kompozicijskih elementih in prvinah lahko opazimo nadih romantične rahločutnosti in usedline notranjih dogajanj... Na področju grafičnega oblikovanja pride do izraza čista likovnost. Prav tu mu je uspelo očiščenje in doslednost likovne forme v največji meri... Njegova dela ne samo da dosegajo profesionalno kvaliteto, ampak so obogatena tudi s privlačnim humorjem in optimističnim odnosom do sveta..." 0grafičnem oblikovanju g. Marjana Gabrila bi v šoli radi izvedeli več, saj nas zanima, kako nastane določen končni izdelek, zato bo imela razstava še nadaljevalni del, ki ga bomo imenovali "grafična delavnica". Tu bo skupina učencev pod mentorstvom g. Marjana Gabrila in likovnega pedagoga Lojzeta Kalinška oblikovala znak šole od Ideje do tiskanja v sitotisku. Krajane vabimo na ogled razstave. Odprta je vsak delovni dan od 8.00 do 14. ure! Cvetka Mlakar w KULTURA X. POD MENGEŠKO MARELO 1) Alpski kvintet z Ivanko, Branko in Bracom spada v sam vrh domače glasbe tako v Sloveniji kot po vsej širni Evropi. V sosednji Avstriji obstaja več kot sto podobnih ansamblov, ki želijo posnemati Alpski kvintet. Vabilu Mengeške godbe se je Alpski kvintet tudi tokrat odzval z vso ljubeznivostjo, neposredno po prireditvi pa pohitel na snemanje nove kasete v Avstriji. Naj vam izdamo naslov ene od vodilnih skladb na novi kaseti, ki bo izšla na začetku maja, pred tradicionalnim Alpskim večerom - Kapelica pod Triglavom. 2) Slovenski kvintet, ki ga vodi Primož Kosec - že osemnanjst let je član Mengeške godbe - se je takoj zavihtel prav proti vrhu domače glasbe. Na mengeškem odru je to dokazal z vsemi skladbami, še posebej odzivna pri občinstvu pa je bila skladba Pozdrav godbenikom, ki jo je Slovenski kvintet zaigral skupaj z godbo. Tako so simbolično z glasbo povezali dolgotrajno prijateljstvo, glasbeno sporočilo pa je zelo dobro razumelo tudi občinstvo. Vsem ljubiteljem nogometa pa še to: Primož Kosec in Ivan Sivec sta za mengeške nogometne navijače pravkar napisala tudi izvirno himno. PODMENOeŠKOi Wi mm PF$S......:......W: 3) Ansambel Marela je eden tistih slovenskih ansamblov, ki je že na samem začetku pokazal toliko izvirnosti in poklicnega pristopa h glasbi, da je brez težav prepričal večino poslušalcev in tudi strokovnjakov. Novica o razpadu Marele v prejšnji številki je bila naslonjena na nekatera natolcevanja 'stranskih prijateljev' ansambla Marela. Novica ni tako alarmantna, Marela bo vsekakor nadaljevala z Igranjem, prišlo pa bo le do nekaterih manjših kadrovskih zamenjav. Res bi bila škoda, da bi obstala sredi lepo uhojene poti! 4) Vsi prijatelji Mengeške godbe in prireditve Pod mengeško marelo vedo, da je navadno najboljša - in seveda tudi najdaljša - zadnja, četrta predstava. Tudi letos je bilo tako. Trajala je več kot tri ure in pol. Radlje! so že glasno vzdihovali, nastopajoče pa to ni prav nič motilo, saj se zavedajo, da živijo za občinstvo in od občinstva. Ob deseti obletnici prireditve so vsi najbolj zaslužni prejeli spominska darila v obliki lične ure, najbolj pa se je na koncu izkazal Podokničar, kije izmenično dirigiral Mengeški godbi In občinstvu v dvorani. iS. loto: Vido Repanšek fesa RAZSTAVA JURIJA M1KULETICA Lovci, Domžalski rogisti in Mengeški zvon imajo nekaj skupnega s slikarjem in veterinarjem Jurijem Mikuletičem. Tudi on je lovec. Vendar se od drugih loči po opremi. V naravi postane pravi mojster. Hiter, neponovljiv in živ utrip vsega okrog sebe shrani v svoj spomin in prenese na slikarsko skicirko, ki je njegova nujna oprema. Risani film živega sveta nastaja pred očmi opazovalca, kasneje pa njegova dela dobijo svoja mesta v učbenikih, knjigah, na razstavah,... R azstava, katere organizator je bila KS Mengeš, je bila pravi estetski užitek. G. Jurij Mikuletič je mojster. Napaka je le v tem, da Slovenci ne znamo ceniti del svojih umetnikov. Isti ljudje v tujini dosegajo zavidljive uspehe. Slikar Mikuletič je bil v Mengšu časovno omejen, kajti mudilo se mu je v Hamburg, Berlin, Koln. Termine razstav ima razprodane že dve leti vnaprej, pa ne pri nas. Ko sem ga vprašala, kaj mu pomeni slikanje, se je izognil odgovoru. Vendar vam povem zgodovino: le njegov ded je slikal, ostali sorodniki so pevsko nadarjeni, imajo svoje zbore, on pa je z vsem svojim ustvarjanjem črna ovca. Kljub velikemu obvladanju Jurij Mikuletič, Domžalski rogisti in Mengeški zvon. foto: Tatjana Sivec Strmšek risanja živali ni bil sprejet na likovno akademijo, potem se je vpisal na veterino, v tem poklicu je še vedno zelo uspešen. Kot slikar, pravi, je zelo dobro sprejet na Gorenjskem, v svojem kraju (Primorska) pa ga ne priznavajo. Sedaj veliko časa posveti projektu Vrnitev medveda v Evropo (znamke, nalepke,...) Živali, ki jih nariše, ne bi mogle biti boljše niti s fotografskim aparatom. G. Mikuletič, Mengšani vam želimo več uspeha v domovini, v našem kraju pa spet na svidenje! Tatjana Sivec Strmšek "nnnici todi p f^faxomodem:06l/139«165 Z.P JIHPIjl®IHt)Lu*HUTonnpisi*TRiinspRRenTi4Jb Sublieua 28 • 61234 ITIEflGES KULTURA I PREDSTAVE KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ vabi vse, ki bi se radi udeležili IGER BREZ MEJA na Malti kot gledalci in navijači, saj Slovenijo zastopajo tekmovalci iz Mengša, da se pisno prijavite na naslov KS Mengeš, Zavrti 2, Mengeš, do 15. aprila 1994. Igre brez meja potekajo v času od 11. do 17. junija 1994. Te dni bo možno izkoristiti kot prijeten oddih ali pa se udeležiti le nastopa samega (odsotnost le dva dni). Ker število interesentov še ni jasno, se nismo pogovarjali še z nobeno od turističnih agencij, izbrali pa bomo najugodnejšo. V naslednji številki Mengšana bomo objavili natančne