CENA 5# DIN
a URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XX
V LJUBLJANI, dne 21. februarja 1963
Številka 5
VSEBINA:
33.	Zakon o graditvi investicUjskih objektov.
34.	Zakon o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za določene skupine oseb.
35.	Resolucija k poročilu Vrhovnega sodišča LRS o splošnih problemih pravosodja v Ljudski republiki Sloveniji.
36.	Priporočilo o nalogah na področju socialnega zavarovanja ob prehodu na nov sistem financiranja.
37.	Odlok o določitvi najvišje meje, do katere smejo skupščine komunalnih skupnosti določiti stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje.
38.	Odlok o določitvi najvišje stopnje izrednih prispevkov za kritje primanjkljajev v zdravstvenem zavarovanju.
39.	Odlok o določitvi panog, skupin oziroma podskupin organizacij, katerim se sme naložiti dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje in dodatni prispevek za invalidsko zavarovanje.
40.	Odlok o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev.
41.	Odlok o zagotovitvi potrebnih dopolnilnih sredstev za sklade skupnosti socialnega zavarovanja.
42.	Odlok o kritju nekritih primanjkljajev v skladu dolgoročnih zavarovanj Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani.
43.	Odlok o oprostitvi invalidske delavnice »Enotnost« v Ljubljani plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada Ljudski republiki Sloveniji.
44.	Sklep o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru.
45.	Odločba o potrditvi statutarne odločbe o ustanovitvi Rudarskega Inštituta.
46.	Odločba o razrešitvi in imenovanju predsednika, tajnika in članov komisije Izvršnega sveta za mejna vprašanja.
47.	Odločba o imenovanju predsednika in Članov sveta Zavoda LR Slovenije za cene.
48.	Odločba o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Zavoda LRS za rezerve.
49.	Odločba o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Sklada LR Slovenije za negospodarske investicije.
50.	Odločba o razrešitvi in imenovanju ravnatelja Tehniškega muzeja Slovenije.
33.
Na podlagi H. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o graditvi investicijskih objektov, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 in ki se glasi:
ZAKON
o graditvi investicijskih objektov
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za graditev investicijskih objektov v Ljudski republiki Sloveniji veljajo določbe temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, določbe tega zakona in predpisi izdani na njuni podlagi.
2.	člen
Doložbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov se uporabljajo tudi za graditev objektov družbenega standarda, komunalnih objektov ter objektov posameznikov in civilnih pravnih oseb, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za objekte družbenega standarda za JLA izven kroga vojašnice ter za komunalne objekte in naprave, ki so funkcionalno povezane s takimi objekti.
II.	GRADITEV INVESTICIJSKIH OBJEKTOV
1.	Investicijski program, poenostavljeni elaborat in referat
3.	člen
Investicijski program vsebuje tiste izmed podatkov, navedenih v 11. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, ki so glede na naravo investicijskega objekta potrebni.
Investitorji so dolžni v investicijskem programu predvideti tudi naložbe za zgraditev stanovanj in komunalnih objektov v zvezi z investicijskim objektom, če so takšne naložbe potrebne, da se tako zagotovi komplesna urbanistična rešitev, ki jo zahteva investicijski objekt.
4.	člen
Namesto investicijskega programa lahko izdela investitor poenostavljeni elaborat:
—	za investicijske objekte, pri katerih se ne bodo uporabljali novi proizvodhi postopki, oziroma ki ne vplivajo v večji meri na perspektivni proizvodni program zadevne panoge:
—	za objekte visoke gradnje z enostavno konstrukcijsko izvedbo in za objekte industrijske gradnje z enostavno tehnološko funkcionalno ureditvijo in konstruktivno izvedbo, ki nimajo večje strojne opreme:
—	za objekte s področja nizkih in vodnih gradenj z enostavno konstruktivno izvedbo;
—	za enostavne rekonstrukcije in adaptacije.
5.	člen
Preden sklepa o investicijskem programu oziroma o poenostavljenem elaboratu si mora investitor preskrbeti:
—	odločbo o ožji lokaciji,
—	vodno gospodarsko dovoljenje, če je investicijski objekt odvisen od vodnega režima ali če vpliva na vodni režim,
—	dovoljenja, pritrditev ali soglasja organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi.
6.	člen
Za dela, s katerimi se ne spreminjajo konstrukcijski deli, zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov, lahko izdela inv.estitor namesto investicijskega programa referat.
7.	člen
Poenostavljeni elaborat obsega: opis investicijskega objekta s podatki, za kaj je namenjen in s podatki o njegovi kapaciteti, programu proizvodnje oziroma izkoriščanja, rentabilnosti investicije ter o vključitvi objekta v perspektivni proizvodni program investitorja in proizvodne panoge, vrednost investicijskega objekta, vrednost predhodnih naložb in znesek potrebnih obratnih sredstev, vire finančnih sredstev, in časovni razpored nameravane graditve.
Referat obsega opis investicijskega objekta oziroma del, investicijsko vsoto, vire finančnih sredstev in časovni razpored graditve.
Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt lahko izda natančnejše predpise o tem, kateri objekti se štejejo za objekte z enostavno tehnološko-funkcio-nalno ureditvijo oziroma z enostavno konstruktivno izvedbo ter predpise o vsebini in načinu izdelave poenostavljenega elaborata in referata.
2.	Dovoljenje za graditev
8.	člen
Dovoljenje za graditev izda upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gradbeništvo.
Če prehaja investicijski objekt območje dveh' ali več občin istega okraja, izda dovoljenje za graditev upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za gradbeništvo, po zaslišanju prizadetih upravnih organov občinskega ljudskega odbora, ki so pristojni za gradbeništvo.
Če prehaja investicijski objekt območje dveK ali več okrajev, izda dovoljenje za graditev Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt po zaslišanju prizadetih upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, ki so pristojni za gradbeništvo.
9.	člen
Za investicijske objekte, katerih' graditev je tehnično ali iz varstvenih razlogov zahtevna ali pa funkcionalno komplicirana, daje dovoljenje za graditev Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt. Kateri objekti se štejejo za take objekte, določi Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
10.	člen
Za graditev posameznih' investicijskih objektov oziroma del, za katere se sme izdelati namesto investicijskega programa le referat, ter za izvajanje raziskovalnih del investitorju ni potrebno dovoljenje za graditev, temveč zadošča priglasitev upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gradbeništvo.
11.	člen
Dovoljenje za graditev neha veljati, če se v enem letu, potem ko je bilo izdano, ne začne z graditvijo investicijskega objekta.
Na zahtevo investitorja lahko upravni organ, ki je izdal dovoljenje za graditev, v soglasju z organom, ki je izdal odločbo o lokaciji, podaljša veljavnost dovoljenja še največ za dvanajst mesecev.
12.	člen
Izvajalec, ki gradi investicijski objekt, mora voditi dnevnik o izvajanju del in knjigo obračunskih izmer, iz katerih se da ugotoviti potek in način graditve objekta kot celote in posameznih njenih faz.
'13. člen
Investitor mora stalno strokovno nadzorovati graditev investicijskega objekta. Če investitor ne opravlja stalnega strokovnega nadzora sam po svojih za to strokovno usposobljenih uslužbencih, lahko odda opravljanje strokovnega nadzorstva samo gospodarski ali drugi organizaciji (zavodu), ki ima za to delo usposobljeno strokovno osebje.
14. člen
Republiški upravni organ lahko predpiše, da je treba pri njem evidentirati investicijsko tehnično dokumentacijo za investicijske objekte s področja, za katero je pristojen, in določi, katere podatke o investicijsko tehnični dokumentaciji je treba predložiti za evidenco.
'15. Člen
Natančnejše predpise o izdajanju dovoljenj za graditev ter o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer izda Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt.
3.	Oddajanje investicijskih objektov v graditev
16.	člen
Graditev investicijskega objekta odda investitor na javni licitaciji, po zbranih ponudbah, izjemoma pa tudi z neposredno pogodbo.
Gradbeno podjetje sme začeti z gradnjo investicijskega objekta šele potem, ko so izpolnjeni vsi pogoji po zakonitih predpisih.
17.	člen
Če investitor odda izdelavo investicijske tehnične dokumentacije skupaj z graditvijo investicijskega objekta na javni licitaciji ali po zbranih ponudbah, mora imeti investicijski program in zagotovljena fi-
naučna sredstva za graditev investicijskega objekta.
Preden prične organizacija, ki je prevzela dela iz prvega odstavka, z graditvijo investicijskega objekta, ji mora investitor priskrbeti dovoljenje za graditev.
18.	Člen
Ce investitor oddaja graditev objekta po načinu zbiranja ponudb in je razpisal javni natečaj o sposobnosti izvajalcev za graditev tega investicijskega objekta (48. člen temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov), mora pozvati, da oddajo ponudbe vse tiste organizacije, za katere je bilo na natečaju ugotovljeno, da so sposobne graditi ta investicijski objekt.
19.	člen
Javno licitacijo, javni natečaj o sposobnosti izvajalcev in postopek za oddajo graditve investicijskega objekta po načinu zbiranja ponudb opravi natečajna komisija.
Natečajno komisijo imenuje investitor. Komisija mora imeti najmanj tri člane, vsaj en član komisije mora biti strokovnjak iz ustreznega področja.
Natečajna komisija pismeno poroča investitorju, kateri ponudnik je najugodnejši, oziroma v natečaju o sposobnosti izvajalcev, kateri izvajalci so sposobni za prevzem dela.
Investitor pismeno obvesti o oddaji del v^e udeležence v postopku za oddajo investicijskega objekta.
Natančnejše določbe o postopku pri javni licitaciji, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi izda Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt.
20.	člen
Ponudnik, ki- je oškodovan v svojih pravicah zaradi nepravilnega postopka pri oddaji investicijskega objekta v graditev sme zahtevati od investitorja odškodnino po splošnih načelih premoženjskega prava.
4.	Graditev investicijskih del v lastni režiji
21.	člen
Investitor sme graditi v lastni režiji posamezne investicijske objekte ali izvajati gradbena dela v primerih, ki so določeni v 57. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, le na podlagi overjene investicijske tehnične dokumentacije in dovoljenja za graditev.
Gradbena dela, ki so nujno potrebna za odpravo posledic elementarnih nezgod ali za zavarovanje pred elementarnimi nezgodami, se lahko izvršijo tudi brez overitve investicijske tehnične dokumentacije in dovoljenja za graditev.
22.	člen
Pred začetkom del v lastni režiji je investitor dolžan ta dela pismeno priglasiti pri upravnem organu, pristojnem za gradbeništvo, ki je izdal dovoljenje za graditev.
Če za dela, ki jih investitor namerava izvajati v lastni režiji, ni predpisano dovoljenje za graditev, mora občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za
gradbeništvo, obenem s pismeno priglasitvijo predložiti na vpogled izdelano investicijsko tehničnd dokumentacijo.
23.	člen
Za manjša dela po drugem odstavku 57. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov se smatrajo tista dela, za katera je po določbah republiškega zakona o graditvi investicijskih objektov namesto investicijskega programa predpisan le referat.
5.	Tehnični pregled
24.	člen
Tehnični pregled opravi upravni organ, pristojen za gradbeništvo, ki je izdal dovoljenje za graditev, kolikor ni s posebnimi predpisi določeno, da opravlja tehnični pregled drug organ.
• Če je bilo izdano dov,oljenje za graditev s poprejšnjim soglasjem kakšnega drugega organa, sodeluje pri tehničnem pregledu tudi ta organ in se z njegovim soglasjem izda odločba, s katero se dovoljuje uporaba oziroma obratovanje objekta.
Po opravljenem tehničnem pregledu izda organ, ki je izdal dovoljenje za graditev, odločbo o tem, ali se sme zgrajeni investicijski objekt uporabljati, oziroma pustiti v obratovanje.
25.	člen
Tehnični pregled se praviloma opravi komisijsko. Člane komisije določi organ, ki je pristojen za izvršitev tehničnega pregleda.
26.	člen
Tehnični pregled ni potreben za investicijske objekte, za katere ni potrebno dovoljenje za graditev (10. člen).
27.	člen
Kopijo investicijske tehnične dokumentacije z vsemi spremembami in dopolnitvami, po kateri je bil zgrajen investicijski objekt, je treba hraniti pri upravnem organu okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za gradbeništvo.
28.	člen
Natančnejše predpise o tehničnem pregledu investicijskih objektov in del izda Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt.
III.	GRADITEV OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA, KOMUNALNIH OBJEKTOV TER OBJEKTOV POSAMEZNIKOV IN CIVILNIH PRAVNIH OSEB
29.	člen
Poenostavljeni elaborat sme investitor izdelati za posamezne stanovanjske objekte in za sekundarno mrežo komunalnih naprav in napeljav.
Investitor lahko izdela referat namesto investicijskega programa razen za dela (objekte) iz 6. člena tudi za objekte družbenega standarda enostavne izvedbe.
Posamezniki niso dolžni izdelati investicijskega programa, poenostavljenega elaborata oziroma referata za stanovanjske in druge objekte, ki jih gradijo za svoje potrebe.
Sekretariat Izvršnega vseta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve izda natančnejša navodila o vsebini in o načinu izdelave investicijskega programa, poenostavljenega elaborata in referata, kakor tudi o tem, kaj se šteje za sekundarno mrežo komunalnih naprav in napeljav.
50. člen
Potem, ko sprejme investicijski program, mora investitor brez odlaganja dostaviti osnovne podatke investicijskega programa upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za področje, v katero spada investicijski objekt.
Republiški upravni organ predpiše v soglasju s Sekretariatom Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve za investicijske objekte s področja, za katero je pristojen, katere glavne podatke iz investicijskega programa mora poslati investitor za evidenco investicijske izgradnje upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora.
Upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki vodi evidenco o podatkih iz drugega odstavka, mora pošiljati republiškim upravnim organom na njihovo zahtevo podatke iz investicijskega programa, ki jih zahtevajo za objekte s področja, za katero so pristojni.
31.	člen
Za graditev objektov družbenega standarda, komunalnih objektov ter objektov posameznikov in civilnih pravnih oseb je v vsakem primeru potrebno dovoljenje za graditev.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa občinski ljudski odbor lahko z odlokom predpiše, da dovoljenje za graditev ni potrebno za enostavne rekonstrukcije in adaptacije ter druga gradbena dela, če ta ne morejo vplivati na urbanistično in prometno ureditev oziroma, če ne morejo ogroziti higienskih razmer in varnosti stavb pred požarom.
32.	člen
Ce se odda graditev stanovanjskega objekta po načinu zbiranja ponudb, se ne uporabljajo določbe glede natečaja o sposobnosti izvajalca.
33.	člen
Posamezniki smejo izvajati v lastni režiji vsa gradbena dela, ki jih delajo zase, kolikor je zagotovljeno strokovno vodstvo.
Posameznik, ki dela v lastni režiji je dolžan priglasiti začetek del in izkazati, da bo zagotovljeno strokovno vodstvo.
Občinski ljudski odbor lahko predpiše, 'da v grad-bemh okoliših ni dovoljena gradnja določenih objektov posameznikov v, lastni režiji.
34.	Člen
Za gradnjo objektov posameznikov se ne uporabljajo predpisi o stalnem strokovnem nadzorstvu investitorja.
35.	člen
Tehnični pregled stanovanjskih hiš in pripadajočih objektov posameznikov lahko opravi organ gradbene inšpekcije sam.
36.	člen
Gospodarska organizacija, ki gradi stanovanjske ali druge objekte družbenega standarda za trg, mora med gradnjo zaprositi pristojno gradbeno inšpekcijo za tehnični pregled posameznih konstruktivnih delov (pregled surove zgradim).
Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt izda navodila o tem, kateri konstruktivni deli so podvrženi tehničnemu pregledu iz prejšnjega odstavka.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Za glavne projekte, ki jih je revidirala in potrdila pristojna komisija za revizijo projektov do uveljavitve tega zakona, ni potrebna kontrola tehnične dokumentacije po določbah 21'. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov.
38.	člen
Tehnične ukrepe, strokovne norme in pogoje iz drugega odstavka 71. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov predpišeta sporazumno Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt in Sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komitnalne zadeve, če ne izda predpisov o tem pristojni zvezni organ.
39.	člen
.. j.n®m’ k° začne veljati ta zakon, preneha veljati odlok o vpeljavi enotne metode pri kalkulacijah in predračunih za gradbena dela (Uradni list LRS, št 22/59).
40.	člen
tt T,a zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. 351-2/62
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič 1. r.
Predsednik Izvršnega svela Ljudske skupščine LRS:
Viktor Avbelj 1. r.
34.
Na podlagi '11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za določene skupine oseb, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1965 in ki se glasi: ^
ZAKON
o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za določene skupine oseb
✓	y
1.	člen
Uvaja se zdravstveno zavarovanje:
1.	za uživalce stalnih priznavalnin, priznanih po ljudskih odborih in za njihove družinske člane;
2.	za osebe, ki prejemajo od občinskih ljudskih odborov stalno družbeno denarno pomoč (socialno podporo) in za njihove družinske člane, če niso zdravstveno zavarovane že po kakšnem drugem predpisu;
3.	za gostilničarje, ki opravljajo gostinske storitve po predpisih o zasebnih gostiščih in za njihove družinske člane.
