TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice OSTALA OSNOVNA INFRASTRUKTURA UVODNIK 63. øtevilka Lipnice se je raztegnila na 24 strani. Zabeleæiti skuøamo dogajanje v organih lokalne samouprave (svet obœine in delovna telesa), prav tako pa tudi æivljenjski utrip v razliœnih delih obœine, saj so pripadniki madæarske narodnosti proslavili obletnico marœevske revolucije, zvrstili so se øe ljudski prazniki: dan æena, materinski dan in vüzen. Pozornost namenjamo zadregam kmetov, o njih so spregovorili tudi med obiskom ministrov in vladnih predstavnikov v naøi obœini. V aprilski øtevilki smo zadnja leta objavljali razpis za spodbujanje kmetijstva iz obœinskih sredstev. Pojasnjujemo, zakaj ga tokrat ni. Objavljamo pa razpis Druøtva upokojencev (stran 15). Spomladi namenjamo veœ pozornosti okolju – aprila smo œistili, maja bodo odvaæali kosovne in posebne odpadke. Razpored odvoza objavljamo na 20. strani. Æupan je razgrnil program »Oaza zdravja« – osnovo strateøkega prostorskega razvoja obœine v naslednjem srednjeroœnem obdobju. Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik FOTO: Ludvik SOŒIŒ NAØ RAZVOJNI PROGRAM »OAZA ZDRAVJA« V srednjeroœnem obdobju 2007– 2013 bo Obœina Moravske Toplice skuøala doseœi cilje, ki jih opredeljuje shema Oaza zdravja. Strategijo prostorskega razvoja bo obœina pripravila v smeri, da se doseæe œim veœji skupni uœinek vseh zastavljenih aktivnosti in investicij. Ves razvoj je povezan z moænostjo œrpanja sredstev iz kohezijskega, strukturnega in razvoju podeæelja namenjenega dela evropskih in dræavnih sredstev ter z udeleæbo obœanov oziroma javno zasebnim partnerstvom. Seznam ni zakljuœen. Pri pripravi strategije je dobrodoøla in zaæelena vsaka sugestija, pobuda ali ideja, ki jo je moæno vkljuœiti v osnovni koncept programa »Oaza zdravja«. Franc Cipot, æupan FOTO: Ella TOMØIŒ PIVAR VLADA NA DRUGEM OBISKU V POMURJU – Ministrska ekipa pod vodstvom premiera Janeza Janøe je v manj kot dveh letih drugiœ obiskala Pomurje in ugotovila napredek na øtevilnih podroœjih. Skupinska slika je nastala pred hotelom Livada v Moravskih Toplicah, kjer so se ministri sreœali na jutranjem posvetu, preden so se razkropili po podjetjih, ustanovah in institucijah v regiji. ZA ŒISTEJØE IN BOLJ ZDRAVO OKOLJE – V organizaciji TIC Moravske Toplice, JKP Œista narava, obœinske uprave, svetov KS in druøtev je na obmoœju celotne obœine sredi aprila potekala velika spomladanska oœiøœevalna akcija. Njen namen je œiøœenje in urejanje okolja, da bo privlaœno za prebivalce in tudi obiskovalce, kar prispeva tudi k dvigu kakovosti naøega bivanja. Ker se naøe obmoœje uvrøœa med izrazito turistiœna, je pomen tovrstnih akcij øe toliko OSREDNJA PROSLAVA MADÆARSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA V OBŒINI – Sredi marca smo s proslavo v Motvarjevcih sveœano obeleæili spomin na marœevske dogodke 1848 v Budimpeøti. V kulturnem programu so nastopili uœenci DOØ, pevske in plesne skupine ter œlani skupine »Hungareska« iz Szombathelya. Slavnostni govornik Tibor Vöröø, predsednik sveta MNSS, je kritiœno opozoril na nezadovoljiv poloæaj narodnosti. veœji. Odziv obœanov na akcijo je bil z izjemo nekaterih sredin zelo dober, mnoæiœen, vkljuœili so se tudi œlani druøtev, turistiœnih, kulturnih, øportnih, gasilskih, lovskih in drugih. V Ivanovcih se je v seznam udeleæencev vpisalo natanko 33 posameznikov, med njimi je bilo veliko mladih. Ob tem, da so pobrali smeti, so øe uredili in s travo zasejali plato pred vaøko-gasilskim domom. »Akcijske œistilce« smo ujeli tudi v obœinskem srediøœu. (G. G.) Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar 24. april 2007 Obisk vlade v Pomurju V NAJBOLJ KMETIJSKI REGIJI BREZ KMETIJSKEGA MINISTRA Pomursko regijo, ki je po vseh kazalnikih gospodarske razvitosti v Sloveniji na repu, je po dveh letih ponovno obiskala ministrska ekipa s predsednikom Janezom Janøo na œelu. Na kar 75 razliœnih dogodkih so ministri ocenjevali doseæene rezultate, to pa je bila tudi priloænost za snovanje novih naœrtov. Sklepna ocena vlade je, da ima naøa najvzhodnejøa regija na øtevilnih podroœjih øe veliko neizkoriøœenih razvojnih moænosti. Obljubljeno je bilo, da bo dræavni vrh storil vse, da se razkorak med gospodarsko (ne)razvitostjo œimbolj zmanjøa, na Pomurcih pa je, kako se bodo znali povezati in bodo sposobni ponujena sredstva tudi izkoristili. Kar 27 obœin, kolikor jih je nastalo na obeh bregovih Mure, je za zagotavljanje skupnega dialoga in interesov slej ko prej ovira. Ob tokratnem vladnem obisku je v najbolj kmetijski regiji manjkal en sam minister – kmetijski. Ker je ministrica Marija Lukaœiœ odstopila, Dræavni zbor RS pa øe ni potrdil novega kandidata, kaj drugega tudi ni bilo mogoœe priœakovati. Kljub vsemu so se v kmetijskih krogih poœutili sila nelagodno, sreœanja je opravil dræavni sekretar mag. Gvido Mravljak z vodjo kabineta Marjanom Golavøkom. PANVITA EKOTECH: »ZELENA« ENERGIJA PRIHODNOSTI Na obisku v druæbi Panvita Ekoteh (Skupina Panvita) oziroma v njihovi bioplinarni pri farmi Nemøœak – za kratek œas se jim je pridruæil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak – je ob predstavitvi in ogledu 7,5 milijona evrov vredne lani odprte tovarne za proizvodnjo 10 milijonov kWh »zelene« elektriœne energije, s strani predsednika uprave Panvite mag. Dejana Æidana s sodelavci beseda tekla o nadaljnjih razvojnih zamahih podjetja v smislu veœfunkcionalnosti kmetijske proizvodnje, vse uspeønejøega prodora izdelkov njihove mesno-predelovalne industrije na mednarodnih trgih (Danska) ter kooperacijskih odnosov z veœ kot tisoœ kmetijami tudi vpetosti tega osrednjega kmetijsko-predelovalnega stebra v pomursko regijo. KMETIJA CIGÜT: ÆE DVAKRAT NEUSPEØNI NA RAZPISU Cigütova kmetija iz Norøinec sodi z 228 ha obdelovalnih povrøin, 720 glavami govejih pitancev in petimi redno zaposlenimi med najveœje v Sloveniji. Gospodarja Øtefan in Marija sta ekipo kmetijskega ministrstva opozorila na vrsto teæav, s katerimi se sreœujeta pri kmetovanju. Po priœakovanjih bo teh z uredbo skupne kmetijske politike 2007–2013 øe veœ. Najbolj jih tare pomanjkanje in razdrobljenost kmetijskih povrøin, saj na omenjene povrøine odpade kar 248 enot rabe. Œeprav doloœena zemljiøœa obdelujejo æe vrsto let, pri odkupu leteh nimajo predkupne pravice; imajo pa jo sosedje, œeprav niso kmetje. Zato bi zakon o kmetijskih zemljiøœih oziroma posredno status kmeta morali œim prej spremeniti, sicer s prednostno pravico pri nakupu zemljiøœ ne bo niœ. Cigütova, ki imata naslednika – sin Øtefana konœuje Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru – sta izpostavila tudi teæavo nelojalne konkurence upravljavcev storitev s kmetijsko mehanizacijo in njima nerazumljiva merila na razpisih modernizacije kmetij. Tam je Cigütova kmetija æe dvakrat izvisela. »Merila in toœkovanja za ocenitev vlog so nastavljena tistim, ki imajo denar in politiœno moœ,« je pribila Marija. KMETIJA ØTEFKO: Z VURS SAMI KRIÆI IN TEÆAVE Kmetija Joæeta Øtefka iz Ivanec se je v rejo mladega pitanega goveda in telet do klavne teæe okrog 200 kilogramov usmerila leta 1995. Zaradi pomanjkanja æivali za pitanje doma so se tudi oni vezali na uvoz. Sprva iz Poljske in Madæarske, po vstopu Romunije v EU pa tudi iz te dræave. Gospodar Joæe je omenil vrsto teæav in omejitev, s katerimi se je v preteklosti ubadal ob uvozu æivali. Najhuje je bilo septembra leta 2003, ko je bil s strani VURS osumljen krmljenja mesno-kostne moke. Zaradi tega kar 167 dopitanih telet iz njegovega hleva ni smelo v klavnico, omejitve pa so nastale tudi pri spravilu koruze. Zaradi omenjenega je kmetija utrpela za veœ kot 25 tisoœ evrov (6 milijonov tolarjev) gospodarske økode, ki mu je nihœe ni priznal. Da bi bila farsa øe veœja, je dejal Øtefko, je odloœba o odpravi nikoli dokazanih in økodljivih omejitev na njegov naslov po œudnih nakljuœjih prispela øele po treh tednih. Dræavni sekretar v kmetijskem ministrstvu je gostitelja razoœaral s trditvijo, da niti enkratnih denarnih pomoœi za te namene za tako oddaljeni primer ni umestno priœakovati. Edina moænost je civilno pravno prerekanje, vendar se postavlja vpraøanje, œe primer ni æe zastaral. Geza Grabar FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Geza GRABAR Dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo, je v spremstvu dræavnega sekretarja dr. Damjana Prelovøka obiskal muzej lonœarstva v Filovcih. Gostitelj Alojz Bojnec in predstavniki mariborskega Zavoda za spomeniøko varstvo ter soboøkega Pokrajinskega muzeja so jima predstavili zamisel tega edinstvenega muzeja, ki kandidira za sredstva kulturnega ministrstva. Gosta sta si ogledala øe Pleœnikovo cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini po obnovi fasade. (L. S.) 24. april 2007 VÖRÖS TIBOR, A MORAVSKE TOPLICEI KÖZSÉG MAGYAR NEMZETISÉGI TANÁCSÁCSA ELNÖKE BESZÉDE A SZENTLÁSZLÓI KÖZPONTI ÜNNEPEN Tisztelt Hölgyeim és Uraim! Kedves vendégeink! 1848 március 15-ike Magyarország függetlenségéért kirobbant népfölkelés napja. A párizsi és bécsi események hírére a pesti radikális fiatalok (márciusi ifjak) Pet√fi Sándor és Vasváry Pál vezetésével nagy tüntetést kezdeményeztek, amelyhez csatlakoztak a munkások és a polgárok is. A magyar nemzet követelését összefoglaló Tizenkét pont és Pet√fi Nemzeti dalát cenzura nélkül nyomtatták ki és ossztották szét a tΔntet√k között. Délután népgyülést tartottak a Nemzeti Múzeum el√tt, majd a város tanácsával elfogadtatták a rend védelmére létrehozott Közcsendi Bizottmányt. Ezt követ√en budai börtönéb√l kiszabadították Táncsics Mihályt. Ennek a napnak eseményei tették lehet√vé, hogy Kossuth Lajos mint a pozsonyi országgyülési ellenzék vezére elfogadtassa za önálló polgári Magyarország alaptörvényeit. 1860-tól kezdve országszerte megemlékeztek Magyarországon a 48-as szabadságharcról. Mi, a Moravske Toplice Községben él√ magyarok és nem magyarok is immár hagyományosan méltón megemlékezΔnk és ünnepelΔnk, hiszen március 15-e minket is arra kötelez, hogy tisztelegjΔnk a magyar nemzet egyik legnagyobb történelmi eseménye emlékére. Emlékezzünk arra a forradalomra mely a magyar nemzetet méltón a nagy nemzetek közé emelte. Emlékezzünk Pet√fire és a márciusi ifjakra, akik a magyar nemzet útmutató költ√i voltak. Úgy tünik, ahogy a továbbperg√ évekkel messzebb kerülünk Pet√fit√l és 1848. márciusától, mintha egyre nagyobb szükségünk lenne arra a letisztult és szilárd eszmerendszerre, arra a megindítóan szép emberi példára, ami Pet√fit és a márciusi eseményeket jellemezte. Ma, 1848 március 15-e és Pet√fi szellemi hagyatékának az egész nemzet, így a Moravske Toplice-i magyarság is örökösei vagyunk. Pet√fi a nagy 48-as nemzedék képvisel√i között a legkiemelked√bb egyéniség volt. A szabadság és a hazaszeretet költ√inek verssorai a ma embere számára is él√ igazságokat, ügyes – bajos dolgainkban fogódzót jelentenek. Ma, 1848 márciusa és Pet√fi neve, költészete, emberi példája arra köteleznek bennünket, hogy a jöv√ben is vigyázzunk gazdag örökségünkre, tudjunk meríteni a múlt ma is id√szerü értékeib√l. Mi, a Moravske Toplice Község magyarjai mepróbáljuk történelmünk egyetlen egy pillanatát sem feledni. Eddig minden ránk zúduló igazságtalanságot, mell√zést, megvetést és embertelen bánásmódot kibírtunk. Mert er√s a hitünk, magyarságtudatunk és konok élniakarásunk meg√rzött az évszázados halált√rl√ malmok pusztításaitól. Március 15-e ma is er√t ad a mindennapi gondjaink leküzdésében. De tennivaló akad b√ven! Eredményekre csak akkor számíthatunk, amennyiben mindenütt készen állunk az els√ lépésre, ezzel bizonyítva emberségünket, magyarságunkat, kultúránkat. Az elmúlt évek során a Moravske Toplice-i Község magyar lakta falvaiban is a kultúra terén történtek figyelemre méltó lépések. Gyarapodott a kulturegyesületek száma, a kulturtevékenységhez szükséges infrastruktura felújításra került, szép eredményeket értek el a csoportok. Ezért továbbra is bizonyítanunk kell mindenütt, hogy itt Szentlászlón, Pártosfalván, Csekefán, Kisfaluban és Szerdahelyen tudunk és akarunk együtt élni a többségi nemzettel, s így talán büszkék is tudunk lenni szlovéniai magyarságunkra. Vállaljuk fel tehát a hétköznapokat, hogy méltóan ünnepelhessük minden márciust. Vállaljuk csak fel a gazdasági fejl√désünk eredménytelenségét is, hiszen Muravidék az ország legszegényebb területe. Itt legmagasabb a munkanélküliek száma, a vállalatok cs√dbe jutása mindennapivá vált, kiutat nem látni. Itt Muravidéken ugyanazért a munkáért 40 százalékkal kevesebb a bér mind az ország másik területén. Vidékünk lakossága mez√gazdasági területen él, mez√gazdasággal foglalkozik és napról napra nehezebb a megélhetése a földmΔvesnek, az állattenyészt√nek. Ez által sok család megélhetése vált kérdésessé. Igy nagyon gyorsan új munkahelyek teremtésére van szükség. Ezzel a lépéssel megállíthatnánk fiataljaink elvándorlását vidékünkr√l. Meg kell állítani vidékünk elszegényedését. Az ország vezet√it√l egy korektebb viszonyulást igényelünk. Egy vidékfejleszt√ program kidolgozására van szükség a községi vezet√ség részér√l is és nem utolsósorban az általunk megválasztott parlamenti képvisel√kt√l is elvárjuk a tör√dést, segítségnyujtást, lelkiismeretük tisztaságát, hogy ott Ljubljanáben az asztalra tudnak ütni Muravidék mez√gazdaságának a megmaradása érdekében, mivel ezidáig ez a terület Szlovénia gabonaterm√ vidéke, nem pedig saját pártjuk érdekeit szolgálják, a választóikról pedig elfeledkeznek. E terület gazdag terület volt, ahol a megélhetés biztosítva volt. A magyar nemzet a történelme alatt többször ki volt téve a nagy viharoknak, de nem létezett er√, amely megsemisíthette volna. Így ma nekünk is kötelességünk a megmaradásért harcolni. Moravske Toplice nemzeti tanácsa továbbra is kitart a fejl√désért és az emberhez méltó életmód biztositásáért e területen. Kedves ünnepl√ közönség, tisztelt vendégeink! Mi a Moravske Toplice-i magyarság továbbra is láncszeme akarunk maradni a magyar családnak annak ellenére, hogy Czukor József nagykövet úr nem akarja elismerni, hogy a muravidéki magyarság két közigazgatási egységben él és ez a goricskói magyarságnak Muraszombat! Így a goricskói nemzeti tanácsok elnökei Ljubljanában, a januári Gyurcsány fogadáson nem vehettünk részt. A médiában pedig úgy hangzott el, hogy Gyurcsány kormányf√ fogadta a muravidéki magyarság vezet√it. Titkos megbeszélésr√l lehetett szó, mivel a goricskóiak nem vehettünk részt. Kocon Józesf úr, a Muravidéki Magyar Nemzeti Tanács elnöke, zavarba jött és a januári fogadás ügyében nem mondott igazat. Így a Moravske Toplice-i muravidéki tanács tagjai felfüggesztettük részvételünket a muravidéki tanácsban. Ez addig fog tartani, amig Kocon úr írásban nem adja és tisztázza a történteket. Elvárjuk Kocon elnök úrtól, hogy tartsa tiszteletben a törvényeket, szakítson a múlttal és a muravidéki tanácsot maga vezesse, s ne a tanácsadója a hátsó padból. Most már ideje lenne, ha a jól fizetett székeken megegyeznének, az elektrónikus nemzetiségi média független lenne és nem az elnök szájához szabnák a tésztát. A jelenlegi helyzet ugyanolyan mind aminek a tanúi lehettΔnk majd nyolc esztendeig, csak a jelenlegi elnök által finomabb módszerrel van kivitelezve. Mi, a Moravske Toplice-i nemzeti tanács a kultúránk és megmaradásunk érdekében megalapítjuk a Moravske Toplice Nemzeti Önigazgatási Közösség MΔvel√dési Intézetét. Ezt számunkra biztosítja a Szlovén Alkotmány. Tisztelt ünnepl√ közönség! A Moravske Toplice Község MNÖK a nehézségekkel megküzdünk. A határmenti magyarországi települések polgármesterei támogatnak bennünket, keresik a kapcsolatot velünk. Az ünnep alkalmából megköszönöm a tanácsom és az itt él√ emberek nevében a fáradozásaikat és azt, hogy értünk szót emelnek, így a magyar kormány is rá fog jönni, hogy Goricskón is él magyar anyanyelvΔ ember. Kedves közönség, tisztelt vendégeink! Zárjuk szívünkbe az 1848-as márciusi ifjak gondolatait, akik Pet√fi Sándorral az élen életüket áldozták a magyar nemzetért, s éljünk a költ√ szavaival: »hogy rabok tovább nem leszünk!