podatke, ceno, dneve odhodov in prihodov,... Vabljeni! Klinika Tivoli je kar trikrat napolnila dvorano mengeškega kulturnega doma. loto: Tatjana Sivec Strmšek Gledalci so se zabavali, igralci pa ne morejo iz svoje kože niti ob zaključku. Pred fotoaparatom so požirali samo za Mengšana. KAJ JE TO? To registrsko tablico smo slikali v Mengšu. Na njej je nekaj posebnega... Med LJ in P3 je tisto, za kar vas sprašujemo. Pišite nam, kaj ta znak predstavlja! Je njegova uporaba sploh legalna? Pravilne odgovore pričakujemo do 11. aprila na UREDNIŠTVO MENGŠANA. Nagrada: 10 takih nalepk in presenečenje. P3-395 A, M: Z S PRIŽGANE LUČI - VEČJA VARNOST C ZAVARUJE TRIGLAV C DRUŠTVA 104. OBČNI ZBOR GD MENGEŠ Vsoboto, 26. februarja, smo se gasilci zbrali na 104. občnem zboru ter ugotovili, da je bilo društvo v minulem letu zelo uspešno. To so v razpravi potrdili predstavniki društev področja KS Mengeš, g. Janez Per ter tajnik občinske gasilske zveze, g. Tomše. Delovanje društva je bilo zelo obširno,'saj poleg področja požarne varnosti zajema tudi izobraževanje gasilcev, organiziranje tekmovanj ter sodelovanje in varovanje kulturnih in drugih prireditev. Iz poročila poveljnika je razvidno, da smo limeli v minulem letu 24 intervencij in požarnih akcij. Na območju KS smo sodelovali 12-krat. 12 akcij pa je bilo na preostalem področju občine Domžale. Društvo ob sušnih obdobjih oskrbuje vaščane nad Ihanom in Spodnjimi Kosezami pri Lukovici z vodo, to delo pa so vozniki in spremljevalci opravili 18-krat v lanskem letu. Delovna organizacija LEK Mengeš je gasilskemu društvu podarila staro kemično gasilsko vozilo (sami imajo novega), katerega smo temeljito obnovili in prebarvali, tako da je sedaj kot novo in nam bo še dolgo služilo. Za svojo dejavnost se morajo gasilci tudi usposabljati, to pa jim omogočajo vaje in tekmovanja. Naše desetine od mlajših dečkov in deklic do veteranov se udeležujejo tekmovanj po vsej državi. Desetine so v letu 1993 osvojile 23 raznih pokalov, najbolj uspešne so bile veteranke in veterani. Podpis listine o pobratenju. Na občnem zboru GD Mengeš /e bilo zelo pri/eiiij loto: Martin Ogrinc loto: Martin Ogrinc Osem članov društva je uspešno opravilo tečaj za nižjega gasilskega častnika. Tudi iz gasilskih vrst je prišla pobuda, da bi v Mengšu ponovno organizirali Mihaelov sejem, kar nam je skupaj s KS, Turističnim društvom in drugimi krajani tudi uspelo. Člani našega društva so sodelovali na raznih proslavah in komemoracijah, ki jih je organizirala KS. Gasilci smo podpisali listino o pobratenju z gasilskim društvom Egvden iz sosednje Avstrije, katerih predstavniki so bili prisotni na našem občnem zboru, V posebno čast pa nam je bil obisk župana mesta Vrba (Velden) in tamkajšnjega komandanta gasilskega okraja. Za prizadevanje in sodelovanje z gasilci iz Egvdena sta podelila visoko gasilsko priznanje predsedniku Jožetu Žargiju in častnemu poveljniku Francu Blejcu. Predstavnik Občinske gasilske zveze g. Tomše je podelil diplome tekmovalnim desetinam za dosežene uspehe na občinskem tekmovanju. Za dolgoletno delo v gasilskem društvu pa so prejeli odlikovanja: Franc Orel in Lado Kuralt za 40 let, Janez Istenič za 20 let in Janez Skok (ličar) za 10 let pripadnosti gasilstvu. Gasilci smo sprejeli plan dela in nalog za leto 1994, ki je dokaj obširen, vendar ga bomo s svojim delom ob pomoči krajanov in KS Mengeš skušali uresničiti. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Janez Burnik m SPORT NOVICE IZ NK MENGEŠ Prejšnji mesec smo v Nogometnem klubu Mengeš pridobili klubsko pesem z naslovom Oda mengeškim nogometašem. Tekst zanjo je prispeval g. Ivan Sivec, uglasbil pa jo je g. Primož Kosec, ki je poskrbel tudi za glasbenike in studio tako, da je ta pesem posneta na kaseto. To pesem smo prvič predstavili na prijateljski tekmi, ko smo gostili igralce ST Egvdna iz Avstrije. Upamo, da jo bodo privrženci nogometa v Mengšu vzeli za svojo. Pri tem naj še pojasnimo, da je avtor klubskega znaka g. Filip Vraber iz Trzina, ki ga je izdelal v letu 1988. XXX Vpripravljalnem obdobju je naša članska ekipa odigrala do sedaj devet prvenstvenih nogometnih tekem in dosegla naslednje rezultate: z NK HIT GORICA 0:1, z NK NAPREDEK DOMŽALE 2:2, z NK KRKA NOVOTERM 1:1, z NK RUDAR VELENJE 0:5, z NK GAJ KOČEVJE 1:3, z NK SCT OLIMPIJA 0:7, z NK JESENICE 5:1, z NK ST EGYDEN 3:1 in z NK SITTERS-DOR 2:4. Zadnja pripravljalna tekma pa je predvidena z NK KOMENDA. Kot je bilo že objavljeno, igra članska ekipa zaostalo tekmo z NK TABOR 69. Tekma je določena za 20.3.1994. Razpored uvodnih krogov spomladanskega dela prvenstva pa je naslednji: 26.3.1994 z NK Ilirija v Ljubljani, 2.4.1994 z NK Radomlje Dob v Mengšu, 9.4.1994 z NK Jelovica v Škofji Loki in 16.4.1994 z NK Svoboda v Mengšu. Vabimo navijače, da se v čim večjem številu udeležijo teh tekem. Za pomladanski del nogometnih tekmovanj se pripravljajo tudi mladinci, starejši pionirji in mlajši pionirji. Prvo pripravljalno tekmo so odigrali tudi mladinci z NK Radomlje Dob in izgubili s 4:1. Mladinci igrajo svojo prvo prvenstveno tekmo 26.3.1994 v Mengšu z NK Enotnost iz Jevnice. Istega dne pa tudi st. pionirji z NK Tabor 69. Ml. pionirji začnejo s tekmovanjem 9.4.1994, ko pridejo v goste tekmeci iz Ivančne Gorice. XXX Dne 4.3.1994 smo v klubu izvedli redn letni občni zbor, na katerem smo ocenil delo v letu 1993, sprejeli nov statut in izvolil nov izvršilni odbor, ki sedaj šteje 11 članov in sicer: Jože Rozman (predsednik), Roman Kalušnik, Franc Leveč, Ivan Ošep, Boris Vavpotič, Milan Sitar, Slavko Pišek, Lojze Pišek, Janez Burnik, Andrej Novoselec in Zmago Knuplež. XXX S1.3.1994 je