2.	člen
Uživalciz stalnih priznavalnin oziroma socialnih podpor in njihovi družinski člani so zavarovani za vse zavarovane primere po zakonu o zdravstvenem zavarovanju enako kot uživalci stalne državne podpore iz 3. točke 18. člena omenjenega zakona.
Gostilničarji in njihovi družinski člani so zavarovani v enakem obsegu in ob enakih pogojih kot obrtniki in njihovi družinski člani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju.
3.	člen
Prispevek za zdravstveno zavarovanje uživalcev stalnih priznavalnin se določi v višini in po postopku, ki velja za določanje prispevka za uživalce stalne državne podpore iz 3. točke 18. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju. Plačujejo ga zanje ljudski odbori, ki so dodelili priznavalnine, iz svojega proračuna.
Višino prispevka za zdravstveno zavarovanje uživalcev socialnih podpor določi skupščina republi-skc skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Pridevek plačujejo iz sredstev svojega proračuna Ijud-ski odbori, ki so dodelili socialno pomoč.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje gostilničarjev se določi v višini in po postopku, ki velja za določanje prispevka za zdravstveno zavarovanje obrtnikov. Plačujejo ga gostilničarji sami iz svojih sredstev.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od L marca 1963.
St 194-2/63.
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič 1. r.	Viktor Avbelj L r.
35.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na skupni seji Republiškega zbora iu Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 na podlagi poročila predsednika Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije in obravnave splošnih problemov, pravosodja v Ljudski republiki Sloveniji sprejela naslednjo
RESOLUCIJO
k poročilu Vrhovnega sodišča LRS o splošnih problemih pravosodja v Ljudski republiki Sloveniji
1.	Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejema na znanje poročilo predsednika Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije o splošnih problemih pravosodja v Ljudski republiki Sloveniju
2.	Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije ugotavlja:
—	da so sodišča pri svojem delu dosegla pozitivne rezultate, kar je bistveno vplivalo na splošni napredek pravosodja in pravne varnosti v republiki;
—	da so se izboljšali kadrovski, materialni in drugi pogoji za delo sodišč, posebno z intenzivnejšim sodelovanjem vseh pravosodnih institucij med seboj ter z oblastvenimi in družbenimi organi, in da so se okrepile službe pravne pomoči, s tem pa se je izboljšalo delo sodišč pri zagotavljanju zakonitosti in varstvu pravic občanov, samoupravnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti in
—	da so poravnalni sveti odigrali pomembno vlogo z izvensodnim urejanjem sporov med občani.
3.	Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije priporoča občinskim in okrajnim ljudskim odborom, da obravnavajo splošna vprašanja pravosodja na svojem območju in da nudijo še nadalje vso pomoč sodiščem, službam pravne pomoči in poravnalnim svetom.
St. 021-3/63
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r.
36.
PRIPOROČILO
o nalogali na področju socialnega zavarovanja ob prehodu na nov sistem financiranja
Ljudska skupščina LR Slovenije je na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 ob sprejemanju republiških predpisov v zvezi z zakonom o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja razpravljala tudi o celotni problematiki oblikovanja in trošenja sredstev socialnega zavarovanja in pri tem ugotovila:
—	da so organi socialnega zavarovanja in ljudski odbori v glavnem upoštevali priporočilo o nalogah na področju socialnega zavarovanja, ki je bilo sprejeto na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije dne '19. julija 1962;
—	da je bilo doseženo zlasti v drugem polletju 1962 bolj smotrno trošenje sredstev zdravstvenega zavarovanja, pri čemer pa v danih materialnih možnostih ni bil oviran razvoj zdravstvenega varstva;
—	da so ljudski odbori pri svojih prvih odločitvah o ustanavljanju komunalnih' skupnosti in komunalnih zavodov, za socialno zavarovanje že v precejšnji meri upoštevali načela, ki zagotavljajo smotrno organizirano in čimbolj ekonomično poslovanje komunalnih skupnosti in komunalnih zavodov za socialno zavarovanje;
—	da so bili odnosi med organi socialnega zavarovanja in zdravstveno službo izboljšani tako, da bo na njihovi podlagi in ob upoštevanju gospodarskega poslovanja, možno še uspešnejše uveljavljati načela oblikovanja in delitve dohodka.
Da bi se v okviru nove organizacije in novega sistema financiranja socialnega zavarovanja že začete pozitivne tendence v smeri smotrnega trošenja sredstev socialnega zavarovanja, vsklajevanja te potrošnje z materialnimi možnostmi, vpliva te potrošnje na realne osebne dohodke in tudi glede na cene proizvodnje, nadaljevale. Ljudska skupščina LR Slovenije
p riporoča
1.	Da si v skladu k predvidevanji družbenih planov vsi prizadeti činitelji prizadevajo predvsem v tem smislu, da obremenitve osebnih dohodkov s prispevki za socialno zavarovanje ne bodo zmanjševale realnih osebnih dohodkov zaposlenih ter da se bodo V bodoče stabilizirale in vskladile z rastjo narodnega dohodka. Pri tem je potrebno upoštevati tudi pomen tistih prispevkov za socialno zavarovanje, ki bremenijo poslovne stroške gospodarskih in drugih organizacij, in ki bi ob pretirani višini lahko zmanjševali njihovo konkurenčno sposobnost.
2.	Organi družbenega samoupravljanja socialnega zavarovanja delavcev naj učinkovito podprejo takšna prizadevanja s tem, da bodo v okviru zakonskih pooblastil
določali takšne stopnje prispevkov za socialno zavarovanje, ki so, ob pogojih smotrnega gospodarjenja s temi sredstvi, nujno potrebna za pokrivanje zakonitih pravic zavarovancev;
določali merila za uporabo stopnje dodatnega prispevka, ki obremenjuje poslovne stroške gospodar-
skih in. drugih organizacij tako, da bodo vzpodbujala k zmanjševanju stroškov zdravstvenega in invalidskega zavarovanja v, tistih organizacijah, kjer so iz subjektivnih razlogov nesorazmerno visoki. V tem smislu je nujno, da zavodi za socialno zavarovanje v skladu z določbami zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja hitro ukrepajo in zmanjšujejo dodatni prispevek, kadar organizacije z zboljšanjem higienskega in tehničnega varstva pri delu zmanjšajo stroške zdravstvenega oziroma invalidskega zavarovanja pri njih zaposlenih delavcev;
določali povprečja za izdatke, ki jih imajo organizacije pri izplačevanju nadomestila osebnega dohodka za 30 dm obolenja in za stroške zdravljenja za primer nesreče pri delu in poklicnega obolenju, realno in tako, da bodo organizacije zainteresirane na zmanjševanju teh stroškov;
vložili vse napore v to, da se bodo razmerja do zdravstvenih zavodov pravpČasno oblikovala v duhu večjega osamosvajanja in hitrejšega razvoja zdravstvene službe, kar je pri sklepanju medsebojnih pogodb treba zagotoviti v okviru materialnih možnosti. Ob tem naj se v okviru delovnih programov tistih zdravstvenih zavodov, ki so za to usposobljeni, upošteva tudi možnost financiranja raziskav vzrokov obolevnosti in poškodb, ki občutno vplivajo na zdravstveno stanje, delovno zmožnost in storilnost zavarovanih oseb ter s tem na trošenje sredstev zdravstvenega zavarovanja;
posvetili posebno pozornost temu, da bodo invalidske komisije objektivno ocenjevale invalidnost, ter skrbeli, da bodo z izdatki za rehabilitacijo ustvarjeni učinkoviti pogoji za rehabilitacijo oziroma prekvalifikacijo invalidov;
organizirali kontrolo bolezenskih dopustov zavarovancev v primerih oziroma v; času, za katerega komunalni zavodi za socialno zavarovanje izplačujejo nadomestilo osebnega dohodka;
zaradi zmanjševanja visokih izdatkov za izvajanje službe socialnega zavaravanja posvetiti posebno pozornost ustrezni reorganizaciji poslovanja in primerni kadrovski zasedbi v zavodih; stremeli, da se sedanji način poslovanja v; zavodih racionalizira in modernizira in zaostrili osebno odgovornost delavcev v zavodih' za socialno zavarovanje za hitro in pravilno reševanje zahtevkov, ki jih vlagajo zavarovanci;
skrbeli, da bodo razpoložljiva sredstva in rezerve socialnega zavarovanja rentabilno naložene, s čimer se bodo skladom ustvarjali dopolnilni dohodki. Naložbe razpoložljivih sredstev in rezerv zdravstvenega zavarovanja in dolgoročnih zavarovanj naj se zaradi izboljšanja pogojev zdravljenja usmerijo predvsem v racionalno graditev zdravstvenih objektov z namenom, da se pov.eČajo zmogljivosti bolnišnic in usposobijo tudi naravna zdravilišča za dajanje stacionarnih’ zdravstvenih’ storitev. Da bi bilo možno doseči čimveČjo učinkovitost naložb, je koristno združevati razpoložljiva sredstva skladov posameznih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
3.	K uveljavljanju pozitivnih smotrov novega sistema financiranja socialnega zavarovanja naj pripomorejo organi delavskega samoupravljanja in organi samoupravljanja v ostalih organizacijah s tem, da v interesu lastnega razvoja in oblikovanja pravilnih notranjih odnosov.
sLrbi|o za to, da se bodo pri njih zaposleni delavci v večji meri zainteresirali za smotrno trošenje sredstev, socialnega zavarovanja;
preprečijo poskuse, da bi se reševal problem odvečne delovne sile v breme sredstev skladov socialnega zavarovanja;
povečajo napore za zboljšanje zdravstvenega in tehničnega varstva pri delu;
z organiziranjem učinkovite kontrole preprečijo izkoriščanje zdravstvenega zavarovanja tistim, ki z neupravičenim izostajanjem z dela ali z neresničnimi navedbami glede poškodb, ki so jih pridobili pri nezgodi izven dela, neutemeljeno obremenjujejo sklade socialnega zavarovanja;
določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih kategorizacijo delovnih mest na način, ki ustreza potrebam sodobne organizirane proizvodnje, ne pa zgolj težnjam po povečanju pokojninskih osnov;
preprečijo, da bi se zaradi povečanja pokojninske osnove neosnovano povečali osebni dohodki v zadnjem letu pred upokojitvijo ter zavodom za socialno zavarovanje prikazovali večji osebni dohodki, kot so dejansko bili izplačani.
4.	Da k uresničevanju politike smotrnega trošenja sredstev socialnega zavarovanja prav tako pripomorejo ljudski odbori, organi družbenega samoupravljanja v zdravstvenih zavodih in zdravstveni delavci sami zlasti s tem, da
povezujejo vsakoletno pov.ečanje ravni zdravstvenega varstva z dejanskimi možnostmi vsake komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in da izpopolnjujejo in razširjajo mrežo zdravstvenih zavodov le na podlagi smotrno izdelanih prespek-tivpih načrtov.
Ljudski odbori naj aktivno in konkretno sodelujejo pri izvajanju pravilne politike potrošnje skladov socialnega zavarovanja s tem, da bodo skrbeli za izpolnjevanje določb predpisov, ki urejajo razvrščanje zavarovancev v zavarovalne razrede in določajo pogoje ter postopek za ugotavljanje dobe, vštevne za pokojnino.
Ljudski odbori, organi samoupravljanja socialnega zavarovanja, organi samoupravljanja v gospodarskih in drugih organizacijah ter vsi drugi činitelji, ki sodelujejo v izvajanju socialnega zavarovanja, naj to priporočilo obravnavajo in ga v polni meri upoštevajo pri svojem delu.
St. 194-1/65
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora: inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
37.
Na podlagi 3. točke 40. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter v zvezi z določbo drugega odstavka 88. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-269/62) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 sprejela
ODLOK
o določitvi najvišje meje, do katere smejo skupščine komunalnih skupnosti določiti stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje
1
Skupščine komunalnih skupnosti smejo določiti stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje največ do višine 8% od osnov, ki so predpisane za obračunavanje prispevkov za socialno zavarovanje.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1963 dalje.
Št. 420-5/63
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora: inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek L r.
38.
Na podlagi 3. točke 40. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter v zvezi z določbo drugega odstavka 109. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-269/62) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 sprejela
ODLOK
o določitvi najvišje stopnje izrednih prispevkov za kritje primanjkljajev v zdravstvenem zavarovanju
1
Stopnja izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki se lahko naloži zavarovancem, znaša

Jaliko največ 'l^/o od osnov, od katerih se plačuje osnovni prispevek za socialno zavarovanje.
2
Stopnja izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki se lahko naloži organizacijam in zasebnim delodajalcem, znaša lahko največ 2°/o od osnov, od katerih se plačuje osnovni prispevek za socialno zavarovanje.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
Št. 420-7/63
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora: inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
39.
Na podlagi 3. točke 40. člena ustavnega zaKona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter v zvezi z .določbo prvega odstavka 91. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-269/62), je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 sprejela
ODLOK
o določitvi panog, skupin oziroma podskupin organizacij, katerim se sme naložiti dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje in dodatni prispevek za invalidsko zavarovanje
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev sme naložiti dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev pa dodatni prispevek ža invalidsko zavarovanje v vsaki panogi, skupini in podskupini, v kateri stroški za zdravstveno, oziroma invalidsko zavarovanje presegajo povprečje stroškov za zdravstveno, oziroma invalidsko zavarovanje na območju komunalne oziroma republiške skupnosti socialnega zavarovanja.
2
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
Št. 420-6/63.
Ljubljana, dne 20. februarja 1963. •
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora:
Inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
40.
Na podlagi 3. točke 40. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi s 1. in 2. odstavkom 149. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-296/62) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 sprejela
ODLOK
o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje zn določene kategorije zavarovancev
I
Prispevek za socialno zavarovanje obračunavajo in plačujejo:
1.	Organizacije, državni organi ali zasebni delodajalci:
—	za vajence v gospodarstvu in učence strokovnih šol s praktičnim poukom, ki so pri njih na praksi ali v uku;
—	za učence strokovnih šol in gimnazij, kadar so pri njih na proizvodnem delu ter za študente višjih šol, visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar so pri njih na obvezni praksi;
—	za osebe, ki so pri njih na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka in delajo polni redni delovni čas.
Gospodarske organizacije plačujejo prispevek v breme svojih poslovnih stroškov, zavodi v breme svojega finančnega načrta, državni organi pa v breme svojega predračuna; zasebni delodajalci plačujejo prispevek iz svojih sredstev.
2.	Zavod za zaposlovanje delavcev:
—	za osebe, ki so redno priglašene pri njem in so zavarovane po 3. točki 13. člena in 5. točki 16. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju:
—	za osebe, ki so na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod.
Zavod plača prispevek iz sklada za zagotovitev pravic nezaposlenih delavcev.
3.	Investitorji ustreznih del:
—	za osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij, na katerih so po predpisih o invalidskem zavarovanju zavarovane za vse primere invalidnosti;
—	za osebe, ki se udeležujejo organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan;
—	za osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij, ali organiziranih javnih del pa niso zajete v prejšnjih dveh alineah.
Investitorji plačajo prispevek v breme investicijskih sredstev.
4.	Izplačevalci štipendije:
—	za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali Podiplomskih študijah, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendije;
—	za osebe, ki jih pošlje organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja z njimi kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo.
Izplačevalci štipendij plačajo prispevek v breme sredstev, iz katerih plačujejo štipendije,
5.	Občina;
—	za osebe, ki so na predvojaškem pouku — na taborjenju;
—	za osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo-jaške vzgoje.
Občina plača prispevek v breme svojega proračuna.
6.	Republiški zavod za socialno zavarovanje za zakonca umrlega zavarovanca in za zavarovančeve starše, ki so zavarovani po 23. in 25. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju.
Zavod plača prispevek v breme svojega sklada invalidskega oziroma pokojninskega zavarovanja.
7.	Kazensko poboljševalni zavod za osebe, ki prestajajo pri njem kazen zapora ali strogega zapora.
Zavod plača prispevek v breme poslovnih stroškov.
8.	Občina oziroma republika za uživalce stalne državne podpore, ki jim jo izplačuje; prispevek plača v breme svojega proračuna.
II
Jugoslovanski državljani plačajo prispevek iz svojih sredstev, če živijo v Jugoslaviji in dobivajo pokojnino ali invalidnino od tujega nosilca socialnega zavarovanja, pa so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, kolikor ni v mednarodnih pogodbah drugače določeno.
Jugoslovanski državljani, ki so v delovnem raz-merjp v tujini na podlagi mednarodne pogodbe ali z dovoljenjem pristojnega organa, plačajo prispevek iz svojih sredstev v primeru, če so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, v vsakem primeru pa plačajo prispevek za zavarovanje svojih družinskih članov, ki živijo v Jugoslaviji.
III
Stopnje, oziroma zneske prispevka za posamezne kategorije oseb iz I. in II. točke tega odloka določi
skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljudske republike Slovenije v Ljubljani.
IV.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v >Uradncm listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
St. 420-9163.
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora: inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
41.
Na podlagi 3. točke 40. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter v 'zvezi z določbo prvega odstavka 98. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-269/62) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 sprejela
ODLOK
o zagotovitvi potrebnih dopolnilnih sredstev za sklade skupnosti socialnega zavarovanja
1
Če ni mogoče kriti obveznosti do zavarovancev za njihove zakonite pravice iz zdravstvenega zavarovanja na način, ki je določen v prvem odstavku 98. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, zagotovijo potrebna dopolnilna sredstva za sklade zdravstvenega zavarovanja komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine na območju komunalne skupnosti iz svojih sredstev.