« Ünnepi beszédemet egy rövid költeményemmel zárnám: Az éjjel álmodtam Az éjjel álmodtam, hogy lábra állottunk, Tisztelt Sándorunk, A bátorságot t√led vállaltuk. Göröngyös úton jártottak, De t√led elválasztani nem tudtak. Mindent megtettek, hogy lejárassanak, De megjelent a hajnal csillaga, Az igazságra fény derült! Mi az elnyomottak csak szabadságra vágyunk. Tekints csak haza Tisztelt Pet√fi Sándorunk! Köszönöm, hogy meghallgattak! Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Ella 24. april 2007 MÁRCIUSRA EMLÉKEZVE JÖVOBE MUTATÓ MÚLTUNK... Az 1848/49-es vérbefulladt magyar szabadságharcra emlékezve a Moravske Toplice Község nemzetiségileg vegyesen lakott falvai lakossága március 17-án a szentlászlói kultúrházban gyΔlt össze közös ünnepélyre, amelynek szónoka Vörös Tibor volt (beszédét egészében közöljΔk), rajta kivΔl pedig még Geza Dæuban községi alelnök köszöntötte az egybegyΔlteket. A vendégek között köszönthették a ljubljanai magyar nagykövetség képvisel√jét, Pozsonec Mária országgyülési képvisel√asszonyt, Stane Baluhot, a Nemzetiségi Hivatal igazgatóját, a szomszédos magyarországi települések polgármestereit. A szentlászlói kultúrház nagyterme újra szΔknek bizonyult, hogy befogadja a kitartó közönséget. Sokan a két és fél órás programot lábon állva tekintették meg. Az ünnepi müsorban felléptek a pártosfalvi és a vépi iskolások. Majd a színpadon egymás követték a vendégszerepl√ szombathelyi »Hungareska« senior tánccsoport és a muraszombati Baráti Kör népdalköre. A sort a hazaiak zárták a kiváló szerdahelyi szavalókkal, pártosfalvi n√i kórussal és a szentlászlói néptánccsoporttal A márciusi ünnepen is bebizonyosodott, hogy a goriœkoi magyarlakta falvakban a mΔvel√dési élet újra fellendΔlt és igen sok rétegΔ. A pártosfalvi iskolában síkeresen nevelik az énekelni, szavalni, táncolni akaró tanúlókat. A már hosszabb ideje mΔköd√ pártosfalvi asszonykórus a népdal-hagyomány ápolásában mutathat fel eredményeket, a szerdahelyi szavalók megállhatják helyΔket az igényesebb zsΔri el√tt is és a jelek szerint a néptáncnak újra lesz jöv√je. Úgyanis hosszabb szΔnet útán két alkalommal újra színpadra léptek a szentlászlói néptáncosok. A központi ünnep nem csak a hovatartozás, a szabadságszeretet megnyílvánulása volt, hanem egyben tanúbizonysága az akaratnak és alkotásvágynak. (-tep). ÚJ INTÉZET? ÉrtesΔléseink szerint a M. Toplice község magyar nemzeti önkormányzatában az utóbbi id√ben mΔvel√dési intézet megalapítását tervezik, azzal a céllal, hogy az öt vegyesen lakott faluban nagyobb érvényhez jusson a mΔvel√dési élet. Vörös Tibor, a Moravske Toplice Község magyar nemzeti tanácsa elnöke lapunknak a célokról a következ√ket nyílatkozta: »Tanácsunk elfogadta a M. Toplice Község magyar nemzeti mΔvel√dési intézet megalapításáról szóló határozatot és ennek alapján elindítottuk a hivatalos eljárást. Erre a lépsére az elégedetlenség vezetett bennΔnket, hiszen úgy véljΔk, hogy eddig a kultúra terén anyagi hiány szenvedtünk, s a jöv√ben az új intézeten bel√l megvalósíthatjuk az elvárásainkat. Célunk a kultúránk, anyanyelvΔnk, hagyományaink meg√rzése, alkotó lehet√ségek biztosítása a fiatalok számára. Túl gazdag és túl értékes a kultúrális örökségΔnk, hogy továbbra is veszni hagyhatnánk...« A fejleményekr√l a következ√kben számolunk be. FOTO: Bernarda KOLOØA PANTELIÅ ÚJRA MEGHONOSÚLÓ HAGYOMÁNYOK Az elkövetkez√ hetek során két népi jellegΔ egyházi eseményre, búcsúra, kerΔl sor Szerdahelyen és Pártosfalván, ahol a lakosság zömében protestáns, de újra kialakították a búcsú-hagyományt. Az ezredfordulón még páran visszaemlékeztek a negyvenes évek szerdahelyi híres búcsúira, de lassan bennΔk is csak foszlányok maradtak meg az akkori jeles ünnepekr√l. És éppen ezen id√sebb polgárok, f√leg Károlyi Elza, bár maga református lévén, s a falu maroknyi katolikussága a már csak az emlékekben él√ szerdahelyi búcsút újra életre keltették. Hajdanán a falu katolikus lakossága Sárkányöl√ Szent György vitézt fogadta meg véd√szentjének, s nem véletlenΔl, hiszen √ a földmΔvesek, állattenyészt√k, zöld mez√k, b√ termés patrónusa. Kezdetben az Δnnep napján a kanœevci-szentbenedeki katolikus plébános csak misét tartott, de tavaly már igazibb búcsúra kerΔlt sor. Már állandósult a búcsú pontos dátuma: újra hagyományalkotó jelleggel a Szent György napját követ√ vasárnapon tartják meg. Pártosfalva nemzetiségileg és vallásilag vegyesen lakott település, ahol a magyar és szlovén ajku lakosság 60% evangélikus, 35% katolikusok és 5% református. A falu elején álló evangélikus kápolna már régibb kelet√, a katolikus pedig 1980 táján épΔlt, amikor a Dobronakról Pártosfalvára kerΔlt Bogdán János szervezni kezdte a helybeli katolikusokat, akik kápolnájukat a Szent József, az Ács tiszteletére szentelték fel. A katolikusok patronósának emlékünnepe május elsején van, de a falubúcsút a régi hagyomány szerint egy héttel pünkösd el√tt, 6 héttel húsvét után tartják. A pártosfalvi búcsú idén május els√ felére tehet√, bár a katolikus pap felvetette a gondolatot, hogy Szent József neve napján tartsanak búcsút, de √k mindmáig a hagyományt részesítik el√nybe. (tep) 24. april 2007 Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Ella Martjanci POZDRAV VELIKONOŒNIM PRAZNIKOM »V pomladnem œasu, ko se narava prebuja, z nestrpnostjo œakamo velikonoœne praznike, ki jih okrasimo z razliœnimi simboli: remenkami, piøœanci, zajci, koøaricami, cvetoœimi vejicami...«, so v vabilu na razstavo velikonoœnih izdelkov v dvorani vaøko-gasilskega doma v Martjancih zapisali œlani tamkajønjega Turistiœ nega druøtva Martin. V pozdrav prihajajoœim velikonoœnim praznikom so kar dva dni namenili prireditvi, ki je v Martjancih postala stalnica in tehten razlog, da se v kraju ustavljajo tudi obiskovalci od blizu in daleœ. Z najrazliœnejøimi izdelki – v ospredju so bili pirhi, velikonoœni motivi in nanje vezana kulinarika – so se ob domaœinih predstavili œlani razliœnih druøtev iz Satahovec, Kukeœa, Ivanovec, Ivanec, Filovec, Vuœje Gomile, Lipovec ter nekatere posameznice. Ne smemo pa pozabiti niti na najmlajøe iz martjanskega vrtca niti oskrbovancev Doma starejøih iz Rakiœana. V œasu razstave so ponudniki domaœe in umetnostne obrti, sadjarji ter œebelarji s svojo ponudbo zapolnili stojnice na pro-stem ter v okviru turistiœne trænice popestrili prijetno dogajanje v kraju. S samostojnim koncertom so v æupnijski cerkvi sv. Martina nastopili pevci in pevke meøanega pevskega zbora iz Peœarovec. Moravske Toplice DITEŒI VÜZEN V VIVATU Otroci in zaposleni iz vrtca Moravske Toplice so v hotelu Vivat pripravili æe svojo 6. tradicionalno vüzensko razstavo. Kajpak so bili razstavljeni motivi vezani na velikonoœne praznike oziroma ljudsko izroœilo, ki jih prinaøa ta krøœanski praznik. V ospredju so bili seveda pirhi, obarvani z razliœnimi tehnikami. Vse razstavljene izdelke so izdelali otroci s svojimi vzgojiteljicami, starøi in starimi starøi v okviru skupnih ustvarjalnih delavnic. Razstava, ki so jo otroci iz vrtca ter uœenci niæje stopnje OØ Bogojine in njene podruæniœne øole v Teøanovcih ob odprtju tradicionalno pospremili s priloænostnim kulturnim programom, je bila odprta do velikonoœnega ponedeljka. V okviru razstave je potekala tudi prodaja voøœilnic z velikonoœnimi motivi. Martjanci: velikonoœna razstava. Razstava z izdelki najmlajøih v hotelu Vivat. Prosenjakovci OBUDILI PRIREDITEV OB VELIKI NOŒI Kulturno turistiœno druøtvo (KTD) Ady Endre Prosenjakovci, ki ima od zaœetka leta novo vodstvo, preseneœa z nizom prireditev. Kot obljublja novi predsednik Denis Malaœiœ, se bo v tem krajevnem srediøœu narodnostno meøanega obmoœja Goriœkega dogajalo vsak mesec. Po uspeli prireditvi ob 8. marcu oziroma materinskem dnevu so v dvorani gasilskega doma zaznamovali tudi œas velike noœi. Uœenci dvojeziœne prosenjakovske osnovne øole so pripravili priloænostni kulturni program recitalov, pesmi in plesov, œlani druøtva – okrog 40 jih je – in mladi iz øole in vrtca pa tudi razstavo pirhov in roœnih del. Program z najpomembnejøimi poudarki iz vsebin ljudskega izroœila ob najveœjem krøœanskem prazniku pa je povezoval Denis Malaœiœ. Œudoviti izdelki roœnih del so preteæno nastali v okviru rednih sreœanj prosenjakovskih æena in deklet, ki se v okviru teœaja pod mentorstvom Margite Horvat zbirajo vsako drugo nedeljo. Za konœni izdelek je potrebno ærtvovati prenekatero uro tudi doma. To ni prvi tovrstni dogodek v kraju, zaœeli so æe pred leti, novo vodstvo ga je letos samo obudilo. Po zagotovilih predsednika se bo po zaslugi KTD v Prosenjakovcih dogajalo vsak mesec: kresovanju in postavljanju mlaja bo junija sledila premiera prvega dela veseloigre, ki jo pripravlja v okviru druøtva na novo ustanovljena dramska sekcija, dvodnevno mednarodno slovensko-madæarsko glasbeno sreœanje s poletnim festivalom bo konec avgusta, septembra bo æetev prosa s ponudbo izdelkov iz te æitarice, za oktober naœrtujejo kuharski teœaj, prireditev lupanja semena bo novembra, v œasu boæiœno-novoletnih prireditev pa øe 2. del premiere dramske igre. Besedilo in fotografije: Geza Grabar Trenutno delujejo v okviru KTD Ady Endre æenski pevski zbor, ki ima med vsemi najdaljøo tradicijo, vinogradniøka skupina ter letos ustanovljena dramska skupina. 24. april 2007 Na podlagi 98. œlena zakona o javnih financah (Ur. list RS, øt. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) ter 16. œlena statuta obœine Moravske Toplice (Ur. list RS, øt. 11/99, 2/2001, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet obœine Moravske Toplice na 5. redni seji dne 30.03.2007 sprejel O D L O K O ZAKLJUŒNEM RAŒUNU PRORAŒUNA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2006 1. œlen S tem odlokom se sprejme zakljuœni raœun proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, raœun finanœnih terjatev in naloæb ter raœun financiranja. Sestavni del zakljuœnega raœuna proraœuna Obœine Moravske Toplice so tudi izvirni prihodki in odhodki krajevnih skupnosti za leto 2006. 2. œlen A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Doseæeni prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov proraœuna v zakljuœnem raœunu za leto 2006 znaøajo: I / P r i h o d k i 1.307.605.265,14 70 DAVŒNI PRIHODKI 457.728.420,53 700 Davki na dohodek in dobiœek 257.179.526,00 703 Davki na premoæenje 92.715.784,13 704 Domaœi davki na blago in storitve 107.833.110,40 71 NEDAVŒNI PRIHODKI 123.378.049,27 710 Udeleæba na dobiœku in dohodki od premoæenja 14.360.854,25 711 Takse in pristojbine 4.915.536,58 712 Denarne kazni 96.052,50 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.590.263,91 714 Drugi nedavœni prihodki 101.415.342,03 72 KAPITALSKI PRIHODKI 6.912.472,40 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 5.504.243,40 722 Prihodki od prodaje zemljiøœ 1.408.229,00 73 PREJETE DONACIJE 5.500.000,00 730 Prejete donacije iz domaœih virov 5.500.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 714.086.322,94 740 Transferni prihodki 714.086.322,94 II / O d h o d k i 1.284.591.165,78 40 TEKOŒI ODHODKI 277.363.661,89 400 Plaœe in drugi izdatki zaposlenim 52.789.666,30 401 Prispevki delodajalcev 8.589.694,13 402 Izdatki za blago in storitve 199.303.853,96 403 Plaœila obresti 9.309.777,98 409 Rezerve 7.370.669,52 41 TEKOŒI TRANSFERI 384.675.282,20 410 Subvencije 12.979.707,44 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 122.367.093,40 412 Transferi neprofitnim organizacijam 46.551.640,11 413 Drugi domaœi tekoœi transferi 202.776.841,25 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 557.614.922,79 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 557.614.922,79 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 64.937.298,90 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proraœunski uporabniki 11.589.280,78 432 Investicijski transferi proraœunskim uporabnikom 53.348.018,12 III/ S A L D O bilance prihodkov in odhodkov + 23.014.099,36 3. œlen B) RAŒUN FINANŒNIH TERJATEV IN NALOÆB Raœun finanœnih terjatev in naloæb za leto 2006 izkazuje: IV / Prejeta vraœila danih posojil in prodaja kap. deleæev 5.828.579,24 75 PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL 5.828.579,24 750 Prejeta vraœila danih posojil 5.828.579,24 V / Dana posojila in poveœanje kap. deleæev 33.726.661,30 44 DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITAL. DELEÆEV 33.726.661,30 440 Dana posojila in poveœanje kapitalskih deleæev 726.661,30 441 Poveœanje kapitalskih deleæev 33.000.000,00 VI / S A L D O raœuna finanœnih terjatev in naloæb – 27.898.082,06 4. œlen C) RAŒUN FINANCIRANJA Raœun financiranja obœine Moravske Toplice za leto 2006 izkazuje: VII / Zadolæevanje 0 50 ZADOLÆEVANJE 0 500 Domaœe zadolæevanje 0 VIII / Odplaœila dolga 34.601.542,61 55 ODPLAŒILA DOLGA 34.601.542,61 550 Odplaœila dolga 34.601.542,61 IX / SPREMEMBA stanja sredstev na raœunih – 39.485.525,31 X / NETO ZADOLÆEVANJE ( VII – VIII ) – 34.601.542,61 XI / NETO FINANCIRANJE – 23.014.099,36 D) SREDSTVA NA DAN 31.12.2006 104.364.488,30 5. œlen Sprememba stanja sredstev na raœunih proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006 v viøini – 39.485.525,31 SIT se pokriva s prenesenimi sredstvi iz preteklih let. Na dan 31.12.2006 znaøa saldo nerazporejenih sredstev skupaj s sredstvi iz preteklih let 104.364.488,30 SIT in sicer 79.967.330,50 SIT na raœunih Obœine Moravske Toplice in 24.397.157,80 na raœunih krajevnih skupnosti. Ugotovljeni preseæek se uporablja za pokrivanje odhodkov proraœuna Obœine Moravske Toplice v letu 2007 in Krajevnih skupnosti kot namenska sredstva. 