začela z delovanjem družba NK Mengeš d.o.o., katere soustanovitelj je NK Mengeš. Namen ustanovitve družbe je v tem, da se na bolj organiziran način zagotovi izvajanje nogometne dejavnosti, trženje ter pridobivanje sredstev z opravljanjem gospodarskih dejavnosti. XXX Od 5. do 7. marca 1994 smo gostili nogometaše iz St. Gydna iz Avstrije. Naše objekte smo jim nudili za treninge. Odigrali pa smo tudi prijateljsko tekmo. Po tekmi smo naše goste povabili na družabno srečanje v gostišče Leben. V spomin na to srečanje pa je nastala skupna fotografija igralcev obeh ekip. predsednik 10: Jože Rozman ALPINISTIČNE NOVICE Vjanuarju in februarju je bilo opravljenih kar nekaj vzponov. V prostem plezanju sta se izkazala s svojimi vzponi starejša člana Janez Kešnar in Marjan Kovač. Kešnar je v Ospu preplezal Polfinalno z oceno (VIII), v Črnem Kalu pa Zidarsko (VIII), Kovač pa v Črnem Kalu Barbaro, ocena (VIII) in v Ospu Jonatan Livingston (VIII). V visokih hribih so plezali predvsem mlajši plezalci. Največ zimskih pristopov sta opravila Monika Kambič In Andrej Nastran. Opravila pa sta tudi nekaj plezalnih vzponov v Ospu smer Medo (IV do V). V Brani so centralno smer (IV+/III) pre- Članska ekipa NK Mengeš. plezali Miran Martinjak, Andrej Nastran, Monika Kambič in Tone Rakar. V dolini Tamar so štirje plezali ledne slapove. Desni plaz sta plezala Janez Kešnar in Ana Benda, Slap nad votlino pa Marjan Kovač in Andrej Nastran. Oba sta ocenjena (80C/60C). V februarju sta se iz Argentine vrnila dva člana našega odseka Miran Martinjak in Ivan Arenšek. Plezala sta v hribih okoli Beriloč, kjer sta v Torre Lopaz preplezala prvenstveno smer Smer prijateljstva z oceno (V+/III do IV). Martinjak je odšel še v Patagonijo na ogled, ker bo letošnje leto tja odšla mengeška alpinistična odprava v sestavi treh ali štirih alpinistov. Dare Božič w SPORT O DELU PD JANEZ TRDINA" Mengeški planinci smo se 21. januarja zopet zbrali v "Jurčku" na Gobavici na 42. rednem občnem zboru. Pred začetkom je naš letošnji najuspešnejši alpinist Marjan Kovač predstavil svoj podvig v Huascaran v Perujskih Andih. Sledila je izvolitev organov občnega zbora in poročila predsednika ter načelnikov odsekov, iz katerih sledi, da je bilo delo društva kar uspešno. Še največ uspehov ima gospodarski odsek. Lani izvoljeni načelnik se je dela lotil zgledno in urejevanje problemov z zakupnikom že daje določene rezultate, tako upamo, da bo ob letošnji 40. letnici koče tudi naš "Jurček" zaživel z gostinsko dejavnostjo. Tudi naš načelnik mladinskega odseka je z delom začel zagnano. Odsek je v lanskem letu organiziral več izletov z OŠ Mengeš, OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Roje ter skupaj z AO mladinsko planrsko taborjenje ob suhem Planšarskem jezeru na Zg. Jezerskem, katerega se je udeležilo 43 mladih planincev. Alpinistični odsek je poleg števila vzponov postavil tudi plezalno steno v OŠ Preserje pri Radomljah. Iz lastnih sredstev so jo zgradili do polovice, dokončali pa jo bodo s pomočjo SO Domžale ter KS Radomlje, Preserje, Homec, Rova in Volčji Potok. Skrbeli smo tudi za strokovni kader In pridobili pet novih vodnikov, od tega dva za težje kopne ture. Omenjene so bile tudi težave v zvezi s pisarniškimi prostori društva na Kolodvorski 2c. Stanovalci oz. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, katerega so pooblastili stanovalci, zahtevajo plačilo najemnine za kletne prostore 10 DEM/m2. Za društvo, ki se ne ukvarja s pridobitniško dejavnostjo, je to prevelik izdatek. S stanovalci se bomo skušali dogovoriti o znižanju najemnine, dolgoročno gledano pa bo gotovo treba prostore izprazniti. Za letošnje leto si je društvo kot prvenstveno nalogo zadalo usposobitev "Jurčka" _4 Planinska šola na Triglavu loto: Primož Kržan in dokončanje plezalne stene. Začelo je z akcijo pridobivanja novih članov, odseki pa bodo izpeljali program, ki so si ga zastavili. Višina članarine v letošnjem letu je: za člane A 2800 SIT, za člane B 800 SIT, za člane C 320 SIT. Plačate jo lahko pri poverjenikih in v društveni pisarni na Kolodvorski 2 c (klet) vsako sredo od 19. do 20. ure. Vabim vas, da se včlanite v društvo in se udeležujete naših izletov po programu, ki vam ga predstavljamo. Primož Kržan RIBARNICA MENGEŠ delovni čas torek - petek; od 8, do 12. uro od 14. do 17. ure sobot«: od 8. do 12. ure nedelja, ponedeljek ki pravniki zaprlo Program izletov Vsako leto planinsko društvo Janez Trdina Mengeš organizira program izletov in drugih aktivnosti. Zato tudi letos vabi vse ljubitelje planin, da se udeležijo izletov. Videli boste marsikaj, ne bo vam žal. Vse Informacije dobite v pisarni PD (Kolodvorska 2c - klet). okvirni datumi, smer, vodja 05.03., Blegoš - turni smuk, J. Hribemik 19.03., Jezerska Baba, M. Martinjak 10.04., Mestni vrh - Priedrichstein, P. Suhač 23.04., TRIM pohod na Rašico, P.O. 08.05., Remšenik, M. Breda 14.05., Kotovo sedlo - turni smuk, J. Slokan 28. do 29.05., 4. rokovnjaški pohod, P. Šimenc 29.05., Jelenk, S. Pertot 12.06., Golica, A. Benda 09. do 10.07., Prehodalci, Planina Jezero, A. Kržan 23. do 31.07., Letno taborjenje v Trenti, M.O. 28.08., Kepa, F. Mulej 11.09., Pršivec, i. Popelar 25.09., Storžič, M. Skok 02.10., Ljubeljska Baba - Košutica, J. Hribemik 23.10., Boč, A. Kržan 05.11., V neznano, P. Roje 11.12., Kamniško sedlo, P. Kržan Dare Božič (D ŠPORT SMEH NI GREH MENGEŠKI NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI NAJBOLJŠI V OBČINI DOMŽALE Vponedeljek, 07., In sredo, 09. marca, so prizadevni namiznoteniški delavci NTS EDIGS Partizan Mengeš organizirali občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za šolska športna društva občine Domžale. Na tekmovanju je sodelovalo 84 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih šol domžalske občine. Tekmovanje je bilo odlično organizirano v telovadnici Partizana, odlični pa so bili tudi rezultati mladih Mengšanov, ki so osvojili vsa prva mesta v vseh kategorijah. Anja Srebačič Barbara Rode Mengeš 3. - 4. mesto J.Kersnik 3. - 4. mesto Rezultati: učenci ekipno ŠŠD Mengeš ŠŠD J. Kersnik ŠŠD Domžale ŠŠD Radomlje učenke ekipno: ŠŠD Mengeš ŠŠD J. Kersnik ŠŠD Domžale mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto učenci posamezno (1. do 4. razred) Peter Sitar Mengeš 1. mesto Andraž Avbelj Mengeš 2. mesto Tilen Seliškar Mengeš 3.