Ce zajema komunalna skupnost več občin, zagotovijo dopolnilna sredstva v smislu prejšnjega odstavka občine sorazmerno s številom zavarovancev na svojem območju.
Če ni mogoče zagotoviti zadostnih dopolnilnih sredstev za sklad invalidskega zavarovanja in za sklad pokojninskega zavarovanja Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljudske republike Slovenije na način iz prvega in drugega odstavka 136. člena žc.kona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, zagotovi potrebna do-
polnilna sredstva za kritje zakonitih pravic zavarovancev iz teh zavarovanj Ljudska republika Slovenija iz svojih sredstev.
3
t
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V »Uradnem listu LRS«.
St 420-8/63.
Ljubljana, dne 20. februarja '1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora: inž. Pavle Žaucer 1. r.	,
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
42.
Na podlagi 3. točke 40. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter v zvezi z določbo drugega odstavka 4. točke odloka o kritju nekritih primanjkljajev v skladih zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 22-277/62) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 sprejela
ODLOK
o kritju nekritih primanjkljajev v skladu dolgoročnih zavarovanj Republiškga zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani
1
Nekriti primanjkljaji v poslovanju sklada dolgoročnih zavarovanj Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani na dan 31. decembra 1962 se pokrijejo s sredstvi, naštetimi v 1. točki odloka o kritju nekritih primanjkljajev v skladih zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 22/62), tako da se v celoti pokrijejo primanjkljaji, ki izvirajo iz poslovanja sklada dolgoročnih zavarovanj v letih 1960, 1961 in 1962.
2
Sredstva, zbrana s prispevki po splošni dopolnilni stopnji 2 % v letu 1962, ki bodo preostala po pokritju primanjkljajev po prejšnji točki, razporedi skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljudske republike Slovenije v varnostni rezervi skladov invalidskega in pokojninskega zavarovanja v sorazmerju z višino izdatkov teh dveh panog v letu 1962.
3
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi x »Uradnem listu LRS«.
St 194-2/63.
Ljubljana, dne 20. febrnarja 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora: inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik Zbora proizvajalcev;
Lojze Ocepek 1. r.
43.
Na podlagi 40. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter drugega in tretjega odstavka 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 17, 44 in 52/1961) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1963 sprejela
ODLOK
o oprostitvi invalidskih delavnic »Enotnost« v Ljubljani plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada Ljudski republiki Sloveniji
1
Invalidske delavnice »Enotnost« v Ljubljani, ki imajo svoje poslovne enote v občinah in okrajih, ki se odpovedo za leto 1962 svojemu deležu od prispevka iz osebnega dohodka delavcev v korist zavoda, se oprostijo v letu 1962 v celoti plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada Ljudski republiki Sloveniji.
II
Invalidske delavnice »Enotnost« v Ljubljani vložijo oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v svoj poslovni sklad.
III
Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
St. 420-10/63.
Ljubljana, dne 20. februarja 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik’
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Vida Tomšič 1. r.
Republiškega zbora: inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
U.
SKLEP
o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča
Na podlagi 58. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 3U54) je bil na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 20. februarja 1963
razrešen
Slavko Ogrizek, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru.
St. 111-5/63.
Ljubljana, dne 20. februarja 1903.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič 1. r.
45.
Na podlagi drugega odstavka 20. člena zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 39-229/60) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije na 109. seji dne 15. februarja 1963
odločil :
Statutarna odločba o ustanovitvi Rudarskega inštituta, ki jo je sprejel fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani na svoji seji dne 20. junija 1962, se potrdi.
St. 022-28/62.
Ljubljana, dne 15. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Viktor Avbelj 1. r.
46.
Na podlagi tretjega odstavka 41. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-111/58) in III. točke odloka o ustanovitvi komisije Izvršnega sveta za mejna vprašanja (Uradni list LRS, št. 16-90/60) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
I.	Člani komisije Izvršnega sveta za mejna vprašanja se razrešijo dolžnosti.
II.	V komisijo Izvršnega sveta za mejna vprašanja se imenujejo:
za predsednika: Jože Tramšek, član Izvršnega sveta in republiški sekretar za trgovino in turizem;
za tajnika: Ladislav Riba, uslužbenec sekretariata Izvršnega sveta za trgovino in turizem;
za člane: Niko Belopavlovič, predsednik Sveta za turizem.
Avgust Bračič, načelnik v Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS,
Jože Eržen, podpredsednik OLG Koper,
Pavle Hafner, pomočnik generalnega direktorja Narodne banke FLRJ — centrale za LRS,
Sveto Kobal, podpredsednik Gospodarske zbornice LRS,
Tone Koprivnikar, podpredsednik OLG Ljubljana,
Janko Markič, predsednik Mestnega sveta Maribor,
dr. Ivo Murko, načelnik urada IS za zunanje zadeve,
Matko Pečar, pomočnik republiškega sekretarja za trgovino in turizem,
Bogo P r e m e 1 č , pomočnik republiškega sekretarja za trgovino in turizem,
Anton Stipanič, načelnik urada IS za manjšinska vprašanja,
ing. Stojan Šubic, pomočnik republiškega sekretarja za promet.
St. 021-4/62
Ljubljana, dne 15. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
47.
Na podlagi 4. člena uredbe o ustanovitvi Zavoda LR Slovenije za cene (Uradni list LRS, št. 4-23/63) te Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
I
V svet Zavoda za cene LR Slovenije se imenujejo:
za predsednika: Sveto Kobal, podpredsednik Gospodarske zbornice LR Slovenije;
za člane: dr. Lev G erzi nič, direktor Ekonomskega inštituta LRS;
Marko Kamenšek, gospodarski svetovalec Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana;
Rajko K i a u t a , direktor Zavoda LRS za statistiko;
Franc Kragelj, samostojni svetnik v Zavodu LRS za gospodarsko planiranje;
Vladimir Lešnik,, pomočnik republiškega sekretarja za industrijo in obrt;
ing. Rado L i n z n e r, strokovni svetovalec v Gospodarski zbornici LRS;
Ciril Miki, profesor višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru;
Rajko Novak, glavni republiški tržni inšpektor v sekretariatu IS za trgovino in turizem;
dr. Vladimir Pertot, ravnatelj Inštituta za ekonomiko, statistiko in demografijo;
Anton Peternel, republiški glavni kmetijski inšpektor;
ing. Stojan Šubic, pomočnik republiškega sekretarja za promet.

II
Direktor zavoda je član sveta po svojem položaju.
St. 021-22^62.
Ljubljana, dne 15. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Viktor Avbelj 1. r.
48.
Na podlagi 6. točke odločbe o ustanovitvi Zavoda LRS za rezerve (Uradni list LRS, št. 36-245/62) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
1
V upravni odbor Zavoda LRS za rezerve se imenujejo:
za predsednika: Alojz Komel, pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo;
za člane: Stane P’e 1 e , predsednik Gospodarske zbornice okraja Ljubljana;
Vladimir Logar, pomočnik direktorja Zavoda LRS za gospodarsko planiranje;
Zora Subašič, strokovni svetovalec v sekretariatu Izvršnega sveta za trgovino in turizem;
ing. Janko Živ.ko, podpredsednik Gospodarske zbornice okraja Maribor.
II
Kolektiv zavoda je izvolil izmed sebe tele člane:
Leona Kavška, upravnika silosa v Straži;
Petra K u m p a , pomočnika vodje za intervencije;	\
Franca Žagarja, skladiščnika v Prestranku.
III
Direktor zavoda je član upravnega odbora po položaju.
Št. 023-22/63
Ljubljana, dne 15. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Viktor Avbelj 1. r.
49.
Na podlagi 6. člena zakona o skladu LR Slovenije za negospodarske investicije (Uradni list LRS, št. 4-39/61) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
Ker je potekla mandatna doba članom upravnega odbora Sklada LR Slovenije za negospodarske investicije, se v upravni odbor tega sklada imenujejo za dobo dveh let:
za predsednika: ing. Viktor Kotnik, član Izvršnega sveta;
za člane: dr.Saša Cvahte, ravnatelj Zavoda LRS za zdravstveno varstvo;
Marija Cernigo j, načelnik v sekretariatu za kulturo in prosveto LRS;
Dragica Dekleva, šef odseka pri državnem sekretariatu za finance LRS;
Bogo Gorjan, republiški sekretar za informacije;
Justin Miklavc, pomočnik sekretarja Sveta za socialno varstvo LRS;
Miran Ribnikar, svetnik v Zavodu LRS za gospodarsko planiranje;
Ivo S e v e r , samostojni svetnik za dolgoročno kreditiranje pri Splošni gospodarski banki LRS;
Bojan Škrk, pomočnik sekretarja Izvršnega sveta.
St. 022-55/62.
Ljubljana, dne 15. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	„ Viktor Avbelj 1. r.
50.
Na podlagi :22. člena zakona o muzejih (Uradni list LRS, št. 32-166/59) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
/
Franjo Baš, se razreši dolžnosti ravnatelja Tehniškega muzeja Slovenije;
Marijan Vidmar, v. d. kustosa v Tehniškem muzeju Slovenije, se imenuje za ravnatelja tega muzeja.
St. 111-12/63.
Ljubljana, dne 15. februarja 1963.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Viktor Avbelj 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust LRS« — Direktor to odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomSiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 1200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo to uprava: Ljubljana Erjavčeva IS a, poštni predal 379 vn — Tel. direktor to knjigovodstvo: 20-701, uredništvo to
uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-18-G03-H3
Letnik XX
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasni del dne 21. februarja 1963
Št 5
Razglasi in objave
Sprememba priimka
Št. 03/5-S-9642/1-62	689
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je z odločbo št. 0V5-S--9642/1-62 z dne 28. XII. 1962 dovolil spremembo priimka Jazbec Boženi, roj. 29. XII. 1939 v Vevčah, prebivajoči v Ljubljani, Partizanska 27 v priimek jP r o š e k«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Sprememba imena
St. 03/5-20/A-7-63	1083
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je z odločbo št. 03/5--20/A-7-63 z dne 15. I. 1963 dovolil na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih spremembo imena Pod-’ hostniku Alojzu, roj. 16. decembra 1946 v Selcah, prebivajočemu v Mariboru, Ulica Jožeta Stanteta 14 v ime >V 1 a d i m i r«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Projektivni biro, Velenje.
Poslovni predmet: Izdelovanje investicijske tehnične dokumentacije za graditev objektov visoke industrijske in nizke gradnje, projektov vseh vrst instalacij, projektov tehnološkega procesa, opravljanje terenskih meritev, izdelava regionalnih urbanističnih in zazidalnih načrtov, opravljanje del, ki so v zvezi s projekti kot tudi opravljanje drugih intelektualnih storitev.
Direktor: ing. arck. Umek Drago.
Za podjetje podpisuje v odsotnosti direktorja še ing. Žerovnik Janez, statik in Satler Ela, računovodkinja.
Ustanovitelj: Obč. LO Šoštanj z odločbo št. 311-14/63-4 z dne 11. I. 1963.
Celje, 30. januarja 1963.
Rg III 209/1-489	422
Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Postojna« (Titov trg).
Poslovni predmet: Hotelske in restavracijske storitve.
Direktor do konstituiranja: Sotlar Anton.
Podjetje je ustanovil Obč. LO Postojna z odločbo št. 023-35/62-3 z dne 26. XII. 1962.
^Koper, 13. januarja 1963.
Rg II b 192/1	214
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Novogradnja«, Tržič (Križe pri Tržiču).
Poslovni predmet: Visoke gradnje, stanovanjske gradnje, administrativne in reprezentativne gradnje, zgradbe kulture in fizkulturc, zdravstvene zgradbe, hoteli, letovišča itd.; gospodarsko-industrijske gradnje; gradnje kmetijskih zgradb, gradnje <;cst in mostov, gradnje hi-drotehničnih naprav (brane, jezovi, vodovodi, kanalizacije), razne adaptacije in izvrševanje vseh stavbnih obrti.
Postranske delavnosti: prodaja in nabava gradbenega materiala (cementni izdelki, apno, gramoz, tera-co, pesek, gradbeni kovaški izdelki ter cement in opeka — posojanje gradbenega opažnega lesa in montaža lestev za fasadne odre); izdelava gradbenega materiala (gramozni agregati, cementninarski izdelki. kamna, lesni izdelki); izvrševanje prevozov za lastne potrebe ter proizvodnja in gradnja stanovanj za trg.
Direktor do konstituiranja: Drmo-ta Stane. Poleg direktorja podpisu-
je za podjetje še Grilc Marija, računovodkinja.
Podjetje je bilo ustanovljeno s spojitvijo Kranjskega gradbenega podjetja, Kranj in Splošnega gradbenega podjetja, Tržič na podlagi sklepov skupne seje obeh delavskih svetov z dne 16. X. 1962, potr- . jenih z odločbo Obč. LO Tržič, št. 023-16/62-3 z dne 15. XlL 1962.
Vpiše se poslovna enota. Delavska menza s sedežem v Križah, ki bo stregla z jedjo članom delovnega kolektiva v času, ko se izdajajo redni obroki hrane. Poslovodja je Drmota Stane. Samostojnih pravic nima. Menza je bila privzeta iz spojenega podjetja Splošno gradbeno podjetje, Tržič.
Ljubljana, 28. januarja 1963.
Rg III 345/1	379
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Splošno kovinsko podjetje »Kovina«, Bizeljsko.
Poslovni predmet odslej: Stavbno-kleparska in kovaška dela, opravljanje storitev, ki spadajo v to stroko ter izvrševanje del in poslov, ki spadajo v obrtno stroko »Elektromehanika« in »Izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol«.
Celje, 29. januarja 1963.
Rg V 162/4	427
Besedilo: Gostinsko podjetje, Sevnica.
Vpiše se pripojitev Gostinskega podjetja Šmarje, Sevnica k temu podjetju.
Vpiše se poslovna enota, gostišče »Na križišču«, Šmarje, ki bo točilo alkoholne in brezalkoholne pijače, pripravljalo in serviralo topla in mrzla jedila, prodajalo delikatese, tobak, tobačne izdelke in vžigalice ter opravljalo gostinske storitve. Poslovodkinja je Urbanc Angela.
Izšla je knjiga
Predpisi o zdravstvenem zavarovanju s pripombami in sodno prakso
Zbirka vsebuje novi zakon o zdravstvenem ziivarovanju ter vse dopolnil-' ne in izvršilne predpise, vključno najnovejše (Ur. 1. FLRJ, št. 53/62). Vezana je tako, da bo mogoče poznejše dopolnitve in spremembe vložiti oziroma zamenjati (enako kot pri zbirki predpisov o pokojninskem oziroma invalidskem zavarovanju). Zbirko, ki jo bodo potrebovale gospodarske in druge organizacije, zavodi in državni organi so pripravili strokovnjaki iz tega področja: dr. Vilko Androjna, dr. Jože Cenčic Orosi a v Erjavec in Jože Fišinger.
Poslovna enota nima samostojnih pravic.
Celje, 50. januarja 1965.
Rg V 91/4	424
Besedilo: Obrtno kovinarsko podjetje, Dobova.
Vpiše se Prosevc Terezija, namestnica vodje računske službe, ki bo podpisovala finančne listine v odsotnosti računovodje.
Rg V 160/4	455
Besedilo:	Trgovsko podjetje,
Šmarje pri Je!š«iL
Vpiše se pripojitev Trgovskega podjetja »Izbira«, Rogaška Slatina in Trgovskega podjetja »Donat« Rogatec k temu podetju.
Zaradi pripojitve navedenih podjetij se vpišejo tele poslovne enote: Poslovalnica »Izbira«, Rogatec, poslovodkinja je Koražija Neža;
jjoslovalnica »Center«, Rogatec, poslovodkinja je Železnik Marija;
poslovalnica »Postrežba«, Rogatec, poslovodja je Križan Ivan;
poslovalnica »Merkur«, Rogatec, poslovodja je Avguštin Roman;
poslovalnica »Florjan«, Florjan, poslovodkinja je Stcfanciosa Dragica;
poslovalnica »Konfekcija«, Rogatec, poslovodkinja je Škerjanc Frančiška;
poslovalnica »Kostrivnica«, Kostrivnica, poslovodja je Ogrizek Vlado;
poslovalnica »Podplat«, Podplat, poslovodja je Rovišnjak Drago;
poslovalnica »Takalce«, Rogaška Slatina, poslovodja je Berglez Franc.
poslovalnica »Jelka«, Rogaška Slatina, poslovodja je Žgajner Stanko;
poslovalnica »Dobovec«, Rogaška Slatina, poslovodja je Lorber Stanko:
poslovalnica »Cerovec«, Rogaška Slatina, poslovodja je Drenski Drago;
poslovalnica »Dom«, Rogaška Slatina, poslovodja je Kolar Jože;
poslovalnica »Boč«, Rogaška Slatina, poslovodja je Markovinovič Marko;
poslovalnica »Steklar«, Rogaška Slatina, poslovodja je Bercko Danijel, in
poslovalnica »Turist«, Rogaško Slatina, poslovodkinja je Krumpak Marija. Poslovne enote bodo poslovale po poslovnih predmetih, kakor ga za vsako posebej podrobno navajajo pravila podjetja. Enote samostojno nabavljajo blago na ime in račun podjetja. Razmerje med podjetjem in poslovnimi enotami je urejeno s pravili podjetja. Samostojnih pravic nimajo.
