~>4    49    »«-
Slovanske pravljice.
Priobčiije Nik. Vrhov
S. Ladja   na  kopnem.
(Češka.)
^utnik je prišel prenočevat h kmetu. Sprcjeli so ga in mu ponu-_' dili za večerjo mlcka in kiuha. Ko sc je naužil, vpraža gospo-darja: >A\i vcste kaj novcgn ?* — »Ne vcm«, odgovori kmet. >T" Tu živimo v zatisju ločeni od sveta. K nam malokdaj zaide i^' kdo s kako novico. V mesto zahajam redkokrat in kadar pridcm tja, opravim hitro, kar je treba, in govorim z malokom. Drugače Vi, ki ho-dite kriŽem sveta in povsod kaj zveste.«
»Ilm, hm«, zmaja z glavo potnik. »Torej nc veste, da je dal razglasiti naš kralj po vsi deželi, da kdor po kopnem na ladji pride do kraljevega gradu, dobi njegovo cdino hčer.«
Trije kmetovi sinovi so bili tedaj v hiši. Slišali so novico, ki jo je ra-zodel prenočevalec. Dasi se jim je skoraj nemogoče zdelo, izpolniti kraljev razglas, so si vendar mislili: »Foskusimo, morda se nam posreči dobiti kraljično.«
Ko je drugo jutro odšel potnik, reče najstarejži sin staršenn: >Dovolite mi, da grem poskusit svojo umetnost. Morda mi bo sreča mila, kdo ve? Če se im pogodi i^ide in če izpolnim kraljev razglas, boste srečni tudi vi z menoj vred,«
StarŠi so mu dovoljli. Mati mu speče hlebček. [[ kruhu pridene neko-liko slanine za prigrizek. Najstarejši sin vzame brašno in žago, zadene sekiro na rame ter krene v gozd.
Pridoo je delal vse dopoldne. Ves čas se m oddnhnil. Ko pa mu je bilo solnce nad glavo, sede v mah, razprostre robec, si vreŽe kruha, vzamc slanine in začne obedovati. Dobro mu je dišalo. Sc je jedel, ko pridc mimo starček, opirajoč se ob palico. Ko zagleda mladeniča, obstane.
>AH obeduješ, prijatelj?« ga vpraža prijazno.
»Sereda obedujem.«
»Daj tudi meni malo, prosim te. Danes še nisem imel niČesar v ustih,« ga poprosi starčck.
>Saj imam komaj zase. Kjer si delal, tam naj ti dado jesti,< ga zavrne skopi mladenič.
>Kaj pa delaŽ ?« ga Že vpraša starČek.
»Plug delam«, odgovori mladenič.
>No, pa delaj plug«, reče starcek in izgine v goščavi.
Ko se je bil nasiti] najstarejši kmetov sin, se je zopct lotil dela, a niti zapazil ni, da res dela plug namesto ladje.
Osramočen se je vrnil domov. Smejali so se mu, ko je privlekel namesto ladje plug na dvorišče. Kmetu je bilo to všeč. Dobil je vsaj nov dober plug. Stari plugi že niso bili za rabo.
¦->i    50   ><~
>Danes pojdem jaz. Morda bom srečnejši od brata«, reče drugi dan srcdnji kmetov sin. Mati mu speče hlebček. H kruhu pridcne nekoliko sla-nine za prigrizek. Srednji sin vzame materin dar in tesarško orodje — in hajdi v gozd.
Trdo je delal v gozdu vse dopoldnc. Ko mu jc bilo solncc nad glavo, odloži dleto in sekiro, sede v mah, si vzame kruha in sJaninc ter obeduje. Dobro mu je dišala jed. Še je jedel, ko pride mimo starček. Ustavi se blizu njega.
»Ali obedujcš, prijatelj?« ga vpraša prijazno.