-4. mesto Tomaž Limbek Radomlje 3. - 4. mesto učenke posamezno (1.-4. razred) Špela Burgar Mengeš 1. mesto Nina Štrukelj J.Kersnik 2. mesto učenci posamezno (5. - 8. razred) Miodrag Drljača Mengeš 1. mesto Borut Majdič Mengeš 2. mesto Gašper Srebačič Mengeš 3. - 4. mesto Andrej Kračman Mengeš 3. - 4. mesto učenke posamezno: Alenka Knuplež Mengeš 1. mesto Franja Močnik J.Kersnik 2. mesto Meta Pustotnik J.Kersnik 3. - 4. mesto Nada Banič Domžale 3. - 4. mesto Veksibicijskem nastopu so se pomerili tekmovalci, ki imajo točke v državnem prvenstvu in bodo nastopili v skupini A. Med učenci je postal občinski prvak Štefko Pervinšek - J. Kersnik pred Gašperjem Gostišo - Mengeš. Pri dekletih je postala občinska prvakinja Tanja Ribnikar - Mengeš. Mladi tekmovalci v Mengšu dobro delajo pod strokovnim vodstvom trenerjev Dareta Tisaja, Boštjana Vrhovnika, Luke Pirša, Karla Novaka in Jožeta Mlakarja, kar potrjujejo tudi dobri rezultati na tekmovanjih. Starši, če vaš otrok obiskuje 1. razred osnovne šole, ga vabimo, da se nam pridruži v namiznoteniški šoli, kjer se bo seznanil z osnovami namiznega tenisa. Vadbo imamo vsako soboto od 9. do 10.30 ure. Mlaj V akciji foto: Polona Kompare Upokojenec Fonzo je v vrtu obrezoval sadno drevje. Njegova žena Dada je ropotala po kuhinji, slednjič pa jo je prijetno pomladno sonce izvabilo na vrt. Po svoji stari navadi je takoj prišla k možu in ga pričela učiti, kako naj obrezuje drevje. "Zakaj si pustil to vejico celo? Zakaj nisi te pol odrezal? Ali ni bilo škoda onega poganjka?" Fonzo jo je nekaj časa poslušal, kot vedno, potem pa dvignil glavo, vendar mu ostrejše besede ni bilo potrebno izreči. Ženska je že odhitela na drugi konec vrta, ne zato, ker bi se moža bala, pač pa da ne bi sosedje posumili, da se slabo razumeta. Pepe je rad pogledal v kozarec. Nekega dne je v gostilni pripovedoval svojemu prijatelju Viktorju: "Že dolgo se nisva videla. Morda ne veš, da sem imel zlomljena rebra. Padel sem po strmi cesti. Pa da bi bil tedaj vsaj pijan, pa sem bil čisto trezen." NAGRAJENCI IZ PETE ŠTEVILKE MENGŠANA: 5. nagrado 1 kg hrenovk je žreb naklonil JUDITI KLEMEN iz Križa 45, Komenda. 4. nagrada 1 kg pečenic čaka MATJAŽA LOBODO, Gasilska 44, Loka, Mengeš. ' 3. nagrado 1 kg kranjskih klobas bo Mesarija Nace podarila FRANCU BERGANTU, Na gmajni 9, Mengeš. 2. nagrade 1 kg suhih klobas bo vesela MARJANCA LAVRIČ, Kolodvorska 6, Mengeš. 1. nagrada s 3 kg junčjega stegna pa bo v velikonočnem času prav prišla POLONI REPANŠEK, Gasilska c. 58, Loka, Mengeš. Nagrade boste nagrajenci na podlagi garantnega pisma prejeli kar v MESARIJI NACE na Muljavi 15 v času delovnih ur. ČESTITAMO! VIDEO STOP SE VAM PREDSTAVI Po Mengšu se veliko govori o novih dejavnostih v objektu Slamnik na Slovenski 28 (prej Jelovškova). Kaj vse bo tam? Ali že veš, da je zadnji lokal že odprt? Veš, VIDEOTEKA STOP je pa res super! Take in podobne komentarje poslušam, zato sem vzela pot pod noge in odšla na natančen ogled tega tako popularnega lokala. Skozi okno svoje pisarne pa vsak dan vidim od pol pete (odprejo ob 17. uri) pa do devete ure zvečer gruče mladih in malo manj mladih, ki želijo kar vsi naenkrat imeti vse. Svetleča tabla obiskovalca že od daleč opozori, kam mora iti, in prav je tako. Ko pa vstopiš v prostor, ne moreš verjeti, kaj vse obstaja na našem tržišču. Po vrsti si sledijo risanke, mladinski filmi, komedije, fantastika, svoj videorekorder" se uresniči že ob bežnem pregledu originalnih filmov in kopij. Nekaj za pokušino jih bom napisala, o ostalih pa se pridite raje sami prepričat. Za otroke so priskrbeli sinhronizirane risanke Podvodni avto, Čarobna piščal, Aladdin, Pajkec Piko, za mladino bosta zanimiva Knjiga o džungli ter Moja punca. Ljubitelji fantastike boste radi posegli po Blade runnerju (Iztrebijevalec) in Babylonu 5. Akcijskih filmov je pa kar nekaj: Thelma & Louise, Harley Davidson and the Marlboro man, The Rookie ali Gušter, Indiana Jones 1., 2. in 3. del, The last boyscout ali Umazanci igrajo umazano,... Komedije: Men at work ali Truplo, The hard way ali Nevarna pot, Mistress ali Ljubica,... Drame: The last of the mohicans ali Poslednji Mehikanec, The prince of tides ali Princ plime, A river runs through it ali Reka poje mi,... Kriminalke: A stranger among us ali Od tod do raja, Curacao, The crying game ali Igra solz,... Grozljivke: The Tommy knockers ali Skrivnost mesta Haven, Office party ali Morilske nadure, The immor-talizer ali Nesmrtni,... Western: Rio Diablo, Unforgiven ali Neodpustljivi, ... Erotika: pridite in se prepričajte! Videoteka Stop je vsak mesec bogatejša za 100 novih filmov. foto: Martin Ogrinc kriminalke, drama, akcija, poseben prostor je namenjen novostim, in... seveda, brez tega ne gre, kotiček, ki je otrokom do 18. leta prepovedan, rdeči kotiček. Ko sem pasla svojo radovednost, sem bila priča iznajdljivosti lastnikov Maje in Janeza Stopar. Tisti, ki želi vzeti kaseto Iz tega zadnjega kotička, pa ne