Rg VI 115115	455
Besedilo: Splošno kovinarska zadruga, Videm-Krško.
Besedilo odslej: »Kovinarska«, tovarna industrijskih naprav, ladijske
opreme in konstrukcij, .Videm-Krško,
Rg V 76/6	452
Besedilo: »Kovinarska«, tovarna industrijskih naprav, ladijske opreme in konstrukcij, Videm-Krško.
Poslovni predmet odslej: Izdelovanje raznovrstnih kovinskih konstrukcij, industrijskih in strojnih naprav ter ladijske in stavbne opreme; montaža navedenih izdelkov ter opravljanje vseh drugih ključavničarskih, koviuostrugarskih, kleparskih in kovaških del; opravljanje pleskarskih, izolatorskih in električnih del na navedenih izdelkih; nakup potrebnih surovin in materia-la^ prodaja izdelkov ter opravljanje vseh drugih ppslov iz dejavnosti podjetja kovinsko-predelovalne industrije.
Rg 'V 76/7	451
Besedilo: Rudnik živega srebra, Idrija. ,
Vpiše se opravljanje tehle zunanjetrgovinskih poslov: Izvoz živega srebra in živosrebrnih soli, uvoz blaga, ki ga podjetje potrebuje za svojo proizvodnjo.
Koper, dne 19. decembra 1962.
Rg 11 a 4/15	5659
Besedilo: Avtoturistično podjetje »Slavnik«, Koper.
Vpiše se tole zunanjetrgovinsko poslovanje: Mednarodni cestni transport blaga in potnikov.
Koper, 22. januarja 1965.
Rg	Ib 26/55	515
Besedilo:	Kinematografsko pod-
jetje, Piran.
Izbriše se v. d. direktorja Maslo Anton in vpiše Rupnik Vinko, direktor.
Koper, 24. januarja 1965.
Rg	ib 174/5	586
Besedilo: Zavarovalnica, Piran.
Zavarovalnica se je konstituirala 28. IX. 1962.
Vpiše	sc,	da	direktor	do	konstituiranja	Peric	Miro podpisuje	od-
slej kot direktor.
Vpišejo se tile pooblaščenci za podpisovanje: Petrinja Vlasta, namestnik direktorja, Mencinger Marija, računovodkinja, Benko Rudi, šef službe zavarovanja oseb in Bajuk Branko, šef službe imovinskih zavarovanj.
Koper, 26. januarja 1965.
Rg Ib 511/2	387
Besedilo: »Foto Slovenija«, Ljubljana.
Besedilo odslej: »Foto Slovenija«, družbeno podjetje za fotodokumentacijo v LRS, Ljubljana (Ljubljana, Gosposvetska 13).
Ljubljana, 27. septembra 1962.
Rg III 512/9	2761
Besedilo: Trgovsko podjetje »Železnina«, Škofja Loka.
Poslovni predmet se razširi še na prodajo pohištva na drobno.
Ljubljana, 27. decembra 1962.
Rg I 93/11	161
Besedilo: »Filmservis«, Ljubljana.
Vpiše se uvedba prisilne uprave. Prisilni upravitelj je Bračič Danilo.
Izbrišeta se direktor Rink Dušan in komercialni direktor Kukovec Tomaž.
Ljubljana, 19. januarja 1963.
Rg V 729/5	256
Besedilo: »Slovenijales-Kooperati-va«, podjetje za izvoz — uvoz — notranji trg lesa in lesnih izdelkov, Ljubljana.
Vpiše se zunanjetrgovinsko poslovanje: Izvoz in uvoz blaga iz skupino proizvodov, odnosno trgovinskih strok: les in lesni izdelki.
Ljubljana, 23. januarja 1963.
Rg II 255/41	303
Besedilo: Tovarna šivalnih strojev, Mirna.
Vpiše se Tretinjak Zvonko, vodja gospodarsko računskega sektorja.
Ljubljana, 24. januarja 1963.
Rg I 25/14	390
Besedilo: Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt »Dom«, Ljubljana.
Predmet zunanjetrgovinskega poslovanja se razširi še na izvoz in uvoz blaga iz trgovinskih strok: Galanterijsko in huzarsko blago ter igrače, proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas.
Ljubljana,' 25. januarja 1963.
Rg 111 490/33	371
Besedilo:	»Cosmos«, inozemska
zastopstva, Ljubljana.
Vpiše se zunanjetrgovinsko poslovanje: Zastopanje tujih firm.
V zunanjetrgovinskem poslovanju podpisujejo: Zupančič Janez, direktor, Artnak Ferdo, komercialni direktor in namestnik direktorja, Jerkič Rado, šef odseka za zastopstvo, Smalcelj Jože, šef računovodstva in Mosctting Ana-Marija, finančna knjigovodkinja v odsotnosti šefa računovodstva.
Rg II 193/15	361
Besedilo: »Konim«, inozemska zastopstva in mednarodna trgovska posredovanja, Ljubljana.
Vpiš se zunanjetrgovinska delavnost: Zastopanje inozemskih firm.
Za zunanjetrgovinsko poslovanje podpisujejo: Cunder Stane, glavni direktor, Kogovšek Boris, komercialni direktor, v odsotnosti glavnega direktorja in Zlatnar Janez, šef računovodstva.
Ljubljana, 28. januarja 1963.
Rg L 9/6	364
Besedilo: Poslovno združenje avtobusnih podjetij, Ljubljana.
Vpišeta se nova člana združenja: »Kompas«, Ljubljana in Transport. Maribor.
Besedilo odslej: Poslovno združenje transportnih podjetij, Ljubljana — skrajšano: »Intertransport«, Ljubljana (Ljubljana, Središka 4).
Poslovni predmet odslej: Mednarodni transport blaga in potnikov — cestni, mednarodna špedicija, sodelovanje v notranjem transportu blaga (tovorni promet), sodelovanje v avtobusnem prometu, usklajevanje avtobusnih voznih redov, prodaja avtobusnih vozovnic, kontrolna služba v avtobusnem in tovornem prometu ter sodelovanje v turistični dejavnosti.
Izbriše sc v. d. šefa biroja Grmovšek Janez in vpiše Cuk Dušan, direktor biroju.
Vpiše se zunanjetrgovinsko poslovanje: Mednarodni transport blaga in potnikov — cestni ter mednarodna špedicija.
Rg Vil 971/4	373
Besedilo: »Vlado Bagat«, tvornica šivaćih strojeva i precizne elektromehanike, Zadar. v Vpiše se predstavništvo »Bagat«, šivalni stroji, prodajno področje 1, Ljubljana, Tavčarjeva ITI, ki bo sklepalo pogodbe o prodaji šivalnih strojev, njihovih delov in pribora trgovski mreži na debelo in drobno ter oskrbovalo lastno trgovsko mrežo z lastno in dopolnilno proizvodnjo na področju LB Slovenije. Sef predstavništva je Bajcar Ignac. Predstavništvo je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 16. VI.
1961,	dovoljenje Obč. LO Ljubljuna--Center, št. Cn'2-330/62, z dne 13. VI.
1962,	v zvezi z odločbo, št. G/2-330, z dne 7.1. 1963.
Rg VII 1042/1	393
Ljubljana, dne 28. januarja 1963.
Besedilo:	Gostinsko podjetje,
Cerknica.
Vpiše se pripojitev Gostinskega podjetja »Lovec«, Rakek k temu podjetju
S pripojitvijo podjetja sc vpišejo tele poslovne enote:
Gostilna »Lovce«, Rakek, Trg padlih borcev 6. Poslovodja je Fatur Miroslav;
gostilna »Ravnik«, Rakek, Partizanska 27. Poslovodkinja je Gregorič Ivanka;
gostilna »Srnjak«, Rakek, Heroja Iztoka 4. Poslovodja je Fatur Mirpslav. Enote bodo poslovale po Poslovnem predmetu. Kakor ga za vsako posebej podrobno navajajo Pjavila podjetja. Samostojnih pravic nimajo.
Pri gostilni »Javornik«, Cerknica se spremeni sedež enote, ki je odslej v Cerknici. Notranjska 35 in jT bo odslej točila alkoholne in brezalkoholne pijače, nudila topla >n mrzla jedila tor prodajala slaščice. Poslovodkinja je Martinčič Murija;
Pri gostilni »Goričica«, Dolenje Jezero se spremeni sedež, ki je od-sloj v Cerknici, Partizanska 20. ta bo odslej točila alkoholne in
brezalkoholne pijače, nudila topla in mrzla jedila, prodajala tobak, tobačne izdelke in slaščice. Poslovodkinja je Zgonc Amalija;
pri restavraciji »Jezero«, Cerknica se izbriše poslovodkinja Šebnlj Marija in vpiše Bavdek Bojan, poslovodja.
Poslovna enota, gostilna »Karlo-vica«, Dolenja vas se izbriše zaradi ukinitve.
Izbrišeta sc upravnik Arko Ivan in Slak Pepca ter ivpišejo: Mohar Zdenko, v. d. upravnika, Bavdek Bojan, ki podpisuje v odsotnosti upravnika in Zupan Pavel, prav tako v odsotnosti upravnika. Ljubljana, 30. januarja 1963.
Rg 11 287/5	452
Besedilo:	»Dolenjka«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno, Novo mesto.
Pri poslovnih enotah:
Prodajalni »Kolouialc«, Novo mesto, Glavni trg 16 se izbriše Štih Albina in vpiše Krhin Urška, nova poslovodkinja;
prodajalni »Živila«, Novo mesto. Cesta herojev 4 se izbriše Krhin Urška in vpiše Pestič Greta, nova poslovodkinja;
prodajalni »Špecerija«, Novo mesto, Glavni trg 21 se izbriše Holmih Angela in vpiše Urbanč Josipina, nova poslovodkinja in
pri prodajalni »Pri mostu« v Škocjanu na Dolenjskem sc izbriše Urbanč Josipina in vpiše Luzar Darka, nova poslovodkinja.
Rg I 155/13	449
Besedilo: Obrtni center, Žiri.
Poslovni predmet se razširi še na prodajo goriva in maziva ter prevozne usluge za tovorni in osebni promet za krajevne potrebe.
Rg II 31617	453
Ljubljana, 31. januarja 1963.
Besedilo:	»Astra«, veletrgovina,
Ljubljana.
Pri poslovnih enotah:
Trgovini »Astra«. Ljubljana, Titova 23 se izbriše Piskar Rudolf in vpiše Novak Anton, novi poslovodja;
Servisu za polaganje plošč na tla, Ljubljana, Jurčičev trg 3 se izbriše Zidar Anton in vpiše ing. Varl Janez, šef poslovne enote;
poslovalnici »Plastika«, Ljubljana, Jurčičev trg 3 se izbriše Zalar Jože "in vpiše Nadižar Stane, novi poslovodja in
pri prodajalni »Guma«, Ljubljana, Trubarjeva 30 se izbriše Sima Boris in vpiše Nesič Aleksander, novi poslovodja.
Rg lil 517/17	446
Besedilo:	Gostišče »Grmada«,
Trebnje.
Izbrišeta se v. d. upravnika Zupančič Franc in knjigovodja Ložar Angela ter vpišeta Oven Gerta, v. d.
upravnika in Seničar Vladislav, računovodja.
Rg II 192/4	450
Ljubljana, 1. februarja 1963.
Besedilo: »Istravinoexport«, podjetje za predelavo grozdja, izvoz in promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, Umag.
Vpiše se Prodajalna Litija, Valvazorjev trg 2, ki bo prodajala vina, alkoholne in brezalkoholne pijače na drobno od 1 litra dalje po principu trgovine: prodaja čez ulico. Poslovodja je Erjavec Valentin. Samostojnih pravic nima. Prodajalno je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 27. IV. 1961, dovoljenje Obč. LO Litija, št. 330--12/62-3/5, z dne 4.1. 1963.
Rg IV 515/1	443
Besedilo: »Istravinoexport«, podjetje za predelavo grozdja, izvoz in promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, Umag.
Pri prodajalni v Ljubljani, Dolenjska cesta 6 se spremeni firma enote in je odslej »Skladišče Ljubljana«, Ljubljana, Dolenjska 6.
Rg Vil 1056/2	447
Ljubljana, 2. februarja 1963.
Besedilo: Industrijski kombinat »Svit«, Kamnik.
Podjetje se je konstituiralo 10. lil. 1962.
Izbriše se direktor do konstituiranja Marcijan Stanislav in vpišejo Lavrinc Maks, direktor, Steklasa Anica, računovodkinja in Blatnik Meta, šef prodaje, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Ljubljana, 4. februarja 1963.
Rg lil 498/2	444
Besedilo: Poljoprivredni kombinat, Knjažcvac.
Vpiše se prodajalna št. 1 v Mariboru, Betnavska 40, ki bo prodajala na drobno alkoholne in brczal-holne pijače proizvodnje matičnega podjetja (od 1 litra naprej). Poslovodja je Štraus Alojz, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne iii njenih samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovilo podjetje s sklepom z dne 22. V. 1962, dovoljenje Obč. LO. Maribor-1 abor. št. 332--16/62-4, z dne 25. Vil. 1962. Prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 5. januarja 1962.
Rg 382/1-3	119
Besedilo: Gostinsko podjetje, Selnica ob Dravi.
Vpiše se gostilna »Fala«, Fala 30, ki se bo ukvarjala z dejavnostjo gostilne. Poslovodja je Žunko Albin, ki je obenem upravnik gostinskega podjetja. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS. z dne 14. I. 1963, dovoljenje Obč. LO Maribor--Center, št. 04/3-023-166-62, z dne 27.
XII. 1962. Gostinske storitve opravlja v imenu in na račun podjetja.
Rg 173/11	337
Besedilo: Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota.
Vpišeta se Toth Stefan, šef splošno pravne službe, ki bo za podjetje samostojno podpisoval vse listine pravnega značaja in Bošnar Franc, samostojni referent izvoznega in uvoznega oddelka, ki bo samostojno podpisoval vse listine iz področja zunanje trgovine, razen poslovnih pogodb.
Rg 221/1-38	336
Besedilo: Obrtno podjetje »Agro-tehnika-servis«, Ljutomer.
Besedilo odslej: »Tehnostroj«, industrija prikolic, kovinskih izdelkov in remont vozil, Ljutomer — skrajšano: »Tehnostroj«, Ljutomer.
Rg 87/11-36	459
Besedilo: Pletiljstvo »Zora«, Maribor.
Izbriše se Pavletič Vilma in vpiše Kavkler Zdenka, nova računovodkinja, ki bo skupaj s poslovodki-njo ali njegovo namestnico podpisovala finančne listine.
Rg 144/1	462
Besedilo: Gostinsko podjetje Hotel »Pohorje«, Slovenj Gradec.
Izbriše se Omerzo Jože in vpiše Arko Ivan, novi upravnik, ki_ bo podpisoval po zakonitih določbah in pravilih podjetja.
Rg 161/HI	466
Maribor, 31. januarja 1963.
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo »Veletkanina«, Maribor.
Izbriše se namestnik direktorja Gotlih Jože in vpiše Mavrič Viktor, pomočnik direktorja, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili.
Vpiše se, da je računovodja dr. Strašek Antoi/ odslej vodja računovodstva. '
Maribor, 7. februarja 1963.
Rg 62/1-33	470
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodlžča razglašajo:
Besedilo: »Mesarija«, Velenje.
Zaradi pripojitve h Kmetijski zadrugi Šoštanj.
Celje, 30. januarja 1963.
Rg III 133/4	425
Besedilo: Tovarna usnja, Ljutomer.
Zaradi pripojitve h usnjarskemu kombinatu »Konus«, Slovenske Konjice.
Maribor. 29. januarja 1963.
Rg 80/11-27	458
Register
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
Besedilo: Osnovna šola Ajdovščina.
Z oddelki v Lokavcu, Planini in Ustju.
Naloga šole je: da daje šoloobveznim učencem svojega okoliša in odraslim državljanom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo ter jih v skladu z razvojem in potrebami družbo razvije v osebnosti skupnosti.
Šola je bila ustanovljena že v prejšnjem stoletju, nima pa akta o ustanovitvi, zato je Obč. LO Ajdovščina sprejel odločbo št. 1-022--1/1962 z dne 29. XII. 1962, ki naj nadomesti akt o ustanovitvi. Za zadeve in naloge šole je pristojen svet za šolstvo Obč. LO Ajdovščina. Organa šole sta šolski odbor in upravitelj.
šolo zastopa in zanjo podpisuje upravitelj Milenko Vodopivec, v finančnih zadevah pa sopodpisujeta Rastislav Slokar in Janko Jelinčič.
Ajdovščina, 18. januarja 1963.
Št. 2/1-022-4/1963	180
Besedilo: Osnovna šola, Dob pri Domžalah.
V sestav zavoda spadata podružnični šoli Krtina in Trojica.
Naloga zavoda je dati učencem osnovno izobrazbo na idejni podlagi socialistične družbene ureditve in na podlagi socialističnega humanizma, ki temelji na znanstvenih dosežkih in na pedagoških načelih.