»Seveda obedujem.«
»Daj tudi meni maio, prosim tc. Danes še nisem imel ničesar v ustili«, poprosi starček.
>Saj imam komaj zasc dovolj. Kjer si dclal, tam naj ti dado jcsti«, za-vrne dečka skopub.
»Kaj pa delaŠ?« pozveduje starČek.
»Sani deJam.«
»No, pa dclaj sani«, rcče starčck in izgine v goščavi.
Ko je bil poobedoval srcdnji kmctov sin, se je zopct lotil dcla in niti Kapazil ni, da dcla res sani nameato ladje. Vrnil se je domov. Oj, kako so se mu smejali domačini, ko je pripeljal namesto ladje sani na dvorisČe! Kmetu je pa vendar ugodil- Razvesclil se jc novih sani, kcr so bile stare že skoraj popolnoma razbite.
>Se jaz naj poskusim«, reče tretji dan najmlajši kmetov sin.
»Oba starejša brata tvoja nista ničesar opravita. Mentš-H, da sc tebi po-sreči? Doma ostanil Zakaj bi trgal v gozdu obleko in odnašal krub od hiše«, se jezi oče.
Rad je sicer slušal starše, ali to pot pa najmlajši sin ni slušal oČcta. Ko je odhajal z doma, je vzel s seboj samo skorjico kruha, ki si jo je bil pri-hranil, in nožič. Mati mu ni spekla hlebČka, ni nm dala slanine.
Ko je bil prišel v gozd, ni začel prccej delati, nego je sedel in premi-Sljal, kako bi delal, da bi osramotil svoja brata, oČetu iti materi pa pokazal, da ima glavo na pravem mestu. Šele ko je bil vse dobro pretehtal, je vstal, začel vre2avati šibice in iz njib spletati ladjo.
Opoldne sede v mah, seže v žep po skorjico kruha ter obeduje. Komaj je zaČel jesti, pride starček in se ustavi pri njem.
»Ali obeduješ, prijatelj r«  ga vpraša.
»Obedujem, obedujem«, mu pritrdi najmlajŠi kmetov sin.
»Daj tudi meni malo, prosim te. Danes Že nisem imel ničesar v ustih«, prosi starček.
>Nate, vzemite si, kolikor Iiočete! Mnogo nimam, ali kar imam, to Vam dam. Trda je ta skorjica. Težko jo boste použili«, prijazno odgovori mladcnič in ponudi starčku božji dar. Starček vzame skorjico in jč poČasi. >Kaj pa dela??<  vpraža potcm mladeniča.
>Težko, da bi uganili. I.adjo delam, ki bi mogla voziti po kopnem. Edino hčer je obljubil kralj tistemu, ki bi jo naredil. Moja starejša brata sta se ze
-v   51    «s-
poskušala v tej stvari, pa se jirna ni posrečilo.  Tudi jaz dvomim, ati jo Aa-redim.*
»Pusti dvom in srčno delaj ladjo*, izpodbuja starček mladeniča ter mu še sam pomaga spletati ladjo.
Ko je bila gotova, reče starček miadeniču: »Ne hodi domov! Pelji se v ladji naravnost do kraljevega gradu in kogar srečaŠ, ga vzemi s seboj.« Ko mu je bil to naročil, je izginil.
Mladenič ga je skiŠal. Peljal se je naravnost h gradu v novi ladji, ki se je gibala po suhi zemlji kakor da bi plavala po vodi. Kmalu je dospel do nekega znamenja, pri katerem je Iežal Človek, ki je držal v rokah hleb kruha in na ves glas vpil:  »To bi rad jedel, to bi rad jedel.«
Mladenič ustavi ladjo, se zasmeje čudnemu možu, pa mu veli: »Ti bi rad jedel? Kar vgrizni, in minila te bo lakota.«
»Kaj bi pokušal! Dve peki krulia bi ne bili dovolj, da bi sc nasitii«, od-govori čudak.
>Pojdi z menoj«, ga povabi mtadeniČ. Lačnež ga sluŠa in zleze v ladjo, ki je odrinila dalje.                     Nista ge do]go vozila) ko zagiedata moža) sc_
hb^HB^^h     dečega poleg  ribnika.  Na vso  moč  je  vpil   tisti ^BJ^JB|^B^^^^B|    mož: >To bi rad pil, to bi rad pil-< K"    J*^t-                    1            Ustavita  se.   Mladcnič  se  ni   mogel  zdržati
r         ^L                     ;     smehu. Vzkliknil je žejnemu Čudaku: »Pil bi rad?
r    ¦         j                      ¦     Pripogni se k ribniku in napij sc dosita.«
¦ ¦         ibL                                    * ^*n ta^e ri^n'^e ^31 moral izpiti in šc bi si
l&      ^H^                  ?     ne uSas'l žejc*, ga zavvne Čudak.
l^'4SHiKKv.              I             »Pojdi z mcnoj«, mu veli mladcnič. Žejavec
-    r^Pf^T            j     s'uša in stopi v ladjo.
[     '^-1|Bt"  Sf1"                \             Pcljali so sc dalje. Ncdaleč od ribnika so za-
tLLjsalŠL   ;'                    gledali človeka,   ki so mu bile zve^ane noge.   Xa
^PP^"^-                    vse grlo je kriČai: »To bi vad tekel, to bi radtckel.«
T^^^^^^^             »Neumnež, noge si razveži in laliko boŠ tekel«,
j^HaHBS     mu svetuje mladeniČ, ki se je jel Čuditi, misleč, da
|BH^^^E     ^'va v ^akem drugem delu sveta, kjer ljudje dru-
I^H ^^^*   -       gače  žive   in   imajo  drugačne   navade   kakor pri
8^B^fc5^i                 njih doma.
if&to&K^                                          l                      *^"° k' s' razvezal
^HtS^\^^.,..                        4&W             n°ge> b' z vsakim ko-
if^^f^mtfjSSk              ^ft    Wm            rakom   prestopil miljo
l^^K^^^^B^g    ^^^^^ ^uFJ^T^M^   daleč«,     toži    zvczani ^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BmMHH^    ^l   brzohodec.
HIH||^B^^^9^^^^^^^^^^HK^^yi      *^ojdi   z    mcnoj«,
^^              ^^^^^^^^^^^^HLS^HH   mu reče mladcnič. Brzo-
jF^    ¦--**?.-                '^fll^^^^^^^^^^^^^^l   'lor^cc prikima. Mlade-
I                               —'^^^S^^pB^^^^^^^B   n'^ 'n njegova tovariŠa
L*^    --    '?"*'tfL4&J^^SfM   st0P'j° Ponj ter ga prc-
"   '   '^^^^^^^^^^w^—i^fc              '^9   "eso na ladjo.
-X    52    t-s-
PiČlo uro so se potem vozili in sreČali so človeka, ki je imel na vsakem uŠesu privezan svcženj sena. Vpil je: »To bi rad sliŠal, to bi rad sliŠat«. Še glasneje kakor ta glušec je zakriČal mladcnič: »Vrzi proč svežnja in dobro boš sligaL«
»Ko bi se znebil svežnjev, bi slišal dvosto milj dalcč, tu pa ne slišim ni-česar«, odgovori glulii Čudak.
»Pojdi z menoj«, mu vcli ladjar, in glušec zleze v ladjo. Zopct so se peljali dalje in kmalu so zagledali lovca, ki je držal puško v desnici ter na vso moč vpil: >To bi rad strelja!, to bi rad strcljal.«
»Zakaj pa ne streljas?« ga vpraša mladenič.
^Ko bi ustrelil, bi krogla lctela dvesto milj daleč in bi utegnila koga zadcti«, odgovori lovcc.