želi, da za to vedo vsi prisotni, lahko številko napiše na listek in jo Maji le pokaže. Nihče ne bo vedel za vaše želje. Geslo VIDEOTEKE STOP: "Recite stop dolgočasnim dnevom in poženite |a izbiro imajo tudi filme, ki jih zaenkrat v Isioveniji še ni v originalnem posnetku: Dennis ali Denis pokora, Tina - what's love got to do with it, Addams family value 2. del, Sister act 1. in 2. del, Dave, Philadelphia, Son of the Pink Panther ali Sin Pink Panterja,... Toliko filmov Imajo, da je nemogoče napisati samo tiste, najbolj popularne, kaj šele druge. Vsak mesec kupijo še 100 novih filmov. Najbolje bo res, da se tudi vi, če še niste, včlanite z brezplačno članarino v Klub Maja in Janez VIDEOTEKE STOP in večeri bodo bolj polni. Odprto Imajo vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 17. do 21. ure, v poletnem času pa od 18. do 22. ure. ZANIMIVO IN PRIVLAČNO: Za najbolj pridne obiskovalce konec letošnjega leta bogate nagrade: televizor, videorekorder, videoplaver, 3 nagrade s paketom 50-ih izposoj, video kasete in še veliko drugih presenečenj. Možen tedenski vpogled lestvice 20 najboljših izposojevalcev. UGODNO: MINI paket: 5 kaset +1 gratis za 4 dni MEGA paket: 10 kaset + 2 gratis za 7 dni Na koncu pa še nagradno vprašanje: Kako se glasi geslo VIDEOTEKE STOP? Pravilne odgovore pošljite na dopisnici najkasneje do 11. aprila 1994 na Uredništvo Mengšana. Nagrada je vikend paket (5 + 1). Sedaj pa kar najhitreje na Slovensko 28! Postanite njihov član in nikdar ne boste odšli razočarani. Maja vedno prijazno svetuje, če ne veste, kaj bi najraje gledali. Med tolikimi novostmi se je res težko znajti! Pa srečno! Tatjana Sivec Strmšek NARAVA IN MEMORIAM TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ Vmesecu marcu (2.3.1994) je TD Mengeš organiziralo strokovni prikaz obrezovanja sadnega drevja. G. Franc Tič iz drevesnice KOČNA KAMNIK je nazorno prikazal tudi nego sadnega vrta, gnojenje, uporabo kemiCnih sredstev proti škodljivcem In nego ter vzdrževanje trte. Udeleženci, ki jih je bilo preko 50, so bili zadovoljni. Ponovno pa opozarjamo vse zainteresirane, da bo imel 29. marca ob 19. uri v prostorih KS predavanje znani strokovnjak g. ZGONC na temo "Vzgoja in nega cvetja ter vrtnarjenje." Vabljeni! Franc Zabret Obrezovanje sadnega drevja foto: France Zabret ZDRAVJE Vsak čas ima svojo šibo. Človeško ali božjo. Naš čas jih ima več: - nesmiselno prehitevajoč utrip življenja, - ihtav in obremenjujoč nemir, - nestrpnost do vsega drugačnega - in za nameček še narkomanijo. Narkomanija se potuhnjeno razpaša, njena hitro uničujoča moč načenja predvsem mlada življenja, zato predstavlja narodovo nesrečo in ne le nesrečo posameznih družin, ki so že prizadete. Droga poleg svoje farmakološke učinkovitosti nastopa kot najbolj okruten ekonomski izsiljevalec. S svojo žrtvijo opravi brezčutno in zelo na hitro, zato se z njeno "mehkobo" in še manj z njeno "trdoto" ni igrati, kajti redki so, ki so zmagali v igri z njo. N I jena zasvajajoča odvisniška zgrabljivost je IMstrahovita in je v marsičem podobna sed-meroglavemu zmaju, katerega glave sikajo in sekajo od vsepovsod In na vse strani ter izbirajo žrtve pretežno med mladimi. Oglejmo si simboliko teh sedmih glav, teh sedem razlogov, ki navajajo na uživanje droge: 1. Družinsko neskladje, ki ustvarja ozračje nenehne napetosti in žalosti. 2. Pomanjkanje ljubezni in družinske topline, ki jo starši nadomeščajo z materialnimi podkupninami; te ne le da ustrezajo, temveč celo škodujejo dobremu odraščanju in dozorevanju otrok. Izobilje zadovoljenih potreb namreč presega njihov interes, s pomočjo katerega bi oblikovali življenjski smisel in uvid v njegove vrednote. 3. Stopnjevanje nasprotij med starši in otroki zaradi različnega doživljanja vsega novega in zaradi hitrosti dogajanja na vseh področjih. 4. Preveč udobno vsakdanje življenje s premajhnimi obremenitvami in prešibkimi zahtevami po razvijanju občutka odgovornosti. 5. Družbeno-ekonomske razmere, ki moteče vplivajo na družinsko in vsestransko vzgojo mladih. 6. Razvrednotenje velikega števila norm, iz katerih se gradijo življenjski sistemi vrednot. 7. Ideološka in verska prepletanja ob oblikovanju teh vrednot pri mladih. Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem < Slovenije LOVRO KORENCAN IN MIHA GREGORC Vmanj kot v mesecu dni sta tiho odšla iz naših vrst priljubljena in požrtvovalna člana Turističnega društva Mengeš - Lovro Korenčan in Miha Gregorc. Lovro Korenčan, Ljubljančan, ki si je pred leti zgradil hišo v Mengšu, je s krajem zaživel v vseh razsežnostih, saj je bil dejaven na različnih področjih. "Turisti" se ga bomo spominjali kot vestnega člana upravnega in nadzornega odbora, kot prijetnega sopotnika na naših izletih z obveznim fotoaparatom ali snemalno kamero v rokah. Poln iskrivih idej in pametnih predlogov je klonil pod bremenom bolezni... liha Gregorc je bil prav gotovo eden I najbolj simpatičnih Mengšanov. Težko verjamemo, da ga ne bomo več srečevali na nedeljskih sprehodih pod Gobavico in v okolici. Vedno je bil prijeten sogovornik. Bil je vnet planinec, vesten vzdrževalec markacij in nadvse delaven član upravnega odbora Turističnega društva. Posebej navdušeno je sodeloval pri organizaciji dveh dekliščin v Mengšu pred dvajsetimi leti. Zelo požrtvovalen je bil pri postavljanju smučarske vlečnice na Hribu v sneženih zimah. Žalostni smo ob spoznanju, da ga ne bo več med nami... Člani Turističnega društva smo obema globoko hvaležni za vse in se poklanjamo njunemu spominu. Turistično društvo Mengeš OTROCI IN STARŠI SVOBODNA VZGO|A Dogodek, o katerem bom pisala, bi lahko imel tudi drugačen naslov. Npr: Tudi to se zgodi. Vsekakor pa bi sodil bolj v rubriko Neverjetne zgodbe. Toda to se je res zgodilo. Tukaj in zdaj, ko je zelo moderno imeti na ustih besedi svoboda in demokracija. Svoboda mišljenja, svoboda govora, svoboda gibanja, svobodni zakon, svobodna šola... In svobodna vzgoja in svobodni otroci. Vse svobodno in to v času, ko omejitev kar mrgoli, a je vse v stilu: svobodno izberi, svobodno deluj - posledice pa boš nosil sam! (Včasih pa tudi kdo drug!) Nekateri kar ne vedo, kaj bi z vso to svobodo počeli. Prepolni so je! V mislih, besedah in dejanjih. V ne preveč polnem avtobusu mestnega prometa vsi sedijo. Sedi tudi starejša gospa, za njo deček, star, pet ali šest let, za njim pa mlajša gospa. Očitno njegova mama. In še drugi potnik. Na postaji vstopi mladenič. Glede na njegovo zunanjost lahko rečemo PUNKER. On ne sede, čeprav je prosto. Stoji ob sedežih starejše gospe In otroka, žveči žvečilni in gleda skozi okno. Tudi drugi potniki dolgočasno gledajo predse ali skozi okno. Dolgočasi se tudi fantek, zato prične z nogo brcati v sedež starejše gospe, ki sedi pred njim. Brca, brca. Malo sedež, malo gospo oz. njen plašč. Gospa se ozre in ga strogo pogleda. Fantek za hipec neha s svojim početjem, potem, ko gospa spet pogleda naprej, pa nadaljuje s početjem. Gospa ga spet strogo pogleda In mu reče: "Fantek, nehaj, poglej, umazal si mi plašč!" Toda fantek ne neha. Njegova mami, ki sedi za njim, ne komentira njegovega početja. Gleda skozi okno, kot da se nič ne dogaja. In fantek spet brcne. Enkrat, dvakrat, trikrat, večkrat. Gospa se ponovno obrne, ga karajoče pogleda, potem pa reče ne njemu, ampak mami: "Gospa! Opomnila sem ga že! Recite mu še vi kaj, saj ste njegova mama, ali ne! Le kako morate gledati vse to! Otroka je vendar treba vzgajati!" Tokrat se končno oglasi fantkova mami. "Gospa!" reče. "Bodite brez skrbi! Jaz otroka vzgajam! Moj otrok je svobodno vzgojen. Konec koncev greste pa lahko kam drugam sedet, saj je še dosti praznega!" Potniki več ne gledajo predse ali skozi okno. Stvar je postala zanimiva. Vsi gledajo gospo, fantka, mamo in čakajo, kaj se bo zgodilo. Nekateri mrmrajo, drugi glasneje izražajo svoje mnenje, tretji se samo nasmihajo. Tudi fant (po opremi in videzu sodeč punker) še vedno stoji tam. Tudi on ne gleda več skozi okno, ampak že omenjene tri osebe. Potem pa pljune žvečilni gumi naravnost v fantkovo mater. O pazovalci osupnejo, on pa reče: "Gospa! Jaz sem bil tudi svobodno vzgojen!" na naslednji postaji izstopi. Ana Staži RAČUNALNIŠTVO OPERACIJSKI SISTEM DOS OPERACIJSKI SISTEM DOS (Disk Operating System) (Ukazi in primeri se nanašajo na MS-DOS 5.00 ali novejši) Vsak računalnik potrebuje za delovanje operacijski sistem. Operacijski sistem nam omogoča branje in pisanje z diskov, izpisovanje na zaslon in papir. Opravlja tudi zahtevnejše naloge - skrbi za elektronsko pošto, računa ipd. Danes je med osebnimi računalniki najbolj razširjen operacijski sistem dos, zato sva se odločila prav zanj. Začnimo s predstavitvijo operaciskega sistema dos. Dos prepoznava nekaj notranjih ukazov. To so ukazi za osnovno delo z računalnikom in organiziranje datotek na diskih. Notranji ukazi dos- a za delo z direktorijiso: DIR (directory): Izpiše nam seznam datotek in poddirektorijev I v trenutnem direktoriju. Pri tem se izpiše: Volume in drive C is TOMAZ&JURE Volume Serial Number is 5B8G-4379 Directory of C:0 JEZIKI 01-31-94 2:19p DOS 02-26-94 4:08p NORTON 01-28-94 10:30p SCAN 02-22-94 12:19p TAPE 01-29-94 10:50a VSTOP 01-28-94 10:28p WINDOWS 01-29-94 8:52a WINDOWS NT 01-01-94 3:37p AUTOEXEC OLD 154 01-28-94 10:34p AUTOEXEC BAT 164 02-28-94 5:38p COMMANDCOM 5292 03-10-93 6:00a CONFIG.BAK 153 02-26-94 4:12p CONFIG.OLD 105 01-28-94 10:26p CONFIG.SYS 153 02-28-94 1:56p WINA20 386 9349 03-10-93 6:00a 18 file(s) 63530 bytes 2125852840 bytes free V prvem stolpcu so se Izpisala imena direk-torijev in datotek, v drugem pa so se izpisali njihovi podaljški. Besedica pomeni d i r e k t o r i j. V naslednjem stolpcu Imamo zapisano dolžino datoteke v bytih. V naslednjih dveh stolpcih pa je zapisan datum in ura nastanka direktorija ali datoteke. Ukaz DIR ima več opcij. Opcija DIR/P ustavi izpisovanje po vsaki napolnjeni strani. Opcija DIR/VV nam izpiše samo imena datotek s podaljškom v petih stolpcih. DIR/S nam izpiše še vsebino poddirektorijev. Opcija za pomoč pa je DIR/?. Tomaž Novak Jure Labrovič (nadaljevanje prihodnjič) OBVESTILA ČISTILNA AKCIJA GASILCI PRIREDITVE Spoštovani krajani! Vključili smo se v akcijo OČISTIMO MENGEŠ, LOKO, TOPOLE IN DOBENO! Pomlad je z 21. marcem nepreklicno tu! Tako smo tudi letos od 14. marca do 26. marca 1994 v naši krajevni skupnosti organizirali pomladansko čiščenje. Vključila so se vsa društva in osnovna šola Mengeš, ki so s svojimi člani očistili naše skupne površine (ceste, drevorede, Gobavico, bregove Pšate, skupne zelenice, križišča, okolico spomenikov, javnih zgradb itd.) Včasu akcije so bili v Mengšu, Loki in Topolah postavljeni tudi veliki zabojniki za odpadke, na lokacijah za Kulturnim domom, na vogalu Ropretove poti in Mulejeve ob mostu, na starem mestu na Liparjevi cesti, za Mengeš - sever na Veselovem nabrežju, pred GD Loka in GD Topole. Tako smo na dan odvoza gospodinjskih odpadkov pripravili kosovne odpadke kar ob zabojnik. Da se ne bo čez nakaj dni našlo še kaj, kar bi bilo treba odpeljati na nedovoljena mesta - proč od oči, a na oči vsem, ki si žele uživati v naravi. Krajevna skupnost in Turistično društvo se bosta trudila, da bosta letos divja odlagališča spet (čeprav z velikimi stroški) počistila. Odpadke, ki se naberejo skozi leto, pa prosimo, da