Ustanovitelj: Obč. LO Domžale z odločbo št. 022-1/63-2/4 z dne 4.1.
1963.	Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo Obč. LO Domžale. Organi zavoda so: šolski odbor, učiteljski zbor in upravitelj, šolski odbor šteje 13 članov in to: Zanoškar Jakob, predsednik, člani: Antonija Ažman, Ivanka Drolka, Antonija Gostiša, Mirko Gregorčič, Peregrin Kosmatin, Janez Orehek, Karel Osolin, Karel Petrič, Jože Štiftar, Albin Šušteršič, Franc Vodlan in Alojz Terček.
Zavod zastopa in zanj podpisuje v vseh zadevah upravitelj Alojz Terček, sopodpisniki v finančnih zadevah so: Antonija Gostiša, Agi-ca Križman in Mara Pangeršič, učiteljice.
Domžale, dne 17. januarja 1963.
St. 022-2/63-2/3	79
Besedilo:	Delavska univerza,
Kamnik, Japljeva 2.	>
Delovno področje in naloge zavoda so: izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje odraslih, poseb-
no družbeno ekonomsko izobraževanje članov delavskih svetov, zadružnih svetov in drugih organov družbenega upravljanja, množično ideološko — politično izobraževanje, pomoč organizacijam pri sestavljanju programov za izobraževanje in pri posredovanju in vzgoji predavateljskega kadra ter zbiranje strokovne literature in učnih pripomočkov.
Ustanovitelj: Obč. LO Kamnik z odločbo št. 01/5-4068/59 z dne 30. X. 1959. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za kulturo in prosveto Obč. LO Kamnik. Zavod vodijo: upravni odbor in upravnik. Člani upravnega odbora so:	Stane
Marcijan, Rajko Svetek, Anton Istenič, Borut .Ocepek, Srečko Krmav-ner, Zvone Vrstovšek. ing. Božo Kratoshvvill, Bogica Mihelič, Vinko Vizovišek, Franc Šepec, dr. Milan Kralj in Alfred Janko.
V. d. upravnika: Adolf Čebulj.
Zavod zastopa in zanj podpisuje v. d. upravnika Adolf Čebulj, finančne listine pa podpisuje še tajnica Stanka Vrhovnik.
Kamnik, 17. januarja 1963.
Št. 022-1/63-1/6	184
Besedilo: Dom visoke šole za politične vede, Ljubljana, Titova 102.
Nalogo zavoda so: Opravlja internatske storitve za redne slušatelje Visoke šole za politične vede, z morebitnimi prostimi kapacitetami pa tudi druge slušatelje teh in drugih višjih ter visokih šol in fakultet v Ljubljani; opravlja tehnične in gospodarske storitve v, zvezi z rednim vzdrževanjem in oskrbovanjem šolskih in drugih stavb in inventarja zavodov koristnikov centra političnih šol.
Ustanovitelj: Svet visoke šole zn politične vede v Ljubljani z odločbo št. 1-02-7/9-62 z dne 21. XII. 1962. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet Visoke šole za politične vede v Ljubljani. Organ upravljanja zavoda je: Svet doma in upravnik.
Upravnik zavoda je Grgič Silvo.
Za zastopanje in podpisovanje zavoda je pooblaščen upravnik Grgič Silvo. V njegovi odsotnosti ga nadomešča računovodkinja Bulc Nada. Vse finančne listine sopodpi-sujeta Bule Nada. računovodkinjo ali Ukmar Silvo, ekonom.
Ljubljana-Bežigrad,
24.	decembra 1962.
Št. 022-43/62-1	185
Besedilo: Inštitut z.a javno upra; vo in delovna razmerja pri pravni fakullcti, Ljubljana, Trg revolucije 11/11.
Temeljne naloge zavoda: Preučuje, raziskuje in rešuje znanstvene in strokovne probleme s svojega delovnega področja; preučuje stanj® naše javne uprave v organizacijskem in funkcionalnem pogledu: preučuje vsa vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji in socialnim za-
varovanjem ter institucijami, ki se ukvarjajo s problematiko dela; preučuje probleme družbenega in delavskega samoupravljanja; preučuje ukrepe potrebne za odpravljanje obstoječih pomanjkljivosti v javni upravi in gospodarstvu in za izboljšanje njihovega dela ter daje vsa potrebna strokovna mnenja in predloge; posreduje praksi moderne znanstvene dosežke in tehnične izsledke s področja svojih nalog; posreduje pravni fakulteti Cim več aktualne problematike s svojega delovnega področja iy v obče sodeluje pri njenih naporih, da svoje znanstveno in pedagoško delo uskladijo s potrebami dejanskega življenja; pomaga fakulteti pri njenih pedagoških in vzgojnih nalogah, kolikor se tičejo področja, ki je obenem delovno področje inštituta; opravlja vse potrebno znanstveno delo za razvijanje upravnih in delovno-pravnih znanosti; izdaja publikacije s svojega delovnega področju; sodeluje pri vzgoji znanstvenega naraščaja ter pri izpopolnjevanju strokovnjakov, ki so na Praksi v inštitutu; sodeluje z domačimi in tujimi znanstvenimi zavodi in organizacijami ter preučuje vse znanstvene dosežke tujih institucij, ki se tičejo delovnega področja inštituta.
Ustanovitelj:	Fakultetni svet
Fravno-ekonomske fakultete z odločbo št. 127/56 z dne 2. 11. 1956. Ustanovitev inštituta je potrdil uni-verzitetni svet Univerze v Ljubljani s sklepom z dne 6. IV. 1956, št. 147-2/56. Svet za znanost LRS je Priznal inštitutu status znanstvenega zavoda z odločbo št. 04-593/1-58 z dne 14. IV. 1958. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Sekretariat LRS za raziskovalno in visoko Šolstvo. Organi zavoda so: Svet in-stituta, upravni odbor in ravnatelj. . Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Univ. prof. dr. Lado Vavpetič, v njegovi odsotnosti pa njegov pomočnik dr. Rudi Kyovsky.
Ljubljana-Center,
19. decembra 1962.
St. G/2-022/62	3674
Besedilo: Akademija za glasbo, Ljubljana, Gosposka 8.
lemeljne naloge zavoda sq: kul-turno-prosvetno in pedagoško vzga-Janje glasbenih kadrov.
Ustanovitelj: Narodna vlada Slo-venije z uredbo z dne 9. II. 1946. Za gadove in naloge zavoda je pristo-^en Sekretariat za raziskovalno clo in visoko šolstvo LRS. Organi ■a vod a so: začasni svet, akademij-
ska
uprava in rektor zavoda.
Zavod zastopa in zanj podpisuje cktor zavoda prof. Karlo Kupei. Ljubljana-Center,
.24. decembra 1962.
St. G/2-022'62	3685
Vadilo:	Osnovna šola Majde
v« l6Vn'k’ Ljubljana, Grcgorčiče-
Temeljne naloge zavoda so: osnovna' vzgoja in izobrazba mladine.
Ustanovitelj: Obč. LO Ljubljana--Center z odločbo št. 02/1-11597/1 z dne 10. IX. 1959. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za šolstvo Obč. LO Ljubljana-Center. Organi zavoda so: šolski odbor, delovni kolektiv in upravitelj.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Upravitelj prof. Cesar Emil, v njegovi odsotnosti pomočnik upravitelja Završnik Rudolf, pedagoški svetnik. Vse finančne listine sopod-pisuje Končar Marijoža, računovodja.
St. G/2-022-63	188
Besedilo: Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Trg revolucije 11.
Temeljne naloge zavoda so: Vzgaja študente z izobrazbo višje in visoke stopnje oziroma specialistično izobrazbo. Skrbi za znanstveni in učni kader in sodeluje pri znanstvenem in raziskovalnem delu.
Ustanoviteljske pravice »Univerze v Ljubljani« izvršuje Izvršni svet LS LRS, ki je tudi potrdil Statut univerze v Ljubljani z odločbo št. 01-465/61, z dne 25. XI. 1961. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Sekretariat za raziskovalno delo in visoko šolstvo LRS. Organi zavoda so: Univerzitetni svet, univerzitetna uprava, rektor in prorektor kot predstavnika zavoda.
Zavod predstavljata in zastopata rektor dr. Makso Snuderl in prorektor dr. Dolfe Vogelnik, univerzitetna profesorja.
St. G/2-022	190
Ljubljana-Center,
16. januarja 1963.
Besedilo: Šolski center za trgovino in gostinstvo, Ljubljana, Poljanska 28.
Zavod ima tele šolske obrate: Bif-fe »Jadran«, Ljubljana, Miklošičeva 12; hotel »Bellevue«, Ljubljana, Pod gozdom 12 in restavracijo »Urška«, Ljubljana, Privoz 11.
Temeljne naloge zavoda so: Izobraževanje kadrov za stroke oziroma poklice v trgovini in gostinstvu in za poklice v blagovnem prometu v ostalih gospodarskih delavnostih.
Ustanovitelj: Gospodarska zbornica za okraj Ljubljana z odločbo št. 1/2-744/1-1962 z dne 24. XII. 1962. Za zadeve in naloge zavoda je pristojna Gospodarska zbornica OLO Ljubljana. Organa zavoda sta upravni odbor in direktor zavoda.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: V. d. direktorja Zvonimir Boh-to, v njegovi odsotnosti pa pomočnik direktorja Danilo Sbrizaj. Vse finančne listine sopodpisuje računovodkinja Zofija Krevalder, v njeni odsotnosti pa finančna knjigo-vodkinja Maruša Sever.
Ljubljana-Center,
25.	januarja 1963.
St. G/2-022-63	406
Besedilo: Uprava silosov in skladišč LRS, Ljubljana, Čopova 38/lL
Temeljne naloge zavoda: skladiščenje blaga za materialne rezerve v lastnih in najetih silosih in skladiščih ter hramba blaga v silosih in skladiščih, gospodarskih in drugih organizacij; oskrbovanje, vzdrževanje in gradnja lastnih skladiščnih prostorov ter količinski in kakovostni prevzem žita, mlev-skih in drugih mlinarskih izdelkov. Postranska delavnost zavoda je oddajanje prostih prostorov v lastnih skladiščih v najem gospodarskim in drugim organizacijam ter zavodom.
Ustanovitelj: Izvršni svet LRS z odločbo št. 01-990/2-59 z dne 18. IX. 1959 in dopolnil z odločbo št. 01--1157/2-60 z dne 16. IX. 1960. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Državni sekretariat za blagovni promet LRS. Organa zavoda sta upravni odbor in direktor.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Direktor Mavko Kazimir, finančne listine pa sopodpisuje računovodja Stevanovič Radovan.
Lj ubl jana-Center,
28. januarja 1963.
Št. G/2-022-62	410
Besedilo: Tehniška šola za kemijsko metalurško, rudarsko in lesnoindustrijsko stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7/1.
Delovno področje: Sola usposablja tehnike in njim ustrezajoče kadre kemijske, živilske, metalurške, rudarske, lesnoindustrijske in papirniške stroke za gospodarstvo in javne službe;
osnovna dejavnost šole je: vzgaja in daje strokovno izobrazbo, kar pomeni pripravo za praktično delo v kemijski, živilski, metalurški, rudarski, lesnoindustrijski in papirniški stroki; daje ustrezajočo praktično izobrazbo v šolskih laboratorijih v industrijskih podjetjih, delavnicah tehničnih šol, povezano s praktičnim delom med počitnicami v gospodarskih organizacijah in zavodih; daje splošno izobrazbo iz naravoslovnih in družbenih znanosti;
dopolnilna dejavnost šole je: izobraževanje zaposlenih, dopisno šolanje, tečaji ter usluge, ki jih šola v mejah možnosti lahko nudi drugim organizacijam.
Ustanovitelj: OLO Ljubljana z odločbo št. 13/1-7964/1 z dne 27. VIII. 1959. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Okrajni ljudski odbor Ljunljana. Zavod vodijo: šolski odbor, svet šole in direktor.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Dokumente v zvezi s finančnimi poslovanji podpisujeta po dva od tehle uslužbencev:	ing.	Janez
Bcravs, direktor šole, prof. Jože Povšič, pomočnik direktorja, prof. Lev Premru, predstojnik kemijskega oddelka šole, ing. Miloš Slovnik, predstojnik lesnoindustrijskega oddelka šole ter Ernestina Bizjan, ra-
čunovodkinja. Isti uslužbenci razen računovodkinje podpisujejo tudi uradne dopise.
Ljubljana-Vič-Rudnik,
25. januarja 1963.
St. 72-27/62	84
Besedilo:	Uprava vzgojno var-
stvenih ustanov, Trbovlje.
V sestavu zavoda so tile vrtci: Marjetka, 'Mojca, Najdihojca, Kekec in Vojka.
Naloge zavoda so: Vzgoja in varstvo predšolskih in šolskih otrok.
Ustanovitelj: Obč. LO Trbovlje z odločbo št. 02-24/62-02 z dne 10. XI. 1962. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Obč. LO Trbovlje. Organi zavoda:	Upravni odbor in
predstojnica zavoda Anka Raušl.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Upravnica Anka Raušl in računovodkinja Marija Brlogar.
Trbovlje, 18. januarja 1963.
St. 720-3/63-2	196
Besedilo: Osnovna šola, Čeče.
Naloge zavoda so: Vzgoja in izobraževanje otrok.
Ustanovitelj: Obč. LO Trbovlje z odločbo št. 02-26/62-02 z dne 10. XI. 1962. Za zadeve in naloge je pristojen Obč. LO Trbovlje. Organi zavoda: Šolski odbor in upraviteljica Daugul Marija.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Upraviteljica Daugul Marija in računovodkinja Pavlič Helena.
Trbovlje, 20. decembra 1963.
St. 720-34/62-4-1	3573
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
Besedilo: Lekarna Dravograd.
Izbrišeta se Mag. Pestevšek Marjan in Prša Stefan ter vpišeta Mag. pharm. Andro Posavec, upravnik in Izidor Baloh, honorarni računovodja-
Dravograd, 10. januarja 1963.
St. 111-50/62-2	80
Besedilo:	Zdravilišče Radenska
Slatina, Slatina Radenci.
Dejavnost zavoda se razširi na: Obratno menzo v Radencih, Počitniški dom v Selcah, Turistični biro s sedežem v Murski Soboti in Turistični biro s sedežem v Gornji Radgoni.
Gornja Radgona, 17. januarja 1963.
St. 332-6/62-2	182
Besedilo: Dom starih in onemoglih, Idrija.
Besedilo odslej: Dom starih, Idri-
ja- ,
Idrija, 28. januarja 1963.
St. 022-23/62-2	402
Besedilo: Slovenski otroški vrtec, Koper.
Besedilo odslej: Vzgojno varstveni zavod, Koper.
Ustanoviteljske pravice se prenesejo na Stanovanjsko skupnost. Koper.
Delavnost zavoda se razširi s tem, da nudi tudi pedagoški nadzor in skrbi za telesno in duševno razvedrilo šoloobveznih otrok zaposlenih staršev ter pripravlja in daje proti primerni odškodnini hrano otrokom, ki jih ima v varstvu.
Koper, 29. januarja 1963.
St. 022-67/62	400
Besedilo: Dom gluhih vajencev in vajenk, Ljubljana, Njegoševa 8.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo odslej: Upravnica Močivnikar Marija, Kavčič Stane, upravitelj vajenske šole za gluho mladino v Ljubljani in Simonič Vinko, direktor »Tribune« v Ljubljani.
St. G/2-022-62	82
Besedilo: Zavod za upravo nepremičnin, Obč. LO Ljubijana-Center, Ljubljana, Mestni trg 18.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo odslej: Upravnik Spicar Miran, finančne listine pa sopodpisuje Rutar Jožica, računovodkinja.
St. G/2-022-62	83
Ljubi jana-Center,
9.	januarja 1963.
Besedilo: Domo študentk višje šole za zdravstvene delavce, Ljubljana, Veselova 2.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo odslej: Upravnica Pirc Jožica, podpisuje neomejeno. V njeni odsotnosti podpisuje računovodkinja Rojec Milena. Predsednik upravnega odbora Puc Igor sopodpisuje vse likvidacijske zapisnike za črpanje iz investicijskega sklada, vse važnejše dopise in vabila na seje upravnega odbora.
St. G-022-63	407
Besedilo: Lekarna Mirje, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 2.
Organi zavoda so: svet, upravni odbor in upravnik.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Upravnik mag. pharm. Dšuban Alojz, v njegovi odsotnosti podpisuje mag. pharm. Pavšer Danica. Vse finančne listine sopodpisuje računovodkinja Tičar Marija.
Št. G-022-63	403
Ljubi jana-Center,
26.	januarja 1963.
Besedilo: Uprava silosov in skladišč LRS, Ljubljana.
Besedilo odslej: Zavod LRS za rezerve, Ljubljana, Čopova 38/H.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Sekretariat IS za splošne gospodarske zadeve.