6. œlen Stanje neporabljenih sredstev stalne proraœunske rezerve na dan 31. december 2006 se izkazuje v viøini 4.203.776,17 SIT in se prenese v leto 2007. 7. œlen Pregled vseh prihodkov in odhodkov proraœuna Obœine Moravske Toplice skupaj s sredstvi Krajevnih skupnosti za leto 2006 je sestavni del tega odloka. 8. œlen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Øtevilka: 403-03/07-1 Moravske Toplice, dne 30.03.2007 Æupan: Franc CIPOT 24. april 2007 4. REDNA SEJA 26. februar 2007 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 3. redne seje Obœinskega sveta 2. Predlog Odloka o naœinu opravljanja gospodarske javne sluæbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov, predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na obmoœju Obœine Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o gospodarskih javnih sluæbah v Obœini Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 4. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v Obœini Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 5. Predlog Odloka o vzdræevanju javne razsvetljave in prometne signalizacije – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju javnih in drugih povrøin v Obœini Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 7. Predlog odloka o oglaøevanju in obveøœanju v Obœini Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in œiøœenju komunalnih odpadnih voda – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 9. Osnutek odloka o urejanju in vzdræevanju pokopaliøœ ter o izvajanju pogrebnih storitev v Obœini Moravske Toplice – I. obravnava 10. Naœrt izvajanja socialno zdravstvene storitve pomoœ druæini na domu v Obœini Moravske Toplice do leta 2010 11. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 12. Razno 5. REDNA SEJA 30. marec 2007 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 4. redne seje Obœinskega sveta in verifikacija sklepa dopisne seje 2. Obravnava in sprejem zakljuœnega raœuna proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006 z Odlokom o zakljuœnem raœunu proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006 3. Letno poroœilo Javnega podjetja Vodovod Murska Sobota za leto 2006 in predlogi: – za soglasje k poviøanju cen storitev oskrbe s pitno vodo – za sprejem sklepa o viøini amortizacije in pokrivanju izgube v letu 2006 4. Predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda – Pokrajinski muzej Murska Sobota – predlog za sprejem po skrajøanem postopku – Galerija Murska Sobota – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 5. Predlogi sprememb in dopolnitev odlokov o: – ustanovitvi javnega vzgojno-izobraæevalnega zavoda Osnovne øole Bogojina – predlog za sprejem po skrajøanem postopku – ustanovitvi javnega vzgojno-izobraæevalnega zavoda Osnovne øole Fokovci – predlog za sprejem po skrajøanem postopku – ustanovitvi javnega vzgojno-izobraæevalnega zavoda Dvojeziœna osnovna øola Prosenjakovci – Kétnyelvu Altalános Iskola Pártosfalva – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 6. Predlog Pravilnika o plaœah in drugih prejemkih obœinskih funkcionarjev, delovnih teles obœinskega sveta ter œlanov drugih obœinskih organov v Obœini Moravske Toplice 7. Obravnava povabila za soustanoviteljstvo druæbe MODEUS – Inovacijsjko dizajnerskega centra 8. Vloga Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste v zvezi z ureditvijo kriæiøœa na cesti RA-422/1318 Martjanci-Dobrovnik 9. Predlogi Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja za – imenovanje v. d. direktorja TIC Moravske Toplice – imenovanje œlanov svetov zavodov Predlogi Odbora za druæbene dejavnosti, øolstvo, kulturo, øport in turizem v zvezi z: – vlogo Divjak Josipa za dodelitev neprofitnega stanovanja v Prosenjakovcih, – vlogo CSD M. Sobota za plaœilo domske oskrbe za Nediæavec Mirka, Lonœarovci 51 – vlogo CSD M. Sobota za premestitev Bogdana Pavla iz Prosenjakovec 63 iz Doma starejøih Lendava v VDC Lendava, – vlogo ØD Filovci za finanœna sredstva – vlogo Aleksandra Vukana za odkup umetniøke slike – poroœilom Ljudske univerze M. Sobota o dejavnosti v letu 2006 10. Vloga Mestnega sveta MO M. Sobota za soglasje k imenovanju v. d. direktorjev javnih zavodov Pokrajinski muzej in Galerija M. Sobota 11. Vloga druæbe UPC Telemach za soglasje k izvedbi optiœne povezave in modernizaciji omreæja kabelske televizije na obmoœju Obœine Moravske Toplice 12. Imenovanje krajevnih odborov 13. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 14. Razno – Obvestilo Ministrstva za finance o vlogi druæbe APSARAS d.o.o. Maribor za dodelitev koncesije za prirejanje iger na sreœo – odpoved najema za zemljiøœe Naravnemu parku Terme 3000 Pripravil: Ludvik Soœiœ USKLAJEVANJE Z ZAKONODAJO Pri veœini toœk dnevnega reda 4. redne seje Obœinskega sveta so svetniki po hitrem postopku usklajevali doloœila odlokov s podroœja obœinskih gospodarskih javnih sluæb z veljavnimi zakoni in doloœili izvajalce. Za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov je to podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota, pri oskrbi z vodo se Javnemu komunalnemu podjetju Œista narava d.o.o. Teøanovci pridruæuje JP Vodovod Murska Sobota, ki z vodo oskrbuje obœane v nekaterih naseljih (Bogojina, Martjanci, Moravske Toplice, Sebeborci ...), za izvajalca javne sluæbe vzdræevanja javne razsvetljave in prometne signalizacije je bilo doloœeno JKP Œista narava, ki je tudi izvajalec za podroœje urejanja in œiøœenja javnih povrøin ter plakatiranja in reklamiranja. Osnutek odloka o urejanju in vzdræevanju pokopaliøœ ter o izvajanju pogrebnih storitev v Obœini Moravske Toplice so svetniki sprejeli kot delovno gradivo, o katerem bo stekla razprava na zborih obœanov. ZAKLJUŒNI RAŒUN 2006 Svetniki so na 5. redni seji sprejeli zakljuœni raœun proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006 s predloæenimi prilogami. Iz odloka o zakljuœnem raœunu proraœuna, ki ga objavljamo na 10. strani, je razvidno, da so prihodki v letu 2006 znaøali 1.307.605.265,14 SIT. Saldo nerazporejenih sredstev skupaj s sredstvi preteklih let na dan 31. 12. 2006 znaøa 104.364.488 SIT, in sicer: 79.967.330 SIT na raœunih Obœine Moravske Toplice in 24.397.157 SIT na raœunih krajevnih skupnosti. USKLADITEV USTANOVNIH AKTOV Z novelo zakona o vzgoji in izobraæevanju je bilo spremenjeno razmerje med skupinami, ki imenujejo œlane v svete javnih zavodov: obœina kot ustanoviteljica je ohranila tri mesta, po 3 jih imajo tudi predstavniki starøev in zaposlenih (doslej so imeli zaposleni 5 predstavnikov v svetu zavoda). Na 5. redni seji so svetniki s tem doloœilom, ki poveœuje moænost ustanoviteljevega vpliva na oblikovanje sklepov zavoda, uskladili ustanovne akte vseh treh osnovnih øol v obœini (Bogojina, Fokovci, Dvojeziœna osnovna øola Prosenjakovci) in vzgojno-varstvenega zavoda Vrtci Obœine Moravske Toplice. Pri DOØ Prosenjakovci in VVZ Vrtci enega izmed treh predstavnikov obœine imenuje svet MNSS. 24. april 2007 BURNO O ODDAJI STANOVANJA V PROSENJAKOVCIH Æivahna razprava se je na 5. seji razvnela med obravnavo predloga Odbora za druæbene dejavnosti, øolstvo, kulturo, øport in turizem, da nezasedeno neprofitno stanovanje v poslovno-stanovanjskem objektu v Prosenjakovcih za obdobje enega leta dodeli druæini Josipa Divjaka. Po groænji z deloæacijo iz stanovanjske hiøe sta se zakonca iz Teøanovec znaøla v nezavidljivem poloæaju in odbor se je z veœino glasov odloœil predlagati svetu, da se æe dve leti nezasedeno stanovanje v Prosenjakovcih odda druæini Divjak. V razpravi so priøli do izraza razliœni pogledi na vpraøanje: veœ svetnikov je podprlo predlog odbora, drugi so se spraøevali o pravni podlagi predloga o dodelitvi najema (razpis je bil objavljen pred dvema letoma), tretji spet o tem, ali bo najemniku res mogoœe odpovedati najem po enem letu. Predlogu sta izrecno nasprotovala svetnika Vöröø. Tibor Vöröø st., predsednik Madæarske narodne samoupravne skupnosti (MNSS) obœine Moravske Toplice, je opozoril, da s stanovanjem v Prosenjakovcih obœina ne more reøevati socialnih problemov obœanov, MNSS namreœ stanovanje potrebuje, najavlja se zdravnik, ki je brez stanovanja, v kratkem naj bi bil ustanovljen zavod za kulturo. Kam bomo dali œloveka, ki se bo zaposlil? se je spraøeval svetnik Tibor Vöröø st. Ker so svetniki predlog odbora kljub vsemu podprli (s 7 glasovi, 5 jih je bilo proti), je Tibor Vöröø napovedal nujno sejo MNSS in ukrepe, ki bi onemogoœili uresniœitev sklepa Obœinskega sveta o oddaji neprofitnega stanovanja v Prosenjakovcih. O FINANCIRANJU ØPORTNIH DEJAVNOSTI V obœini deluje veœ dobrih øportnih kolektivov, hokejisti Moravskih Toplic, nogometaøi Œarde ... ÆNK iz Filovec spada v sam vrh, saj so dekleta postala dræavne in pokalne prvakinje. Po zakonodaji je obœina dolæna zagotavljati kvalitetne moænosti za øportno udejstvovanje, torej podlago za øportne aktivnosti. Nadgradnja je stvar druøtev (in podjetij, ki jih na podroœju øporta pri nas øe ni). Zdaj delamo mimo tega: ob tem, da dajemo veliko za objekte in drugo infrastrukturno opremo, nas klubi prosijo tudi za dejavnosti, saj ni dovolj financerjev v lokalnem okolju. Sredstva delimo po pravilniku, tako da je vsem premalo. Razpis mora upoøtevati kategorizacijo in druge kriterije, drugega denarja pravzaprav ni. Plaøœ je veliko premajhen za to veliko telo. Æupan Franc Cipot na seji Obœinskega sveta 24. april 2007 6. seja odbora za kmetijstvo PREDVSEM O VLADNIH UKREPIH V KMETIJSTVU Odbor obœinskega sveta za kmetijstvo sodi med najbolj delovna telesa obœinskega sveta, saj so se œlani odbora v zaœetku aprila sestali æe øestiœ v tem mandatu. Ne gre le za øtevilo sej – predsednik odbora Tibor Vöröø pereœo problematiko kmetov pogosto razprostira pred obœinskimi svetniki. Po pravilu prevladujejo teæave t. i. malih kmetov, ki jih je najnovejøi tok dogodkov potisnil na rob dogajanja in preæivetja. A kaj naj v tej zvezi pomeni glasno izraæeno opozorilo œlanice odbora Marije Cigüt: Ne le mali kmetje, pri tej kmetijski politiki bodo propadle tudi veœje kmetije!? V srediøœu zanimanja odbora je bilo troje vpraøanj: ukrepi vlade na podroœju kmetijstva (subvencije, pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov), œlanstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in sofinanciranje kmetijstva v obœini v letu 2007. Vloge za subvencije se vlagajo, vendar kmetje ne vedo, kaj to pomeni, podpore se zmanjøujejo na vseh podroœjih, vlada ne podpira slovenskih kmetov, tudi s tem, ko prepoveduje obœinam, da bi subvencionirale kmetijske dejavnosti, man Ævegliœ, in pritrdil mnenju œlanov odbora, da se subvencije najprej izplaœajo kmetom, ki se ukvarjajo izkljuœno s kmetijstvom. Dotaknili so se øe vrste vpraøanj, od razpisov za investicijska sredstva, pavøalnem priznavanju povraœila, ne glede na realno vrednost. Predsednika kmeœkega sindikata so opozorili na to, da je Prekmurje v sedanjih dokumentih obravnavano kot obmoœje laæje pridelave zaradi navidez ugodnejøih pogojev, kar pokrajino postavlja v slabøi izhodiøœni poloæaj. Øesta seja odbora za kmetijstvo z udeleæbo Romana Ævegliœa, predsednika sindikata kmetov (prvi z leve). FOTO: Ludvik SOŒIŒ zato pa zdaj uvaæamo madæarsko pøenico 38 SIT/kg in kmetijsko-gozdarska zbornica ne opravlja svojega dela, je sejo dramatiœno zaœel Tibor Vöröø in s tem tudi pojasnil, zakaj je na sejo povabil Romana Ævegliœa, predsednika sindikata kmetov Slovenije. Lani so bila plaœila vezana na proizvodnjo, zdaj se ukinjajo nekatere premije in v obdobju 2007–2013 se naœrtuje postopno zmanjøevanje sredstev za kmetijstvo. Temeljna zahteva sindikata kmetov je, da ostanejo sredstva na nivoju leta 2006, je pojasnil Ro- Roman Ævegliœ je zagotovil, da je z ministrstvom za zdravje doseæeno soglasje, da se premije za zdravstveno zavarovanje kmetov ne bodo drastiœno poviøale, prav tako se kmeœki sindikat zavzema za prostovoljno œlanstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kar je tudi izrecno izraæena zahteva moravskotopliøkega odbora za kmetijstvo. O sofinanciranju kmetijstva v letu 2007 niso razpravljali, saj œakajo na odloœitev vladnih sluæb. Za zdaj vlada nasprotuje finanœni intervenciji v kmetijstvu na lokalni ravni. ZAKAJ ØE NI PRIPRAVLJEN OBŒINSKI RAZPIS ZA SPODBUJANJE KMETIJSTVA? Sredstva za pospeøevanje in razvoj kmetijstva so se do konca leta 2006 dodeljevala kmetom na podlagi sprejetega pravilnika, saj je v tem obdobju zaradi pristopa Slovenije k EU øe veljalo prehodno obdobje, ko so lahko obœine izjemoma dodeljevale sredstva za doloœene ukrepe v kmetijstvu. Z zaœetkom leta 2007 morajo biti ukrepi usklajeni z dræavno in evropsko zakonodajo za kmetijske dræavne pomoœi ter v skladu z zakonodajo tudi priglaøeni Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred zaœetkom dodeljevanja sredstev za kmetijstvo pa mora biti sprejet tudi nov pravilnik. Pri ukrepih, ki so dovoljeni, je veliko nejasnosti, ki se med obœinami in ministrstvom øe reøujejo, zato øe nobena obœina v Sloveniji