»Pojdi z menoj«, ga povabi ladjar.  Čarostrelec   sluša in stopi na ladjo.
Preccj tovarišev se je že nabralo mladeniču v ladji. Ko so se vozili dalje, jih je pregledoval, in glejte čuda: vsi so mu bili podobni!
>Kdo ve, čemu mi bodo?t si je mislil. Spomnil se je starčka, ki mu je bil naročil, naj vzame s scboj, kogar sreča.
Poslej se niso namerili na nikogar več. Ko so bili dospeli do kraljevega gradu, so stopili tovariši z mladeničetn vred iz ladje. Brzohodca so morali nesti venkaj. Ladjar je sam krcnil v grad. Drugi so se poskrili v grmovju pod gradom.
Kralj se je čudil kmetovemu najmlajžemu sinu. VpraŠal ga je, od kod prihaja, kje je doma. Dasi se je po kopnem pripeljal v ladji, mu vendar ni hotel dati kraljične.
»Mojo hčer si boš moral drugače prislužiti. Prej moraš snesti celo peko kruha, in še potejn ni gotovo, da bi ti jo daU, mu veli kralj.
»To mi bo mala skrb«, odvrne mladenič ter stopi k tovarišem, ki so se skrivali pod gradom.
»Ti, ki tako rad ješ, idi v grad. Tam ti dado peko kruha«, izpodbudi lačneža. Ta ni dolgo premišljal. Takoj je Šinil v kraljev grad. Ondi so pekli kruh v velikanski peČi. ITIeb za hlebom so pokladali na lopati pred lačnega gosta, ki je hlastno zaužival kruh ter ven in ven kričal: »To bi rad jedel, to bi rad jedel.«
V malo trenutkih je pognal ves kruh po grlu. Kralj se je razsrdil in zapodil nenasitca iz gradu, kcr se je bal, da bi mu ne pojedel vsega živeža, kar ga je bilo v grajski shrambi.
Kmetov najmlajši sin je zopet stopil pred kralja in ga prosil za kraljično, ali vladar mu je tudi to pot ni dal, rekoČ: >KoIikor naenkrat zvarijo piva, vse moraS popiti, in Še ni gotovo potem, da bi ti jo dal.«
»Tega pač ne bo mogel storiti«, si je mislil kralj, ko je odhajal mla-denič. Ta si pa ni dosti belil glave, kako bi izpolnil kraljev ukaz. Šel je doli pod grad, kjer je poČival v grmovju žejavec. Tega je sedaj poslal v grad. Žejni čudak je tako popival, da mu niso skoraj mogli sproti nalivati. Niti kapljice piva ni ostalo v sodih. Vse je izpraznil. Krafj se je razsrdil in pognal pijanca iz gradu. Bal se je, da ne bi moral zaradi njega sam trpeti žeje.
-^    53    «-
^         NajmlajŠi kmetov sin ni odnehal. Vnovič je prišel v grad. Kralj je taval
Bkakor senca po  sobanah.  Kesal se je, ker je bil  razglasil   tisti ukaz,   da bo
¦njegov zet oni, ki se pripelje po kopnem v tadji do gradu.  Bal Se je, da bi
najmlajši kmetov sin res ne dobil kraljične. Zato ga je še enkrat dal na po-
izkušnjo,  Ukazal mu je:  »Dvesto milj odtod je   studenec, iz   katerega izvira
dvojna voda. Kdor se napije prve, tcmu se povrne zdravje; druga pa prinaša
smrt. Prinesi mi   te studenčnice, potem se ne bom obotavljal, ampak ti dani
iičcr. Toda pazi, da se mi povrneš v dveh urah.«
Mladcnič se prikloni kakor se spodobi in odide k tovarišem pod grad. Tamkaj naroči tistemu, ki je brzo hodil, naj skoči po studenčnice. Komaj so mu razvezali noge, že ga ni bilo videti nikjer.