Zavod opravlja odslej tele naloge: Spremlja in proučuje gibanje zalog surovin, reprodukcijskega materiala in izdelkov v proizvodnji in trgovini, ter tendenco v potrošnji; daje predloge in mnenja organov državne uprave o ukrepih, ki so potrebni na področju rezerv v LR Sloveniji, ter po potrebi intervenira s temi rezervami na tržišču; <ku-
puje blago za tržišče in druge rezerve, skrbi za skladiščenje in hrambo blaga, skrbi za gradnjo in vzdrževanje silosov, skladišč in drugih objektov, ki so potrebni v ta namen; zavod opravlja druge gospodarske zadeve v zvezi z rezervami v gospodarstvu; zavod sodeluje pri opravljanju svojih nalog z gospodarskimi organizacijami, njihovimi združenji in gospodarskimi zbornicami ter zavodom LRS za cene; zavod opravlja tržne in druge rezerve ter intervenira na tržišču v skladu s splošnimi ukrepi za stabilizacijo tržišča v FLRJ po programu, ki ga določi Izvršni svet LR Slovenije ter po navodilih Sekretariata IS za splošne gospodarske zadeve; zavod sme uporabili neizkoriščene kapacitete tudi za skladiščenje in hrambo blaga gospodarskih in drugih organizacij, predvsem pa za hrambo stalnih državnih materialnih rezerv.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo odslej: Direktor Šumak Drago, finančne listine sopodpisuje računovodja Stevanovič Radovan.
Ljubi jana-Center,
. J. januarja 1963.
St. G/2-022-63	4f 1
Besedilo: Šolske delavnice tehniških šol, Ljubljana.
Naloge zavoda so odslej: Osnovna dejavnost zavoda je nuditi dijakom Tehniške šole strojne stroke, Tehniške šole za elektrotehniško stroko. Tehniške šole za kemij-' sko, metalurško, rudarsko in lesno industrijsko stroko, vse s sedežem v Ljubljani, možnost, da teoretično znanje, ki ga dobe v tej šoli, spo-polnijo še s praktičnim poukom in sicer v strokah, ki spadajo v sestav šolskih delavnic tehniškin šol v Ljubljani.
Ljubljana-Vič-Rudnik,
11. januarja 1963.
St. 72-26/62	311
Besedilo: Zdravstveni dom. Nova Gorica.
Zdravstveni dom Šempeter, Zdravstveni dom Nova Gorica in Zdrav; stvena postaja Kanal, ki so doslej poslovali kot samostojni zavodi, prenehajo s poslovanjem in sc z 10-lX. 1962 združijo v skupni zavod z imenom »Zdravstveni dom, Nova Gorica« s sedežem v Novi Gorici.
Poslovne enote do sedaj samostojnih zavodov ostanejo neizpremenjc-ne in se pripišejo k temu zavodu.
Izbriše se dr. Tone Martinc >n vpiše novi v. d. upravnika dr. Vinko Mozetič.
Do izvolitve novih organov uprav; Ijanja, upravljata zavod razširjeni upravni odbor in svet zavoda. _
Izbrišejo se: Dr. Tone Martine, upravnik, Ivo Poberaj, pomočnik upravnika in Marija Šuler, računovodkinja ter vpišejo: Dr. Vinko Mozetič, v. d. upravnika; Vasilij Jur' ca, upravitelj; Leopold Pelicon, r«'
čunovodja in Marija Šuler, finančna knjigovodkinja.
Nova Gorica, 17. januarja 1963.
St. 022-3V62-1	193
Besedilo: Otroški vrtec, Tolmin.
Besedilo odslej: Vzgojni varstveni zavod, Tolmin.
Izbriše se Kutin Berta, vzgojiteljica ter vpišeta Kavčič Jelka, upravnica in Pelaič Mara, podpiso-valka.
Tolmin, 18. januarja 1963.
St. 022-48/63-2/16	193
Izbrisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
Besedilo: Zdravstvena postaja Bizeljsko.
Zaradi pripojitve k Zdravstvenem domu Brežice.
Brežice, 28. januarja 1963.
St. 5/63-5	3?7
Besedilo: Šolski center za blagovni promet pri Okrajni trgovinski zbornici, Ljubljana. Poljanska 28.
Zaradi spojitve z Gostinskim šolskim centrom za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev, Ljubljana.
St. Gi'2-022-65	404
Besedilo: Gostinski šolski center za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev, Ljubljana.
Zaradi spojitve s Šolskim centrom za blagovni promet pri Okrajni trgovinski zbornici, Ljubljana.
St. G/2-022-63	405
Ljubi jana-Center.
25. januarja 1963.
Zadružni regisier
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišfa razglašajo:
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
»Kmetijski kombinat«, Šentjur pri Celju.
Vpiše se Gozdni obrat, Šentjur pri Celju. Njegova delavnost je: gozdna proizvodnja na zemljiščih v družbeni in državljanski lastnini v različnih, oblikah pogodbenega proizvodnega sodelovanja; strokovno vodstvo in opravljanje del pri vzdrževanju gozdnih komunikacij in drugih gozdno-gospodarskih objektih; dajanje strokovne pomoči in izvrševanje strojnih ter drugih storitev v zvezi z gozdno proizvodnjo; preskrbovanje gozdarske službe z investicijskim in reprodukcijskim materialom: odkup lesnih sortimcn-t°v na področju kmetijske zadruge ter prodaja lesnih sortimentov in Opravljanje postranske dejavnosti, k* je v zvezi z gozdno proizvodnjo (izdelava pragov in drv, žganje °{dja in podobno).
V. d. upravnika je Mohorčič Anton, gozdarski tehnik. Podpisujeta še Trbovc Marija, v. d. računovodkinje in Hernaus Alojz, referent za gojitev gozdov.
Celje, 16. januarja 1963.
Zadr II 34/29	250
Besedilo: Kmetijska zadruga Šoštanj.
Vpiše se pripojitev podjetja Klavnica in mesarija, Velenje k tej zadrugi.
Celje, 30. januarja 1963.
Zadr I 118/19	438
Besedilo: Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, Mozirje.
Vpiše se pripojitev podjetja Gozdno gospodarstvo, Nazarje k tej zadrugi.
Izbrišeta se direktor Ermenc Ernest in šef oddelka za plan in kadre Pogelšek Franc, vpiše pa dipl. ekonomist Melavc Dane, v. d. direktorja.
Vpišejo sc nova pravila zadruge.
Vpiše se samostojni obrat Gozdno gospodarstvo, Nazarje. Njegova delavnost je: Nega, varstvo, gojitev, urejanje in izkoriščanje gozdov, gradnja gozdnih komunikacij, nakup, prodaja in prevoz gozdnih sortimentov ter opravljanje avtoprevoznik in avto-mehaničnih uslug tujim koristnikom. Upravnik obrata je ing. Kozič Peter. Za obrat podpisuje še Munda Vera. Razmerje med zadrugo in sutnostojnim obratom je urejeno s posebno pogodbo.
Zadr II 29/6	440
Besedilo: Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, Mozirje.
Vpiše se samostojni obrat Kmetijsko gospodarstvo, Mozirje. Njegova delavnost je: Kmetijska proizvodnja na zemljišču v družbeni lastnini, na zemljišču vzetem v zakup ali na zemljišču, ki ga uporablja zadruga oz. obrat na podlagi kakega drugega pravnega naslova; kmetijska proizvodnja na zemljišču individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja; opravljanje strojnih in drugih storitev ter nudenje strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko proizvodnjo; odkup in prodaja kmetijskih pridelkov in proizvodov ter gozdnih sadežev, jagodičevja vseh vrst na odprt račun ali fiksno, kar je stvar pogodbe; predelava in dodelava kmetijskih pridelkov za lastno uporabo; preskrba kmetijstva z reprodukcijskim in investicijskim materialom; opravljanje storitev postranskih dejavnosti, ki so v zvezi s kmetijsko proizvodnjo: prevozi z lastnimi prevoznimi sredstvi za sebe in za druga koristnike, remontne delavnice za popravila kmetijskih strojev in ostale kmetijske mehanizacije za sebe in za druge kmetijske proizvajalce, preskrba s kurivom, grozdjem, in sadjem za široko potrošnjo članov in za
kmetijsko proizvodnjo ter veteri-narsko-ži vino rejska služba. V. d. upravnika je Zagožen Anton. Za obrat podpisujejo še: Zupan Ivan, v. d. računovodje, Pogelšek Franc, sekretar obrata in Štiglic Marija, glavna računovodkinja. Razmerje med zadrugo in samostojnim obratom se uredi s pravili obrata.
Zadr II 29/7	439
Celje, 5. februarja 1963.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Vi-dem-Krško.
Vpiše se pripojitev Zadružnega kmetijskega posestva »Matija Gubec«, Leskovec — Krško k tej zadrugi.
Celje, 6. februarja 1963.
Zadr V 462/13	437
Razglasi sodišč
Družbeni oklici
J 920/62-13	1731
Dne 26. marca 1963 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba nepremičnin, vi. št. 18 k.
o.	Vršnik. Cenilna vrednost je 873.212 din, najmanjši ponudek pa 582.142 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitclja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 14. februarja 1963.
I R 258/62	2037
Dne 4. aprila 1963 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 13 dražba tehle nepremičnin: vi. št. 270 k. o. Trnovska vas, stavb. pare. 76 hiša, 1008/1 njiva, 1008/2 vrt, 1008/3 travnik, 1009 vinograd, 1010 vrt v' izmeri 8470 m!. Cenilna vrednost je 226.820 din, najmanjši ponudek je tudi 226.820 din ter vi. št. 155 k. o. Ločič, 330/2 njiva in 525/2 travnik v izmeri 10743 m2. Cenilna vrednost je 152.556 din, najmanjši ponudek 152.556 din. Skupna cenilna vrednost je 379.376 din in najmanjši ponudek 379.376 din, za solastnika pa 3/4 vrednosti.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 12. februarja 1963.
Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbnim bolo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne Imenujejo pooblaščence
P 233/62 ■	1887
Okrajno sodišče v Domžalah objavlja, da jo v pravdni zadevi tožeče stranke Urankar Franca, kmeta
iz Pristave 15, p. Moravče, ki ga zastopata Kreč Vladimir in Skubic Saša, odvetnika iz Ljubljane, zoper tožene stranke Smrkolj Ljudmilo, Urankar Franca, Urankar Maksa, vsi iz Hrastnika 8, pošta Moravče in Urankar Ivanko, neznanega bivališča, zaradi neveljavnosti sodne obravnave peto 100.000 din v smislu 77. člena 2. odst 4. tč. ZPP postavilo tožencu Urankar Ivanu za začasnega zastopnika Urankar Ano iz Hrastnika 8, p. Moravče. Ta bo zastopala toženca v postopku vse dotlej, dokler toženec ali njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem, oziroma dokler skrbstveni organ ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika.
Okrajno sodišče v Domžalah, dne 6. februarja 1963.
Oklici dedičem
O 1V60	1889
Divo Pietro pok. Karla, kmet iz Kopra je umrl 3. XII. 1959 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico Divo Romeo, Divo Karlo in Divo Luciano vsi neznanega bivališča v tujini, ki naj se priglasijo v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Kocjančič Jože, uslužbenec tega sodišča. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. ^
Okrajno sodišče v Kopru, dne 8. februarja 1963.
O 286/61	1888
Grižon roj. Cerovac Ana, gospodinja iz Koštabona pri Kopru je umrla 3. XII. 1961 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico Grižon Amalija, Grižon Ondina, Grižon Rosana, Grižon Uda, Grižon Renata ter Grižon Anton, vsi neznanega bivališča v tujini, ki naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljena za skrbnico Pahor Silva, uslužbenka tega sodišča. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Kopru, dne 9. februarja 1963.
O 88/59-75	1872
Sega Ivan pok. Jožefa, železniški upokojenec iz Sežane 9, ki je umrl dne 18. X. 1952 je z oporoko določil volila le glede premičnin, nepremičnine pa dedujejo zakoniti dediči. Do dediščine imajo pravico nečakinje Sega Vlasta, Sega Vilma in Sega Julija, za katerih prebivališče v Argentini se ne ve in Sega Mirna, Sega Robert, Sega Albert, Sega Albin ter ml. Sega Donatella, vsi stanujoči v Rimu, Via G. Proci-dji 9, ki v FLRJ nimajo pooblaščenca. Navedeni se pozivajo, da se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Po preteku enoletnega roka
bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Benčiča Mirka, uslužbenca tega sodišča in na podlagi podatkov, s katerimi sodišče razpolaga.
O 186/62-10	1890
Merlin Jakob iz Velike Strmice 9, pošta Trebelno je dne 11. VII. 1962 umrl in zapustil oporoko. Hči Eržen rojena Merlina Ana, ki živi sedaj v Argentini naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Papež Franc iz Velike Strmice, pošta Ire-belno. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Okrajno sodišče Trebnje, dne 6. februarja 1963.
O 152/62-11	1673
Benko Jožef sin pok. Jožefa, delavec iz Sp. Lisjakov 2, ki je bil razglašen za mrtvega s sklepom tega sodišča z dne 31. I. 1962, opr. št. R 309/61-19 z domnevni m dnevom smrti 15. V. 1946, je umrl brez oporoke. Zapustil je dediče mater Benko Angelo roj. Benko, gospodinjo, sestro Škaton Dragico roj. Benko, gospodinjo, ki živita neznano kje na Floridi, sestro Ausborne Vlado roj. Benko, gospodinjo, ki živi neznano kje v Cikagu ter brata Benko Dra-gota, ki živi nekje v Avstraliji. Navedeni in drugi dediči, ki smatrajo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjave skrbnika Uršiča Jožeta, uslužbenca tega sodišča in na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo.
Okrajno sodišče v Sežani, dne 30. decembra 1963.
Razne objave
Razpisi
St. 285/1-63	2038
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani razpisuje v oddelku za kemijo pri katedri za kem. didaktiko mesto tehničnega sodelavca (laboranta). Pogoj: TSS-kemijski odsek ali gimnazija z maturo. Pravilno kolkova-ne prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 15 dneh od te objave na tajništvo fakultete, Tomšičeva 7/1.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
St. 114/16	1914
Fakultetni svet fakultete za strojništvo v Ljubljani razpisuje naslednja mesta:
dva redna ali honorarna asistenta za Matematiko. Pogoji so: diplomiram matematik ali inženir strojništva z znanjem vsaj enega tujega jezika;
rednega asistenta za Motorje z notranjim zgorevanjem. Pogoji so: inženir strojništva z nekaj let prakse iz motorjev z notranjim zgorevanjem ter znanjem vsaj enega tujega jezika;
dva redna asistenta za Strojno risanje in Strojne elemente. Pogoji so: inženir strojništva z nekaj prakse in znanjem vsaj enega tujega jezika;
honorarnega predavatelja za Avtomobilizem. Pogoji so:	inženir
strojništva z najmanj 5 let prakse v avtomobilski ali motorni industriji, z znanjem tujih jezikov, imeti mora pedagoške sposobnosti in objavljene publikacije;
rednega asistenta za Avtomobilizem. Pogoji so: inženir strojništva z najmanj dve leti prakse v avtomobilski ali motorni industriji in znanjem vsaj enega tujega jezika;
laboranta za Avtomobilizem. Pogoji so: visokokvalificirani mehanik ali visokokvalificirani ključavničar s šoferskim izpitom in večletno prakso;
rednega ali honorarnega asistenta za Letalstvo. Pogoji so: inženir strojništva z najmanj 2 leti prakse v letalski industriji in znanjem vsaj enega tujega jezika;
honorarnega predavatelja _ za Gradbene stroje. Pogoji so: inženir strojništva z najmanj 5-letno prakso v industriji gradbenih strojev ali eksploatiranju gradbenih strojev z znanjem tujih jezikov, imeti mora pedagoške sposobnosti in objavljene publikacije;
honorarnega asistenta za Kmetijske stroje. Pogoji so: inženir strojništva, po možnosti z nekaj let prakse in znanjem vsaj enega tujega jezika;
honorarnega predavatelja za Načrtovanje tehnoloških postopkov in Tovarniškega postrojenja. Pogoji so: inženir strojništva z najmanj 10-letno prakso v industriji ter samostojnim delom pri projektiranju tehnoloških postopkov in tovarniških postrojenj ter
rednega fakultetnega učitelja za Stabilitetne probleme in Mehaniko I. Pogoji so: inženir strojništva z ustrezno pedagoško ali industrijsko prakso.
Kandidati naj vložijo pravilno kolkovane ponudbe s priloženimi življenjepisi in diplomami na dekanat fakultete za strojništvo v Ljubljani, Aškerčeva 16/1. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Fakultetni svet
St. 4-86/2	1915
Komisija za sprejem in odpoved delavcev pri Klinični bolnici za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani, Slajmcrjeva 3 razpisuje delovno mesto
zdravnika Specialista pediatra. Nastop delovnega; razmerja po dogovoru. Prošnje je treba vložiti pri gornji komisiji v 15 dneh po tej objavi.
Komisija za sprejem in odpoved delavcev
St. 63-2	1956
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Ljubljana-Bežigrad razpisuje delovna mesta:
1.	tajnika občinskega ljudskega odbora,
2.	načelnika oddelka za finance,
3.	šefa odseka za dohodke,
4.	referenta za kontrolo dohodnine,
5.	davčnega revizorja.
Pogoji: 1—3 visoka strokovna izobrazba in 10 let prakse v upravni stroki; 4-5 višja strokovna izobrazba in 5 let prakse. Pismene in kol-kovane ponudbe z življenjepisom, podatki o šolski izobrazbi ter strokovni praksi naj kandidat vloži pri Obč. LO Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana, Parmova 33 najkasneje 14 dni po objavi tega razpisa.