odvažate v centralno odlagališče Dob, prav tako ves gradbeni material, v jamo Publicus na polju Suhadole - Moste pa sortirane odpadke stekla, železa in papirja, manjših količin brez gradbenega materiala. Zato vas ponovno prosimo, da se do narave obnašamo odgovorno in da vzgojno vplivamo na vse, ki zavesti, da je narava naše bogastvo, še nimajo. predsednik Turističnega društva: Franc Zabret predsednik sveta KS Mengeš: Janez Per Posebno opozorilo! Pomladni meseci so zaradi suhega in vetrovnega vremena zelo nevarni za gozdne in travniške požare, zato pozivam vse krajane, posebno še kmete in mladino, naj bodo previdni pri ravnanju z ognjem in cigaretnimi ogorki, posebno v naravi. Po novem zakonu o gasilstvu (43. člen) bo povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz malomarnosti, nosil stroške intervencije. Sami lahko veliko prispevamo k preprečevanju požarov in nesreč v gospodinjstvih, delavnicah, lokalih ipd. Previdno ravna-jmo z el. pripomočki, s plinskimi napravami in pazimo na štedilnik (zažgano olje -požar!). Ne čistimo z bencinom madežev v zaprtih prostorih in ne podkurjajmo z njim peči, pepel odlagajmo v kovinske posode in pazimo, kam odmetavamo cigaretne ogorke. Lažje in ceneje je preprečevati kot gasiti! poveljnik GD Mengeš Stane Šimenc Obvestilo Že dve leti deluje v občini Domžale poklicna gasilska enota na Količevem, kjer 24 ur dežurajo štirje gasilci s tremi vozili. Na tel. številki 93 se oglasi dežurni v Centru požarne varnosti (CPV) in sprejme prijavo požarov in drugih nesreč, razen prometnih. Na manjše požare gredo samo gasilci iz CPV, za večje pa pokličejo in aktivirajo tudi domače društvo, zato so vedno prej na mestu požara kot domači gasilci. Hvala za razumevanje! poveljnik GD Mengeš Stane Šimenc Kulturni koledar marec - april 1. ves mesec MARJAN GABRILO RAZSTAVA V OŠ MENGEŠ 2. 22.03. MATERINSKI DAN VRTEC MENGEŠ_ 3. 24.03. SKD ZA MATERINSKI DAN KD MENGEŠ_ 4. 25.03. ŠOLA TAKO IN DRUGAČE MATERINSKI DAN V KD MENGEŠ 5. 29.03. ZGONC TURISTIČNO DRUŠTVO_ 6.30,31.03 PRIDI GOLA NA VEČERJO KD SVOBODA MENGEŠ ob 19.30 uri s H Al R P SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 OBVESTILA GOSPODINJSKI NASVETI RAŠICA 94 KO GRE SVET )UR CEZ POLJE... Planinsko društvo Janez Trdina iz Mengša tudi letos organizira Trimski pohod na Rašico. Pohod bo v soboto 23. aprila s pričetkom od 7.00 do 9.00 ure z dveh startnih mest: 1. Mengeš: OŠ Mengeš 2. Črnuče: Savski most in ciljem pri Mengeški koči na Gobavici Pohodniki, ki bodo krenili na pot v Domžalah ali Trzinu, bodo prejeli kontrolni kartonček na Dobenem poleg gostilne Ručigaj. Kontrolne točke bodo na Dobenem poleg gostilne Ručigaj, na vrhu Rašice poleg stolpa in na grebenu nad Dobenim. Pohodniki prejmejo za prvo udeležbo izkaznico, za trikratno udeležbo bronasto značko, za šestkratno srebrno in desetkratno zlato značko. Pot je dolga približno 10 km, višinska razlika je 250 m. Z zmernim tempom jo prehodite v treh urah. Prisrčno vabljeni Mengeški planinci REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA DOMŽALE BO SPREJEMALA NAPOVEDI ZA DOHODNINO za področje KS MENGEŠ V NEDELJO, 27. MARCA 1994, OD 8. D012. URE V AVLI KULTURNEGA DOMA V MENGŠU Ko gre svet Jur čez polje, se vse že v zelenju koplje... Prav ob sv. Juriju v gozdu bukev nežno zeleno oživi in zacvete trate v pisanih barvah drobnih cvetk. Predvsem Belokranjci močno praznujejo sv. Jurija, znanilca prave oživljene narave, ki prihaja vsa cvetoča kot mlada nevesta. Belokranjci jurjevo praznujejo tako, da hodijo od hiše do hiše kot znanilci pomladi ter igrajo in pojejo. Gospodinje jim morajo postreči, da si izprosijo dobro letino na polju in pri živini. Ker je jurjevanje najbolj udomačeno v Beli Krajini, danes preskusimo dva recepta, s katerima bi tudi Mengšanke lahko postregle Zelenega Jurija. KROMPIRJEVI CMOKI Z NADEVOM testo: 1,5 kg krompirja 0,5 kg moke 5 dag maščobe 2 jajci sol 3 žlice smetane nadev: 0,4 kg pečenke ali svežega mesa 5 dag masti 1 čebula sol poper česen 1 jajce 3 žlice smetane za zabelo 5 dag masti 5 dag drobtin Iz toplega krompirja, moke, maščobe, jajc, Isoli in smetane hitro zgnetemo testo. Razvaljanega razrežemo na kvadrate. V sredo vsakega položimo kupček nadeva, naredimo cmoke in jih skuhamo v slanem kropu. Odcejeno zabelimo s prepraženimi drobtinicami. Meso za nadev zmeljemo. Čebulo sesekljamo in prepražimo na masti skupaj z mesom. Solimo, popramo, odišavlmo s strtim česnom ter primešamo še jajce in smetano. Krompirjeve cmoke ponudimo kot prilogo z zelenjavo ali kot glavno jed s kislim zeljem, repo ali raznimi solatami. Kot sladico pa ponudimo AJDOV TRIJED testo: 4 jajca 5 žlic ajdove moke 5 žlic sladkorja limonina lupina maščoba za pekač preliv: 0,51 vina 0,25 I vode 0,5 dl ruma 20 dag sladkorja limonina lupina kllnčki cimet t Rumenjake s polovico sladkorja penasto umešamo. Posebej naredimo trd sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli preostali sladkor. Obe masi rahlo umešamo in dodamo moko ter limonino lupino. Testo stresemo na pomaščen pekač in spečemo. Posebej dobro segrejemo vino, vodo, rum, sladkor, limonino lupino, klinčke in cimet. Ohlajeno sladico zrežemo na željene rezine, položimo na krožnike in prelijemo s prelivom. Okrasimo s svežo jagodo. Opozorilo: rezine prelivamo tik pred servi-ranjem. Prijetne pomladne dni vam želim! Justina Urbanec DELI SNEG Padaj, padaj beli sneg, da bo beli breg, pa bom jaz vesel, ko bo ves breg bel. Ko bo ves breg bel, bom jaz smučke vzel, ko bo dosti snega, bom jaz zelo vesel. Miha Benda 2. d OŠ Mengeš w AKORD, STRUNCA TRGOVINA Z NAJŠIRŠO PONUDBO GLASBIL IN GLASBENE OPREME TRDINOV TRG 4, MENGEŠ DELOVNI ČAS: TEL/FAX 737 - 808 9-18 SOBOTA 9 -12 D W IVI E D.0.0 R Š E N G EKONOMSKI CENTER - KNJIGOVODSKE STORITVE - EKONOMSKE STORITVE - FINANČNI INŽENIRING - ZASTOPNIŠKI IN POSREDNIŠKI POSLI RAČUNALNIŠKO VODENJE POSLOVNIH KNJIG Janševa 9 - Tel.: 061-737-743 - Fax: 00386-61-737-743 KtKlAMIl NAHbf PRISTAVA 11 -61234 MENGEŠ 061/738-472 OBLIKOVANJE - SVETLOBNI NAPISI NEON-DISPLEJI - KOVINSKI MODELI TRANSPARENTI - AVTONAPJSI TISK - MONTAŽA IN SERVIS LEGRA d.o.o. TRGOVINA Z LESNIM IN GRADBENIM MATERIALOM Mengeš, Ropretova 18 tel.: 061/737-479, 737-200 fax: 061/737-200 Z ZU 151 ß3k PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: ► IVERNE PLOŠČE GLIN (SUROVE IN OPLEMENITENE), UVOŽENE DELOVNE PULTE IN NOTRANJE OKENSKE POLICE, LAMINA! GETALIT, KI VAM JIH NAREŽEMO V ŽELJENIH DIMENZIJAH ► UVOŽEN FURNIR (PTIČJI JAVOR) ►TESNILNO IN LEPILNO MASO HANNO ►STAVBNO POHIŠTVO (GLIN) ►UVOŽENA, STEKLA VAM V 3 DNEH DOBAVIMO V ŽELJENIH DIMENZIJAH ►GRADBENI LES ►PO MERI VAM PRIPRAVIMO DESKE, MORALE, LETVE, LADIJSKI POD IN OPAŽ ►NUDIMO VAM TESARSKO KROVSKA IN KLEPARSKA DELA ►IZDELAVA PO NAČRTU ALI DOGOVORU ►GRADBENI MATERIAL ►CEMENT, APNO, MODULARNI BLOKI, STREŠNIKI BRAMAC, SALONITNE PLOŠČE, ŽIČNIKI, STREŠNA LEPENKA, SlPOREX, IZOLACIJSKE PLOŠČE NOVOTERM ►NA ZALOGI IMAMO TUDI ITALIJANSKE NOVE IN RABLJENE MIZARSKE STROJE DELOVNI ČAS: VSAK DELOVNIK: OD 8, do 13. in 15. do 19. ure __- Andrej KOŽELJ izdelovanje kovinskih oken, vrat, krožnih stopnic, nosilnih konstrukcij, ...........« ograj Gorenjska c. 1 61234 Mengeš tel.: 061/738-814 Trdinov trg 2, Mengeš odprto od 8. do 12. ure tel.: 738-630 od 15. do 19. ure (ob nedeljah in praznikih 841 - 560) sobota od 8. do 17. ure NUDIMO: - semena - zemlja - lončki - korita - trajnice (pelargonije, gorenjski nageljni, flibije,...) - sadike enoletnic - gnojila (tekoča, granule, v zemeljski obliki) - rezano cvetje vseh vrst - lončnice - dodatki (horoskopske figure, velikonočni okraski, medvedki, voščilnice,...) IZDELKI - aranziranje - šopki (bidermajer, poročni,...) - aranžmaji (namizni, nagrobni, poslovilni, avtoaranžmaji,...) - suhi aranžmaji _> J - venci (za vesele in žalostne priložnosti -dostava brezplačna) - celostna ponudba - aranziranje krste ali zare Hi GOSTILNA MORAVČE V prijetnem ambientu vam nudimo: - malice - kosila - večerje - jedi po naročilu - divjačino - ribje jedi Sprejemamo naročila za: - poslovna kosila - poročna kosila - ohceti - družinska praznovanja - zaključene družbe Vsak petek in soboto se lahko zavrtite ob zvokih ansambla KRIM. Rezervacije sprejemamo na telefon 731-158 Odprto imamo vsak dan od 8 do 23 ure, ponedeljek zaprto. Obiščite nas v tem prelepem koščku Slovenije in videli boste, da gostilna KAVKA ponuja največ! ■—:—!-'— NAGRADNA KRIŽANKA FORUM AVTOR: MARKO BOKAIiC KRAJ, KJER se KDO ZADRZUJI ENAKO-NOCJE mineralna voda prismo-jenec UČLJIVA DOMAČA ZlVAL B S figura pri plesu cetvorki A TRDEN ZAŠČITNI OVOJ o L B povabljenci na svatbi V A r stopnja koncentracije razstopine ¡3> osebni zaimek O A krajša pripoved v prozi h' IGRALEC VOIGHT 1 visok alpski prelaz v franciji luka V izraelu A ploskev pod nogami mesto V KOLUMBIJI C naomi campbell edgar degas T A luka v severni nemčiji K E L naslovni junak vergilove-ga epa kulturna rastlina za narodne jedi A P A najdaljša slovenska reka *fMfi^ DOSTAVA kPS?> NA DOM a rotnut ZMERNO HITER FRANCOSKI PLES MIKROORGANIZEM MENJACICA sporazu mevanjl ocem D NAJVEČJI JADRANSKI OTOK KOSCEK SUKANCA josip stritar zdravnik za gibalni aparat k iL 1 a 1 K kokoš vrtna roza Čebeli podobna 2u2elka znižana nota 'e' REKA v sv IRANU S A LJUBLJ. TOV. ZAVES MEJNI KAMEN V/ L À K/ A s usmer JENJE POOOLGOV. KROŽNIK M "T v M O o L A unicevalka železa sl. pesnik (URBAN) I A v A 1 1 A zdravniško navodilo za zdravila tehnična naprava NEKDANJI naslov turških velikašev A A MORSKA RIBA OLGA REMS A D A ALFI NIPlC A brkata rečna risa GL MESTO GANI IGRALKA GAIIDNIII A OROŽJE ZA IZSTREL-JEVANJE puščic S A (D T T\ L umazane deklice REKA NA BAVARSKEM IND. ŽENSKO OBI AClLO PRIPOVEDNA PESNITEV ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB T o CEV PREKAPNICA V KEMIJI PLANINA NAD BOHINJIM AKORD IZ TREH TONOV u K W K/ C 4 (D zaC. najeto sianovanje TONE PERŠAK A A TI /4 AM. pisatelj (NORMANI PRITR-DILNICA L ft star tkalski stroj 5 T A T V fr. izdelovalec klavirjev IN harf il II D NAŠITEK kup za kuhanje oglja K o P ANTON AŠKERC /4 najdaljša italijanska reka A ITAL. RENESANČNI SLIKAR C leandrova ljubica tenisac le.ndl TINA TURNER inCan.ii. T T MOLZNA ZrVAL FCHIÜAl NOVO BARVNO bobis FRANK K. A ENAKI CRKI JUNAK PRED TROJO H L drog za vprego Živali pri vozu atletska disciplina Novi trg 41a. Kamnik vhod srednješolskega centra 83 452 FOTOKOPIRANJE Canon CLC-300 i) T) VOLNFNA TKANINA pavel zgaga 9 V r T (9 73 R ./4 1 japonska pijača iz riza S A K t pomiadna cvetica Z o C REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE MESARIJA NACE: rast, os, Kum, Amor, šal, rja, zimska salama, VN, tat, vinar, ete, trkelj, San Franclsco, mesarija, kas, Nil, Ron, skalp, ostrakizem, Metka, Skric, Ta, Adnan, Lim, tla, esej, neenakost, rak, ovca, trirob, odtok, Nlevo, Papp, opat, beg, Kaiser, morski pes, PC, hlaCe, Er, aport, rebro, ep, lek, Nolte, Ela, Tana, ogenj, motovllo, sir, Nono, velikonofinica, Ante, prekajeni vrat Gesla iz slik: ZIMSKA SALAMA, MESARIJA NACE, KRANJSKA KLOBASA, PEČENICA, PREKAJENI VRAT NAGRADNA KRIŽANKA FORUM: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih mestih, pošljite na uredništvo MENGŠANA do ponedeljka, 11. aprila "94. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala 10 nagrajencev, ki bodo prejeli svinčnike PARKER ROLLER.