Minila je že ena ura, poldruga, samo še eno četrt je manjkalo, toda poslanca ni bilo nazaj.
MladcniČa je jclo skrbcti. »Ti, ki tako daleč slisiš, vrzi svežnja z ušes in posJuSaj, ali že ne prihaja?« veli tovarisu. Ogovorjeni čudak sc sklonj k tlom, si odveže svežnja, nekaj hipov posluša, potcm se dvignc in si zopct priveže svežnja k u^esom.
»Brzoliodec, ki si ga poslal k studcncu, liropc tam, da mi buči po glavt«, opomni mladeniču čudak s svcžnjcma na užesih.
>Sproži puško in zbudi ga«, ukaže ladjar strclcu, Čegar puška jc nesla dvcsto milj daleč.
Puška poči, in brzohodcc jc bil hipoma tu. Prinescl je zdravilne in smrtne vode. Ko je bil prišel k studencu, si je mislil: >Saj imam šc dosti časa, lahko se malo odpočijem.« Zaspal je in zamudil bi bil, ko bi ga ne bil zbudil strel.
Kralj 5e je že veselil, ker ni bilo toliko časa mladeniča. Vesel je hodil gledat, koliko je ura, Samo deset minut je Še manjkalo, zdaj ga že ne bo. Radostno si je mel vladar roke, češ, iznebil sem se nadležnega snubača. Kar stopi predenj kmetov najmlajŠi sin, nesoč v steklenicah obe vodi.
Nerad se je vdal kralj. Dal mu je hčer, toda slovesne svatbe mu ni hotel napraviti, niti poročnih darov mu ni privoSČil. Kraljična se ni branila ženina. Preprosti mladenič se ji je prikupil. Rada je šla z njim v njegovo do-mačo vas.
Tovariši, ki so čakali doli pod gradom, so se poklonili poročencema in jima voSčili srečo. Ponudili so se v spremljevalce. ŠH so z njima, da bi se jima ne pripctila kaka nesreča na poti.
Drugo jutro zarana so zagledali jezdece, ki so skokoma dirjali za njimi. Poslal jih je bil kralj, da mu vjemo edino hČer in jo privedo nazaj. Pokesal se je, ker je bil dal kraljiČno najmlajžemu kmetovemu sinu za ženo. Dvorjani so mu prigovarjali, naj jo skuŽa dobiti nazaj, da se s tako zvozo ne oskruni kraljevi rod.
Beguni so dospeli do jezera. Tamkaj so se poslovili dosedanji spremlje-valci od poročencev. Edini brzohodec ju ni ostavil, ampak ju je prenesel preko jezera. Toda tudi preganjalci so kmalu preplavali jezero. Zdaj, zdaj bodo poročencema za petami. Bežala bi rada daljc, ali visoke, strme gore so
-><    54   Hf-                                                         -^ ..¦—
jima na poti. Toda tudi sedaj jima je pomagal dobri tovariš. Prenesel ju je črez gore kakor prej prcko jezera.
Ko so bili onstran gora, pove brzohodec svojima varovancema, da je njega in njegove tovariše poslal oni starČek, kateremu je bil ženin dal nekdaj v gozdu skorjico kruha. Poslal jili je zato, da bi mu pomagali in ga osrečili. Ko je bil to povedal, jima je izginil izprcd oči.
Kralj Še ni miroval. Sklical je ljudi iz vse dežcle in jim naročil, naj prckopljejo gorc, Črez katcre sta ušla poročenca. Ljudjc so sluŠali kfalja, kcr so ga Ijubili. Jeli so prckopavati yore, toda prcden so jih prekopali, je minila kralja jeza. Odpustil je hČcri ter miloslno sprejel zeta in vso njegovo rodbino. Vsi so prišli v njegov grad: očc, mati in brata. Šele sedaj jc napravii kralj svoji hčeri svatovščino, kakr^na se spodobi kraljični.