Komisija za uslužbenske zadeve
St. 110/1-1963	1916
Komisija za uslužbenske zadeve Obč.LO Ljubljana-Vič-Rudnik razpisuje na podlagi 33. in 36. člena zakona o javnih uslužbencih, delovno mesto
ravnatelja mladinskega doma >Malči Beličeve«. Pogoj: višja strokovna izobrazba in 3 leta prakse v stroki ali srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse v stroki.
Razpis velja do popolnitve delovnega mesta^ Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o izobrazbi ter praksi naj kan-flidnti vložijo pri Obč.LO Ljublja-na-Vič-Rudnik.
Komisija za uslužbenske zadeve
1891
Komisija za razpis službenih mest Pri Slovenski filharmoniji razpisuje v smislu 37. člena zakona o javnih uslužbencih tale delovna mesta v orkestru: koncertnega mojstra, namestniku koncertnega mojstra solo čelista, dveh hornistov,
vseh godalnih instrumentalistov. .Komisija sprejme tudi prijave šupenđistov-gođalcev, kakor tudi Prijave za sezono 1964/63 za vse V[st? instrumentov. Interesenti naj ^'ožijo pismene ponudbe do 28. fe-V" nar j a 1963 na komisijo za razpis Službenih mest pri Slovenski fil-narmoniji, Ljubljana, Trg revolu-C|je 9. Kandidati bodo povabljeni 11 “ avdicijo.
Komisija za razpis službenih mest
^t-1-03-1/1-63	1917
v j ^isoke šolo za politične vede -.Ljubljani razpisuje na osnovi 161. na točke It Statuta Visoko šole
vpis na I. in II. stopnjo študija na visoki šoli za politične vede za študijsko leto 1963/64.
I
Kandidati se lahko prijavijo za reden in izreden študij.
Študij traja na vsaki stopnji dve leti.
II
Na I. stopnjo se lahko vpišejo državljani, ki so končali z zaključnim izpitom ustrezno šolo. Ustrezne šole so navedene v drugem odstavku 70. člena Statuta Visoke šole.
Državljani, ki so dosegli 18 let starosti pa nimajo pogojev naštetih v 70. členu Statuta Visoke šole, morajo uspešno opraviti sprejemni izpit, predno se lahko vpišejo na 1. stopnjo študija Visoke šole.
Državljani, ki niso končali šolanja na nobeni izmed ustreznih šol, oziroma drugih strokovnih šol, se lahko vpišejo na I. stopnjo, če imajo ustrezno delovno prakso ter izkušnje, da bodo mogli uspešno slediti pouku in so z uspehom opravili sprejemni izpit.
Na II. stopnjo se lahko vpišejo:
1.	diplomanti I. stopnje študija visokošolskih zavodov z učnim načrtom družbenih ved;
2.	državljani, ki niso končali ustrezne šole, oziroma stopnje študija, toda imajo ustrezno delovno prakso in izkušnje, če dokažejo, da bodo mogli uspešno slediti pouku.
Kandidatom iz 1. točke lahko predpiše Uprava Visoke šole, da morajo opraviti ustrezne dopolnilne izpite.
Kandidati iz 2. točke morajo opraviti sprejemni izpit iz snovi, ki jo predpiše UpraVa Visoke šole v skladu z.učnim načrtom na I. stopnjo.
IV
Kandidati za vpis morajo izpolnjevati pogoje 36/1. in 37/1. člena Zakona o visokem šolstvu LRS (Uradni list LRS, št. 39/60).
Pravilno kolkovane prijave je treba poslati najkasneje v roku 30 dni po objavi tega razpisa v dnevnem časopisju na Visoko šolo za politične veoe v Ljubljani, Titova 102, kjer so na razpolago programi sprejemnih izpitov.
Svet Visoke šole za politične vede
Poziv upnikom in dolžnikom
naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer so bodo dolgovi sodno izterjali
St. 023-20/62-3	907
Odrejena je redna likvidacija Čevljarskega podjetja »Skopo«. Likvidator je Hrobat Vincenc, glavni računovodja Kmetijske zadruge »Kras«, Sežana. Priglasitveni rok jo 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Aliiovič Kata, Leskovec pri Krškem 5, osebno izkaznico, reg. štev. 334 (Slavonski brod).	1579
Anželak Marija, Mislinjska Dobrava 28, p. Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 2357 (Šoštanj). 1734 Anžič Polona, Ljubljana, Litijska 7, osebno izkaznico, reg. štev. 114253/55 (Ljubljana).	'	1932
Bajc Albin, Skrilje 47, p. Dobravlje, zdravstveno izkaznico, številka 716273 (Ajdovščina).	1454
Bajuk Marija, Železniki 2, pošta Metlika, zdravstveno izkaznico, št. 206624 (Črnomelj).	1088
Balek Jože, Lukovica 43, p. Petrovci, zdravstveno izkaznico, številka 349921. j	1957
Baštevc Zofija, Dragomilo, pošta Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico, št. 164415 (Šmarje pri Jelšah).	1190
Berhavc Franc, Rače 323, zdravstveno izkaznico, št. 155357.	1835
Bernardi Ivan, Vrba 4, p. Žirovnica, zdravstveno izkaznico, številka 337972.	1958
Bernot Metod, Duplica, Novi blok 2, p. Kamnik, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	1865
Bervar Franc, Ljubljana, Partizanska 22, osebno izkaznico, reg. št. 41256 (Celje okolica) in zdravstveno izkaznico, izdano v Rogaški Slatini.	1933
Bijelič Branko, Koper, Kidričeva 7, delovno knjižico (Reka). 1918 Birsa Irma, Apače 58, zdravstveno izkaznico, št. 796907 na ime Birsa Benjamin (Sežana).	1995
Bizjak Jožica, Vel. Trn 17, p. Vi-dem-Krško, zdravstveno izkaznico, št. 750003.	1755
Bizjak Kristina, Gor. Pijavško 2, p. Videm-Krško, zdravstveno izkaznico, št. 582994.	1163
Bizjak Marija, Divača 5, propust-nico, št. 962 (Koper).	1642
Bizjak Marko. Ljubljana, Rožna dolina, osebno izkaznico, reg. štev. 53017/51 in delovno knjižico, številka 328985/81150, izdani v Ljubljani.	,	1934
Božič Julijana, Maribor, Ptujska 91, zdravstveno izkaznico, številka 102992.	1834
Bradeško Julka, Ljubljana, Pod hribom 58 f, osebno izkaznica, reg. št. 27466 (Ljubljana okolica). 2018 Brajkovec Jože, Suhor, zdravstveno izkaznico, št. 206676 (Črnomelj). _	518
Bratuša Mirko, Maribor, Dogoška 82, zdravstveno izkaznico, številka 912320.	1835
Bregar Jože. Ljubljana, Lepo-dvorska 10, osebno izkaznico, reg. št. 22911 (Šentjernej).	1864
Bricelj Cveto, Studenec 2, pošta Ljubijana-Polje. osebno izkaznico.
reg. številka 1333161 (Ljubljana-Mo ste).	1982
Cegnar Jože, Ljubljana, Poljanski nasip 32, rešenje za odložitev vojaškega roka, št. 1, z dne 9.1. 1960, izdano v Ljubljani.	1983
Cerar Marija, Ljubljana, Pod gozdom 3, osebno izkaznico, reg. št. 44568 (Ljubljana).	1866
Čepon Ana, Ljubljana, Cesta na Brdo 12, osebno izkaznico, reg. štev. 14347 (Ljubljana).	2019
Čerčelj Ljudmila, Maribor, Dami-ševa 4, osebno izkaznico, reg. štev. 28111.	183<>
Čušin Davorin, »Slovenijašport«, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 13045 in potrdilo o znanju prometnih predpisov, oboje izdano v Tolminu.	1935
Debevec Janez, Kamnik, Usnjarska 4, osebno izkaznico, reg. štev. 440 (Kamnik).	1936
Demšar Tomaž, Zapreval 3, pošta Poljane, zdravstveni izkaznici, štev. 123249 na ime Demšar Veronika in številka 123248 na ime Demšar Marija.	481
Dimeč Stefan, Zidani most 24, osebno izkaznico, reg. št. 38003 (Trbovlje).	11^4
Dobaja Franc, Maribor, Murnova 10, osebno izkaznico, reg. številka 72420.	1837
Donati Eleonora, Kisovec 73, p. Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 23471.	, , 1994
Drakulič Jure, Lesno predelovalno podjetje, Metlika, obrat Suhor, zdravstveno izkaznico, štev. 206680 (Črnomelj).	521
Drkušič Jure, Drage 10, p. Suhor, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Črnomelj.	522
Ercigoj Borislav, Škofije 42, pošta Vremski Britof, zdravstveno izkaznico, št. 203779.	1984
Ercigoj Ivan, Škofije 42, p. Vremski Britof, zdravstveno izkaznico, št. 203777.	,1985
Erjavec Marija, Maribor, Ulica XIV. divizije 59, osebno izkaznico, reg. št. 16522.	1838
Frcšer Antonija, Maribor, Barvarska 6, zdravstveno izkaznico, štev. 263932.	1839
Furlan Drago, Koper, Nazorjev trg 5, prepustnico, štev. 42210 (Ko-per).	1683
Gams Vera, Ljubljana, Brinje, v. h. V1IF8, osebno izkaznico, reg. st. 57831/51 (Ljubljana).	1906
Globočnik Damjana, Železniki 62, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, izdano v Škofji L6ki. 2020 Godina Magdalena, Tinjska gora 12. p. Zg. Ložnica, osebno izkaznico, reg. št. 15710.	1920
Godnič Marjan, Komen 101, delovno knjižico, ser. št. 480786, reg. št. 385 (Komen).	1960
Golob Jožefa, Strtemca 22, p. Pristava pri Mestinju, osebno izkaznico, reg. št. 4613 (Poljčane).	861
Golubovič Dragič. Vojna posta 2143/b, Ljubljana-Polje, vojno objavo serija, b, št. 146259, izdano od v. p. 2143,b.	2053
Gorjanc Dragica, Škofja Loka, Mlinska 12, osebno izkaznico, reg. št. 1136.	1581
Gorjup Vincenc, Lokovec 182, p. Čepovan, osebno izkaznico, reg. št. 52024.	v	1961
Gosnik Marija, Pamače 88, p. Slovenj Gradec, zdravstveno izkaznico, št. A-217158 na ime Gosnik Danica.	1093
Grivec Anica, Ljubljana, Novakova 5, osebno izkaznico, reg. štev. 31970 (Trebnje).	1937
Grobin Ana, Sodna vas 40, p. Pristava pri Mestinju, osebno izkaznico, reg. št. 6830 (Poljčane).	838
Grobin Ignac, Sodna vas 40, p. Pristava pri Mestinju, osebno izkaznico, reg. št. 68775 , (Celje). 837 Grošelj Alojz, Kranj, Župančičeva 4, spričevalo o pomočniškem izpitu iz kamnoseške stroke, št. 371, izdano v Ljubljani leta 1950.	2054
Grubišič Pavla, Obrežje 53, p. Jesenice na Dol., osebno izkaznico, reg. št. 14372.	1963
ITanžekovič Anica, Maribor, Mojstrova 16, zdravstveno izkaznico, št. 832025.	1840
Hari Ivan, Selo 96, p. Prosenjakovci, zdravstveno izkaznico, štev. 376024 in št. 376025 na ime llari Marija.	1964
Hercog Slavko, Maribor, Praprot-nikova 6, zdravstveno izkaznico, št. 958317.	1841
ITictaler Edvard, Slovenj Gradec, Sejmiška 9, zdravstveno izkaznico, št. 356463.	1842
Hočevar Marjeta, Ljubljana, • Tržaška 6, osebno izkaznico, reg. štev. 110121/54 (Ljubljana).	2021
Horvat Janez, Sobetinci 54, pošta Moškanjci, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, št. 442396.	1965
Hren Franc, Ljubljana, Kajuhova 28, spričevalo 6. razreda osnovne šole, izdano na Osnovni šoli' Vide Pregarčeve v Ljubljani 1. 1962. 2055 Hribernik Franc, Tržič, Cankarjeva 12, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	1867
Jančič Vincenc, Čača vas 52, pošta Podplat, osebno izkaznico, reg. št. 54182 (Celje).	963
Javornik Ana, Zgornje Grušovje 9, p. Oplotnica, osebno izkaznico, reg. št. 26804 (Poljčane).	1166
Jazbec Danijel, Ljubljana, Šišenska 34, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Čaplini. 2036 Jere Janez, Trdnjava 6, p. Lukovica, osebno izkaznico, reg. št. 1874 (Domžale) in potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano od AMD v Lukovici.	1868
Jcromel Bernardina, Ljubljana, Rakovnik 6, zdravstveno izkaznico, št. 363337 (Slovenj Gradec). 1938 Jevšenak Ivan, Podkraj 72, pošta Velenje, zdravstveno izkaznico, št. 859326.	1196
Jutršek Drago, Dob 55, jp. Domžale, osebno izkaznico, reg. št. 21540/31 (Domžale).	1907
Juvan Ivan, Doberljevo 4. p. Izlake, osebno izkaznico, reg. št. 20421
(Trbovlje) in orožni list, št. 181 (Ljubljana).	2057
Kalan Avgust, Zg. Gorje 129, osebno izkaznico, reg. štev. 18922 in zdravstveno izkaznico, štev. 329514 obe izdani na Jesenicah.	1001
Kalšek Marija, Zgoša 5, p, Begunje na Gor., osebno izkaznico, reg. št. 4793 (Radovljica).	2047
Kamnikar Joža, Zadvor 114, pošta Dobrim je, osebno izkaznico, reg. št. 429 (Ljubljana okolica). 1869 Kapel Mira, »Kompas«, Koper, prepustnico, št. 59934.	1997
Kaplan Marija, Župcča vas 49, p. Cerklje ob Krki, zdravstveni izkaznici, št. 578818 in št. 676785 na ime Kaplan Stanislava.	839
Kaplja Anton, Radomlje 2, osebno izkaznico, številka 126573 (Ljubljana).	1966
Kerneža Anica, Sp. Sečovo 45, p. Rogaška Slatina, delavsko knjižico, št. 613106.	700
Kladnik Terezija, Laško 15, zdravstveno izkaznico, št. 8822687 (Reka).	1939
Klarnpfer Olga, Ljubljana, Prekmurska 1. osebno izkaznico, reg. št. 1059 (Ljubljana-Bežigrad). 1940 Klančnik Vinko, Tepanje 53, pošta Slov. Konjice, delovno knjižico, št. 252686/25516/54.	1460
Klancček Ivan, Maribor, Poštna 1, osebno izkaznico, reg. številka 53946.	1843
Klemen Štefan, Kamnik, Mekinje 34, osebno izkaznico, reg. št. 26447 (Kamnik).	1998
Kociper Franc, Žiče 1, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. št. 1291 (Ormož).	2022
Kocjan Marija, Ljubljana, Robbova 16, zdravstveno izkaznico, izdano v Varaždinu.	1870
Kogej Jožef, Vojsko 5, p. Idrija, osebno izkaznico, reg. št. 1791	1967
Kohar Albert, Stanovsko 29, pošta Poljčane, osebno izkaznico, reg. št. 1221.	2068
Kokalj Breda, Ljubljana, Aljaževa 13, zdravstveno izkaznico, izdano v Kranju.	1871
Kokol Ljudmila, Zečc 21, p. Slov. Konjice, delovno knjižico, ser. št. 600454. reg. št. 1866/60 (Slov. Konjice) na ime Vcrgles Ljudmila. 1470 Koležnik Rajko, Prevalje 261, osebno izkaznico, reg. št. 5799 (Slov. Gradec).	•	1744
Korbar Joži, Ljubljana, Milčinskega 64, osebno izkaznico, reg. št. 4508/30 (Ljubljana).	2058
Korenjak Franc, Trbovlje, Trg revolucije 5, maturitetno spričevalo, izdano v Ljubljani, 1. 1950.	1908
Kosmač Ana, Jesenici;, Prihodi o-osebno izkaznico, reg. št. 396.	1968
Košutnik Vera, Ljubljana, Teslova 14. zdravstveno izkaznico, štev-617909 (Celje).	\9i'
Kotnik Alojz, Ljubljana, Frojer-jeva 14. delovno knjižico, od ObLO Ljubijana-šiška.