nima potrjenega pravilnika, ki bi omogoœal objavo razpisa in s tem tudi zaœetek do- Pripravil: Ludvik Soœiœ deljevanja sredstev. Øe najbolj doreœeno je zavarovanje, saj bo dræava v letu 2007 sofinancirala 40 % zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov, obœine pa lahko sofinancirajo 10 % zavarovalne premije. Dræava bo sofinancirala tudi zavarovalne premije za zavarovanje æivali. Zaradi navedenega øe ne moremo objaviti razpisa za dodeljevanje sredstev za pospeøevanje kmetijstva v obœini in ne zbiramo vlog za sofinanciranje v kmetijstvu. Martina Vink Kranjec POSPEØEVANJE KMETIJSTVA V LETU 2006 V poslovnem poroœilu zakljuœnega raœuna obœine za leto 2006 so povzeti tudi ukrepi, ki jih je obœina izvajala na podroœju pospeøevanja in razvoja kmetijstva. Sredstva so bila dodeljena na osnovi Pravilnika in Ukrepov pospeøevanja in razvoja kmetijstva v obœini za obdobje 2004–2006 ter s soglasjem komisije za nadzor dræavnih pomoœi pri ministrstvu za kmetijstvo. V letu 2006 je bilo v ta namen porabljenih 9,6 mio SIT za na-– subvencioniranje testiranja økropilnih naprav (50 % cene testislednje namene: ranja), – sofinanciranje zavarovalnih premij v rastlinski proizvodnji – sofinanciranje dejavnosti strokovnih druøtev s podroœja kmetij(30 % zavarovalne premije), stva ter – subvencioniranje nakupa apnenca in preparata Litho (15 % cene), – spodbujanje vkljuœevanja kmetov v ukrepe SKOP. – za razvoj œebelarstva in zdravstveno zaøœito œebel: 30 % stroøkov zdravljenja in 30 % cene nakupa sladkorja za zimsko Zanimivo sliko kaæe statistiœni pregled koristnikov sredstev za krmljenje œebel, pospeøevanje, ponazorjen z grafi: Na podlagi 42. œlena Zakona o stavbnih zemljiøœih (Uradni list RS, øt. 44/97) in 16. œlena Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na 2. redni seji dne 18.12.2006 sprejel S K L E P O VIØINI KOMUNALNEGA PRISPEVKA V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2007 1. œlen V Obœini Moravske Toplice, razen oæjega naselja Moravske Top-lice, za katerega je sprejet investicijski program, znaøa komunalni prispevek za popolno komunalno opremo: – za stanovanjske hiøe, vikende, vinske kleti in poslovne prostore, razen turistiœnih, gostinskih in trgovskih lokalov 31,20 EUR/m2 koristne povrøine, in sicer so stroøki komunalne opreme za posamezne komunalne naprave naslednji: EUR/m2 kanalizacija 8,14 vodovod 5,14 elektriœno omreæje 3,32 ceste 14,60 SKUPAJ 31,20 – za gostinske, turistiœne in trgovske lokale 52,00 EUR/m2 koristne povrøine prostorov, in sicer so stroøki komunalne opre me za posamezne komunalne naprave naslednji: EUR/m2 kanalizacija 13,56 vodovod 8,57 elektriœno omreæje 5,53 ceste 24,34 SKUPAJ 52,00 Za osrednji del naselja Moravske Toplice: EUR/m2 MORAVSKE TOPLICE skupina 100-pridobivanje zemljiøœ 0,11 skupina 200-priprava stavbnega zemljiøœa 0,11 skupina 300-oprema stavbnega zemljiøœa komunalni objekti in naprave skupne rabe ceste in zunanje ureditve 5,09 zelene in rekreacijske povrøine 0,11 javna razsvetljava 0,85 kanalizacija za odvod meteorne vode 6,12 komunalni objekti in naprave individualne rabe vodovodno omreæje in naprave 2,22 kanalizacija za odvod odpadne vode 6,12 elektriœno omreæje in naprave 1,79 PTT omreæje in naprave 1,62 Skupaj skupina 300-oprema stavbnega zemljiøœa 23,92 VSE SKUPAJ 24,14 2. œlen Komunalni prispevek se obraœuna na obmoœju, kjer so komunalne naprave æe zgrajene, na obmoœju, kjer so komunalne naprave v izgradnji in na obmoœju, kjer je moæno komunalne naprave izgraditi. Komunalni prispevek predstavlja stroøke izgradnje primarnih komunalnih vodov in kategoriziranih cest. Od izraœunane vrednosti komunalnega prispevka se odøtevajo vsa prejønja namenska plaœila investitorja v izgradnjo komunalnih objektov in naprav po valorizirani vrednosti (vrednost teœaja EUR-a) glede na œas od prvotnega plaœila do sedanje odmere, vendar ne veœ, kot je za posamezno postavko doloœeno po tem sklepu. Investitor dokazuje vsa prejønja plaœila v izgradnjo komunalnih objektov in naprav s predloæitvijo originalne dokumentacije o plaœilih. V primeru nejasnosti, da se plaœilo dejansko nanaøa na predvideno bodoœo gradnjo, se pridobi mnenje investitorja gradnje posameznega komunalnega objekta oziroma naprave ali podroœne krajevne skupnosti. Za kmetijske gospodarske objekte se ne obraœunava komunalni prispevek. 3. œlen Korekcijski faktorji za koristne povrøine so v skladu s standardi, razen: – za stanovanjske hiøe do 100 m2 stanovanjske povrøine 0,50 – kleti in skladiøœa ter industrijski objekti in garaæe 0,30 – bivalni prostori v mansardi 0,75 – øportni objekti, bazeni in podobno 0,10 Z ozirom na lokacijo objekta se upoøtevajo naslednji korekcijski faktorji: I. obmoœje: obsega oæje naselje Moravske Toplice, faktor F=1 II. obmoœje: obsega naselja Martjanci, Teøanovci, faktor F=0,70 III. obmoœje: obsega naselja Bogojina, Filovci, Ivanci, Mlajtinci, Lukaœevci, Norøinci, Sebeborci, faktor F= 0,60 IV. obmoœje: obsega naselja Berkovci, Prosenjakovci, Pordaøinci, Motvarjevci, faktor F=0,40 V. obmoœje: obsega vsa ostala naselja. Za to obmoœje se ne obraœunava prispevek za kanalizacijo, faktor F=0,40, vikendi 0,50 VI. obmoœje: obsega obmoœje izven oæjega naselja in velja za vin ske kleti. Obraœuna se samo elektrika in cesta, faktor F=0,50. Individualne prikljuœke od glavnega voda do objekta plaœa vsak investitor sam. 4. œlen Ta sklep velja za plaœilo komunalnega prispevka na obmoœju celotne Obœine Moravske Toplice. Brez potrdila, izdanega od Obœine Moravske Toplice o plaœilu komunalnega prispevka, Upravna enota Murska Sobota ne sme izdati gradbenega dovoljenja. 5. œlen Komunalni prispevek se ne plaœa v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega ali poslovnega objekta, œe je obstojeœi objekt æe ustrezno komunalno opremljen. Oprostitev plaœila prispevka iz prvega odstavka tega œlena ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg za veœ kot 20 m2 presega tlorisno povrøino prostorov prejønjega objekta. Œe novozgrajeni stanovanjski ali poslovni objekt za veœ kot 20 m2 presega tlorisno povrøino prostorov prejønjega objekta, plaœa investitor prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljiøœa v sorazmerju s poveœanjem tlorisnih stanovanjskih oziroma poslovnih povrøin. Investitorji, kateri so deleæni ugodnosti iz tega œlena, morajo v roku dveh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeni objekt, starega poruøiti in odstraniti material ter okolico primerno urediti. 6. œlen V primeru, da pride do spremembe namembnosti stanovanjske hiøe, vikenda, vinske kleti ali poslovnih prostorov v gostinski ali trgovski lokal, se plaœa pred izdajo uporabnega dovoljenja razlika komunalnega prispevka po 1. œlenu tega sklepa. 7. œlen Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plaœati komunalni prispevek na transakcijski raœun Obœine Moravske Toplice na podlagi odloœbe pristojnega obœinskega upravnega organa. 8. œlen Z zaœetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep o viøini komunalnega prispevka za leto 2006 (Uradni list RS, øt. 112/05). 9. œlen Ta sklep zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01.01.2007. Øtevilka: 420-01-01/06-42 V Moravskih Toplicah, dne 18.12.2006 Æupan Obœine Moravske Toplice FRANC CIPOT, l. r. 24. april 2007 KOGA LAHKO SPREJME MEDVEDOV DEÆNIK? Otroøko, nevsakdanje vpraøanje, ki pa da misliti tudi nam, odraslim. Smo øe voljni koga sprejeti, komu odpreti vrata svojega doma, imamo øe sploh kaj œasa in razumevanja za soœloveka, za soseda, sodelavca ... V vrtcu Bogojina so si starøi skupno z zaposlenimi zadali zahtevno nalogo, da otrokom odigrajo igrico. Po skupnih dogovarjanjih in iskanjih je prevladal medvedov deænik, v zaœetku morda zato, ker je velik in mogoœen, po veœkratnih vajah pa je prihajalo v ospredje prijateljstvo, ki si ni podajalo æogice po pravilu kolikor ti meni, toliko jaz tebi, ampak pristno prijateljstvo, ki so ga æeleli starøi pribliæati svojim otrokom za njihovo skupno dobro. Œeprav je medvedov deænik velik, vsi starøi niso mogli dobiti vloge igralca, ves œas priprav pa je bil odprt za sleherne starøe, ki so æeleli sodelovati, pa naj si bo to pri pripravi ozadja, krojenju ali øivanju kostumov, rezanju papirœkov za deæ, prinaøanju blaga, peœenju medenjakov, postavitvi odra na gostovanjih, ki jih ni bilo malo, pospravljanju in ne nazadnje namenitvi dobre, vzpodbudne besede in prijateljskega nasmeha. Naøi starøi so odprli medvedov deænik za svoje otroke v vrtcu in otroke iz krajevne skupnosti Bogojina, ki niso vkljuœeni v vrtec. Zatem so se odzvali povabilu ravnateljice in v okviru Veselega decembra odigrali igrico v Vivatu v Moravskih Toplicah. Skupno s svojimi druæinami so se podali œez mejo in v Øtevanovcih na Madæarskem popestrili nedeljski popoldan ljudem, ki znajo ceniti slovensko besedo, ljudem, ki so gostovanje sprejeli odprtih rok in niso znali skriti sreœe. Ob pogostitvi po odigrani igrici pa nas je prisotne prevzelo enotno œutenje, œutenje topline, prijateljstva, œutenje bogastva ljudi onkraj meje in vezi, ki so se kar same tkale – roka si je podajala roko, pogledi so se sreœevali, telefonske øtevilke izmenjale. Igrico so odigrali øe v osnovni øoli Bogojina in se s tem æeleli vsaj delno oddolæiti za medsebojno sodelovanje strokovnih delavcev, hkrati pa so se navezali novi stiki, nova zaupanja, nova sodelovanja. Medvedov deænik bi bil tokrat poln, œe ne bi starøi uvideli, da se dobro vedno z dobrim vraœa. Naøi, se pravi njihovi otroci so igrico œutili po svoje, sprejeli so jo, postala je del njih, del njihovih druæin in del naøega vrtca. Ni otroka, ki se ne bi odzval melodiji ali besedilu pesmic, ki so se vrstile skozi igrico, ni otroka, ki ne bi poznal atija ali mame, ki je odigral/a vlogo katere koli æivali ali pojava, ki se je zvrstil v igrici in kar je najveœ – øe in øe bi jo æeleli gledati. To dokazuje, da so se splaœala odrekanja, ki jih ni bilo malo, ærtve tistih, ki so popazili na otroke v œasu odsotnosti igralcev, neøtete neplaœane poti, ki pa so se izkazale plaœane z obrestmi v oœeh in œutenju tistih, ki so oziroma øe vidijo s srcem. Pri otrocih je to velika naloæba za æivljenje, ki se je æal odrasli veœkrat ne zavedamo ali se je noœemo zavedati. Vrstila so se øe gostovanja, in sicer dve v Termah Banovci, dve v Termah 3000 v Moravskih Toplicah in eno v Termah Radenci, kamor so bili poleg gostov vabljeni tudi otroci iz vrtca in øole. Devet nastopov, devet razliœnih krajev in ljudi, katerega øtevila ne vemo toœno, vemo pa, da je bilo razdeljenih tisoœe medenjakov, pripravljenih iz veœ kot 15 kg moke, kar dokazuje, da je naø medvedov deænik bil res velik, velik v dejanjih, velik v spletanju in prepletanju vezi, velik v odzivih ljudi, ki jih do takrat nismo sreœali in ki nas øe prosijo za gostovanja. In starøi igralci – nekateri so presegli samega sebe, kar je bilo prej v njihovih prepriœanjih nemogoœe, se je zgodilo kar œez noœ, bili so na odru, igrali so in osreœevali. A si lahko kdo æeli v æivljenju øe kaj lepøega? Milena Œernela, vzgojiteljica Vrnitev v otroøki pravljiœni svet SNEGULJŒICA IN SEDEM PALŒKOV Starøi otrok prvega razreda OØ Bogojina so se v mesecu decembru vrnili v otroøki pravljiœni svet, v svet Sneguljœice, palœkov, œarovnice in lovca. Skupaj z uœiteljicami Mojco, Joæico in Valerijo so pripravili igro Sneguljœica in sedem palœkov. V zaœetku je bila Sneguljœica naœrtovana zgolj kot preseneœenje otrokom ob zakljuœku projekta Veseli december, ki je potekal na øoli. Ker pa je bilo v njo vloæenega precej truda in œasa, so se odloœili, da jo bodo zaigrali tudi zunaj zidov øole. Tako so februarja »gostovali« v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah. Da pa pravljiœnega sveta le ne bi prehitro zapustili, bodo zaigrali øe kakøno predstavo. Sneguljœica bo v otroøkih glavah gotovo dolgo odmevala, vsekakor pa takrat, ko bodo v roke vzeli jabolko in se spraøevali, ali je zastrupljeno ali ne. 24. april 2007 Pogovor z ravnateljem OØ Bogojina Ivanom Kramperøkom NAØI UŒENCI MORAJO IMETI ENAKE POGOJE KOT VRSTNIKI DRUGOD Z novim øolskim letom ste prevzeli vlogo ravnatelja na OØ Bogojina. Pred tem ste podobno delo opravljali æe na OØ Sodræica, prihajate pa iz Mozirja. Kako ste se væiveli v novo okolje? Kaj Vas je najbolj presenetilo? V okolje, kjer sedaj æivim in delam, se mi ni bilo teæko væiveti. Deloma zato, ker sem æe prej hodil sem na dopust, poznal sem æe nekaj ljudi. Predvsem pa bi rad poudaril to vaøo odprtost in dobrosrœnost. Prekmurci ste v tem pogledu res øe redka lisa v Sloveniji. Tudi kolegi, starøi in uœenci, upam, so me dobro sprejeli. Nikoli ne bom pozabil sprejema s strani uœencev in kolegov na prvi øolski dan, zaradi solz v oœeh in preseneœenja nisem mogel spregovoriti kar nekaj minut. Nepozabno, kaj takega si nisem nikoli mislil! Kakøne so prostorske moænost za vzgojno-izobraæevalno delo v OØ Bogojina? Prostorske moænosti v OØ Bogojina so v osnovi dobre. Glede na pridobitev dveh specializiranih novih uœilnic in glede na to, da postajamo eno-oddelœna øola, imamo prostorov dovolj. Morda nam manjka le kakøen veœnamenski prostor, kjer bi imeli proslave, roditeljske sestanke, razstave in øe kaj. Omenjenim prireditvam telovadnica ne ustreza. Drugo pa je vpraøanje, kako so ti prostori opremljeni in vzdræevani. Del opreme v uœilnicah je potrebno zamenjati. Na telovadnici puøœa streha, okna, ki niso bila zamenjana, ne tesnijo in ob malo veœjem deæevju imamo v teh prostorih probleme z zamakanjem. Tudi sicer bo potrebno nabaviti nekaj didaktiœnih pripomoœkov, predvsem tistih draæjih. Prav tako je problematiœno ostreøje s kritino, ki je øe vedno iz azbestnih valovitih ploøœ. Denar pa vemo, da je problem. Skupaj z obœino kot ustanoviteljico se o vseh problemih pogovarjamo, prijavili se bomo na razpis MØØ in s skupnimi moœmi ter veliko dobre volje upam, da bomo sœasom uspeli vse omenjeno reøiti. Kdaj lahko raœunamo, da bodo izgrajena zunanja igriøœa ob øoli v Bogojini? Jeseni smo se prijavili na razpis Fundacije za øport. Izgradnja igriøœ je razdeljena na tri faze v treh naslednjih letih. Nekaj sredstev smo dobili iz omenjenega razpisa. Œeprav ne toliko, kot smo priœakovali, smo v dogovoru z obœino, da se prva faza izgradnje priœne ob koncu tega øolskega leta. Glede na to, da verjamem in sem optimist, upam, da bodo naøi uœenci ob zaœetku novega øolskega leta æe lahko igrali nogomet in koøarko na novih asfaltnih povrøinah. Naslednji fazi naj bi priøli na vrsto v prihodnjih dveh letih. Kako uspevate uresniœiti cilje, ki ste jih zapisali v Viziji razvoja in dela øole (kvaliteten pouk z vzgojnimi komponentami, varnost, samouresniœevanje, dokazovanje uœencev, motivirani in strokovno podkovani uœitelji ...)? 24. april 2007 Glede ciljev, zapisanih v Viziji razvoja in dela øole, lahko reœem to, da smo vsi skupaj na dobri poti. So podroœja, kjer so stvari odvisne predvsem od nas samih-zaposlenih, od notranje motivacije in zavedanja, za kakøen poklic smo se odloœili in kakøno poslanstvo opravljamo. So pa podroœja, ki so odvisna veœ ali manj od zunanjih dejavnikov. Vsi pa se moramo zavedati, da se stvari preko noœi ne da popolnoma spremeniti. Vem pa dobro, da imamo vsi skupaj øe veliko rezerve in da so znotraj nas razlike, tako kot so med vsemi ostalimi poklici. Paziti moramo, da te razlike niso usodne za otroke in samo stroko, kar pa lahko trdim, da se pri nas ne dogaja. Je pa to vse skupaj en proces, ki teœe, se spreminja in prilagaja razmeram na trgu. Ivan Kramperøek Iz Vaøe predstavitve je razvidno, da poseben pomen pripisujete vzgojni funkciji øole. Se Vam zdi, da je le-ta zapostavljena? Øola je ustanova, kjer se izobraæuje in vzgaja. Po mojem miøljenju sta to dva neloœljiva pojma, ki se morata medsebojno prepletati in dopolnjevati. Teæko si predstavljam odliœnega, a nevzgojenega uœenca. Œe se pojavi, je sigurno problematiœen za vse ostale. Za naøe uœence lahko reœem, da so lepo vzgojeni, na trenutke celo preveœ tihi, mirni in zadræani. Œe jih primerjam z uœenci iz prejønjih okolij, so tu velike razlike. Z novim øolskim letom bo morala vsaka øola imeti vzgojni naœrt in prav razmiøljam, kaj bomo vnesli in napisali vanj. So stvari, ki so pri nas uteœene in popolnoma jasne, drugje pa imajo zaradi enakih zadev velike probleme. Osnovna øola v Sloveniji je v spreminjanju. Kako gledate na spremembe, ki jih je napovedalo ministrstvo? Imate ravnatelji moænost sodelovati pri oblikovanju sprememb? Spremembe na podroœju osnovnega øolstva so prepogoste in vœasih niti ni œasa, da bi ugotovili, ali so potrebne. Samo œe pogledamo zadnjih dvajset let, kaj vse smo æe imeli, a vpraøanje je, ali je bilo vse tako zaniœ, kar smo spremenili. Po mojem bi morali vzpostaviti sistem, pot, ki bi jo potem le dopolnjevali in nadgrajevali. Pri tem pa bi morali sodelovati predvsem praktiki z dolgoletnimi Pripravil: Ludvik Soœiœ izkuønjami v razredu. Øe slabøe pa je, œe spremembe diktira politika in to, nenazadnje, ob gledanju skozi finance. Dobro vem, da denarja nikoli ni dovolj, a po drugi strani se denar porablja vœasih za stvari, ki so æe prav smeøne. Ravnatelji smo imeli moænost podati pobude, pripombe, a kaj dosti pri sprejemanju novosti se le-te niso upoøtevale. Del vzgojno-izobraæevalnega procesa poteka na podruæniœni øoli v Teøanovcih. Je razdrobljeno delo na veœ mestih dobra reøitev ali ovira za kvalitetno de-lo na øoli? Organizacija in izvedba dela na podruæniœni øoli v Teøanovcih ima tako svoje dobre strani kot slabosti. Predvsem je odvisno, skozi katere oœi gledamo: MØØ, obœine, starøev, uœiteljev. So prednosti, kot delo v manjøih skupinah, morda je malo drugaœe, œe pride do kombiniranega pouka dveh razredov. Vpraøanje se pojavi pri samem prehodu iz mikro okolja v makro – na matiœno øolo in pa procesa, ki poteka v verjetno slabøih pogojih kot na matiœni øoli. Glede na demografsko sliko in glede na neposredno bliæino matiœne øole se v bliænji prihodnosti pojavlja vpraøanje obstoja podruæniœne øole. Slej ko prej bomo priøli na eno-oddelœno øolo in øe to z nekaterimi razredi, ki bodo øtevilœno manjøi. Æal to narekuje situacija, øtevilo otrok, normativi s strani MØØ in øe kaj. Vaøi uœenci dosegajo imenitne uspehe na dræavnih tekmovanjih. Je to prava izkaznica øole, dobrega dela na øoli? Vsekakor gre za uspehe na razliœnih tekmovanjih in sodelovanje na nateœajih moram pripisati kolegicam in kolegom, ki brez dvoma vlagajo veliko truda in svojega œasa pri pripravah uœencev na omenjene aktivnosti. Moje vodilo je, da je dolænost vseh nas, ki smo kakorkoli vpleteni v vzgojno-izobraæevalni proces, da imajo naøi uœenci enake pogoje kot njihovi vrstniki kjerkoli po Sloveniji. Na nekaterih podroœjih, æal, øe ni tako, a s skupnimi prizadevanji, dogovarjanji in veliko mero strpnosti, upam, da bo vse to tudi na naøi øoli. Øola kot taka je na enkratni lokaciji, v okolju, ki si ga lahko samo æelimo. Z izgradnjo zunanjih igriøœ bodo uœenci kot tudi ostala mladina v kraju veliko pridobili. Prepriœan sem, da bo to mesto druæenja, da bodo svoj prosti œas aktivneje in predvsem koristneje preæivljali. Mladim je potrebno ponuditi, dati moænosti, od njih samih pa je odvisno, kako stvari sprejemajo. Glede na to, da æe dvaindvajset let delam z mladimi, jim zaupam in verjamem. Res pa je, da se je tudi mladina v teh letih spremenila. In tisti, ki dela z mladimi tako kot pred davnimi leti, ima velike teæave pri svojem delu. A kljub vsem spremembam bi se z veseljem øe enkrat odloœil za ta poklic, saj sem v njem vedno uæival, ne glede na to, v kakøni vlogi sem bil. Terme 3000 in Terme Vivat O POSLOVANJU V LETU 2006 Leto 2006 je bilo za osrednji turistiœni druæbi v naøi obœini, Naravni park Terme 3000 in Terme Sonœni park Vivat, zaznamovano z obseænimi investicijskimi vlaganji v skupni vrednosti veœ kot 37 milijonov evrov (8,8 milijarde tolarjev). Investicije so se odraæale v poslovanju obeh druæb. Kljub temu so oboji z doseæenim zadovoljni in napovedujejo, da bo øele tekoœe leto prvi pravi pokazatelj smotrnosti in pomembnosti njihovih vlaganj. Lansko poslovno leto je bilo za druæbo Terme 3000 d. d., ki deluje pod krovno blagovno znamko Panonske terme v Poslovni skupini Sava, nekoliko manj uspeøno kot prejønja leta. Kot nam je sporoœila predstavnica za odnose z javnostmi v Panonskih termah Barbara Stopinøek, sta na slabøe poslovne rezultate vplivala zaœasno zaprtje hotela Ajda in gradnja novega petzvezdiœnega hotela Livada Prestige. Po podatkih TIC Moravske Toplice so v nastanitvenih zmogljivostih Term 3000 lani naøteli 344.072 noœitev (0,9 odstotka manj kot leta 2005) ali 86 % vseh noœitev na obmoœju obœine. Lani je Terme 3000 obiskalo 232.592 dnevnih kopalcev, kar je za 4 % manj kot leto pred tem. Poglavitni razlog za to je v prvi vrsti muhasto poletno vreme. Po revidiranih podatkih je druæba Terme 3000, d. d., v lanskem letu ustvarila 16,8 milijonov evrov prihodkov, kar je 5 % veœ kot leto prej. Skupina Panonske terme, kamor sodijo øe Terme Lendava, Radenci, Banovci in Ptuj, pa je v lanskem letu ustvarila 34,5 milijonov evrov prihodkov oziroma je konsolidirani œisti poslovni izid skupine znaøal milijon evrov. »Na podlagi novih trænih priloænostih, ki se odpirajo z redno letalsko linijo nizkocenovnega prevoznika Ryanair (z mariborske- TERME VIVAT V GRŒIJI Terme Sonœni park Vivat iz Moravskih Toplic je doletela prijetna œast, da bodo s svojim osebjem med 23. in 29. aprilom del promocijske ekipe Slovenije v grøki prestolnici Atene. V okviru priprav naøe dræave na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008 se je vlada namreœ odloœila za vrsto promocijskih aktivnostih z namenom predstaviti Slovenijo starim œlanicam EU. Tam se bodo mudila tudi vlada RS z gospodarsko delegacijo. Posebna ekipa, ki jo sestavljajo vodja kuhinje v hotelu Vivat Joæef Kovaœ, vodja slaøœiœarne v soboøkem Mlinopeku Milan Lipiœ in Andrej Voh, specialist za slovenske jedi iz Srednje øole za gostinstvo v Celju, si bo namreœ v hotelu Hilton, kjer bodo potekali Slovenski dnevi, prizadevala za œim boljøo kulinariœno predstavitev naøe dræave. Gostom bo na voljo veœ kot 50 tipiœnih slovenskih jedi in slaøœic. Vodstvo Term Vivat je zadovoljno s takøno œastjo, obenem pa so izrazili razoœaranje, da se jim na njihovo vabilo niso prikljuœili kolegi iz Term 3000. ga letaliøœa, op. pis.), predvidevamo, da bo letoønja sezona uspeøna, saj se severovzhodna Slovenija, in z njo Panonske terme, razvija v avio destinacijo,« øe sporoœajo iz Term 3000. V druæbi Terme Sonœni park Vivat so zadovoljni s poslovanjem v lanskem letu. V druæbi, kjer se je øtevilo zaposlenih s 17 (marec 2005) poveœalo na 59, so lani ustvarili 34 tisoœ noœitev. Po besedah Metoda Graha, direktorja druæbe Poœitek-uæitek, ki je veœinski lastnik Term Vivat, naj bi jih letos ustvarili 74 tisoœ. Kazalci prvih treh letoønjih mesecev, ko so zabeleæili 61-odstotno zasedenost, to veœ kot potrjujejo. Zelo spodbudno pa je, da se je v celotni strukturi deleæ tujih gostov z lanskih 32 poveœal na 43 %. Tudi dejstva, da poveœana »a la carte« restavracija s 350 sedeæi omogoœa poslovna sreœanja in konference, da imajo lastno termalno vrtino, pokrit in odprt bazenski kompleks z 2.500 m2 vodnih povrøin in vrhunskim wellness centrom, obnovljeni in razøirjeni hotel Vivat s øtirimi zvezdicami, apartmajsko naselje s 119 apartmaji ... nakazujejo, da druge terme v Moravskih Toplicah postajajo vse pomembnejøi ponudnik turistiœnih storitev tako doma kot na tujem. Letoønja kopalna sezona se je uradno priœela, saj so z 20. aprilom odprli tudi zunanji olimpijski bazen. DANICA BABIŒ MOJSTRICA LJUDSKIH OBRTI V krog redkih mojstrov ljudskih obrti v naøem okolju bi lahko uvrstili tudi Danico Babiœ iz Ivanovec, ki se kot z dopolnilno dejavnostjo ukvarja s kvaœkanjem, vezenjem in izdelovanjem prtiœkov z vezanjem prejice na okvir. Toda njeni izdelki niso obiœajni izdelki roœnih del, saj pri vezenju upodablja panonske vzorce, v prvi vrsti prevladujejo motivi roæ. Kot pravi, se z roœnimi deli ukvarja æe celo æivljenje, intenzivneje pa zadnja tri leta, ko je brez zaposlitve. Ker je za svoje izdelke dobila tudi certifikat Obrtne zbornice Slovenije, priznanje, da njeni izdelki sodijo v krog ljudskih obrti, kupci radi posegajo po njenih izdelkih. Vendar pa ji certifikat pomeni zgolj moralno priznanje za kakovost in naœin dela njenih izdelkov, nikakor pa z njim ne more unovœiti viøje cene. Mojstri ljudskih obrti namreœ dejansko porabljenega œasa ne morejo vraœunati v ceno izdelka, ker ti izdelki ne bi bili konkurenœni cenenim iz uvoza z Daljnega Vzhoda, œeprav jih niti po kakovosti niti po motivih ni mogoœe primerjati. Svoje œudovito vezene in kvaœkane izdelke oziro ma »izdelke z okvirja«, pri katerih uporablja prejico, kvaœkanec in sukanec iz naravnih materialov iz lanu in bombaæa, prodaja do-ma, sreœujemo pa jo tudi na øtevilnih delavnicah roœnih del. Sreœali smo jo tudi v okviru velikonoœne delavnice v gradu pri Gradu na Goriœkem. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 24. april 2007 Druøtvo upokojencev Moravske Toplice NAJAKTIVNEJØE DRUØTVO V OBŒINI Upokojenci iz vseh 28 naselij obœine, zdruæeni v enovito druøtvo, so s kar 720 œlani zagotovo najøtevilœnejøe druøtvo v obœini. Po drugi strani pa se lahko pohvalijo tudi z odliœno organiziranostjo in delavnostjo, saj sistem poverjenikov po posameznih krajih odliœno uspeva. Zato lahko druøtvo upokojencev uvrstimo tudi med najaktivnejøa druøtva v obœini. Da bi zadostili kar najøirøemu krogu svojih œlanov, v druøtvu trenutno delujejo tri komisije: za izlete, socialno podroœje in ekologijo, zlasti na kulturnem podroœju pa je druøtvo tudi v øirøem regijskem prostoru poznano tudi po æenskem pevskem zboru Marjetice. Predsednik Rajko Janjiå ugotavlja, da je druøtvo tudi v lanskem letu uresniœilo v zaœetku leta sestavljen obøiren program dela. Poleg druæabnih sreœanj – od druøtvenih do regijskega – in kar treh izletov, na katere sta vedno peljala dva avtobusa izletnikov, je upravni odbor druøtva skupaj s komisijo za ekologi- Rajko Janjiå: »Ponosen sem na vse œlane. Lagal pa bi, œe ne bi izpostavil, da na nekoga øe posebej moœno – na naøe pevke, Marjetice.« jo tudi lani razpisal interno akcijo Moj dom lepo urejen, s katero so med prijavljenimi izbirali najlepøe domaœije svojih œlanov. Moravskotopliøki upokojenci so lani prviœ pripravili tudi rekreacijski pohod ob meji, ki so se ga udeleæili tudi njihovi kolegi iz Radenec, Gornje Radgone in od drugod. Predsednik je ponosen tudi na delovanje njihovih œlanov na kulturnem podroœju. Poleg organizacije revije upokojenskih pevskih zborov Pomurja so njihove pevke, Marjetice po imenu, lani pripravile tri samostojne koncerte, skupaj pa so naøtele kar 18 nastopov. Marjetice, ki jih od zaœetka zelo uspeøno vodi Øtefan Zelko, prav tako œlan druøtva, so izdale æe svojo drugo samostojno zgoøœenko in kaseto. V œasu velikonoœnih praznikov so œlani druøtva v hotelu Termal v Moravskih Toplicah pripravili odmevno razstavo pirhov in domaœih dobrot. Ob odliœnem sodelovanju z vsemi druøtvu v obœini imajo zelo dobre odnose tudi s sorodnimi druøtvi v regiji, ponovno pa so navezali tudi stik z upokojenskim druøtvom iz Monoøtra v Porabju na Madæarskem. In kaj œaka upokojence, povezane v druøtvo, v tekoœem letu? Aprila razstava pirhov in domaœih dobrot, maja druøtveni piknik, na katerega bodo povabili tudi kolege iz Porabja, junija druøtveni pohod, poleti osrednje druøtveno sreœanje v Sebeborcih, na osrednji obœinski prireditvi pa bodo septembra razglasili rezultate ocenjevanja najlepøe urejene domaœije svojih œlanov. Med letom bodo pripravili tudi izlete ter samostojne kulturne prireditve, æenski pevski zbor bo pripravil samostojne nastope, sodeloval pa bo tudi na øtevilnih prireditvah v obœini in zunaj njenih meja. Martinovem plesu novembra bo v zimskem œasu sledil øe ciklus predavanj o zdravju, med letom pa ne bodo pozabili niti na svoje bolne œlane in jubilante. Geza Grabar RAZPIS »MOJ DOM LEPO UREJEN« Druøtvo upokojencev (DU) obœine Moravske Toplice razpisuje nateœaj med svojim œlanstvom za najlepøe urejeno hiøo. Pravico do sodelovanja na nateœaju imajo samo œlani DU obœine Moravske Toplice. Prijavite se lahko sami, lahko vas prijavi tudi kdo drug. Prijave zbira tajnica DU obœine Moravske Toplice Olga Gutman, Vuœja Gomila, telefon 547 10 99. Rok zbiranja prijav je 30. maj 2007. Vsem prijavljenim æelim veliko uspeha. Predsednik DU: Rajko Janjiå Mlajtinci-Lukaœevci SREŒANJE STAREJØIH OBŒANOV Æe vrsto let vodstva naselij v sodelovanju z obœino pred iztekom leta povabijo obœane, ki so dopolnili sedemdeset, da skupaj obudijo spomine na pretekla leta. Œlani vaøkega odbora Mlajtinci-Lukaœevci so sreœanje priredili nekoliko kasneje, pred koncem letoønjega februarja v gostiøœu »ŒARDA« Martjanci. Sreœanja se je udeleæilo 17 od 25 starejøih obœanov, ki so si po veselem druæenju zaæeleli podobnih sreœanj tudi v prihodnje. Za spomin je nastala tale skupinska slika. FOTO: Geza GRABAR FOTO: Arhiv VO MLAJTINCI-LUKAŒEVCI 24. april 2007 Filovci VINA IZ FILOVSKIH GORIC VSE BOLJ KAKOVOSTNA Vinogradniøko sadjarsko druøtvo (VSD) Filovci je skupaj s sorodnim druøtvom iz Strehovec v dvorani vaøko-gasilskega doma v Filovcih pripravilo tradicionalno spomladansko oce njevanje vin predhodnega letnika. Œeprav so bile napovedi vinogradnikov glede lanskega letnika sila previdne, saj je bilo kljub izjemnemu vremenu v œasu dozorevanja grozdja in ob trgatvi za kakovostno vino narejenega le pol dela. Druga polovica je namreœ odvisna od kletarjenja, torej podroœja vinarstva. To pa je vsako leto spe cifiœno in uspehi izkljuœno odvisni od znanja vinogradnikov. Visoke ocene – povpreœje veœ kot 50 ocenjenih vzorcev namreœ v 20-toœkovnem sistemu znaøa visokih 17,81 toœke – potrjujejo, da so vinogradniki v filovskih in strehovskih goricah uspeøno kletarili in so izjemno kakovost ob trgatvi samo øe dodatno oplemenitili. Takøno je bilo tudi mnenje predsednika ocenjevalne komisije, cenjenega enologa mag. Antona Vodovnika s KGZ Maribor, ki spremlja intenzivni razmah prekmurskega vinogradniøtva vse od zaœetka. Najveœ vzorcev, kar 24, se je razumljivo tudi na tokratnem ocenjevanju zbralo v kategoriji zvrst oziroma meøano vino. Najviøjo oceno je dobil vzorec vina, ki ga je prinesel Ivan Horvat (17,97). Horvat je bil najuspeønejøi tudi v skupini muøkat otonel, zbrano øtevilo toœk (18,43) pa pomeni absolutno najviøje na letoønjem ocenjevanju. Med belimi pinoti (18,13) in laøkimi rizlingi (17,63) je najviøjo oceno dosegel Alojz Berden (18,13), ki je za laøki rizling P.T. zbral kar 18,40 toœke. Pri modri frankinji je druæina Lenarœiœ zbrala 17,27 toœke; med pridelovalci rumenega muøkata (18,13) in chardonnaya (18,37) je bila najuspeønejøa druæina Horvat-Berden, pri kernerju (18,17) Joæef Gutman in pri sauvignonu Ivan Malaœiœ (18,33). V skupini sortnih vin renski rizling je bil najviøje ocenjeni vzorec Milana Oølaja (18,27), med traminci pa sta dva vinogradnika dosegla enaki oceni (18,20): med njima je bila tudi okrepœevalnica Viktorija. Vsi omenjeni vinogradniki so iz Filovec. Rez vinske trte malo drugaœe TIHE PNEVMATSKE ØKARJE MIRANA ERNIØE Kako malo je potrebno za olajøanje dela pri rezi vinske trte, pri tem pa naprava za okolico ni niti najmanj moteœa, dokazuje domiselnost Mirana Erniøe iz Teøanovec, ki se ukvarja z vinogradniøtvom, druæina pa æe veœ let vodi vinotoœ na Jelovøkovem bregu kot dopolnilno dejavnost. Ko øe ni uporabljal pnevmatskih vinogradniøkih økarij za rez vinske trte, ki pogonsko energijo dobivajo v komprimiranem zraku iz jeklenke, je za rez okrog 4.000 trsov na skrajnih juænih poboœjih Goriœkega, na znamenitem Jelovøkovem bregu na Suhem Vrhu, potreboval teden dni. Zaradi klasiœnih oziroma navadnih økarij, ki paœ delujejo le s pritiskom dlani na roki, se je pri tem øe poøteno utrudil. JEKLENKA NAMESTO KOMPRESORJA Kot upokojenec soboøke tekstilne tovarne Mura, sicer pa izuœen avtomehanik, je priøel do ideje, zakaj bi pnevmatske vinogradniøke økarje delovale le na tlak, ki ga zanje ustvari za okolje moteœi kompresor. Œe je ta na elektriœni pogon, je zaradi razliœnih lokacij vinograda pogostokrat potrebno po vinogradih razvleœi kilometre elektriœnih kablov, za povrh pa je potrebno bodisi na prikolici, bodisi kot traktorski prikljuœek prevaæati tudi sam kompresor. Da o kratkih stikih na elektriœnih kablih zaradi vlage niti ne govorimo. Tudi s kompresorji na pogonsko gorivo teæava prevoza po vinogradu ne bi bila odpravljena. Pa tudi o ropotu v okolju, saj se ta neprestano vklaplja, ne kaæe zgubljati besed. Miran Erniøa: »Œe imaø rad zemljo, ti nobeno delo na njej ni preteæko. Œe dopuøœajo moænosti, si je potrebno delo kljub temu olajøati!« PREVOZ Z VINOGRADNIØKIM TRAKTORJEM »Naredil sem kovinsko ogrodje kot leæiøœe za jeklenko, poleg sem namestil kolut, na katerem je zaradi neoviranega gibanja s økarjami navite 100 metrov visokotlaœne cevi. Na jeklenko vselej namestim regulator pritiska in rez se lahko zaœne. Ogrodje namestim na hidravliko vinogradniøkega traktorja, s œimer celotno zadevo tudi premikam,« je v grobem opisal svojo iznajdbo, ki bi jo lahko morda tudi patentiral. Zanima nas tudi stroøkovna plat. »V grobem od 200 do 250 evrov, kar je v primerjavi s kompresorjem in potrebnim delom za njegovo usposobitev zanemarljivo. Øe najveœji stroøek v mojem primeru predstavlja visokotlaœna cev na kolutu in regulator pritiska.« ZA CEL VINOGRAD MANJ KOT TRI JEKLENKE Ker je mogoœe v Murski Soboti jeklenko s komprimiranim zrakom dobiti na reverz, Erniøa dodaja, da stroøek same vsebine v njej predstavlja zanemarljivih 10 do 15 C. »Ob dejstvu, da je za optimalno delovanje pnevmatskih økarij potrebnih od 10 do 12 barov pritiska, ena jeklenka zadostuje za rez okrog 1.500 trsov, pri œemer økarje brez teæav zmorejo rez lesa do premera 25 mm. Økarje delujejo tudi na komprimirani duøik.« Besedilo in fotografije: Geza Grabar 24. april 2007 Joæef Økrilec iz Œikeœke vasi ne vztraja veœ UPAM, DA BO MOJ ROD ØE VZTRAJAL ... V medlem januarskem soncu slive in œeønje okrog vaøke cerkve v Œikeœki vasi stegujejo svoje dolge veje proti nebu, kot da bi moledovale za prgiøœe snega. Prihajam po poti med polji in goricami, kjer so prve marjetice æe prikukale na plan ali pa morda œakajo æe od lanske jeseni. Za trenutek se ustavim ob velikem hlevu. Spomnim se, kako sem pred dvajsetimi leti snemala reportaæo o kmetu, ki je upal in uspel. Pripovedoval je, da mu niœ ni padlo z neba, saj se je zadolæil pri takratni KZ Panonki, vendar je na podlagi toœnih izraœunov vedel, koliko bo moral vraœati zadrugi za kredite in da bo lahko tudi dostojno zasluæil. Po desetih letih je bil objekt izplaœan, v kooperaciji je dobival primerne æivali za nadaljnjo rejo. Doma sem na svojem, svoj gospodar, œeprav dosti delam in kmet je bil pastorek v vsaki druæbi, mi je dejal ob drugi priloænosti, ko sem se spet ustavila pri njih. Modrovala sva o kmeœkem stanu, o dediøœini, ki je ne moreø kar tako zavreœi, da je zemlja vseeno vedno tista varna toœka, ki se je lahko v vsaki teæavi oprimeø. V sebi je zdruæeval izkuønje prejønjih rodov, obenem pa sprejel vse moderno, kar je nudila stroka. Økrilecov ded se je okoli 1870. leta priæenil v Œikeœko vas v veliko rodovno skupnost, a je pred prvo vojno odøel na svoje in z nekaj zemlje zasnoval nov rod. Od svojih prednikov sem podedoval ljubezen do te prodnate, glinaste grude in pred œetrt stoletja, ko ob komasaciji nihœe ni maral nekaj hektarjev nerodovitne œrete, sem jo od zemljiøkega sklad vzel v najem. Iztrebili, obdelovali, negovali smo jo in na koncu ustvarili tako njivo, da so jo tudi drugi obœudovali ... Rada sem prihajala k tej druæini, Joæe je kleno in pokonœno povedal svoje mnenje o kmetijski problematiki: njemu si lahko verjel, ker je zaœel na øtirih hektarjih obdelovalne povrøine in postavil hlev za petsto svinj v enem turnusu. Oni pa vztrajajo, pomislim, ko me rahlo cviljenje iz smeri mogoœnega hleva tik nad domaœijo vrne v realnost. Neskonœen mir vlada na Økrilecovini. Le dobrih sto metrov od glavne vaøke ulice, kjer se pot odcepi proti griœu s cerkvijo in nekaj nenaseljenimi hiøami, kaæeta znake æivljenja le Joæefova in ob njej sinova domaœija. Joæef v priroœni delavnici popravlja sode in domaœe orodje. Ne gre brez dela, pravi in s smolo iz domaœega gozda popravlja manjøi sod, kot ga je nauœil njegov ded. Nad ognjem se rjavkasta gmota topi, v delavnici se øiri prijeten vonj in gospodar pove, da imajo nekaj vinograda, sicer bolj za domaœo rabo, a je pridelek potrebno vseeno negovati. Prijetno diøi. To vam je prava diøava po hlevu, mu pravim. Pa vseeno pogreøam vonj po øtali ... pravi poœasi in dolgo molœi. Æe tri leta sem upokojen, niœ veœ ne hodim v hleve. Niti mladim ne pomagate? Mlada dva sta na delu v Soboti, pozno popoldne se vraœata, sin poskuøa s trgovino, a kaj, ko je prehuda konkurenca. Mladi tudi preæivljajo hude œase, niso pa sentimentalni, ko gre za preæivetje. Oni noœejo tvegati. Po razpadu Panonke smo imeli problem s pujski, sin jih je nabavljal po kmetijah in tam je najveœkrat dobival le økart. Ni bilo ne organizirane dobave in ne odkupa, po mesec dni in dalj so bekoni ostajali v hlevu, kar je povzroœalo dodatne stroøke. Na sreœo sem izpolnil pogoje za upokojitev, sin, ki je prevzel kmetijo, pa je hleve dal v najem Panviti iz Rakiœana. Po turnusih pitajo tudi po 450 bekonov. Hvala bogu, objekt ne propada, pa øe skromen dohodek je iz najemnine. Vaøa kmetija je veljala za eno najtrdnejøih in najbolj naprednih v vasi. Pred leti ste mi dejali, da vam delo na kmetiji daje moœ in tudi smisel æivljenja, ga spomnim na enega izmed najinih pogovorov. Res sem tako mislil, a kaj, ko ne gre, ne moreø riniti z glavo skozi zid. V tolaæbo mi je, da hlevi niso povsem prazni. Æivljenje pa vseeno ni obstalo: obdelujemo svojo zemljo, pa tudi tisto najeto njivo. Velikokrat sem jo æe hotel vrniti skladu, toda ko pomislim, da sem jo jaz ustvaril, se ne morem loœiti od nje. Vsak, ki se je navezal na zemljo, na æivino, ve kako je teæko, ko mo 24. april 2007 raø vse opustiti. Pol leta se vsako jutro prebujaø in hoœeø po ustaljeni navadi v hlev. Pa nimaø tam veœ kaj iskati, potem te stisne pri srcu. Œeprav smo krmili le dvakrat na dan, toda øtiriindvajset ur smo z enim oœesom bedeli nad farmo. Ni vam æal, da ste se tako odloœili? Kmetu in delavcu v nobeni druæbi ni bilo postlano z roæicami, œeprav so vmes bili na kratko tudi dobri œasi, a pri nas je zdaj øe starost dodala svoje. Ne zmorem veœ teækega dela. Sin in snaha pravita, da svojo bodoœnost vidita v sluæbah, ne pa v negotovem kmetijstvu. Imam sicer vnuka in vnukinjo, ki bosta nadaljevala naø rod, vendar mislim, da svojo prihodnost vidita daleœ od trdega kmeœkega dela. To pomeni konec Økrilœeve kmetije v Œikeœki vasi, kjer so vsi predniki izpriœali pripadnost domaœi grudi? Niœesar nismo razprodali ... A kdo ve ... Sosedova domaœija je dolgo stala zapuøœena, sedaj so jo kupili neki meøœani za poœitniøko hiøico. Meni je v tolaæbo, da je sin z druæino ostal doma in da se vseeno œisto niso odtrgali od zemlje. Ella Tomøiœ Pivar FOTO: Ella TOMØIŒ PIVAR PROMETNE NESREŒE NA OBMOŒJU OBŒINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2006 Spoøtovani obœani! Analize prometnih nesreœ so pokazale, da smo imeli na naøih cestah v letu 2006 kar 40 udeleæencev, ki so bili telesno poøkodovani in celo 2 mrtva. To je seveda visoka øtevilka za tako majhno obmoœje. Najveœ prometnih nesreœ se zgodi zaradi neprimerne hitrosti, kar ena œetrtina se je zgodila zaradi neupoøtevanja naœela varne voænje, ki pravi, da naj voznik prilagodi hitrost voænje v prvi vrsti svojim sposobnostim, gostoti prometa in seveda cestiøœu. Drugi glavni vzrok je voænja po levi strani. Vpraøajmo se, zakaj tako. S tem spravljamo v nevarnost tiste, ki se dræijo pravila, da vozimo po desni strani. Problem je tudi izsiljevanje prednosti. Nedopustno je, da ne upoøtevamo osnovnega pravila, ki toœno doloœa, kdo ima prednost v doloœeni situaciji. Mislim, da je glavni vzrok vseh nesreœ pri nas, voznikih, ker pozabljamo, da nismo sami na cesti, da cesta ni dirkalna steza in da je potrebno, œe hoœemo voziti v skladu z osnovnimi vozniøkimi naœeli, da v tem gostem prometu vedno upoøtevamo naœelo varne voænje, ki pravi, da je dober voznik tisti, ki je tudi dober tovariø na cesti. Analize prometnih nesreœ ne prikazujejo, koliko udeleæencev prometnih nesreœ je bilo tudi pod vplivom alkohola. Vpraøajmo se, ali je dopustna tako neodgovorna poteza voznika, ko se zavestno odpravlja na voænjo pod vplivom alkohola. Kaj se lahko zgodi, ko takøen voznik ni sposoben razsodno ukrepati v kritiœnem trenutku. V æivljenjsko nevarnost ne spravlja le sebe, ampak tudi druge udeleæence, ki niso krivi za njegovo neodgovorno ravnanje. Zamislimo si, kako bi ravnali, œe bi nam takøen voznik poøkodoval eno od najbliæjih, najdraæjih oseb. Ali bi mu odpustili, ker je bil paœ v pijanem stanju? Vsakemu se lahko prikrade napaka pri voænji. Nenamerno. Najveœja napaka je, œe se zavestno odpravljaø na voænjo, ko si pod vplivom alkohola. Ti- PROMETNE NESREŒE – VZROKI IN POSLEDICE soœkrat je dokazano, da je sposobnost voznika pod vplivom alkohola znatno manjøa kot sposobnost treznega voznika. Spoøtovani vozniki, ko vozimo, bodimo skoncentrirani in ne delajmo napak, ki so najpogosteje vzrok nesreœ: ne vozimo po nepravilni strani ceste, prehitevajmo v skladu s predpisi, tovor naloæimo tako, da ne bo oviral prometa, hitrost prilagodimo razmeram na cesti, ne izsiljujmo prednosti, dræimo varnostno razdaljo, premiki z vozilom naj bodo v skladu s pravili varne voænje ... Posebno poglavje so peøci v prometu. Œe smo kot peøci na voziøœu, moramo poskrbeti, da nas vozniki pravoœasno opazijo, da preœkamo ceste le takrat, kadar smo prepriœani, da ne bomo spravljali v nevarnost sebe in drugih. Spoøtovani udeleæenci cestnega prometa! Moja æelja je, da bi na koncu tega leta lahko poroœali, da se je varnost prometa na naøih cestah znatno poveœala. Sreœno voænjo! Franc Œarni, predsednik SPV KAJ VEØ O PROMETU? Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Obœine Moravske Toplice bo 10. maja 2007 v sodelovanju z osnovnimi øolami Bogojina, Fokovci, DOØ Prosenjakovci in OØ Puconci pripravil tekmovanje uœencev osnovnih øol Kaj veø o prometu. Tekmovanje bo tokrat potekalo pri OØ Bogojina, spretnostna voænja pa po naselju Bogojina. Najuspeønejøi tekmovalci se bodo udeleæili regijskega tekmovanja. Spomnimo naj, da so naøi uœenci zadnja leta dosegali zavidljive rezultate celo na dræavnih tekmovanjih. VZROKI PROM. NESREŒ PROMETNE NESREŒE POSLEDICE PROM. NESREŒ Smrtni izid Telesna poøkodba Materialna økoda Skupaj Mrtvi Huda telesna poøkodba Lahka telesna poøkodba Brez poøkodb Skupaj Nepravilna stran – smer voænje 2005 2006 0`` 1 4 6 11 10 15 17 0 1 0 1 5 8 18 18 23 28 Nepravilno prehitevanje 2005 2006 0 0 0 0 6 2 6 2 0 0 0 0 0 0 11 4 11 4 Nepravilnosti na tovoru 2005 2006 0 0 0 0 2 1 2 1 0 0 0 0 0 0 4 2 4 2 Nepravilnosti peøca 2005 2006 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 Neprilagojena hitrost 2005 2006 1 1 13 8 14 12 28 21 1 1 2 1 19 11 25 19 47 32 Neupoøtevanje prednosti 2005 2006 0 0 4 5 5 6 9 11 0 0 1 2 5 10 15 14 21 26 Neustrezna varnostna razdalja 2005 2006 0 0 2 1 3 2 5 3 0 0 0 0 2 3 9 4 11 7 Premiki z vozili 2005 2006 0 0 1 1 11 10 12 11 0 0 0 0 2 1 17 17 19 18 Ostalo 2005 2006 0 0 0 3 6 9 6 12 0 0 0 0 0 4 8 12 8 16 SKUPAJ 2005 2006 1 2 25 24 58 52 84 78 1 2 3 3 34 37 108 90 146 132 24. april 2007 Obœinska gasilska zveza Moravske Toplice GASILSTVO NI LE SVEŒANA UNIFORMA Letni zbor najveœje krovne zveze na nivoju naøe obœine, Obœinske gasilske zveze (OGZ), je po uvodnih poroœilih v nadaljevanju postregel z razpravo, v kateri oœitno æe nekaj œasa prihaja do trenj med PGD Krnci in gasilsko zvezo. Vodstvo omenjenega druøtva je namreœ æe pred œasom pisno pozvalo, naj s kljuœnih mest OGZ in sektorja Martjanci odstopijo sedanji predsednik oziroma poveljnika, o tem pa je razpravljal tudi obœni zbor zveze. Iz obøirnega poroœila predsednika Øtefana Kuharja, ki je skupaj s poveljnikom to dolænost prevzel sredi mandata pred dvema letoma, je razvidno, da je v zvezo vkljuœenih vseh 27 gasilskih druøtev v obœini z okrog 1.500 œlani ter da se æe vrsto let ubadajo z æe znanimi teæavami: zastarelo opremo, ki jo je potrebno obnavljati in dopolnjevati, pa tudi starostna struktura œlanstva je vse viøja. Mladi so sicer aktivni na tekmovanjih, v œasu delovnika, ko so tudi potrebne intervencije, pa so zaradi drugih obveznosti teæko dosegljivi. »Gasilci smo øe vedno prvi pri pomoœi in reøevanju. S svojim humanim in prostovoljnim delom opravljamo gasilsko javno sluæbo. Mnogokrat smo zapostavljeni pri drugih organizacijah, ki so plaœane, a manj uœinkovite,« je spomnil na znane teæave, te pa se vse bolj porajajo tudi pri delodajalcih. Predsednik Kuhar je omenil tudi øtevilne novosti na podroœju gasilstva, med drugim tudi, da se je na pobudo raœunskega sodiøœa v sklepanje pogodb za opravljanje gasilske javne sluæbe poleg Gasilske zveze Slovenije vkljuœilo tudi Ministrstvo za obrambo RS. Predsednik je øe Predsednik OGZ Øtefan Kuhar in poveljnik Joæe Œarni uæivata veliko podporo med gasilci iz obœine. opozoril na naœrt poæarne ogroæenosti obœine, ki ga pogreøa vse od njene ustanovitve. Naœrt bi naj sluæil kot podlaga za opremljanje in organizacijo operativnih enot. Med poæarno-varnostnimi naœrti gospodarskih druæb in ustanov je posebej pohvalil Zavod Vrtci obœine Moravske Toplice in Terme 3000. V minulem letu so nova gasilska vozila nabavili v PGD Bogojina in Œikeœka vas, v PGD Lonœarovci so vozilo zamenjali z novejøim, v PGD Vuœja Gomila pa so bogatejøi za rabljeno avtocisterno. Med letom je bilo nabavljene tudi precej druge opreme. Poveljnik Joæe Œarni je povedal, da so druøtva, povezana v treh sektorjih, lani poleg rednih usposabljanj – pregledov druøtev, sektorskih vaj in obœinskega tekmovanja, opravila 15 izvozov zaradi intervencij. Na obmoœju obœine je bilo 10 poæarov. Poleg razliœnih teœajev – nadaljevalnih za gasilec, usposabljanje za vodjo skupine in vodjo enot – so med letom potekali øe teœaji za nosilce dihalnih aparatov, novembra pa je bilo øe izobraæevanje za poveljnike vseh druøtev v taktiœnih vajah v republiøkem gasilskem centru na Igu. Vodja mladinske komisije Valerija Horvat je povedala, da v obœini deluje le ena mladinska enota in øest pionirskih, vendar z delom v minulem letu ni zadovoljna, saj iz razliœnih razlogov ni uspela izpeljati niti strokovne ekskurzije za mlade v GD Murska Sobota. V razpravi so se delegati in gostje v prvi vrsti omejili na tekoœe dogajanje in naloge znotraj zveze. Izpostavljamo razmiøljanje poveljnika Øtaba CZ obœine Moravske Toplice Øtefana Janœariœa, da bo tudi v prihodnje v gasilskih vrstah potrebno posvetiti najveœ pozornosti izobraæevanju in opremljanju, ne kaæe pa zanemariti niti zagotavljanja primerne øtevilœnosti v gasilstvu, saj bodo gasilci le tako kos zadanim nalogam. Predsednik GZS Ernest Eöry se je strinjal s problemom odsotnosti gasilcev z dela zaradi izobraæevanja ali intervencij, vendar je tudi priznal, da GZS na tem podroœju ni v celoti uspela s predlogom stimuliranja delodajalcev, ki zaposlijo gasilce, kakor tudi ne pri oprostitvi plaœila DDV ob nakupu gasilske opreme. V zvezi s tripartitno pogodbo glede opravljanja gasilske javne sluæbe pa je dejal, da je raœunsko sodiøœe ne odobrava, zato se pripravlja nov predlog z opredelitvijo, kaj mora posamezni podpisnik zagotoviti. V nadaljevanju je predsednik GZS podal tudi smernice glede organiziranja gasilcev ob ustanavljanju pokrajin. Predvidene so pokrajinske gasilske zveze, v njihovih statutih pa navedena podroœja delovanja. Æupan Franc Cipot je ponovil æe znano staliøœe glede prihodnje ureditve gasilstva na operativnem podroœju. Ob dejstvu, da bodo vsa druøtva øe naprej delovala, pa je menil, da je za kakovostno in zanesljivo izvajanje nalog zaøœite in reøevanja potrebno iz dosedanjih usposobljenih in ob vsakem trenutku dosegljivih gasilcev ustanoviti enoto, ji nabaviti primerno opremo, njene naloge na operativnem podroœju pa razøiriti na celotno podroœje obœine. Precejøen del razprave so se mnenja kresala okrog PGD Krnci oziroma o tem, kdo vleœe poteze v ozadju v tem neljubem dogodku. Regijski poveljnik Anton Ranœigaj je kategoriœno zanikal kakrønokoli vpletenost in predlagal, naj se nesoglasja reøujejo na treh nivojih; najprej med druøtvom in obtoæenimi, nato na predsedstvu OGZ in øele nato na regijskem nivoju. Tako meni tudi poveljnik GZS Matjaæ Klariœ. Na predlog Stanka Gorœana je obœni zbor, ki je izvolil sedanjega predsednika, glasoval o njegovi zaupnici. Za zaupnico je glasovalo 22 œlanov oziroma delegatov PGD, proti je glasoval en œlan, eden se je vzdræal. Œeprav so gasilci iz Krnec v pozivu zahtevali, naj s funkcije odstopita tudi poveljnik OGZ Joæe Œarni in sektorski poveljnik Joæe Lipaj, o njunih zaupnicah zbor ni glasoval. V letu 2007 naj bi po finanœnem planu za gasilstvo v obœini Moravske Toplice bilo na voljo 53.940 C, od tega naj bi 51.227 C znaøali prihodki iz proraœuna obœine. Teøanovci TEŒAJ ZA IZPRAØANE GASILCE Tudi v Teøanovcih, kjer so minulo leto poœastili æe 110-letni jubilej, skrbijo za krepitev gasilskih vrst in strokovno izobraæevanje njihovih œlanov. Aktivnostim v prejønjih letih je to zimo sledil teœaj za izpraøane gasilce. Z njim so zakljuœili sredi marca. Udeleæilo se ga je 12 mladih gasilcev iz druøtva, poleg njih pa øe øtirje iz PGD Mlajtinci, ki bodo v prihodnjih letih zagotovo uspeøen œlen pri sestavi osrednjih operativnih enot. Mladi so se ob koncih tedna seznanjali z zanimivimi temami s podroœja gasilstva, poæarne preventive, gasilske tehnike in javne gasilske sluæbe, opravljali pa so tudi praktiœno usposabljanje. Ob navzoœnosti kljuœnih domaœih operativcev je teœaj vodil poveljnik OGZ Moravske Toplice Joæe Œarni. Na koncu je sledilo øe pisno preverjanje znanja, ki so ga vsi sluøatelji uspeøno konœali. 24. april 2007 Besedilo in fotografija: Geza Grabar RAVNANJE Z ODPADKI ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE od 7. do 16. maja 2007 ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV (stari øtedilniki, pralni stroji, staro pohiøtvo ...) Odvoz bo potekal po naslednjem urniku: PONEDELJEK, 07. 05. 2007 Moravske Toplice, Suhi Vrh TOREK, 08. 05. 2007 Teøanovci, Martjanci, Norøinci SREDA, 09. 05. 2007 Mlajtinci, Lukaœevci, Ivanci, Sebeborci ŒETRTEK, 10. 05. 2007 Krnci, Ivanovci, Andrejci, Fokovci, Selo PETEK, 11. 05. 2007 Lonœarovci, Ratkovci, Srediøœe PONEDELJEK, 14. 05. 2007 Vuœja Gomila, Berkovci, Ivanjøevci, Kanœevci TOREK, 15. 05. 2007 Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordaøinci, Œikeœka vas, Bukovnica SREDA, 16. 05. 2007 Bogojina, Filovci Razrezanih avtomobilov in gum s platiøœi ne odvaæamo. Gospodinjstva v omenjenih vaseh prosimo, da KOSOVNE ODPADKE ZJUTRAJ, NA DAN ODVOZA, POSTAVIJO na rob cestiøœa. Na Goriœkem delu prosimo gospodinjstva, da kosovne odpadke odloæite na rob glavne ceste. Prosimo, da urnik odvoza KOSOVNIH ODPADKOV UPOØTEVATE. Zbiranje kosovnih odpadkov je za gospodinjstva brezplaœno. Œe imate kakøno vpraøanje glede odvoza KOSOVNIH ODPADKOV, nas pokliœite po telefonu øtevilka 521 37 20. SAUBERMACHER&KOMUNALA Murska Sobota in OBŒINA MORAVSKE TOPLICE ZBIRNI CENTER PUCONCI Obœani Obœine Moravske Toplice lahko v Zbirnem centru za loœeno zbiranje frakcij Puconci brez plaœila odøkodnine oddajo: • papir • steklo • plastiko • kovine • les • kosovne odpadke • elektriœno in elektronsko opremo Obratovalni œas zbirnega centra od aprila do septembra je: delovni dnevi od 8.00 do 19.00 ob sobotah od 8.00 do 12.00. Ob nedeljah in praznikih je center zaprt. PODATKI O VODI NA SPLETU Upravljalci javnih vodovodov so dolæni redno kontrolirati kvaliteto vode in o podatkih obveøœati uporabnike. Tokrat letnih poroœil o rezultatih analiz ne objavljamo v Lipnici, lahko pa jih najdete na spletnem naslovu obœine www.moravske-toplice.si 24. april 2007 APRIL–JUNIJ, pripravil TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta prireditve Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve INFO Gasilsko tekmovanje Tekmujejo ekipe iz Obœine Moravske Toplice Nogometno igriøœe v Sebeborcih 28. 4. 2007 PGD Sebeborci Slavko Økerlak 031 301 793 Kresovanje v Moravskih Toplicah Na kresovanju bo organizirana gostinska ponudba, plesna glasba in turistiœna trænica V Moravskih Toplicah na parkiriøœu pred trgovino Mercator 30. 4. 2007 ob 20. uri Animacija Terme 3000 TIC Moravske Toplice Animacija Terme 3000 TIC Moravske Toplice 02 / 512 21 56 02 / 538 15 21 Prvomajsko kresovanje Kresovanje Pri nogometnem igriøœu v Sebeborcih 30. 4. 2007 KMN Sebeborci Marjan Mariœ 041 547 037 Ocenjevanje vin Ocenjevanje vin Bogojina-æupniøœe 30. 4. 2007 TD Bogojina - Filovci Puhan, Øumak 031 703 605 2. Moravski tek – POM-P 2007, CERR-CUP 2007 Tekmovanje v teku Moravske Toplice 5. 5. 2007 OØZ Moravske Toplice Branko Recek 041 389 905 Sobotno druæenje z nordijsko hojo Druæenje s predstavitvijo nordijske hoje, ki se zakljuœi s pohodom Martjanci – rekreacijski center 12. 5. 2007 TD Martin Martjanci Suzana Ø. Kodila ZZZV Murska Sobota 02 / 548 11 22 suzana.kodila@ guest.arnes.si 3. Pohod po œebeljih poteh Pohod po gozdnih in poljskih poteh, dolg cca 10 km. Zaœetek pohoda pri Kozicovem œebelnjaku Ivanjøevci-Srediøœe do madæ. meje in nazaj 13. 5. 2007 ob 10. uri ŒD Prosenjakovci Koloman Kozic O41 231 766 koloman.kozic@guest.arnes.si Koønja trave Kosci z roœno koso kosijo travo; izbere se najboljøi Selo 20. 5. 2007 Pevsko druøtvo Selo Oskar Makari Selo 32b 031 329 758 Evropski pokal v letenju z motornimi letali Tekmovanje z motornimi letali Moravske Toplice 26. – 27. 5. 2007 OØZ Moravske Toplice »Ftiœ« Mlajtinci Branko Recek 041 389 905 60-letnica Lovske druæine Bogojina Proslava Lovski dom v Bogojini 2. 6. 2007 ob 13. uri LD Bogojina Stanko Œernela 031 650 607 Osrednja prireditev ob 10-letnici OØZ M.T., Olimpijski tek Osrednja prireditev, zdruæena z Olimpijskim tekom Moravske Toplice 9. 6. 2007 OØZ Moravske Toplice Branko Recek 041 389 905 Kolesarski maraton Ajda Kolesarski maraton po okolici Moravskih Toplic Moravske Toplice 10. 6. 2007 OØZ Moravske Toplice Branko Recek 041 389 905 Gasilska prireditev v Prosenjakovcih Razvitje prapora Prosenjakovci – pri gasilskem domu 10. 6. 2007 ob 10. uri PGD Prosenjakovci Zvonko Øpilak 031 841 503 Pokalno tekmovanje klubov malega nogometa Turnir v malem nogometu Teøanovci 17. 6. 2007 OØZ Moravske Toplice Branko Recek 041 389 905 Proslava ob zakljuœku øolskega leta in dnevu dræavnosti Proslava s podelitvijo priznanj in pohval najbolj zasluænim uœencem; poœastitev dneva dræavnosti OØ Fokovci 22. 6. 2007 OØ Fokovci Suzana Deutsch, prof. Fokovci 32 02 / 544 90 20 02 / 544 90 21 suzana@o-fokovci.ms.edus.si Sreœanje vaøœanov Proslava z igrami priseljencev in izseljencev Vuœja Gomila 23. 6. 2007 KUD Avgust Gaøpariœ Stojan Horvat Vuœja Gomila 89 02 / 547 10 84 Pohod ob meji Pohod po gozdnih in poljskih poteh Prosenjakovci – Motvarjevci 23. 6. 2007 DU Moravske Toplice Rajko Janjiå 02 / 544 91 40 031 838 164 Turnir v malem nogometu Tekmovanje ekip malega nogometa Nogometno igriøœe v Sebeborcih Zadnji teden v juniju 2007 KMN Sebeborci Robert Matis 02 / 534 95 56 24. april 2007 Najboljøi øportniki obœine v letu 2006 SIMONA GOMBOC, KRISTJAN KULŒAR IN ÆNK POMURJE Sklepno dejanje tudi v minulem letu nadvse pestrega in s øportnimi uspehi bogatega leta na podroœju øporta v naøi obœini je bila tradicionalna razglasitev najboljøih øportnikov in øportnic, øportnih kolektivov ter zasluænega øportnega delavca v letu 2006, ki ga je v gostiøœu Øinjor v Martjancih pripravila Obœinska øportna zveza (OØZ) Moravske Toplice. Ker v obœini Moravske Toplice na razliœnih nivojih – od obœinskih, medobœinskih, regijskih pa vse do dræavnih – aktivno deluje kar 22 øportnih druøtev, v katere je vkljuœenih veœ kot 500 registriranih øportnikov in øportnic, skoraj tretjina vseh prebivalcev obœine pa se udeleæuje øportne rekreacije, je bil izbor najboljøih tudi tokrat teæaven. Tega se vsako leto znova zaveda predsednik komisije Koloman Pintariœ. Æupan Franc Cipot v nagovoru ni samo œestital najboljøim, paœ pa obljubil, da bodo z naœrtovanim øportno-rekreacijskim centrom na prostoru danaønjega lovskega doma v Moravskih Toplicah moænosti za øportno in rekreacijsko udejstvovanje øportnikov in obœanov øe boljøe. Komisija, ki je upoøtevala prispele prijave, je za najperspektivnejøega øportnika v obœini v letu 2006 izbrala nogometaøa Mateja Rogaœa iz Bogojine, œlana ND Mura 05. V æenski konkurenci je to priznanje prejela igralka namiznega tenisa Staøa Matis iz Sebeborec, œlanica NTK Kema Puconci. Za najboljøega øportnika v obœini na podlagi øportnih doseækov v letu 2006 je bil razglaøen nogometaø Kristjan Kulœar iz Filovec, igralec œlanske ekipe NK Nafta iz Lendave, ki nastopa v prvi dræavni ligi. V obrazloæitvi beremo, da je 19-letni Kristjan s svojimi igrami dokazal, da gre za dobrega nogometaøa, ki je tudi slovenski reprezentant v kategorijah 20 in 21 let. Na drugo mesto se je vrstil igralec namiznega tenisa Mirko Unger in Moravskih Toplic, na tretje pa igralec hokeja na travi Aleø Økerlak iz Sebeborec. V æenski konkurenci je naslov najboljøe øportnice v obœini tudi letos pripadel atletinji Simoni Gomboc iz Ivanovec. Æe vrsto let velja za eno najboljøih pomurskih tekaœic na daljøe proge. Lani je 26letna Simona zmagala na kar devetih tekih za Pomurskih pokal, æe œetrtiœ zapored pa je zmagala na rekreativnem teku na 5,5 km v okviru Maratona Treh src v Radencih. Na drugo mesto se je uvrstila hitrostna rolarka Natalija Novak iz Motvarjevec, na tretje pa nogometaøinja Sonja Gabor iz Filovec. Spominsko plaketo za najboljøe øportno druøtvo v obœini Moravske Toplice je prejel Æenski nogometni klub Pomurje s sedeæem v Filovcih. Æe veœ let velja za enega najboljøih æenskih nogometnih klubov v Sloveniji, kar jim je v letu 2006 uspelo potrditi tudi z naslovom dræavnih prvakinj. Uspeønost dela v klubu dokazuje kar 21 igralk, ki v razliœnih kategorijah nastopajo za slovensko reprezentanco. Nogometni klub Œarda, eden najboljøih klubov v Pomurski nogometni ligi, se je uvrstil na drugo, Hokejski klub Moravske Toplice z vlogo nosilca hokeja na travi v Sloveniji pa na tretje mesto. Priznanje zasluænega øportnega delavca je dobil dolgoletni predsednik NK Bogojina Zoltan Cipot. Za kako pomembno osebnost v øportu gre, pove podatek, da si brez njega delovanje tega nogometnega kluba z dolgo in bogato tradicijo skoraj ni mogoœe zamiøljati. Njegovo delo je tako Dobitniki priznanj in plaket za øportne doseæke v obœini v letu 2006. MORAVSKI TEK V POM-P IN CERR-CUP Rekreativni tekaœi bodo tudi letos priøli na svoj raœun, saj jim bo ponovno na voljo kar dvoje tekmovanj: 6. Pomurski pokal v rekreativnih tekih (POM-P) ter 2. mednarodni CERR-CUP. Ciklus prvega tekmovanja obsega 17 tekaøkih prireditev v krajih z obeh bregov reke Mure in se bo zaœel 21. aprila z Blaguøkim tekom pri Sv. Juriju ob Øœavnici. CERR-CUP, okrajøava za tekaøko-rekreacijsko tekmovanje v centralni Evropi oziroma v obmejnih pokrajinah Gradiøœansko v Avstriji, Æelezna æupanija na Madæarskem in Pomurje v Sloveniji, obsega 14 tekov. Med njimi so tudi æe omenjeni 5. Blaguøki tek, 2. Moravskih tek, ki bo 5. maja, 27. Maraton Treh src v Radencih (19. maja) in 6. Soboøki tek (15. septembra). Edina tekaøka prireditev v naøi obœini bo seveda veljala tudi za toœkovanje POM-P. Med tekaœi iz naøe obœine zadnja leta zelo uspeøno tekmuje Simona Gomboc, najboljøa øportnica obœine, ki je bila leta 2006 skupna zmagovalka v æenski konkurenci za Pomurski pokal. (G. G.) rekoœ vidno v vseh porah kluba, z njim pa so povezani tudi øportni uspehi zadnjih desetletij. (G. G.) OBŒINSKA LIGA KMN LESTVICA po 14. kolu (15. 4. 2007) 1. TEØANOVCI 14 11 1 2 79:39 34 2. TRNJE 14 11 0 3 89:33 33 3. MOR. TOPLICE 14 10 0 4 66:39 30 4. ŒARDA 14 91 469:5028 5. MLAJTINCI 14 7 2 5 61:47 23 6. IVANCI 14 6 2 6 50:55 20 7. VUŒJA GOMILA 14 4 2 8 36:55 14 8. PROSENJAKOVCI 14 4 2 8 44:88 14 9. SEBEBORCI 14 3 4 7 44:50 13 10. NORØINCI 14 4 1 9 42:71 13 11. FILOVCI 14 3 3 8 35:55 12 12. MOTVARJEVCI 14 2 2 10 34:70 8 NOGOMETNA ØOLA NK ŒARDA Pri nogometnem klubu NK ŒARDA Martjanci so tudi letos pripravili vpis v selekcije mlajøih kategorij. V ta namen so oblikovali tri selekcije: 1. Mlajøi deœki (U-12), kjer sodelujejo letniki 1995–1999 2. Kadeti (U-16), kjer sodelujejo letniki 1991–1995 3. Mladinci (U-18), kjer vkljuœujejo letnike 1989–1993 Za vpraøanja in dodatne informacije so vam na voljo po telefonu 051 308 114 – Goran ali e-mailu nkcarda@hotmail.com, vse o klubu NK ŒARDA pa najdete na spletnem naslovu www.nkcarda.com. 24. april 2007 FOTO: Geza GRABAR PIRAMIDA TELESNE DEJAVNOSTI Iz piramide so razvidni vrsta, obseg in priporoœen œas telesne aktivnosti. Najpomembnejøi je spodnji del piramide, zaœnimo z aktivnostmi od spodaj navzgor. Ne obsojajmo se, œe nismo v svoj vsakdan vkljuœili gibanja kot vrednote dneva. Za zaœetek nikoli ni prepozno. Telesna dejavnost je ena izmed metod, ki vam je v pomoœ pri obvladovanju stresnih situacij. Ne jemljite vsega pretirano resno. Œe se tu in tam pregreøite, se ne obsojajte preveœ. Vaæen je cilj. Postavljamo si prednostne naloge, postavljamo realne cilje, poiøœimo pomoœ pri ljudeh, ki nas razumejo, in jim zaupajmo. Sposobnosti za obvladovanje stresa si lahko poveœamo s skrbjo za dobro poœutje in zdravje. Vse æivljenje je øe pred vami. Æelite si, da bi bilo prijetno in sproøœeno? Hoœete v æivljenju uæivati tako, kot uæivajo drugi ljudje in se jim to zdi samo po sebi umevno? Nobenega razloga ni, da tudi vi ne bi tako uæivali, saj lahko premagate svoje teæave. Le zaupati si morete. Ema Mesariœ, dipl. med. sestra VIRI: Mag. Kraøevec Ravnik E. Gibaj se veliko in opazil boø razliko, Ljubljana: Inøtitut za varovanje zdravja RS, 2005. Ulaga D. Øport, ti si kakor zdravje. Celje: Mohorjeva druæba, 1996. Sowers C., Peabody C.D., Jeriœ A. Pot k dobremu poœutju. Ljubljana: Eli Lilly, 2005. Fokovci I. VELIKONOŒNI POHOD 11. februarja letos ustanovljeno Kulturno turistiœno druøtvo Ceker zaokroæuje æe itak bogato ponudbo kulturnega in druæabnega dogajanja v naøi obœini. Po uspeli prireditvi ob dnevu æena so se v Fokovcih, geometriœnem srediøœu Obœine Moravske Toplice, odloœili, da pripravijo øe velikonoœni pohod. Reœeno – storjeno! Œe nas spomin ne vara, je to æe 10. pohod, ki ga razliœna druøtva in organizacije med letom pripravljajo v naøi obœini. Prvega pohoda okrog Fokovec v dolæini okrog deset kilometrov se je v prijetnem velikonoœnem ponedeljku udeleæilo 56 pohodnikov, s œimer so organizatorji veœ kot zadovoljni. Tembolj, ker so se njihovemu vabilu poleg domaœinov odzvali tudi pohodniki iz okoliøkih krajev, najdlje pa so priøli celo iz Ptuja. 4. Pohod po Sladki poti MED GORIŒKIMI BREGOVI Mikroturistiœni grozd Sladka pot, sestavljen iz turistiœnih ponudnikov s severnega dela naøe obœine (mediœarstvo Celec iz Ratkovec, œebelarstvo Kozic iz Ivanjøevec in Œasarov mlin iz Berkovec), je skupaj z gasilci iz Ratkovec in krajani vasi, skozi katere je potekal okrog 12 km dolg pohod, drugo nedeljo v marcu letos gostil veœ kot 200 pohodnikov na œetrtem Pohodu po Sladki poti. Ko so organizatorji ugotavljali, kaj iz leta v leto privablja vedno veœje øtevilo obiskovalcev od blizu in daleœ, so si bili enotni: neokrnjena in slikovita narava, veliko zanimivih etnografskih toœk ter pristna goriœka gostoljubnost. Kot ponavadi se je pohod v prijetnem pomladnem vremenu zaœel in sklenil pred vaøko-gasilskim domom v Ratkovcih. Po vzponih na Gospodov, Lajnøœkov in Makotrov breg so ljubitelji hoje iz vseh koncev Pomurja in drugih krajev po gozdni poti najprej prispeli do lesenega Œasarovoga mlina v Berkovcih, last druæine Petje. Po okrepœilu so se napotili mimo mokrotnih travnikov in se ustavili øe pri Rojarovoj iæi znanega œebelarja Kolomana Kozica v Ivanjøevcih. Na poti za Lonœarovce so se na koncu povzpeli øe na breg Kermedin, od tam do mediœarstva Joæice Celec in kmalu zatem tudi do izhodiøœne toœke. Æe na zbiraliøœu pohoda, kjer je bil tudi krajøi kulturni program uœencev OØ Fokovci, so gostitelji ponudili kopico domaœih dobrot, ki so se na kontrolnih toœkah samo øe stopnjevale. Gostoljubni prireditelji so ob koncu vsakemu udeleæencu postregli s kar dvema razliœnima toplima obrokoma: bujto repo in vegetarijansko enolonœnico. Zaplesali so tudi teøanovski folkloristi. Sicer pa je tudi ta pohod kamenœek v mozaiku prepoznavnosti teh øe vedno preveœ odroœnih in v øirøem slovenskem prostoru premalo poznanih krajev. Obiskovalci, ki zaidejo na ta konec Goriœkega, namreœ vsi po vrsti priznavajo, da gre za zanimive in lepe kraje, vredne obiska, ki pa æal øirøemu krogu øe niso poznani. Geza Grabar Kot pravi predsednica Kornelija Kianec, je pohodnike pot vodila tako rekoœ v sleherni zaselek njihovega po obsegu velikega in razgibanega katastrskega obmoœja. Pot so oznaœili s starimi ledinskimi imeni: zaœeli so na Setini oziroma pri vaøko-gasilskem do-mu, nedaleœ od pokopaliøœa, ki je s 325 m najviøja toœka na njihovem obmoœju. Potem so øli dol po Bükovji, v Zg. Dolu so imeli prvo postojanko, pot jih je vodila na Breg, Vidov in Törökov breg ter mimo starega pokopaliøœa Gouge, kjer so v œasu reformacije in protireformacije obeøali kaznjence; na Kermedinu jih je œakala øe druga okrepœevalnica. Tudi po odmerjeni trasi jih je na izhodiøœni toœki œakala golaæeva juha, za najmlajøe pa so bile na voljo hrenovke. Æelje in naœrti novoustanovljenega druøtva s 66 œlani so, da bi velikonoœni pohod postal tradicionalen. (G. G.) FOTO: Geza GRABAR 24. april 2007 PROSLAVILI SO DAN ÆENA IN MATERINSKI DAN TEØANOVCI: ZA MAME IN ÆENE – Folklorna skupina KTD Teøanovci nadaljuje tradicijo prireditev ob dnevu æena oziroma materinskem dnevu. V dvorani vaøko-gasilskega doma so tudi letos pripravili prisrœno prireditev, v prvi vrsti namenjeno mamam in æenam ter dekletom. Æe na vhodu v dvorano so organizatorji vse obiskovalke obdarili z nageljnom, v nabito polni dvorani pa so bile skupaj z drugimi obiskovalci deleæne prisrœnega kulturnega programa. Najprej sta s prekmursko ljudsko pesmijo Spominœice in razmiøljanjem o svoji mami nastopila Dora Puliœ iz Sebeborec in Jan Vitez iz Teøanovec, nastopu uœencev podruæniœne osnovne øole Teøanovci je sledil nastop æenskega pevskega zbora Marjetice DU Moravske Toplice, po veseloigri porabske gledaliøke skupine Nindrik indrik pa je prvi del programa zakljuœila domaœa folklorna skupina. Zbrane v dvorani je nagovoril tudi æupan. Druæenje ob pogostitvi za vse obiskovalke in obiskovalce se je ob æivi glasbi Benjamina in Mirana nadaljevalo pozno v noœne ure. VUŒJA GOMILA: MAMA JE ENA SAMA – Verjetno je æe mini-lo veliko œasa, ali pa se sploh øe ni zgodilo, da bi vaøko-gasilski dom v Vuœji Gomili tako pokal po øivih zaradi mnoæice obiskovalcev in obiskovalk kot ob prireditvi v poœastitev dneva æena oziroma materinskega dneva. Kakor za sleherno druæabno, kulturno, zabavno ali øportno-rekreativno prireditev, ki se v tem goriœkem kraju vrstijo kot po tekoœem traku, so tudi za omenjeno najbolj zasluæni œlani in œlanice domaœega KUD Avgust Gaøpariœ, pa tudi øtevilni krajani, ki so jim priskoœili na pomoœ, da so v dvorano vaøko-gasilskega doma in – zaradi prenatrpanosti, tudi v predprostor – privabili tolikøno øtevilo obiskovalk in obiskovalcev. Tudi s to prireditvijo namreœ v Vuœji Gomili oboji – prireditelji in obiskovalci, dokazujejo, da si druæabnih prireditev øe kako æelijo. Æe ustaljena toplina, zaœeta z delitvijo lonœnic cvetoœih trobentic, se je nadaljevala tudi v kulturnem programu osnovnoøolcev in malœkov iz vrtca Fokovci, pevcev iz Sela, folklorne skupine KTD Moøœanci ter domaœe skupine. Njeni œlani niso navduøili samo s pesmimi, paœ pa tudi s kratkimi veseloigrami. Pecivo so za prireditev napekle pridne domaœe gospodinje, sledila je tudi pogostitev za vse zbrane, k preøernemu vzduøju v dvorani pa so veliko prispevali tudi Veseli Prekmurci. Vuœja Gomila: nastopi najmlajøih so spontani in prisrœni ... PROSENJAKOVCI: PRIREDITEV V ŒAST ÆENA IN MATER – V organizaciji KTD Ady Endre Prosenjakovci so marca v dvorani kulturnega doma poœastili praznika æena in materinski dan. Zvrstila se je pisana paleta nastopajoœih s pestrim repertoarjem: pevke domaœega druøtva in upokojenskega pevskega zbora Marjetice, folkloristi KUD Attila Jozsef iz Motvarjevec in iz Zalaegerszega na Madæarskem ter dramska sekcija KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile. Program je povezoval predsednik druøtva Denis Malaœiœ. Stoletnica Irma Votek iz Ivanovec SLAVLJENKA BISTRIH MISLI Ne zgodi se ravno pogosto, da bi na straneh naøega glasila poroœali o stoletnikih. 12. aprila je ta œastitljivi æivljenjski jubilej doœakala Irma Votek iz Ivanovec. Œeprav je vse æivljenje æivela v skromnosti, vidi v tem – in seveda tudi v zmernosti – recept za tako visoka leta. Rodila se je v Kuøtanovcih, leta 1935 se je primoæila v Ivanovce, kjer sta z moæem kmetovala na skopi goriœki zemlji. Æe 40 let je vdova. V Ivanovcih na øtevilki 17 æivi z edino hœerko Ibolko, ki je prav tako vdova, ima dva vnuka, pet pravnukov in dva prapravnuka. Na svojo krajanko, ki se redno udeleæuje krajevnih sreœanj v novembru, so zelo ponosni tudi œlani krajevne skupnosti in turistiœnega druøtva. Na slavnostnem kosilu v gostilni vnukinje na Vaneœi, kjer se je zbralo veœ kot 50 povabljenih gostov, so jo nagovorili, ji œestitali in jo obdarili predstavniki KS Ivanovci in turistiœnega druøtva s predsed nikoma Andrejem Halasem in Angelo Novak na œelu, v imenu Obœine Moravske Toplice pa je to storil podæupan Alojz Glavaœ. Na osrednje praznovanje rojstnega dne je vodstvo krajevne skupnosti povabilo tudi predsednika dræave dr. Janeza Drnovøka. Zaradi zadræanosti je izostanek opraviœil s œestitko, v kateri je zapisal, da mu je v œast in zadovoljstvo, da ji lahko ob tako visokem jubileju iskreno in iz srca œestita ter ji zaæeli veliko zdravja in pozitivne energije tudi v prihodnje. S temi mislimi se œestitkam pridruæuje tudi uredniøtvo Lipnice. Tekmovanje modelarjev DEJAN GOMBOC DRUGI Druøtvo modelarjev (DM) Pomurja je pri øportnem centru v Martjancih tudi letos pripravilo tradicionalno tekmovanje modelarjev s prostoleteœimi letalskimi modeli. 3. tekma za druøtveni pokal je veljala obenem tudi kot odprta mednarodna tekma za slovenski pokal. V øtirih razliœnih kategorijah se je pomerilo 55 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaøke. Kot edini predstavnik iz naøe obœine je za DM Pomurja nastopil Dejan Gomboc iz Martjanec. V œlanski skupini F-1 je osvojil odliœno 2. mesto, v absolutni konkurenci skupine F-1 A (veliki modeli) pa je bil 15. LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – april 2007 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si Besedilo in fotografije: Geza Grabar 24. april 2007