Kovačevič Josip, Medvode, zdravstveno izkaznico, št. 376737 (Lim’" Ijann).	■	^
Kovačič Branislava, Pekre 16, p. Limbuš, osebno izkuznieo, reg. št. 60375.	1844
Kozlovič Roža, Škocjan 56, p. Koper, osebno izkaznico, reg. številka 11257 (Koper).	1921
Koželj Franc, Šmarea 48, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 942744 (Kamnik).	2059
Kratky Ana, Ljubljana, Padgo-ra 23, delovno knjižico, izdano na ObLO Ljubljana-Šentvid.	1872
Krctav Vasilij, Maribor, Kneza Koclja 21, osebno izkaznico, reg. št. 54752.	1845
Kušar Anica, Maribor, Crnogorska 18, zdravstveno izkaznico, štev. 319694.	1846
Kutin Stanislav, Drežnica 52, posta Kobarid, osebno izkaznico, reg. št. 55656.	1969
Lampe Ivan, Kočevje, Roška 45, zdravstveno izkaznico, štev. 660379 (Kočevje).	1971
Lampe Ivan, Kočevje, Roška 43, osebno izkaznico, reg. št. 32867 (Kočevje).	9170
^Lampreht Stanislav, Bresternica 236, p. Kamnica, osebno izkaznico, reg. št.,47356.	^	1847
Leber Marija, Zrkovci 34, p. Maribor, osebno izkaznico, reg. številka 38840.	1848
Lemcš Ifet, SVP Nova Gorica, ttadzorništvo proge Boh. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 6469 na ttne Lemcš Emra.	1614
Lenartič Ivan, Vinogradniško gospodarstvo Kapela, zdravstveno izkaznico, številka 245170 (Gor. Radgona).	763
Lipušček Anton, Ljubljana, Vojkova 8, mojstrsko spričevalo krznarske stroke, izdano v Ljubljani '• 1945.	2024
Logar Stanislava, Ljubl.jana-Ježi-Cfi> Mala vas 42 a, osebno izkaznico, reg. št. 322851 (Ljutomer).	2023
Lutman Stanka, Ljubljana, Poljanska 58, zdravstveno izkaznico, Izdano v Mariboru.	1874
Mucuh Anion, Slovenja vas 69 b, P- Hajdina pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 9764581	1420
Makoter Franc, Cezanjevci 55, p. kjutomer, osebno izkaznico, reg. SL 5950 (Ljulomer).	841
. Marinc Vili, Ptujska gora, voja-sko knjižico.	1922
Markovič Frančiška, Ljubljana, ^rajska planota 1. osebno izkazni-Co- reg.št. U0411 (Ljubljana). 1909 Marolt Tomaž, Pod veža 3, p. Luče Savinji, zdravstveno izkaznico, st. 089430.	532
Matjaž Marija. Ljubljana, Svabi-eeya 17. osebno izkaznico, reg. štev. “I®? (Novo mesto).	1942
r."*<)ueec Martin, Bratonci 6, pošta eltmci, osebno izkaznico, reg. št. vJ9 (M-Sobota).	2002
.Mavrič Erna, Maribor. Partizan-osebno izkaznico, reg. štev.
M9'-..	1849
Ma/.ič Marija. Ravenska vas 1, p. gorje ob Savi, osebno izkaznico.
reg- št. 62565.
1972
Mehora Miloš, Ljubljana, Ogrin-čeva, stolpnica 4, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani.	1986
Melihen Krista, Ljubljana, Gesta na Loko 26, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	2026
Mesojedec Edvard, Vidcm-Dobre-polje 21, zdravstveno izkaznico, št. 066126 (Grosuplje).	2060
Mezei Andrija, Ptuj, Volkmajer-jeva 2, vojaško knjižico.	1615
Mežek Vinko, Moste, p. Žirovnica, evidenčno tablico za osebni avtomobil, št. Kll-34-87.	1169
Mihailovič Života, Koper, Repiče-va 2, osebno izkaznico, reg. številka 58659 (Kragujevac).	13774
Mlakar Blanka, Trnje 27, p. Brežice, zdravstveno izkaznico, številka 6?5803;	1973
Mlinarič Terezija, »Kompase, Koper, propustnico, številka 58974 (Koper).	2003
Moškon Tatjana, Ljubljana, Vevče 43, osebno izkaznico, reg. številka 134790 (Ljubljana).	1943
Možic Niko, Kopitarna Sevnica, zdravstveno izkaznico, štev. 553506 (Vidcm-Krško).	14210
Murko Konrad, Ptuj, Selska cesta, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Travniku — Bosna.	1875
Muršak Milena, Ljubljana, Predjamska 42, zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru.	2027
Muršič Otilija, Ilrastje-Mota 24, p. Slatina Radenci, zdravstveno izkaznico, št. 283206.	1423
Novak Vinko, Košaki 83, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 983753.	^	1850
Oberčkal Alojz, Laze 6, p. Borovnica, zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru.	2028
Odobašič Sulejman, Lubarda 171, p. Bužim, začasno Ljubljana, Tomačevska 11 a, osebno izkaznico, reg. št. 9023 (Bosanska Krupa). 1910 Omahen Murija, Mala Dobrava 2, p. Ivančna gorica, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, številka 065676 (Grosuplje).	1944
Omahen Stanislav, Slape 27, pošta Ljubi jana-Polje, spričevalo o pomočniškem izpitu iz elektrome-hanične stroke, izdano v Ljubljani leta 1948.	2029
Omota Ncžika, Ljubljana, Nazorjeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 72418/51 (Ljubljana).	1911
Ornik Eraica. Maribor, Zabotova 5, delovno knjižico, številka 676677/ /2776.	1851
Ozvaldič por. Novak Marija, Maribor, Rozmanova 4, osebno izkaznico, reg. št. 67485.	1352
Pa j er Angela, Šoštanj, Koroška 27, zdravstveno izkaznico, številka 861575.	656
Pajk Murija, Ljubljana, Komenskega 22, osebno izkaznico, reg. št. 77732 (Ljubljana).	_	1912
Pečar Marija, Prešnica 53^ n. Kozina, osebno izkaznico, reg. št. 18039 (Sežana).	2050
Pečnik Sonja, Ljubljana, Gosposka 10, spričevalo I. letnika vajenske šole, trgovske stroke, izdano v Ljubljani leta 1962.	1876
Pesek-Mlakar Zorka, Ljubljana, Herbersteinova 8, osebno izkaznico, reg. št. 75748/51 (Ljubljana). 1877 Peterčič Ivan, Stara vas 8, p. Bizeljsko, osebno izkaznico, reg. št. 2077.	1974
Petrič Julijana, Lipa 13, p. Struge na Dok, osebno izkaznico, reg. št. 15977 (Grosuplje) in zdravstveno izkaznico, št. 084003.	1923
Pičinger Marjeta, Fram 8, osebno izkaznico, reg. št. 1840.	1853
Pintarič Katarina, Kočevje, Kolodvorska 10, zdravstveno izkaznico, št. 657864.	1199
Pirker Olga, Bizeljsko 58, osebno izkaznico, reg. številka 6456 (Šoštanj).	2030
Plevnik Miran, Ljubljana, Medvedova 9, zdravstveno izkaznico, št. 068206 (Ljubljana).	1945
Polž Vincenc, Domžale, Bistriška 8, osebno izkaznico, reg. št. 24694 (Kamnik) in zdravstveno izkaznico, št. 164333 (Domžale).	1946
Potočar Janez, Mihovo 23, p. Šentjernej, zdravstveno izkaznico, izdano v Novem mestu.	1987
Puhar Stanko, Maribor, Vilsono-va ulica 23, delovno knjižico, štev. 1828/187434.	.1854
Puhek Branko, Ljubljana, Crto-mirova 3, osebno izkaznico, reg. št. 15559 (Črnomelj).	2031
Pušnik Anton, Meža 38, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. štev. 34373.	1924
Radoičie Vitomir, Gunclje 65 pri Ljubljani, tdelovno knjižico, št. 862 (Bcloin).	1878
Rauh Terezija, Vurmat 32, p. Ožbolt ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 32713 (Maribor-ok.). 768 Razbornik Franc, Slovenj Gradec, Podgorska 6, osebno izkaznico, reg. št. 1146 (Slovenj Gradec). 2007 Robek Marija. Ljubljana, Gornji trg 31, osebno izkaznico, reg. štev. 277922 (Beograd).	1879
Romih Ferdo, Ljubljana, Rojčeva 13, osebno izkaznico, reg. št. 63109 (Ljubljana).	1915
Roš Albina, Ljubljana, Domžalska, blok b, zdravstveno izkaznico, št. 379750 (Ljubljana).	1880
Rošer Vinko, Tolsti vrh 56, p. Mislinja, osebno izkaznico, reg. štev. 27767 (Slov. Gradec) in zdravstveno izkaznico, št. 992606.	971
Rotar Alenka, Ljubljana, Goce Delčeva 27. zdravstveno izkaznico, st. 056766 (Ljubljana).	1947
Rudolf Jože, Šp. Ključarovci 23, p. Vel. Nedelja pri Ormožu, osebno izkaznico, reg. št. 54502.	1202
Rus Marija, Bled, Partizanska 27, osebno izkaznico, reg. št. 22572 (Ra-, dovljica).	1146
Rutnik Terezija, Plešivec 30, p. Velenje, osebno izkaznico, reg. št. 3497 (Šoštanj).	2009.
Sabadin Olga, Sabadini 88, p. Marezige. zdravstveno izkaznico, šicv. 252914 (Koper). _.	>	1926
Sakelšek Anton, Tržeč 39, p. Videm pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št 45851.	1976
Sedar Martin, Vrhe 10, p. Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 66722.	2010
Setnikar Marija, Ljubljana, Holz-aplova 9, osebno izkaznico, reg. št. 14129 (Ljubljana).	1948
Sinožič Marcelo, Izola, Smrekarjeva 31, delovno knjižico, ser. št. 019443, reg. št. 1331/54 (Poreč). 1927 Sirk Alojz, Kočevje, Roška 57, zdravstveno izkaznico, številka 558193.	1901
Skubic Ivana, Grosuplje, Hrastje 6, zdravstveno izkaznico, št. 074470 (Ljubljana).	2032
Skušek Franc, Ljubljana, Obirska
21,	zdravstveno izkaznico, št. 024419
(Ljubljana).	1881
Slemenšek Anton, Ptujska gora
22,	p. Zg. Ložnica, osebno izkaznico,
reg. št. 56247 (Maribor).	1277
Smodiš Marija, Ljubljana, Metelkova 1, osebno izkaznico, reg. št. 35775/51 (Ljubljana).	2053
Smole Stanislava, Ljubljana, Zadružna 8, osebno izkaznico reg. št. 489 (Ljubljana-Moste).	1988
Smrekar Marija, Kneža 53, pošta Klavže, osebno izkaznico, reg. št. 55925 (Gorica).	1204
Smrekar Stane, Ljubljana-Sent-vid, blok 1, osebno izkaznico, reg. št. 39045/51 (Ljubljana).	2061
Sotlar Jože, Radeče 209, osebno izkaznico, reg. štev. 33251 (Radeče).	1882
Srebrnič Marčela, »Kompas«, Koper, propustnico, štev. 47690 (Koper).	2012
Srnko Karel, Gor. Boč 35, p. Selnica ob Dravi, delovno knjižico, št. 329054/9017.	1855
Steiner Jožica, Ljubljana, Emonska 18, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	2062
Stojilkovič Cvetan, Ljubljana, Poljanska 1, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 6742 (Lesko-vnc), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 2/63, ker se je našla. 2063 Stopar Alojz, Malahorna 40, pošta Oplotnica, osebno izkaznico, reg. št. 26737 (Poljčane).	869
Strelec Terezija, Nova vas pri Markovcih 85, osebno izkaznico, reg. št. 7574 (Ptuj).	2013
Suhadolnik Ignac, Blatna Brezovica 15, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico, št. 103229.	1978
Sušnik Franc, Ljubljana, Tugomer jeva, blok 21, osebno izkaznico, reg. štev. 6297 (Slovenj Gradec) in zdravstveno izkaznico, štev. 073309 (Ljubljana).	1949
Ščikljan Katarina, Butari 1, pošta Slov. Gračišče, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, št. 258489. 2015 Sesek Gabrijela ml., Kranj, Kurirska pot 37, zdravstveno izkazni-co. št. 515256.	1903
Šinkovec Amalija, Poljana 8, p. Cerkno, osebno izkaznico, reg. št. 55108 (Gorica).	974
Siplič Aleksander, Gorica 2, pošta Puconci, zdravstveno izkaznico, št. 269773.	1379
Škarabot Alenka, Maribor, Medvedova 10, zdravstveno izkaznico, št. 371080.	1856
Škof Ivan, Dragumlja vas 17, p. Suhor, zdravstveno izkaznico, štev. 220756.	1205
Skrabar Franc, Polje 5, p. Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 38554 (Trbovlje).	1380
Šmid Andrej, Lovrenc na Pohorju, osebno izkaznico, reg. številka 52777.	1929
Šneberger Matija, Ljubljana, Vojkova 60, zdravstveno izkaznico, izdano v Osijeku.	1950
Šolar Kristina, Kamna gorica 43, zdravstveno izkaznico, št. 131253 na ime Mrak Anton.	1382
Štampar Vilma, Maribor Tyrševa 14, osebno izkaznico, reg. številka 2200.	1857
Štrablek Marija, Kapla 2, p. Tabor, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, št. K-508829.	1147
Šturm Franc, Neblo 28, p. Dobrovo v Brdih, propustnico VS (Gorica).	848
Šurk Jožefa, Ljubljana, Crna vas 143, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, številka 234970 (Ljubljana).	2034
Šuštaršič Viktor, Zg. Bitnje 101, p. Zabnica, zdravstveno izkaznico, št. 517369 (Kranj).	2016
Švare Emil, Maribor, Koroška 22, zdravstveno izkaznico, številka 889672.	1858
Tamše Ivica, Hrastovec 43, p. Velenje, osebno izkaznico, reg. štev. 130.	542
Teran Angela, Dobova 92, osebno izkaznico, reg. številka 2607 (Krško).	2055
Tišler Rudolf, Ciringa 30, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 27614.	1859
Tivadar Anton, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta VII/36, zdravstveno izkaznico, izdano v Čakovcu. 1989 Tomažin Franc, Ljubljana, Stoži-ce 5, osebno izkaznico, reg. številka 110820 (Ljubljana).	1951
Toroš Uršula, Medana 46, p. Dobrovo v Brdih, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 001104.	924
Trampuž Henrik, Kostanjevica na Krasu 16, zdravstveno izkaznico, izdano v Goricu	1883
Urbanc Tone, Jesenice, Tavčerje-va 7, zdravstveno izkaznico, štev. 331546.	1279
Urbančič Vladimir, Koper, Letoviška pot 2, osebno izkaznico, reg. št. 14984.	1749
Urbanec Anica, Ljubljana, Linhartova 35, zdravstveno izkaznico, št. 109718 (Ljubljana).	2064
Valenčič Cecilija, Ljubljana, Ravbarjeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 19064 (Prelog).	1952
Vidergar Franc, »AgromeU, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 4921-08.	1884
Vodičar Frančiška, Lesično 42, zdravstveno izkaznico, štev. 628557 (Rog. Slatina).	663
Volmajer Rudi, Maribor, Framska 4, osebno izkaznico, reg. štev. 50684.	.	1860
Vovk Ladislava por. Vašo vic. Rožna dolina. Cesta XV/20, Ljubljana, spričevalo o pomočniškem izpitu iz krojaške strolce, izdano v Ljubljani leta 1956.	1990
Vrtar Janez, Ljubljana, Trpinče-va 9, osebno izkaznico, reg. št. 22589 (Novo mesto), zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Beogradu.	2065
Vrtnik Marijana, Sp. Brnik 33, p. Cerklje, osebno izkaznico, reg. št. 12077 (Kranj).	1472
Vuksan Slavko, Vojna pošta 2145/ /14a, Ljubljana-Polje, vojno objavo serija b, št. 146843, izdano od V. p. 2145/14a.	2066
Zakrajšek Franc, Brod 54, pošta Ljubljana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 19106 (Ljubljana). 2036 Zalar Karel, Gor. Otave, p. Begunje pri Cerknici, osebno izkaznico,, reg. št. 268 (Postojna).	1508
Založnik Stanko, Ruše 24, zdravstveno izkaznico, reg. št. 191542. 1861 Zelenik Janez, Zg. Kapla 28, pošta Kapla, osebno izkaznico, reg. štev: 15855 (Pluj).	767
Zimic Matilda, Doblar, p. Ročinj, obmejno propustnico, št. 29584. 1105 Zver Ivan, Ljubljana, Černetova ulica, zdravstveno izkaznico, štev. 059232 (Ljubljana).	1885
Žagar Anton, Iška vas 28, p. Ig pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 34616 (Ljubljana-ok.). 1953 Žakelj Nikolaj, Žiri 97, delovno knjižico, št. 639.	1473
Žako Semšerin, Ljubljana, Vrhovci 79, delovno knjižico, št. 171272/ 56 (Beograd).	1954
Žarn Karel, Nčmška gora 8, pošta Leskovec pri Krškem, zdravstveno izkaznico, štev. 586289 na ime Žarn Drago.	615
Žarn Olga, Pristava 7, p. Leskovec pri Krškem, osebno izkaznico, reg. št. 23097 (Krško).	1750
Zevart Anton, Podkraj 16 a. P-Velenje, zdravstveno izkaznico, št. 859380.	^ 1981
Žigman Marijo, Ljubljana, Smar--linska 21, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	1886
Žižek Alojz, Ljubljana, Linhartova 16, osebno izkaznico, reg. štev. 14970/50 (Lendavo).	2067
Žižek Viktor, Maribor, Gvajčeva 2, osebno izkaznico, reg. številka 14694. 1862 Žižek Viktor, Maribor, Gvajčeva 2, zdravstveno izkaznico, številko 920360.	1865
Žnidaršič Jože, Ljubljana, Vrblje-nje 10, zdravstveno izkaznico, i*; dano v Ljubljani.	195?
Zvikart Franc. Otiški Vrh 92, P-Dravograd, osebno izkaznico, reg-št. 309 (Dravograd).	190’
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jura« — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani