NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 24 - LETO 54 - CELJE, 17. 6.1999 - CENA 280 SIT DIOKSIN V CELJU Črnejeva pobuda temelji na številkah, ki lahko zavajajo - Na Celjskem tudi porast nalezljivih črevesnih obolenj, stran 2. Otrok ni vzel Bog Kriva je bila površnost, trdijo starši umrlih petošolcev iz šmartna. _ Stran 11. _ Med slavjem in žalostjo Konec nogometnega prvenstva prinaša razmišljanja o novi sezoni. stran 19. ZA NARODOV ALI LASTNI BLAGOR? Kaj o privilegiranem predčasnem upokojevanju poslancev menijo Celjani? stran 5. Pametni vlagajo v otroke Predstavljamo znane družine z največ otroki. Kronika s Celjskega na strani 48. MODRI TELEFON: 0609620133 SKUTER ZA IMEJCA Seznam izžrebancev v igri Panadria nagrajuje na strani 45. Poletje v bazenu Prihaja poletje in prihajajo počitnice - za nekatere je šole konec, nekateri pa bodo morali zdržati še nekaj dni. vsem želimo, da bi bile počitnice čimbolj pisane in vesele, za vse bralce pa smo v zbirniku na strani 14 zbrali podatke, kdaj in za kakšno ceno lahko obiščejo katerga od petnajstih kopališč na Celjskem. poto: cregor katič 2 DOGODKI Dioksin v Celju Javna pobuda Janeza Črneja celjskemu županu Bojanu brotu temelji na številkah, ki lahko zavajajo Janez Črnej, dr. veterine in podpredsednik Ekološkega foruma SDS, je županu mestne občine Celje Bojanu Šrotu poslal javno pobudo, da pomaga pri razjasnitvi in obelodanjenju problematike dioksinov, ki je po njegovem zelo pereča tudi v Celju, ne le v zahodni Evropi, kjer so zagnali alarm zaradi belgij- ske piščančje afere. Številke, ki jih navaja Črnej, so na prvi pogled zelo zaskrb- ljujoče. Izhaja iz podatka, da je Cinkarna Celje v'letih 1982 do 1985 (naskrivaj podaljšano do 1987) skurila približno 1,6 tone kislega gudrona z vseb- nostjo PCB od 13 do 75 mg/ kg, ki se pri visoki temperatu- ri razkraja v vsaj 200 zelo strupenih snovi, med katerimi so tudi strupeni dioksini in furani, ki so vsi kancerogeni. Razpolovna doba teh strupe- nih snovi v naravi je od 10 do 15 let, pri ljudeh pa do 15 let. Toksični učinki se pojavijo v enem do desetih letih. V dokaz navaja podatke o vsebnosti PCB v maščobah nekaterih živali, v rastlinah in v vodi, ki je namenjena za pitje. V celjskih kokoših je bilo tako po raziskavah iz konca osemdesetih let od 35 do 70 tisoč pikogramov PCB na gram maščobe (pg PCB/g), v mleku od 8 do 41 tisoč, v prašičih 2 tisoč, govedu 45 do 88 tisoč pg PCB/g maščobe, v talnici pod 20 tisoč pg PCB na liter... Črnej zato poziva, naj poob- laščene ustanove in vladne službe ugotovijo, koliko piko- gramov dioksina je v navede- nih številkah PCB. V belgij- skih kokoših so na primer ugotovili 700 pikogramov dioksina na gram maščobe. Ker je na prvi pogled infor- macija zelo zaskrbljujoča za Celjane, smo za komentar za- prosili asist. mag. Ivana Er- žena, dr. med., direktorja Za- voda za zdravstveno varstvo Celje. »Rezultati so podani v zelo majhnih enotah, ki se običaj- no ne uporabljajo, temveč uporabljamo za podajanje enote, ki jih določa pravilnik, ki ureja to področje. Te enote so miligrami na kilogram maščobe (mg/kg) ali mikro- grami na gram maščobe (pg/ g). Veljavni pravilnik o spre- membah in dopolnitvah pra- vilnika o koUčini pesticidov in drugih strupenih snovi, hor- monov, antibiotikov in mono- toksinov, ki smejo biti v živi- lih, določa v 10. členu, da mleko in mlečni izdelki ne smejo vsebovati več kot 1 pg PCB/g maščob, perutnina in druge vrste mesa in izdelki ne več kot 2 pg PCB/g maščob, jajca brez lupine ne več kot 0,3 pg PCB/g maščob ter ribe, raki in drugi mehkužci ne več kot 3 pg PCB/g maščob.« »Sicer pa imamo za vsebnost dioksinov v živilih v Sloveniji zelo skromne podatke,« doda- ja dr. Eržen, »saj predstavlja zelo nizka dovoljena količina dioksinov v živilih analitične probleme. Sistematsko se nad- zor nad dioksini ne izvaja. Še največ podatkov imajo o tem v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, kjer so dioksine pose- bej raziskovali.« To potrjuje tudi izjava glav- nega republiškega zdravstve- nega inšpektorja Jožeta Šamu- ja, ki je za Dnevnik izjavil, da so nekaj vzorcev živil zaradi belgijske afere poslali v labo- ratorij ene od držav EU in da bodo rezultati znani konec prihodnjega tedna. ■■■■■■■■■■■iT. CVIRN Pregled nekaterih v Črnejevi javni pobudi navedenih vsebnosti PCB ter primerjava teh s slovensko zakonodajo Umivajte si roke Hq Celjskem beležijo porast nalezljivih črevesnih obolenj - Bolezen je zlasti nevarna za starejše in otroke Zavod za zdravstveno varstvo Celje je zadnje čase na območju celjske regije zaznal porast črevesnih na- lezljivih obolenj, ki jih pov- zročata bakteriji Campilo- bacter in salmonele. Maja so zabeležili 45 takšnih obo- lenj, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani. Raz- mere sicer niso alarmantne, vendar v zavodu opozarjajo, naj ljudje dosledno upošte- vajo ukrepe, s katerimi je mogoče preprečiti obolev- nost in širjenje okužbe. Črevesne nalezljive bolezni, kamor spadajo tudi okužbe s salmonelami in kampilobak- tri, uvrščamo med bolezni, ki se prenašajo od živali na ljudi, najpogosteje preko hrane. Po- leg živali je vir okužbe lahko tudi bolnik, tisti, ki je bolezen že prebolel, ali pa klicenosec, ki je okužen, a je na videz zdrav. »Glede na to, da je vir okužbe najpogosteje žival, se bolezen pogosto širi preko okužene hrane, posebno mesa in mesnih izdelkov, zlasti pe- rutnine,« je povedala mag. Alenka Skaza Maligoj, dr. med., vodja službe za epide- miologijo v Zavodu za zdravs- tveno varstvo Celje. »Tako sal- monele kot kampilobaktri se masovno izločajo z blatom okuženih živali, bolnika ali klicenosca ter se preko okuže- nih rok, predmetov in hrane prenašajo na zdrave osebe.« Obolenje nastopi v enem do treh dneh po okužbi, odvisno od kužne doze, ki jo človek prejme. Zaradi vnetja prebavil se pojavijo slabost, bruhanje, krči v trebuhu, povišana tele- sna temperatura in driska. Bol- nik se zaradi bolezni hitro izčr- pa, zaradi izgube tekočine pa mu grozi izsušitev. Mag. Mali- gojeva pojasnjuje, da pri lažjih okužbah bolezen poteka bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni. Kljub temu, da je oseba na videz zdrava, izloča klice z blatom in tako se okužba tudi od na videz zdrave osebe širi naprej. Bolezen je zlasti nevarna za starejše osebe in otroke. »Ko bolnik okreva, izločanje klic praviloma ne preneha, saj jih izloča še nekaj tednov ali več mesecev z blatom, kar lahko ugotovimo le z mikrobiološki- mi preiskavami,« pravi mag. AlerOca Maligoj in opozarja, da obolevanje in širjenje okužbe lahko preprečimo s pravilno pripravo hrane, ustreznim hra- njenjem živil in s pravilno in dosledno higieno rok. Če živila pravilno toplotno obdelamo, kar pomeni, da mora biti v vsakem delu živila dosežena temperatura naj- manj 80 stopinj, se klice uni- čijo. Uživanje tako pripravlje- nih živil ni nevarno za zdrav- je. Potrebno je zagotoviti tudi ustrezne postopke in pogoje za pripravo hrane, da preko delovnih površin, posode, pri- bora ali rok ne pride do po- novne okužbe že gotovih živil. Za rezanje surovega mesa je treba zato uporabljati druge deske in nože, kot pa za obde- lavo gotovih živil, na primer salam, pečenega mesa ali zele- njave. Delovne površine, kjer pripravljamo meso, je treba pred ponovno uporabo teme- ljito očistiti in osušiti. Pri ro- kovanju z živili je treba paziti na higieno rok, pripravljeno hrano, ki je ne zaužijemo ta- koj, pa moramo shraniti v hla- dilnik, kjer je treba surovo meso ločiti od ostalih živil. »V primeru, da se kljub do- slednemu upoštevanju vseh teh navodil pojavijo prebavne motnje, je potrebno čimprej obiskati zdravnika, ki bo us- trezno ukrepal, saj lahko le na tak način zmanjšamo nevar- nost širjenja bolezni na druge«, opozarja mag. Maligojeva. JANJA INTIHAR Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja vseh črevesnih nalezljivih bolezni je umivanje rok. Temeljito si jih moramo umiti po uporabi stranišča, pred pričetkom pripravljanja hrane, med posameznimi delovnimi postopki pri pripravi hrane, pred jedjo, takoj, ko smo prijeli kaj umazanega ter po stiku s tistimi predmeti, ki gredo skozi veliko rok. To zlasti velja za denar, kljuke ali embalirana živila. MODRI TELEFON Tudi pokvala je dragocena Tokrat ste bili manj aktiv- ni, spoštovani bralci. Sicer pa si tudi modri telefon sme občasno oddahniti, kajne? V minulem tednu dni smo pre- jeli le tri vaše klice oziroma pobude, na katere vam zdaj odgovarjamo. Bralka Stanislava iz Celja, ki si ureja pokojnino, nas je poklicala in na vpogled po- slala dopis, ki ga je prejela od švicarske zavarovalnice iz Ženeve, s katerim jo pozi- vajo, naj jim sporoči more- bitne spremembe, med dru- gim tudi podatek, ali je še med živimi. V roku 90 dni naj bi jim odgovorila na dopis (ga dala potrditi), da bi se zavaroval- nica prepričala, ali naj ji pokojnino, prisluženo v tu- jini, še nadalje izplačuje ali naj jo ukine. Vse bi bilo lepo in prav, če bi ne bil ta dopis napisan v hrvaščini, pa še to v zelo spakedrani. Gospa Stanislava se je ob tako na- pisanem dopisu razjezila in ukrepala, po telefonu pokli- cala Bavčarjev urad, zavrte- la številko na slovenskem zunanjem ministrstvu in po- klicala v Ljubljano na ZPIZ. Na prvi številki so ji odgo- vorili, da nimajo časa, da bi se ukvarjali z njenim »prob- lemom«, na drugem nihče ni dvignil slušalke, v Ljubljani pa so ji rekli, da dopis, ki ga je prejela iz Švice, v Slove- niji sploh ni veljaven. Pri- mer je dovolj zgovoren, da bi se lahko kdo zamislil in ukrepal. Slovenska država ima vendar v Švici svoj kon- zulat, v Ljubljani pa kar dvoje ministrstev, kjer bi naj poskrbeli vsaj za to, da Slovenci prejemajo iz Švice uradne dokumente v slo- venščini. Bo garažna hiša onesnaževallca? Bralec Valentin L. iz Celja je mnenja, da je novozgraje- na garažna hiša ob Ljubljan- ski cesti v Celju na neprimer- ni lokaciji, ker je v neposred- ni bližini bolnišnice. Boji se, da se bodo izpušni plini iz garaže širili prav do bolnišničnih oken in da bo to onesnaževanje hujše od tovar- niškega, naprimer iz Cinkar- ne. Kot primer nestrinjanja z lokacijo zaradi onesnaževanja okolja je bralec Valentin nave- del Ljubljano, kjer so stano; valci, ki so se počutili ogrože- ne, protestirali z zaporo ulice. Odgovor na to vprašanje smo dobih na Mestni občini Celje, v Zavodu za planiranje in izgradnjo, kjer je ing. arhi- tekt Miran Polutnik dodobra seznanjen z različnimi vidiki te novogradnje in tudi z iz- sledki študije o vplivih na okolje in prostor. Zatrdil je, da je objekt zgrajen tako, da ne bo prekomerno onesnaže- val okolja. Sicer pa je na ob- močju med garažno hišo in' bolnišnico predvidena tudi ureditev zelenega pasu. Ga- ražna hiša bo redno prezrače- vana, sicer pa se ekološki problemi zaradi izpušnih pli- nov iz vozil v garažnih hišah pojavljajo tam, kjer so ti ob- jekti zgrajeni pod nivojem te- rena, je še povedal Miran Po- lutnik. Zelenicam se obetajo lepši časi Bralec Drago iz Celja je pohvalil naš modri telefon. Pravi, da je tudi to pot k razre- ševanju mnogih problemov, s katerimi se srečujejo občani. Na tak način se bo v krat- kem uredil problem otroških igrišč v stanovanjski soseski na Dečkovem naselju, kjer bralec Drago živi. Potem ko je problematika našla mesto v rubriki Modri telefon, se je zadeve lotila tajnica v KS Deč- kovo naselje Marija Zupani«! in tako se zdaj obeta, da se bodo otroci iz soseske Po^ gabri lahko veselo igrali na površinah, namenjenih njim- njihovi starši pa jih bodo breZ skrbi puščali na igrišče. Upaj- mo, da se pri načrtih za uredi; tev in dobri volji tistih, ki naj pri tem sodelujejo, ne bo po nepotrebnem zatikalo. M.A- Vsak dan med 10. in 17. uro bo do srede, 23. junija, vaše telefonske klice na številko modrega telefona 0609 620 133 sprejemala novinarka Ivana Stamejčič Prihaja NoviCe Prihodnji teden bo v do- move vseh prebivalcev Mestne občine Celje prišel nov mesečni časopis Novi- Ce, namenjen meščanom in občanom celjske občine. Mesečnik bo v nakladi 20 tisoč izvodov, sprva na 16 straneh, izdajalo naše podjet- je NT&RC, v sodelovanju z Mestno občino Celje. NoviCe bo namenjen predvsem inte- raktivnemu komuniciranju med Mestno občino Celje in njenimi organi ter občani. Uvodne strani bodo vsak me- sec prinašale kroniko doga- janj v občini, sledile bodo tematske obdelave posamez- nih aktualnih vprašanj Celja in vprašanj z dnevnega reda občinskega sveta. Časopis bo vseboval tudi predstavitve ug- lednih meščanov, ankete, od- govore županstva na zastav- ljena vprašanja bralcev, za- ključil pa ga bo napovednik, v katerem bomo skušali na koledarski način opozoriti na vse kulturne, športne in dru- ge prireditve v mestu. NoviCe bodo brezplačno prejemala vsa gospodinjstva v Mestni občini Celje, prva, testna številka pa bo med bralce prišla že prihodnji po- nedeljek, 2L junija. Vsebin- sko bodo nov celjski časopis pripravljali novinarji Novega tednika in Radia Celje, ureja- la ga bo Tatjana Cvirn, pri- vlačna grafična oblika meseč- nika pa je delo oblikovalca Minje Bajagiča. BS DOGODKI 3 Župani o povezovanju Na povabilo laškega župa- na Jožeta Rajha so se v pone- deljek v Laškem sestali žu- pani tistih osmih občin na Celjskem, kjer so tudi sedeži upravnih enot. Govorili so o regionalnem povezovanju in o medsebojnem sodelova- nju pri tem ter o možnostih za skupno turistično promo- cijo celjske regije. To je bilo že drugo tovrstno srečanje, na katerega pa so bili, tako kot prvič, pred do- brim mesecem v Celju, povab- ljeni le župani Celja, Mozirja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarij pri Jelšah, Velenja, Žal- ca in izjemoma tudi Radeč. Velenjski župan Srečko Meh in konjiški Janez Jazbec sta menila, da bi se v prihodnje pogovorov morali udeležiti predstavniki prav vseh 32 ob- čin, saj na sestankih obravna- vajo probleme, ki zadevajo ce- lotno celjsko območje. Tokrat so želeli predvsem ugotoviti, kakšna je pripravljenost vseh, da se povežejo v skupno regi- jo in na kakšen način pripraviti strategijo razvoja, oziroma skupne cilje. Večina je pouda- rila, da morajo občine najprej pripraviti lastne razvojne pro- grame in na osnovi le-teh ugo- toviti, kateri projekti bi lahko bili skupni. Celjski župan Bo- jan Šrot je menil, da ima veči- na občin kljub izrazitemu lo- kalnemu razmišljanju vendar- le kar nekaj skupnih interesov in želja, zato bi se morali za regijsko sodelovanje odločiti še pred ustanovitvijo regij, ko bo meje določala predvsem politika. Glede na to, da so na po- dročju regijskega povezovanja že veliko naredili v Velenju in marsikaj tudi na Kozjanskem, bi občine, ki statistično pred- stavljajo Savinjsko regijo, mo- rale odkrito (in ne s figo pod mizo) povedati, s kom se mi- slijo res povezati, pri skupnih interesih pa bi morale delovati složno. Pri^tem so župani zla- sti mislili na ekologijo, izobra- ževanje, kmetijstvo in promet. Občine bi lahko sodelovale tudi pri turistični promociji celj- ske regije, saj je prav turizem ena od največjih razvojnih pri- ložnosti za prihodnje desetlet- je. Celjsko podjetje Fit media se je že ponudilo, da pripravi enoten regijski turistični pros- pekt, ki naj bi ga ponujali na vseh ifiejnih prehodih in na sejmih v tujini, vendar bi se župani, kot je poudaril Bojan Šrot, morali čim prej dogovori- ti, kdo bo nosilec turistične pro- mocije regije, saj se lahko zgo- di, da bi porabili veliko denarja, a brez pravega učinka. JANJA INTIHAR Pred slovensko sinodo Verniki celjske dekanije pred tretjim tisočletjem Pred vseslovensko sinodo, ki jo imenujejo katoličani dogodek stoletja, se po Slove- niji vrstijo dekanijski sino- dalni dnevi. V celjski dekani- ji, ki deluje na območju ob- čin Celje in Štore, so jo pri- pravili v soboto popoldan. Tako so se duhovniki in verniki iz štirih mestnih žup- nij, s Teharja, Kompol in Sve- tine zbrali na srečanju v žup- niji sv. Duha v Novi vasi. Zbra- ne na uvodnem molitvenem delu sta pozdravila predsedu- joči sinodalnega dne celjski dekan in opat Marjan Jezer- nik in predstavnik tajništva sinode dr. Drago Ocvirk. V drugem delu so bila sre- čanja delovnih skupin, ki se jih je udeležilo 60 delegatov ter še precej drugih udeležen- cev. Tako so z Vinkom Čon- čem govorili o evangelizaciji. z Viljemom Kaučičem o mla- dinski pastorali, z Janezom Vagnerjem o bogoslužju in pastorali, z Jožetom Planinš- kom o krščanski ljubezni do bližnjega v okviru Karitas, Vincencijeve konference in drugih, s patrom Štefanom Balažicem o krščanski druži- ni ter z Marjanom Jezerni- kom o možnostih kristjanov v lokalni skupnosti, ki veljajo v zahodnem svetu. Zaključki dela po skupinah bodo znani prihodnji teden, v okviru po- sinodalnega dne. Sledila je javna predstavi- tev pestre dejavnosti posa- meznih župnij, od bogosluž- nih in dobrodelnih do glasbe- nih, dramskih in skavtskih skupin. Tako se je, na primer, zgolj iz mestne župnije sv. Danijela predstavilo 12 različ- nih skupin, ki jih je sicer še več. Celjsko dekanijsko sino- do so zaključili s slovesnim somaševanjem vseh duhov- nikov, ki ga je vodil opat Mar- jan Jezernik. BJ V garažni hiši brezplačno parkiranje Prvi vozniki so svoje avto- mobile v Garažni hiši Glazi- ja v Celju parkirali že v pe- tek, brezplačno parkiranje pa se voznikom obeta en me- sec. Dovolj, upajo odgovorni v občini, da se bodo vozniki na garažno hišo navadili in tudi kasneje, ko se bo parkir- nina zaračunavala, v njej puščali svoja vozila. Slovesno odprtje Garažne hiše Glazija pripravljajo v Ce- lju sicer šele jutri, v petek, vendar pa so vrata za parkira- nje voznikom odprli takoj, ko so za objekt na Glaziji dobili obratovalno dovoljenje in je Stanovanjski sklad občine Ce- lje sklenil tudi zavarovalno pogodbo zanj. Po besedah v d., direktorja sklada Slavka Sotlarja so zavarovalno po- godbo sklenili z Zavarovalni- co Adriatic, ki je ob enakih zavarovalnih pogojih ponudi- la za nekaj deset tisočakov nižjo letno zavarovalno pre- mijo, tako da zavarovanje ga- ražne hiše Celje letno stane 850 tisoč tolarjev. V torek popoldne pa so se v Celju še dogovarjali za način, kako naj Mestna občina Celje od družbe Posest, ki je bila investitor garažne hiše, odku- pi 473 javnih parkirnih mest. Lanskega junija je bila na- mreč sklenjena pogodba o 10- letnem obdobnem odkupu teh parkirišč, vendar pa v ob- činski upravi ocenjujejo, da bi zaradi uvedbe davka na do- dano vrednost pri obdobnem odkupu prišlo do preko 100 milijonov tolarjev dodatnih stroškov, zato želijo parkirne prostore odkupiti takoj. Mestni svetniki so zato že na svoji zadnji seji pooblastili žu- pana Bojana Šrota in občin- ske strokovne službe, da poiščejo najprimernejšo reši- tev, sicer pa so Stanovanjske- mu skladu občine Celje nalo- žili, da z najemom dolgoroč- nega posojila poskrbi za en- kraten odkup parkirnih pro- storov. IS, Foto: GREGOR KATIČ Prve izkušnje voznikov s parkiranjem v garažni hiši so dobre; dovoz do parkirnih prostorov ter dostopi do blagajne so pregledno označeni. PO SVETU Konec vojne v ZRJ? Predstavniki zveze Nato in jugoslovanske vojske so po petih dneh pogajanj v Kumanovu podpisali vojaš- ko-tehnični sporazum o umiku jugoslovanskih enot s Kosova. Zatem je šef Nata Šolana izdal ukaz o koncu napadov. Temu je sledila re- solucija VS OZN, s katero je odobril mirovni načrt za Kosovo in namestitev med- narodnih mirovnih sil Kfor. Na Natu so poudarili, da je zračna operacija proti ZRJ le prekinjena, ne pa tudi dokonč- no ustavljena. Beograd ne bo smel kršiti sporazuma, ki mu daje enajst dni (do 20. junija) za umik sil s Kosova in to po natančno določenih cestah. Osvobodilna vojska Kosova pa se mora med umikom vzdrža- ti vseh vojaških akcij in mora v skladu z dogovorom po na- mestitvi sil Kforjd izvesti demi- litarizacijo. Predvidena je vzpostavitev začasne uprave za Kosovo, ki bo dobilo široko avtonomijo, vendar znotraj meja ZRJ, ki bo ohranila suve- renost nad mejnimi prehodi, kar bi znalo otežiti vračanje beguncev. V pokrajini naj bi tudi ostalo simbolično število jugoslovanskih vojakov, ki bo- do skrbeli za varovanje srb- skih kulturno-zgodovinskih spomenikov in samostanov. 79 dni napadov in napak Generalni sekretar Nata Šolana je 23. marca izdal ukaz o začetku zračnih na- padov na ZRJ. Dan kasneje, 24. marca, so se napadi tudi začeli, v Jugoslaviji pa so razglasili vojne razmere. Napadi so trajali 79 dni, v glavnem pa so bili osredotoče- ni na strateške cilje. Natova letala so bombardirala protile- talski obrambni sistem, vojaš-- ka poveljstva, cestne poveza- ve, železnice, mostove, rafine- rije in energetska poslopja. Brez civilnih žrtev žal ni šlo. Na sedežu Nata so sicer ob takih priložnostih najraje go- vorili o »collateral damage«, t.i. stranski škodi. Prvič se je zgo- dilo že 5. aprila, ko je v napadu na Aleksinac umrlo 17 ljudi. Teden dni kasneje so Natova letala blizu Leskovca zadela potniški vlak. Umrlo je naj- manj 55 ljudi. Že dva dni zatem je Natov pilot pri Djakovici »pomotoma« zadel konvoj z begunci - ubitih je bilo 75 ljudi. 23.. aprila je bila zadeta TV Srbija; umrlo je deset ljudi. Sle- dila je Surdulica (20 mrtvih), avtobus v Lužanih (47 mrtvih). Niš (20 žrtev), kitajsko velepo- slaništvo (ubiti trije novinarji), Koriša (87 žrtev), bolnišnica na Dedinju (štiri žrtve), zapor v Istoku (19 mrtvih), most pri Varvarinu (U ubitih), stano- vanjski del Novega Pazarja (23 mrtvih) in napad na zdraviliš- če v Surdulici (20 žrtev). Skupna straža se je začela Dva dni po koncu napa- dov se je z vkorakanjem mednarodnih mirovnih sil na Kosovo začela operacija Skupna straža. V njej bo so- delovalo okrog 50 tisoč mož, njihova glavna naloga pa bo zagotavljanje varnosti na Kosovu in varnega vra- čanja beguncev na domove. Gre za okrog 860 tisoč be- guncev in okoli pol milijona razseljenih oseb. Poleg tega bodo zadolženi za popravilo infrastrukture, (predvsem uničenih cest, mostov in že- leznic), nadzorovali pa bodo tudi čiščenje minskih polj. Pri- padniki Kforja bodo v skladu z resolucijo ZN na Koscvu ostali 12 mesecev, po izteku tega roka pa vse do drugačne odločitve Varnostnega sveta pa za nedoločen čas. Največ vojakov je prispevala Velika Britanija (13 tisoč), ki je tudi prevzela nadzor nad osred- njim delom pokrajine. Nemci z osem tisoč možmi bodo s štabom v Prizrenu skrbeli za južni del Kosova. Sedem tisoč Američanov bo na vzhodu pokrajine, Italijani na zahodu, Francozi pa bodo s štabom v Kosovski Mitrovici nadzoro- vali sever pokrajine. V opera- ciji ne bodo sodelovale le čla- nice Nata, temveč tudi part- nerske države. Slovenija je ta- •ko ponudila šest častnikov za zvezo. Še vedno pa ni znan ruski prispevek v Skupni stra- ži, je pa Moskva ponudila kar deset tisoč vojakov. Rusi ukrepajo po svoje Kljub temu je kakih 200 ruskih vojakov prehitelo druge pripadnike medna- rodnih mirovnih sil in so ponoči v slogu velikih zma- govalcev prvi prišli na Ko- sovo, v Prištino. Tam so jih z gromkimi ovacijami priča- kali navdušeni Srbi. Vojaki so se utaborili okrog strateškega letališča Slatina pri Prištini. Najprej je vladala po- polna zmeda, saj nihče ni ve- del za akcijo Rusov. Kasneje se je izkazalo, da je bila dobro organizirana in da je zanjo ve- del tudi predsednik Jelcin. Bolj so bili presenečeni Američani, pa tudi drugi v zavezništvu, ki jim je ruska pobuda dala jasno vedeti, da si tudi Moskva želi svoj sektor na Kosovu. Ame- riški predsednik Clinton se je zato z Jelcinom že pogovarjal po telefonu. Da z Rusi ne bo lahko, priča tudi podatek, da so ruske enote v bližini prištin- skega letališča s tanki zaprle cesto in tako pripadnikom Kfroja preprečile prihod na to območje. Kljub temu pa so v Moskvi obljubili, da na Kosovo ne bodo napotili dodatnih enot, vse dokler ne bo znano, kakšna bo njihova vloga v mi- rovni operaciji. Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI Roka pregnancem - slovenska vas Doslej zbranih že več kot 41 in pol milijona tolarjev za pregnance s Kosova številni slovenski mediji so se na pobudo TV Slovenija lotili človekoljubne akcije za pomoč pregnancem s Koso- va, v akcijo pa smo se vklju- čili tudi v Novem tedniku. Cilj akcije je, da v Makedo- niji skupaj postavimo slo- vensko vas za pregnance. Vas bo stala ob Dojranskem jezeru, oblikovana bo iz bi- valnikov, počitniških priko- lic in šotorov, seveda z vso potrebno in ustrezno infra- strukturo. Njena velikost bo odvisna od sredstev, zbranih s to akcijo. Uradno se je akcija začela 8. junija in bo trajala vse do konca meseca, ko bo 30. juni- ja na prvem programu TV Slovenija na vrsti zadnja od- daja. V času akcije je mogoče donacije sporočati po telefo- nu na brezplačno telefonsko številko 080 22-44, vsakdo pa lahko svoj prispevek nakaže kar neposredno, na žiro raču- ne človekoljubnih organiza- cij. Akcijo, še vedno odprto za vse, ki se ji želijo pridružiti, vodi operativni štab, sestav- ljen iz predstavnikov vseh so- delujočih. Seveda je ustanov- ljen tudi Nadzorni odbor, ki bo pozorno bdel nad potekom finančnega dela akcije in bo o tem tudi poročal javnosti. Posamezniki in pravne ose- be so doslej darovali že 41,619.500 tolarjev.V glavnem gre za prispevke posamezni- kov, se pa vse pogosteje poleg posameznikov oglašajo tudi pravne osebe; tako z željo po vplačilu prispevkov kot tudi s pripravljenostjo, da prispeva- jo v materialu oziroma izdel- kih. Pošti Slovenije in tistim ban- kam, ki se v akcijo vključujejo tako, da v svojih poslovalni- cah zagotavljajo brezplačne položnice, obvestila s številka- mi žiro računov ter brezplač- no storitvijo, sta se v začetku tedna pridružili še Bank Au- stria, Creditanstalt in Sloven- ska zadružna kmetijska ban- ka. V akciji poleg številnih me- dijev sodelujejo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenski odbor za Unicef. Ne glede na to, na katero šte- vilko računa bo denar naka- zan, bo v celoti namenjen skupni akciji, kar simbolno potrjuje tudi sklic na isto šte- vilko. Bralce vabimo k sodelova- nju v tej vseslovenski akciji US Županje v Taboru V ponedeljek je županja ob- čine Tabor Vida Slakan v goste povabila županje vseh sloven- skih občin. Od skupno 192 ob- čin jih devet vodijo županje. V Tabor so poleg gostiteljice priš- le županje občin Domžale Cvetka Zalokar Orožen, Izole Breda Pečar, Raven na Koroškem Ivana Klanč- nik, Ribnice na Pohorju Marija Sgerm in Ljubnega Anka Rakun, zaradi delovnih obveznosti pa so manjkale županje občin Ljubljana Viktorija Potočnik, Pirana Vojka Štular in Kopra Irena Fister. Županje so na novinarski kon- ferenci predstavile prednosti in težave svojih občin, ki se zelo razlikujejo. V Domžalah se na primer ubadajo s prometom in premalo prostora v vrtcih, v bis- tveno manjši občini Ljubno z brezposelnimi, v Izoli s črnimi gradnjami in razvojem turizma, na Ravnah s hudimi socialnimi problemi, v Ribnici na Pohorju pa z ohranitvijo prebivalstva. Po novinarski konferenci so se županje neformalno pogo- varjale in si izmenjavale izkuš- nje, saj jim je gostiteljica Slaka- nova razkazala lovsko kočo in Črni vrh, nato pa so obiskale kmečki turizem Ivice Hriber- nik. Naslednje srečanje županj bo septembra v Piranu. , US Prvi praznik nove občine V počastitev praznika ob- čine Dobrna bo jutri, v petek ob 19. uri v sobi Zdraviliške- ga doma na Dobrni slavnost- na seja Občinskega sveta ob- čine Dobrna. Po seji bodo udeležencem predstavili obleke izvirnih na- rodnih noš folklorne skupine Dobrna, ves teden pa so v sklopu krajevnega praznika organizirane razne prireditve. V ponedeljek je bila kolesar- ska tekma, katere cilj je bil na lovski koči nad Dobrno, v to- rek je bila na igrišču pred os- novno šolo tekma v košarki, včeraj, v sredo, pa so ljubitelji zelišč nabirali in spoznavali zdravilna zelišča in si ogledali zeliščni vrt v Zdravilišču Do- brna, po nabiranju pa so v gasilskem domu pirpravili še razstavo. Danes, v četrtek ob 17. uri bo v glasbeni učilnici OŠ Dobrna srečanje občanov, starejših od 75 let, istočasno pa se bo v gasilskem domu pričelo streljanje z zračno puško. Jutri, v petek ob 17. uri bo pred Zdraviliškim domom zaključna akademija OŠ Dobr- na, ob 19. slavnostna seja ob- činskega sveta, ob 20. pa bo v Zdraviliškem domu predstavi- tev oblek izvirne štajerske na- rodne noše, prireditev, na ka- teri boste lahko prisluhnili tu- di nastopu seksteta Vigred in koncertu mladih glasbenikov z Dobrne. V soboto, 19. junija ob 8. uri se bo pričel pohod po obronkih občine Dobrna, start pa bo izpred občine, kjer bodo udeleženci dobili tudi bone za golaž. V nedeljo ob pol osmih zjutraj se bo pričelo tekmova- nje gasilcev GZ občin Vojnik in Dobrna, ob 16. pa bo na nogometnem igrišču pri No- vem gradu nogometna tekma med predstavniki Dobrne in Nove Cerkve. N.-M. SEDLAR Ko praznuje Šmarje Osrednja prireditev za letošnji občinski praznik Šmarja pri Jelšah bo 26. junija. V okviru praznovanja se že ves mesec vrstijo najrazličnejše prireditve. Med temi je bilo v zadnjih dneh 6. srečanje pevskih zborov slovenskih socialnih zavodov, sprejem najboljših učencev pri županu ter medobčinska otroška zabavna prireditev Veseli vrtiljak. Jutri, v petek 18. julija, bo odprto prvenstvo Šmarja v tenisu, v soboto tradicionalno gasilsko tekmovanje za memorial Štefana Krumpaka v Sv. Štefanu, v nedeljo pa drugi pohod po vrhovih šmarske okolice, za katerega so poskrbeli planinci. BJ NA KRATKO V prihodnost drugače ROGAŠKA SLATINA - Slatinska občina pripravlja za danes, v četrtek 17. junija, javno predstavitev projekta o pridobitvi statusa zaokroženega turističnega območja ter ustanovitvi za- voda za turizem Rogaška. V občini pripominjajo, da želijo tako postaviti temelje za boljše delo v prihodnosti. (BJ) Sprejem za najboljše PREBOLD, ŽALEC - Župana obeh občin, Vinko Debelak in Lojze Posedel, sta v torek pripravila sprejem za odličnjake in učence, dobitnike državnih priznanj. Žalčani so se zbrah v domu II. Slovenskega tabora, v Preboldu pa se je sprejema udeležila večina od 23 vabljenih učencev osnovne šole. (US) Največ o proračunu VRANSKO - Svetniki so največ časa namenili razpravi o proračunu občine, ki znaša nekaj več kot 148 milijonov tolarjev. Župan Franc Sušnik je ocenil, da je prvi proračun občine Vransko varčen in dobro pripravljen, sprejeli pa ga bodo predvidoma konec tega tedna. Svetniki so nato sprejeli še odlok o občinskih upravnih taksah ter potrdili sklep o ukinitvi javnega dolga in odprodaji dveh parcel. (T. T.) Neprimerne začasne rešitve Minuli torek so vse štiri celjske mestne svetnice, Moj- ca Jereb Kosi, mag. Beata Kanduti Šumej, Vladimira Skale in Janja Romih, obiska- le Srednjo zdravstveno šolo in se na lastne oči prepričale, v kakšnih prostorsko nepri- mernih pogojih se šolajo bo- doči zdravstveni tehniki. Svetnice so po ogledu šol- skih prostorov in pogovoru z ravnateljico Marijo Marolt obljubile, da bodo s prostor- sko problematiko in s tem povezanimi oteženimi pogo- ji dela v šoli seznanile tudi kolege v mestnem svetu. Pre- pričane so, da Celje nujno potrebuje novo šolsko po- slopje in da za šolanje zdravstvenih tehnikov niso primerne nikakršne začasne rešitve. Glede na to, da je novogradnja Srednje zdravs- tvene šole Celje v vladnem programu za leto 2000 že predvidena, so se svetnice obvezale, da bodo v mest- nem svetu skušale čimprej doseči dogovor o tem, da mestna občina zagotovi ko- munalno urejeno zemljišče za gradnjo. Še pred začet- kom počitnic pa naj bi se glede novogradnje sestali tu- di predstavniki celjske obči- ne in ministrstva za šolstvo in šport. IS Vabilo na borčevsko prireditev Prihodnji petek bo v Velenju osrednja proslava Severovz- hodna Slovenija v boju za svobodo, s katero bodo obeležili tri mejnike v boju za svobodo Slovencev. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje obveš- ča svoje člane, da bo v petek, 27. junija, na postajo Pesje pri Velenju odpeljal poseben vlak, ki bo iz Celja krenil ob 8.30, povratek pa bo ob 16. uri s postaje Pesje. Za tiste, ki se bodo prijavili v Škofji vasi, Vojniku, Frankolovem, Novi Cerkvi in na Dobrni bodo organizirali prevoz z avtobusom, če bo dovolj prijav. Prevoz z avtobusom in vlakom je brezplačen, stroške prevoza krije območno združenje, ki sprejema prijave do 21. junija, US Prva pomoč ob nesrečah V soboto, 19. junija dopoldne, bo na igrišču II. osnovne šole Celje peto regijsko izbirno preverjanje znanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Preverjanje organizirata Uprava za obrambo Celje in Regijsko združenje Rdečega križa, ki bosta preverjala usposobljenost ekip pri dajanju prve pomoči ob nesrečah, ki po oceni ogroženosti lahko prizadenejo regijo, posebej pomoč pri nesrečah z nevarno snovjo. Sodelovale bodo občinske selekcije: po ena ekipa iz občin Celje, Vojnik, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Slovenske Konjice in dve ekipi iz Uprave za obrambo Trbovlje. TC Ceijsico elcološico društvo v torek so se v Celju sestali člani Slovenskega ekološkega gibanja iz celjske regije, ki združuje okrog 60 ljudi z območja med Celjem, Laškim, Slovenskimi Konjicami in Savinjsko dolino. Po novem zakonu o društvih se namreč lahko registrirajo kot pravna oseba in celjski odbor je šesti po vrsti v Sloveniji, ki je doživel to spremembo. SEG združuje v državi okrog 1300 članov in do konca leta načrtujejo ustanovitev še štirih društev. Po novem se bo celjsko imenovalo SEG - Celjsko ekološko društvo. Zanimivo je, da je bil prvi odbor ustanovljen prav v Celju leta 1992, vendar se je takrat registriral kot stranka, zato so nekaj let kasneje to registracijo ukinili. TC PO DRŽAVI Prihaja Clinton LJUBUANA, 15. junija (Delo) - Ameriški predsednik Bili Clinton prihaja 21. junija na uradni obisk v Slovenijo. S soprogo Hillary in sprems- tvom (okoli tisoč ljudi) bo pozno popoldan prispel na brniško letališče, zatem se bo ločeno sestal s predsednikom države in vlade, na Kongre- snem trgu pa bo nagovoril prebivalce Slovenije. Med obiskom v Ljubljani naj bi se Clinton sestal tudi s črnogor- skim predsednikom Miletom Djukanovičem. NovovDeSUS UUBUANA, 10. junija (Delo) - Predsednik demo- kratične stranke upokojen- cev Jože Globačnik je zara- di osebnih razlogov ponu- dil odstop, za novega pred- sednika pa predlagal dolgo- letnega diplomata Ignaca Goloba. V Desusu poudar- jajo, da razlogi za Globač- nikov odstop niso politični in da ne gre za spore v vodstvu stranke. Sankcije UUBUANA, 10. junija (Delo) - Državni zbor je sprejel zakon o uvedbi sankcij proti ZRJ, ki prepo- veduje prodajo, dobavo in izvoz nafte in naftnih deri- vatov kateremukoli subjek- tu na ozemlju te države. V sankcije je vključena tudi Črna gora, a ji je priznana posebna vloga. Zasliševanja UUBUANA, 11. junija (Delo) - Parlamentarna ko- misija, ki preiskuje afero Vič-Holmec je opravila za- slišanje treh prič od petind- vajsetih, ki bodo v postop- ku ugotavljanja, kaj se je dogajalo na MNZ. Komisija je zavrnila predlog nekda- njega notranjega ministra Mirka Bandlja, da njegov status spremenijo iz priče v preiskovanca. Perry V Sloveniji UUBUANA, 14. junija (Delo) - Posrednik v dvo- stranskih pogajanjih o meji v Piranskem zalivu William Perry naj bi kmalu ponudil svoj nezavezujoči nasvet. Sestal se je z najvišjim dr- žavnim vrhom in obiskal slovensko Primorje, iz Slo- venije pa je odpotoval tudi v Zagreb na pogovore s predstavniki Hrvaške. Proti tožilki UUBUANA, 14. junija (Delo) - Podpredsednik vla- de Marjan Podobnik in pra- vosodni minister Tomaž Ma- rušič sta uradno predlagala, naj se prične postopek razre- šitve generalne državne tožil- ke Zdenke Cerar. Po prepriča- nju komisije, Cerarjeva funk- cije ne opravlja po predpisih, »s svojim ukrepanjem in rav- nanjem pa izkazuje, da ni sposobna in primerna za opravljanje javne funkcije.« Na zahtevo po razrešitvi so se že odzvali v Društvu javnih tožilcev, kjer menijo, da pra- vosodni minister grobo pose- ga v samostojnost tožilstva. AKTUALNO 5 Zase znaio res dobro poskrbeti! Privilegirano predčasno upokojevanje poslancev razburja javnost Poslanski privilegiji sami po sebi niso nič nenavadnega. Poznajo jih razvite demokraci- je, tuji niso državam v prehodu oziroma mladim demokraci- jam, med katere se uvršča tudi Slovenija. O njih se v javnosti bolj ali manj glasno govori, v večini držav pa narod svojim izvoljenim predstavnikom po- gleda skozi prste, češ, saj jih ni tako veliko... Vendar so v drža- vah z demokratičnim parla- mentarnim sistemom te privi- legije uveljavili že desetletja nazaj in jih zdaj počasi krčijo. Nove demokracije pa zvečine privilegije izvoljencem naroda uzakonjujejo počasi, na tiho, skozi »stranska vrata« in za- nesljivo ne na tako neprime- ren način, kot so si ga sredi minulega tedna privoščili slo- venski poslanci. Zanimivo, da je še najmanj z rožicami postlano ameriš- kim senatorjem in kongresni- kom, ki imajo v času mandata jasno določena pravila igre, med drugim celo to, da smejo sprejemati le darila v vredno- sti do 250 dolarjev, vsako pre- jeto darilo pa morajo tudi uradno prijaviti. Pregled po evropskih državah kaže, da imajo poslanci v času manda- ta in po njem vrsto ugodnosti. Ob zelo visokih ali vsaj relativ- no visokih plačah so deležni še raznih nadomestil, oprosti- tve plačila vsaj dela davčnih obveznosti, odpravnin, brez- plačnih prevozov v javnem prometu, brezplačnega ali so- financiranega najema službe- nega stanovanja in nenazad- nje tudi možnosti, da se pred- časno upokojijo. V ZSSS so do torka popold- ne zbrali preko zakonsko po- trebnih 200 podpisov za vlo- žitev pobude za razpis nak- nadnega referenduma glede novele zakona o poslancih. Slednjega, možnosti pred- časnega upokojevanja, so se domislili tudi slovenski držav- nozborski poslanci, ki so svo- jo domislico zavili v celofan argumenta, da bodo tako bolj neodvisni, zavezani le lastni pameti in vesti, saj jim v času 4-letnega mandata ne bo treba misliti na to, kaj bodo počeli, ko jim mandat poteče. Poslancem se mudi do pokojnin Ustavno sodišče RS je v letu 1994 razveljavilo 39. člen ta- krat veljavnega zakona o po- slancih, ki je dopuščal skrajno blage in nedorečene pogoje upokojevanja (le s 25 leti de- lovne dobe in brez starostne omejitve). Dve leti kasneje, tik pred državnozborskimi voli- tvami, so poslanci po hitrem postopku skušali spet uzako- niti na svojo kožo pisane po- goje privilegiranega upokoje- vanja, vendar jim je z napo- vedjo zahteve po razpisu refe- renduma na to temo parla- mentarno proceduro blokiralo uredništvo tednika Mladina. Za novelo zakona o poslan- cih so se spet odločili zdaj, sicer še dovolj časa pred za- ključkom mandata, a glede na sprejemanje reforme pokoj- ninske zakonodaje in težko usklajevanje socialnih part- nerjev, v morda najneprimer- nejšem času. Le nekaj tednov po tistem, ko so nas prepriče- vali, da bi vsi morali delati do 65. leta starosti in se je starost- na meja le mukoma skozi po- gajanja zniževala, so poslanci zase sprejeli določilo, da se lahko moški ob doseženi de- lovni dobi 30 let upokojijo z dopolnjenim 58. letom, žen- ske pa s 53. letom. Pa to še ni bilo dovolj, starostna meja se poslancem znižuje z vsakim poslanskim letom, kar teore- tično in praktično pomeni, da se poslanec, ki je »oddelal« dva mandata (8 let), lahko upokoji že z dopolnjenim 50. letom, poslanka pa z dopol- njenim 45. letom. Ostri protesti Od 73 prisotnih poslancev na zasedanju državnega zbora je minulo sredo za novelo za- kona o poslancih, ki omogoča predčasno upokojevanje izvo- ljencem naroda, glasovalo 41 mož in žena. Soglasno so sprejemu nasprotovali v SDS, z izjemo enega glasu so bili proti noveli tudi v ZLSD in DeSUS. In kako so glede privilegi- ranega upokojevanja glaso- vali poslanci s Celjskega? Prepričani, da so upravičeni do predčasnega upokojeva- nja, so bili: Peter Hrastelj, Franc Potočnik, dr. Franc Za- gožen in Jakob Presečnik (SLS) ter Jože Košir in Jože Zimšek (LDS). Proti noveli pa so se izrekli: Anton Delak (DeSUS), Franc Jazbec, Ru- dolf Petan in Mirko Zamer- nik (SDS) ter Bojan Kontič (ZLSD). Jurij Malovrh (SKD) o noveli ni glasoval. Na poslansko odločitev so se hitro odzvali v sindikatih, kjer so zaradi dvojnih vatlov zako- nodajne veje oblasti več kot ogorčeni in napovedujejo zao- strovanje sindikalnega boja, odzvali so se v državnem sve- tu, katerega vodstvo je že ko- nec prejšnjega tedna prejelo kar dva predloga veta na izgla- sovano novelo (o vetu so svet- niki glasovali včeraj, v sredo), hudi so bili v vladi, kjer so ministri opozarjali, da za dr- žavljane ne morejo veljati dvoj- na merila. Ker je novela po- slanskega zakona v nasprotju s pokojninsko reformo, bodo v vladi predlagali razveljavitev določbe o predčasnem upoko- jevanju poslancev. Da je moč- no načet in prizadet ugled po- slancev in državnega zbora, se hudujejo v SDS, ki je bila edina enotno proti noveli, če bo no- vela ob drugem sprejemanju (v to, da bodo svetniki izglasovali veto najbrž ne gre dvomiti) potrjena s 46 glasovi potrebne večine, pa v ZLSD napoveduje- jo vložitev pobude za ustavno presojo. In ne gre pozabiti na upokojence, ki so na občnem zboru Zveze društev upoko- jencev Slovenije sklenili orga- nizirati množičen protest. Hkrati je predsedstvo ZSSS na torkovi izredni seji skle- nilo, da bodo odstopili od dogovora o reformi pokoj- ninskega in invalidskega za- varovanja, seveda v primeru, če državni svetniki ne izgla- sujejo odložilnega veta na novelo ali če jo poslanci vno- vič sprejmejo. Za neizvaja- nje že podpisanega dogovora z Vlado RS bodo zahtevali odgovornost ministra mag. Antona Ropa. Od dogovora pa bodo odstopili in zahteva- li osebno odgovornost nosil- ca projekta, mag. Ropa, tudi v primeru, če vlada v predlo- gu nove pokojninske zako- nodaje ne bo v celoti uvelja- vila določil, usklajenih med socialnimi partnerji. V DeSUS so na ponedeljko- vi seji izvršilnega odbora stranke sklenili, da mora nji- hova poslanka Eda Okretič- Salmič zaradi podpore zako- nu o poslancih resno razmi- sliti o izstopu iz stranke in vrnitvi poslanskega mandata, ker je glasovala v nasprotju s kolegi iz poslanske skupine. Na njeno siceršnje delo v par- lamentu v stranki nimajo pri- pomb. Tudi v ZLSD' so se s svojim poslancem Jožetom Jagodnikom, ki je novelo za- kona podprl, že dogovorili, da bo ob morebitnem drugem sprejemanju glasoval proti zakonu. Reagirali pa so tudi v SKD, ko so na seji izvršilnega odbora stranke pozvali držav- ne svetnike naj sprejmejo od- ložilni veto, svojim poslan- cem pa naročili, naj ob vno- vičnem glasovanju ne pod- prejo zakona. Novelo zakona o poslancih so večinsko pod- prli poslanci obeh koalicij- skih strank, vendar se je tako v LDS kot v SLS našlo nekaj posameznikov, ki so glasovali proti privilegiranemu predča- snemu upokojevanju poslan- cev. Prezrta poslansko- županska dvojnost Zanimivo je, da je šla v zad- njem branju dokaj gladko mi- mo poslancev pobuda SDS, da ostaja tudi v prihodnjem man- datu poslanska funkcija združljiva z opravljanjem žu- panskega dela v občinah. Kljub temu, da so v drugem branju zakona poslanci soglaša- li, da obe funkciji nista združlji- vi, so v tretjem branju minulo sredo na pobudo poslanske skupine SDS iz zakona to določ- bo črtali. Poslanec je lahko torej še naprej župan ali obrnjeno; prihodnje leto bodo na držav- nozborskih volitvah lahko kan- didirali tudi župani in v prime- ru, da bodo izvoljeni, bodo lah- ko opravljali obe funkciji. Če prezremo, kako so po re- formi lokalne samouprave v skoraj vseh občinah, tudi naj- manjših, poudarjali, da je žu- panovanje zahtevno delo in zahteva celega človeka, in so se potem župani, z redkimi izje- mami, profesionalizirali, po morebitni izvolitvi za poslanca pa svojim volivcem hiteli po- jasnjevati, da se obe funkciji vendarle da opravljati skupaj, je vidik združljivosti obeh funkcij zanimiv zlasti skozi perspektivo spreminjanja volil- ne zakonodaje. »Če nekoliko špekuliramo - glede na dejstvo, da je bilo v zdajšnji mandat državnega zbora še po veljavni zakonodaji med poslance izvo- ljenih približno tretjina župa- nov, bodo le-ti imeli po more- bitni uveljavitvi večinskega si- stema zanesljivo še več mož- nosti. Bodo torej kot predstav- niki naroda v bodočem parla- mentu sedeli zvečine poslanci, ki bodo hkrati tudi župani? Glede na razprave o nezdruž- ljivosti obeh funkcij in sploh združljivosti poslanske funkci- je s katerokoli pridobitno de- javnostjo, je to vprašanje, ki slovenske javnosti ne bi smelo povsem zaobiti. IVANA STAMEJČIČ Za narodov ali lastni blagor? Da je privilegirano poslansko upokojevanje med ljudmi naletelo na hudo nemilost, so pokazali rezultati ankete, ki so jo v nedeljo objavili v časopisu Nedelo. Delitev državljanov na poslance in ostale ljudi, vsaj kar upokojevanja tiče, je namreč podprlo le slabih 5 odstotkov od 437 vprašanih anketirancev. Ko so imeli anketiranci možnost, da s šolskimi oce- nami presodijo delo poslan- cev, jim je petico prisodilo le 0,9 odstotka, štirico pa le 1,1 odstotka vprašanih. Slaba tretjina je menila, da so vred- ni trojke, da svoje delo opravljajo zadostno, je pre- pričanih 29,1 odstotka vpra- šanih, skoraj četrtina anketi- rancev pa je poslancem za opravljeno delo prisodila či- sto nezadostno. Kar 84 od- stotkov vprašanih je zavrnilo možnost, da bi se poslanci upokojevali pod ugodnejši- mi pogoji kot ostali državlja- ni, 11,2 odstotka anketiran- cev se glede tega vprašanja ni opredelilo, le 4,8 odstotka vprašanih pa je poslancem dalo prav. In kaj so o poslanski odlo- čitvi menili ljudje na celj- skih ulicah? Zvonimir Horvatič iz Ce- lja: »To je zelo nepričakovana odločitev, ki se mi zdi moral- no popolnoma nesprejemlji- va. Zdi pa se mi, da je pri nas popolnoma mogoče, da se do- ločba o predčasnem upokoje- vanju poslancev uresniči. Zu- naj se to ne bi moglo zgoditi, mi pa bi se morali zdaj Evropi približati, ne pa da se s takšni- mi skrajnimi primeri od nje oddaljujemo.« Adolf Vetrih iz Celja: »To se mi ne zdi prav, sam še nisem upokojen, sem na sončni upravi zdaj, po 32 letih. Ni- sem še razmišljal o tem, na kakšen način bi bilo to mogo- če poslancem preprečiti. Prejšnji teden, ko sem sprem- ljal dogajanje v parlamentu, me je vse skupaj zelo jezilo, mislim pa, da jim tega, če so si že vbili v glavo, ljudje ne bo- mo mogli preprečiti.« Karel Kroflič iz Celja: »Tu- di sam sem na sončni upravi, kot klatež. Dvaintrideset let sem delal v Mesninah, potem sem šel za voznika v Metko, ki pa je šla v stečaj. Niti na zavo- du za zaposlovanje nisem več prijavljen, do upokojitve pa imam samo še tri leta. Politiki so kradli in bodo kradli še naprej, zato od njih skorajda ni bilo mogoče pričakovati nič drugega.« Karmen Sedlar iz Celja: »Skoraj gotovo jim bo predča- sno upokojitev uspelo doseči. saj si navsezadnje dovolijo prav vse, mi pa jim vse dopuš- čamo. V čem je rešitev? Ta parlament bi bilo potrebno razpustiti in sestaviti novega, saj poslanci v sedanji sestavi ne počenjajo nič kaj veliko drugega kot to, da se prepirajo in pobirajo sejnine.« Štefka Pungeršek iz Celja: »Sama sem že v pokoju, ven- dar se mi zdi nepošteno, ker imajo poslanci do ljudi, za katere naj bi skrbeli, tako ne- pošten odnos. Tudi ob spreje- manju zakona o poslancih se vidi, da ti skrbijo predvsem zase, skrb za ljudi pa jim je odveč. Sama sem se upokojila po normalni poti in ženske, ki imamo otroke in smo zanje skrbele pod težkimi pogoji, smo morale vseeno ves čas delati vse, dokler nismo iz- polnjevale normalnih pogo- jev za upokojitev. Mislim, da poslancem ne bo uspelo pre- prečiti predčasnega upokoje- vanja, saj bodo to sprejeli ta- ko kot so doslej sprejemali zakone: ko si nekaj izmislijo, obvelja njihov predlog tudi, če je še tako nepošten in ško- dljiv.« Karel Kroflič Karmen Sedlar Zvonimir Horvatič Adolf Vetrih Štefka Pungeršek 6 GOSPODARSTVO Konec stavke V Duriju Delavci Durija iz Šempe- tra so pretekli teden prekini- li stavko, saj so v petek preje- li neto plače za mesec april. Ker so delavci stavkali 10 dni, po kolektivni pogodbi pa jim pripada nadomestilo samo za 5 dni, so se delavci odločili, da bodo zamujene dneve nadoknadili z delom. Tako so delali v soboto, od torka dalje pa delajo vsak dan po 12 ur. Kakor je dogo- vorjeno, naj bi delavci do konca junija prejeli izplača- ne nadure za meseca marec in april ter regres in potne stroške, v začetku junija pa majske plače. Večini zapo- slenih delavcev bo 19. junija potekla pogodba o zaposli- tvi za določen čas, delodaja- lec pa je pripravljen z njimi skleniti nove pogodbe. Ka- kor kaže, se bo vsak od delavcev samostojno odlo- čal, ali bo podpisal pogodbo za določen čas, verjetno za mesec dni. US Voda iz Laškega je Oda S sloganom »Življenje jo hoče« so v Pivovarni Laško pričeli prodajati naravno pitno vodo Negazirana pitna voda, ki jo v Pivovarni Laško polnijo pod blagovno znamko Oda, je včeraj tudi uradno pričela pohod po slovenskem tržiš- ču. Novo polnilno linijo so v pivovarni poskusno zagnali že pred enim mesecem, ven- dar bo vodo, ki jo črpajo na skoraj nenaseljenem območ- ju Lurda v bližini Rimskih Toplic, mogoče kupiti v trgo- vinah in v gostinskih lokalih šele v prihodnjih dneh. V Laškem načrtujejo, da jo bo- do do konca leta napolnili 30 tisoč hektolitrov. Pivovarna Laško uporablja vodo iz okolice laških hribov že vrsto let kot eno najbolj pomembnih sestavin svojega piva, letos pa so se odločili, da jo kot naravno pitno vodo ponudijo tudi na trgu in s tem razširijo dosedanjo ponudbo brezalkoholnih pijač, to je le- denega čaja Teatanic in sokov Frupi, ki jih polnijo v poveza- vi z Vitalom Mestinje. »Za pol- njenje naravne pitne vode smo se odločili, ker v tem vidimo bodočnost,« je včeraj na novinarski konferenci po- vedal generalni direktor Pivo- varne Laško Tone Turnšek. »Trg pitnih vod je namreč eden od najbolj perspektivnih na področju brezalkoholnih pijač. Res je sicer, da se v Sloveniji takšen trg šele odpi- ra, vendar je poraba ustekle- ničene vode iz leta v leto več- ja.« V pivovarni zatrjujejo, da je voda, ki jo polnijo, izjem- no čista, saj so na območju, kjer jo črpajo, skoraj nepro- pustni dolomiti, ki so narav- na zaščita pred onesnaže- njem podtalnice iz zemlje ali iz zraka. Zato jo razen me- hanskega filtriranj ni potreb- no kemijsko čistiti ne klorira- ti. Vodo je pregledal celjski zavod za zdravstveno vars- tvo in v mikrobioloških ana- lizah ugotovil, da v celoti us- treza zahtevam veljavnih pravilnikov o zdravstveni us- treznosti pitnih vod. Analize so tudi pokazale, da je voda kakovostna, mikrobiološko neoporečna in kristalno bi- stra. Zaradi nizke vsebnosti prostega ogljikovega dioksi- da je zelo osvežujoča, a ne- gazirana. Zato je, pravijo v pivovarni, idealna kot samo- stojna pijača ali za mešanje z drugimi pijačami, priporoč- ljiva pa je tudi za pripravo hrane dojenčkom. V Laškem so vodo iz že obstoječega vodovoda spe- Ijah v novo polnilnico, ki je prirejena za polnjenje pla- stenk in steklenic. Oda je ta- ko edina domača voda na slovenskem trgu, ki jo polni- jo tudi v steklenice. Obe vrsti embalaže sta nepovratni, plastenke so v velikosti 0,25 litra do 2,5 litra, steklenice pa 0,25 do 0,5 litra. Pollitrske plastenke prodajajo tudi s ta- ko imenovanim zamaškom Sports-Lok. Nova tehnološka linija za specialno polnjenje različnih embalaž ima v primerjavi z obstoječimi polnilnimi linija- mi zelo majhno porabo ener- gije na enoto proizvoda, za- nemarljivi pa so tudi negativ- ni vplivi na okolje. JANJA INTIHAR ToneTarnšek Prvi v Sloveniji žalsko podjetje EMG je ob strokovni in finančni podpori Mikropisa iz Žalca ter v sode- lovanju z družbo IMB in mari- borsko fakulteto za elektroteh- niko, računalništvo in infor- matiko kot prvo v Sloveniji in eno prvih v Evropi izdelalo programsko rešitev v najno- vejši računalniški tehnologiji, brez katere si v prihodnosti ne bo mogoče zamisliti sodobnih informacijskih sistemov. Gre za razvoj programske opreme v tako imenovani ob- jektni tehnologiji in Javi na temeljih poslovnih kompo- nent IBM San Francisca. S tak- šno tehnologijo se ukvarja že več kot tisoč razvojnih skupin po vsem svetu, IBM pa je uvr- stil podjetje EMG med 39 na- juspešnejših. V Žalcu so no- vost prvič javno predstavili v začetku tedna, ogledala pa sta si jo tudi direktor IBM progra- ma San Francisco za Evropo, Srednji vzhod in Afriko Julius Peter in direktor IBM Sloveni- ja Janez Bencina. V podjetju EMG, ki deluje že 14 let, so se lotili vsebinskega sklopa za računalniško pod- poro proizvodnji. Pri tem so uporabili že izdelane poslovne komponente IBM San Francis- co, ki so jih sami dogradili s tistimi komponentami, ki so potrebne za to, da delujejo v konkretnih okoljih v Sloveniji. Kot je povedal direktor podjet- ja Janez Uplaznik, bodo svoje razvojne dosežke predstavili tudi na srečanju evropskih iz- delovalcev projektov na pod- lagi IBM San Francisco, ki bo konec junija v mestu La Hulpe v Belgiji. JI Največ je avtoprevoznikov V Šentjurju so se v petek spomnili 20-letnice delova- nja domače obrtne zbornice, ki vključuje številne obrtni- ke iz občin Šentjur in Dobje. Na preteklo delo in načrte je opozoril njen predsednik Anton Berglez, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger pa je poudaril evropsko povezovanje ter slovenske spremembe na po- dročju davkov, delovnega in pokojninskega prava, na kar so obrtniki še posebej pozor- ni. Zbrane sta posebej poz- dravila župana Jurij Malovrh iz Šentjurja in Franc Salobir iz Dobja. Kramberger je podelil Ob- močni obrtni zbornici Šentjur zlato plaketo Obrtne zborni- ce Slovenije. Priznanja za tri desetletja dela v obrti sta pre- jela Anton Berglez in Edvard Soline ter za dve desetletji Jo- žef Bračko, Štefanija Budja, Ivan Grajžl, Boris Grosek, Zdenko Horvat, Franc Strafe- la in Edvin Tovornik. Prizna- nja so podelili še petim obrt- nikom, ki so se upokojili lani., Ob pomembni obletnici so izdali zbornik o preteklih le- tih ter s podatki o obrtnikih. V tej obrtni zbornici prevladuje- jo avtoprevozniki, za kateri- mi so najštevilčnejši gradbe- niki in gostinci. BJ Celeia bo Hotel Štorman Celje bo po dolgem času dobilo hotel s kakovostno ponudbo - Obnovitvena dela do 24. julija Gostinec Zvone Štorman iz Šempetra v Savinjski doli- ni je pred dnevi s celjskim podjetjem Izletnik podpisal pogodbo o nakupu hotela Celeia, ki stoji ob Mariborski cesti v Celju. Kupnino, ki znaša 300 milijonov tolar- jev, bo Štorman poravnal v petih letih. Da znani gostinec iz Šem- petra išče primeren prostor za gostinski lokal tudi v Celju, je bilo v mestu sUšati že pred časom in tudi Zvone Štorman nam je to informacijo, sicer neuradno, potrdil že pred mesecem. Ker pa ima, kot pravi, neprijetne izkušnje z (ne)izgradnjo hotela ob avto- cestnem postajališču Lopata v Celju, javno ni želel govoriti o pogovorih za nakup hotela Celeia. Manj znano je tudi, da je sprva želel graditi v nepo- sredni bližini nove garažne hiše na Glaziji, vendar so bila pogajanja z mestno občino neuspešna. Celeia je zadnji od gostin- skih objektov, ki jih je imel v lasti Izletnik. »Naredili bomo vse, da hotel, ki se ga je zad- nja leta držal dokaj slab slo- ves, zopet približamo Celja- nom,« napoveduje Zvone Štorman, ki ga na Celeio ne vežejo le poslovni interesi, ampak tudi lepi spomini, saj je v njem kot učenec kuhars- tva preživel čas od leta 1965 do 1968. »Vesel sem, ker so mojo odločitev o nakupu zelo dobro sprejeli tudi v Celju,« pravi Štorman. »Zato upam, da se bo moja želja, da bi se čez teden v hotelski restavra- ciji zbirali poslovneži, ob kon- cu tedna pa družine, tudi ure- sničila.« Hotel Celeia bo s starim imenom delal še do konca tega meseca, 1. julija pa ga bodo za tri tedne zaprli. V tem času bodo, v celoti obno- viU pročelje 7-nadstropne zgradbe ter uredili dve ali tri etaže s hotelskimi sobami višjega cenovnega razreda. Lotili se bodo tudi temeljite obnove kuhinje in restavraci- je, ki jo bodo klimatizirali. Novo vsebino bodo dali tudi »razvpitemu« baru v kleti, ki ga bodo spremenili v večerno kavarno, oziroma tako ime- novani Piano bar, kjer bo mo- goče ob osvežilnih pijačah, hladnem prigrizku in umirje- ni glasbi kramljati do druge ure zjutraj. Hotel, ki bo nosil ime Hotel Štorman, bodo spet odprli predvidoma 24. julija. Zvone Štorman pravi, da bo obdržal vseh 29 delavcev, ki bodo v času obnavljanja hote- la koristih letni dopust. JANJA INTIHAR Zvone Štorman Delnice namesto gotovine Delničarji laškega trgov- skega podjetja Izbira so na skupščini, ki je bila minuli teden sklenili, da lanskega dobička, ki znaša 51 milijo- nov tolarjev, ne bodo razpo- redili, za dividende pa bodo namenili nerazporejeni do- biček iz leta 1997 v višini 8,9 milijona tolarjev. Za dividende, ki znašajo 100 tolarjev bruto na delnico, bodo porabili 5,5 milijona to- larjev, 3,4 milijona tolarjev pa bo šlo za nagrade upravi in članom nadzornega sveta. Kot je povedal direktor Izbire Ivan Grobler, bodo dividen- de in nagrade v celoti nameni- li za refinanciranje delnic iz lani ustanovljenega sklada lastnih delnic, kar pomeni, da bodo dividende in nagrade iz- plačane v delnicah in ne v gotovini. Na skupščini so imenovali tudi nov nadzorni svet, v katerem so Anton Gu- zej, Jože Sadar, Marko La- vrinc, Ivica Poplas in Marina Malgaj. Nadzorni svet naj bi se prvič sestal še pred dopu- sti. V Izbiri so večinski lastniki zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, ki imajo v rokah 60 odstotkov vseh delnic, lastnik 40 odstotkov kapitala, ki je bil do konca lanskega leta v lasti pida Zvon in odš- kodninskega sklada, pa je zdaj družba Izbira. Vodstvo podjetja se je odločilo, da bo v skladu s poslovno politiko še letos prodalo svojim strateš- kim partnerjem od 25 do 30 odstotkov teh delnic, 10 od- stotkov pa jih bo šlo v sklad lastnih delnic. Izbira, ki ima na območju laške' in sosednjih občin 16 poslovnih enot, je lani ustvari- la za 2,2 milijarde tolarjev pro- meta. Po napovedih Ivana Groblerja bodo letos posodo- bili market v Sevnici in trgovi- no s tekstilom v Laškem, pri- pravljajo pa se tudi na izgrad- njo velikega trgovskega centra v bližini laškega zdravilišča. JANJA INTIHAR BAROMETER Laški obrtniki z ministrom Danes, v četrtek, 17. juni- ja, bodo v hotelu Hum v Laškem govorili o položaju obrti v laški in radeški obči- ni. Sestanka, ki ga pripravlja Območna obrtna zbornica Laško, se bo poleg članov zbornice in županov obeh občin udeležil tudi minister za turizem in drobno gospo- darstvo Janko Razgoršek. V Laškem ugotavljajo, da je položaj drobnega gospo- darstva vse slabši in da bi ga bilo potrebno reševati tako na občinski kot državni rav- ni. Opozarjajo tudi, da jav- nost ni pravilno seznanjena z zahtevami obrtnikov v zvezi z novo delovnopravno in pokojninsko zakonodajo, in poudarjajo, da se v obrti zavzemajo za to, da bi bili zakoni pripravljeni in narav- nani na evropsko primerljive rešitve. Menijo tudi, da bi morala del obveznosti do delavcev prevzeti država. Skupščine delničarjev V prihodnjih dneh bo kar nekaj skupščin delniških družb na Celjskem. Lastniki trgovskega podjetja Potro- šnik naj bi se jutri opredelili do strategije razvoja družbe, to je do kapitalskega pove- zovanja z žalsko Žano in Sa- vinjsko trgovsko družbo, o združevanju pa bodo govo- rili tudi na skupščini delničar- jev konjiške Rogle. To pod- jetje naj bi, kot je znano, prevzelo celjsko Klasje, ki ima v Rogli 42-odstotm last- niški delež. V Klasju bodo dokončno odločitev o prev- zemu, za katerega je že do- ločeno menjalno razmerje, sprejeli na skupščini delni- čarjev, ki bo 23. junija. V po- nedeljek, 21. junija, bo tudi skupščina delničarjev Cetisa, v četrtek, 24. junija pa se bodo sestali lastniki podjetja Kovintrade. Danes, v četrtek, 17 junija, bo 14. redni zbor Banke Celje, na katerem bo- do delničarji odločali o delitvi nerazporejenega dobička iz let 1995, 1996 in 1997 v višini 1,6 milijarde tolarjev ter ime- novali nadzorni svet banke. Novi lastnik Bohorja Stečajni senat okrožnega sodišča v Celju naj bi te dni sprejel dokončni sklep o prodaji mestinjskega pod- jetja Bohor v stečaju. Kot je neuradno slišati, sta na javni razpis prispeli dve ponudbi, stečajni upravitelj Tomaž Kos pa se je odločil za Steklarno Rogaška oziroma za njeno družbo pooblaščenko Rogaš- ka Crystal. Kupoprodajna po- godba naj bi bila podpisana že konec tega meseca. Rogaš- ka Crystal naj bi v Bohorju obdržala program vrtnih gar- nitur, proizvodnjo pa bi do- polnila še z izdelovanjem transportne embalaže za po- trebe steklarne. Sprva bi v podjetju zaposlili okrog 50 delavcev, kasneje pa najver- jetneje še več. Ob stečaju Bo- horja je delo izgubilo 280 de- lavcev. JI GOSPODARSTVO 7 staroste slovenskih obrtnikov V Celju proslavili 30-letnico Območne obrtne zbornice - Priznanja in plakete zaslužnim obrtnikom Pred tremi desetletji so se celjski obrtniki zbornično organizirali med prvimi v dr- žavi in bili kmalu zatem med soustanovitelji Obrtne zbor- nice Slovenije. Obe obrtniški organizaciji letos slavita svo- ja jubileja, 1.800 obrtnikov iz celjske, štorske, vojniške in dobrnske občine, ki so zdru- ženi v četrto najmočnejšo zbornico v državi, pa je osrednjo praznično slove- snost pripravilo v petek zve- čer v celjskem Narodnem do- mu. Celjske obrtnike je nagovo- ril predsednik OZS Miha Grah, ki je podelil tudi prizna- nja in plakete stanovske orga- nizacije slovenskih obrtnikov. Priznanja OZS so prejeli Šte- fan Han, Gostilna Belaj - Ko- štomaj, Jože Kraljic in Foto Pelikan, srebrno plaketo OZS Zvonko Juteršek in zlato pla- keto OZS Vili Šumer za svoje 35-letno delovanje v obrti. Predsednik OOZ Celje Zvonko Juteršek pa je podelil prizna- nja celjske območne zbornice Obrtni zbornici Slovenije, Tekstilni sekciji OOZ Celje za 40 let uspešnega delovanja ter vsem ustanovnim članom zbornice. Pred tremi desetletji so zbornico v Celju -bstanoviU Albert Leskošek, Pavle Božič, Leopold Drame, Anton Lov- šin, Stanko Hrastnik, Anton Planinšek, Ivan Terglavčnik, Jana Rebevšek, Vili Šumer, Edi Tajnšek, Jože Šeško, Franc Podlunšek, Drago Klukej, Franc Meško, Maks Flis in Zvonko Juteršek. Plakete OOZ Celje pa so za poseben prispevek k razvoju obrti in podjetništva, z uspe- šnim delovanjem tako na svo- jem področju kot na področju dejavnosti obrtne zbornice ozi- roma sekcij, prejeli dolgoletni zbornični člani Rafko Brance, Franc Filipič, Dušan Godnik, Janko Kidrič, Jože Kuntarič, Ja- nez Marin, Željko Perčič, Vili Podpečan, Ludvik Rehar, Anton Tkalec, Milena Vodišek, Marjan Žolnir, Franc Turnšek ter Sklad za izobraževanje in stanovanj- ski sklad delavcev zaposlenih v obrti (bronaste), Ivan Poredoš, Mara Klakočer, Darko Štok, Stanko Oprešnik in Ivan Kline (srebrne) ter Marija Čulk za ohranjanje tradicije slovenskih jedi in Majda Turnšek za uspe- šno in prizadevno 20-letno delo v obrtniški organizaciji (zlati). Praznične prireditve ob ju- bileju se bodo v Celju vrstile še do konca leta; v času septem- brskega 32. Mednarodnega obrtnega sejma pripravljajo v OOZ Celje ob splošni zbornič- ni predstavitvi še odmevno fri- zersko prireditev, obrtniki se bodo srečali na jesenskem pikniku, leto pa zaključiU z obrtnim novoletnim plesom. I. STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Celjski obrtniki so se od zbornične strokovne sode- lavke Majde Turnšek, ki letos odhaja v pokoj, poslovili še s sliko Eve z jabolkom, delom slikarke Irene Polanec. Za zbrane na jubileju OOZ Celje so v Narodnem domu pripravili v organizaciji gostincev Kravanja s.p. in učencev celjske srednje gostinske šole pogostitev v duhu knežjega mesta, ki so jo ob celjskih vitezih kot strežnem osebju popestrili še z jagodami s Friderikovega stolpa. Združenje za odpadno embalažo Te dni bodo v Ljubljani ustanovili Gospodarsko in- teresno združenje za odpad- no embalažo, med večjimi soustanovitelji pa so Pivo- varna Union, Coca Cola Slo- venija in Tetra Pak. Združenje je neodvisna in neprofitna organizacija do- mačih in tujih proizvajalcev ter uporabnikov embalaže za izdelke široke potrošnje na slovenskem trgu, sčasoma pa naj bi preraslo v organizacijo za gospodarjenje z odpadki in odpadno embalažo. Zdru- ženje se bo zavzemalo, da bi vlada skupaj s slovensko in- dustrijo pripravila učinkovit in ekonomsko izvedljiv pred- pis o ravnanju z odpadno em- balažo, zastopalo bo skupne interese industrije do drugih Članov v embalažni verigi, na lokalni in regionalni ravni pa bo podpiralo in tudi izvajalo pilotske projekte za iskanje ustreznih rešitev pri ravnanju z odpadno embalažo. Poleg tega se bo združenje med drugim zavzemalo tudi za uvajanje celovitega koncepta gospodarjenja z odpadki, ki bo usklajen z Evropskim združenjem za predelavo in recikliranje. V Pivovarni Union pravijo, da so se za soustanoviteljstvo takšnega združenja odločili zato, ker se zavedajo vse več- jega problema odpadne em- balaže, ki nastaja s polnje- njem njihove pijače v plasten- ke in pločevinke. Potrošniki se pri nas še vedno premalo zavedajo, da je treba plasten- ke po uporabi odvreči v koš za smeti, po drugi strani pa gre tudi za pravilen način zbi- ranja odpadne embalaže. V pivovarni so prepričani, da bo z združenjem na tem področ- ju mogoče narediti več reda. Doslej se je namreč vsako podjetje samo ukvarjalo z vprašanji odpadne embalaže in tudi samo iskalo primerne rešitve. JI Odlični rezultati Krekove banke Po ponedeljkovi 8. skupš- čini Krekove banke d.d. je uprava na torkovi novinar- ski konferenci v Mariboru predstavila poslovanje ban- ke v lanskem letu in javnost seznanila tudi z usmeritva- mi v prihodnje. Leto 1998 je bilo šesto leto poslovanja, v katerem je Kre- kova banka dosegla enormno rast, saj se je bančna vsota v tem obdobju povečala za 838 odstotkov. Za primerjavo: povpreček v bančnem siste- mu Slovenije je v enakem ob- dobju znašal 151 odstotkov. Z rezuhati poslovanja lani je banka zadovoljna. Takšno oceno je dala tudi skupščina, kar je posebej poudaril pred- sednik nadzornega sveta Mir- ko Krašovec. Obseg poslova- nja se je nominalno povečal za 27 odstotkov oziroma za 10,8 milijard tolarjev. Bilančna vsota banke je bila ob koncu leta 1998 50,9 milijard tolar- jev. Kljub temu, da je bilo lansko leto poslovno naporno - veliko so se Krekovci ukvarjali z or- ganizacijo dela in poslovanja ter pripravo na določbe nove- ga zakona o bančništvu, pred- sedniško mesto uprave pa je šele z letošnjim letom prevzel Aleš Žajdela - so v banki dose- gli 610 milijonov tolarjev do- bička oziroma po odbitku davčnih obveznosti 500 milijo- nov. Ta bo po sklepu skupšči- ne ostal nerazporejen, med- tem ko bo za 4.158 imetnikov delnic Krekove banke predvi- deno plačilo dividend 1.400 to- larjev na delnico in sicer iz prenesenega čistega dobička 1996 in dela prenesenega či- stega dobička 1997 v skupni višini dobrih 249 milijonov. V dolgoročni strategiji razvo- ja Krekove banke je opredelje- no, da bo v prihodnje delovala kot srednje velika, vsesloven- ska,' univerzalna, zdrava ban- ka. Bilančno vsoto nameravajo letos povečati za petino in do- seči konec leta 60 milijard tolar- jev, razširiti mrežo poslovnih enot po Sloveniji in začeti opravljati tolarski plačilni pro- met tudi za pravne osebe. MITJA UMNIK Enolna provizija v NoviKBM Samo 40 tolarjev bo odslej v Novi KBM stalo občane plačevanje posebnih polož- nic ali dvig nakazil na osnovi posebne nakaznice. Banka je namreč poenotila višino provizij za tovrstne denarne posle, ki so bile doslej dolo- čene z odstotkom od zne- ska in so znašale največ 750 tolarjev. Gre za t.i. oranžne položnice. Poenotenje provizij so banki omogočile tehnološke posodobitve, ki so del proce- sov prenosa plačilnega pro- meta v banke in racionaliza- cije delovnih procesov. Zo- ran Nemec, izvršilni direktor uprave Nove KBM za po- dročje poslovanja s podruž- nicami: »Pocenili smo denar- no poslovanje naših komi- tentov ter s tem izpolnili tudi smernice Združenja bank Slovenije. Mislim, da so naše poenotene provizije sedaj najugodnejše v slovenskem bančnem prostoru.« UM KULTURA Vročica poletniii prireditev § Številna prizorišča - med organizatorji tudi mladi SHHI Poletje je tu. Prireditve, ki jih organizatorji pripravlja- jo in najavljajo v sodelova- nju in ob podpori Mestne občine Celje, tudi. Po nače- lu: za vsak okus in za vsako- gar nekaj, kar se je v minu- lih letih izkazalo za dober kompromis. Na svoj račun bodo v zvezdnih nočeh na številnih prizoriščih prišli ljubitelji vseh umetniških zvrsti: od operete do vseh vrst druge glasbe, umetniš- ke besede, likovnega izraža- nja in zabavno glasbenih prireditev. Spet po načelu: za obiskovalce vseh staro- sti. Najmlajši se bodo veselili v Otroškem muzeju, kjer se pod pokroviteljstvom Zava- rovalnice Triglav Celje zače- njajo lutkovne predstave in muzejske delavnice. Odra- slim so prirasli k srcu sredini večeri v atriju Majolke, kjer v renesančnem okolju stav- be in v poletnem hladu ob vrčku piva ali sladoledu na- stopajo priljubljeni pevci in umetniki. Niz sredinih veče- rov sta sinoči (v sredo) naz- nanila pevka Lidija Kodrič in pianist Emil Glavnik z go- stom Mirom Božičem na or- glicah. Zavod za kulturne priredi- tve, ki je organizator in tudi koordinator poletnih prire- ditev, je za svoje stalno pri- zorišče poletnih dogajanj iz- bral Galerijo sodobne umet- nosti pod streho Mestnega gradu, z lepim pogledom na strehe mestnih hiš, kjer bo- do muzicirali različni glasbe- niki in razstavljali znani umetniki. V likovnih delav- nicah bodo pod strokovnim vodstvom ustvarjali tudi najmlajši. Likovni salon pa odpira vrata multimedijskim projektom. Tudi letos bo izšla pro- gramska knjižica z vsebino prireditev za poletne mesece, objave in obvestila bo moč slišati, videti in prelistati v medijih. Možnosti za doživet- je poletnih večerov pod zvezdnim nebom ne bo malo, le pravo odločitev v pravem trenutku bo potrebno poteg- niti in poletni večeri se bodo pogosto spogledovali s prvim svitom, mesto pa bo še naprej v oblake gradilo svoj sloves prijaznega, obljudenega in kulturnega središča in stičiš- ča. Mestna občina Celje, ozi- roma odbor za pripravo pri- reditev Poletje v Celju, knež- jem mestu, ki ga vodi Janja Romih, je imel kar težko na- logo: »Z malo denarja (beri 4 milijone tolarjev in ureditvijo komunalne infrastrukture, kar tudi šteje) sestaviti ubran zbor nastopajočih s kako- vostnim programom.« Zdi se prav, da je ob večjih in že uveljavljenih organizatorjih ponudil roko tudi mladim. Tako Klubu študentov celj- ske regije kot najmlajšemu kulturno umetniškemu druš- tvu Alma Karlin in jim za poletne projekte, koncerte in predstavo, namenil prvemu 400 in drugemu 300 tisoč to- larjev. Poletno Celje bo prišlo v mesto z Netopirjem, pri- pravljeno je na kresno noč in vse dolge vroče poletne noči. Doživeli in ocenjevali ga bodo obiskovalci. Njim so namenjene prav vse priredi- tve! MATEJA PODJED ^Friderikin I Veronika z Romeom in Julijo v ponedeljek je bila v avli Osrednje knjižnice Celje ot- voritev razstave z naslovom Vzporednice med Romeom in Julijo ter Friderikom in Veroniko, ki so jo pripravili dijaki Gimnazije Lava. Razstava sodi v sklepni del projekta Odprta šola, na Splošni strokovni gimnaziji Lava pa so ga pričeli izvajati na začetku letošnjega leta. Ob otvoritvi razstave je bila pod arkadami Pokrajinske- ga muzeja v Celju tudi slove- snost, ki so jo pripravili gim- nazijci Gimnazije Lava. NMS Popravek v zadnji številki Novega tednika, ki je izšla 10. junija, smo na 10. strani v zapisu Dvajset let pred zborom obja- vili napačen priimek pred- stavnice žena pevcev moške- ga pevskega zbora iz Laške- ga. Šopek je Lojzetu Švecu izročila Ivanka Požaršek. Za napako se opravičujemo. Sen poletja na kresno noč Celjsko gledolišče za konec na gradu s slavnostno predpremie- ro, v sredo, 23. junija, ob 2L30 uri, bo ansambel Slo- venskega ljudskega gleda- lišča Celje na prizorišču na Starem gradu, kamor bodo s stare avtobusne postaje vo- zili avtobusi, naznanil uspe- šen konec sezone s predsta- vo Sen kresne noči, pol ure pred tem pa bo slovesen za- četek prireditev Poletje v Ce- lju, knežjem mestu. Premiera Shakespearove komedije Sen kresne noči, v režiji mladega Aleša Novaka, bo 25. junija. Nato pa bodo celjski gledališčniki podaljšali sezono tja do 10. julija. Pred- stave bodo ob 21.30 uri. Slovensko ljudsko gledališ- če Celje je s predstavami na gradu, tako s Celjskimi grofi kot Veroniko Deseniško, v minulih letih ponovno zbudi- lo iz sna imenitno naravno prizorišče na gradu, ki bo zdaj, obnovljen, še prijaznej- še naravno prizorišče za novo predstavo na prostem. Shakespearova poezija, ki jo lahko enačimo z ljubeznijo samo, je v Snu kresne noči še posebej svobodna in v tej svobodi, ki odklanja zahteve po enotnosti kraja in časa do- gajanja, silovita ter umetniš- ko neustavljiva. Celjani napo- vedujejo pod milim nebom in svetlimi zvezdami (upajoč na lepo vreme) fascinantno do- živetje, ki bo prikazalo ljube- zenske strasti v nas samih. Sen kresne noči v prevodu Milana Jesiha bo zaigral do- mala ves umetniški zbor. V prihodnji sezoni bodo pred- stavo Sen kresne noči igrali na domačem odru. Ples na celjskih ulicah Sobotni dopoldan je bila v Celju izjemno živahen, saj je bil v mestnem jedru pravi folklorni festival, na kate- rem se je pred številnim ob- činstvom zvrstilo kar 120 folkloristov iz širšega celj- skega območja. Šlo je za medobmočno sre- čanje folklornih skupin celj- ske regije, ki sta ga pripravila Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubi- teljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev v Ce- lju, ob sodelovanju s Celjsko folklorno skupino. Srečanja se je udeležilo sedem skupin: folklorna skupina Kompole nad Štorami, Anton Tanc iz Marija Gradca nad Laškim, Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini, Vandrovčki iz Šošta- nja, Lipa iz Rečice pri Laš- kem, Šaleška folklorna skupi- na Koleda iz Velenja in seveda domača Celjska folklorna skupina. Prireditev se je pričela ob 9.30, ko so vse skupine naj- prej krajše programe odple- sale na kar štirih lokacijah v mestu: pred kinom Union, na Krekovem in Glavnem trgu ter pred Narodnim domom, od koder so potem prihajale v sam strogi center mesta, na tako imenovano »zvezdo« v Prešernovi ulici, kjer so za- plesale tudi uradni program. Tega je po strokovni plati spremljala Neva Trampuš iz Velenja, dolgoletna folklorna ustvarjalka, mentorica in so- delavka Združenja folklornih skupin Slovenije, ki je po za- ključku z vsemi vodji skupin na celjskem Gričku, kamor so organizatorji povabili vse nastopajoče, opravila tudi strokovno analizo vseh na- stopov. Na osnovi njenega predlo- ga pa je bila Celjska folklor- na skupina izbrana za sode- lovanje na letošnjem Srečanju folklornih skupin Slovenije, ki bo 27. julija v Beltincih v okvi- ru tamkajšnjega mednarod- nega folklornega festivala. Tam bo zaplesala po ena fol- klorna skupina iz vsake slo- venske pokrajine. Celjani se bodo predstavili s svojo novi- teto, spletom Savinjskih ple- sov v koreografski postavitvi Mihe Gubenška in Andreje Vodušek ter glasbeni priredbi Grega Rakovnika, Matjaža Lapornika in Braneta Jarmš- ka. IŽIVKO BEŠKOVNIK Foto: SHERPA ZAPISOVANJA Zmaga brez ognjemeta Maj, 1945. ■ Mlada Berlin- čanka sredi ruševin obeša pe- rilo, ko jo preseneti zapuščen vojak v prašni uniformi. Pre- senečenje je obojestransko. To- da že v naslednjem prizoru se po glavni ulici valijo kolone ruskih vojakov, ki sproti še pridno ropajo, zadovoljujejo svojo spolno slo... V Berlinu je kaos. Ja, tako izgledajo filmski prizori konca vojna in poraza Nemčije. Najbrž bi nekako po- dobno, no ja, odvisno od sve- tovno-nazorske opredelitve producenta, izgledali filmi o osvoboditvi TYsta, o vpadu Čr- nogorcev v Trst. Razdejanje je bilo popolno. Toda, tako kot Rusi v Berlinu, so bili tudi Črnogorci kot del jugoslovan- skih narodov, v Trstu prvi. Pred zahodnimi zavezniki. Šlo je pravzaprav za tekmo. Kot da bi gledali veslaško re- gato med univerzama v Oxfor- du in Cambridgu. Kot da bi gledali olimpijski nastop Urš- ke Hrouat. Kot da bi gledali Eurosong. Vsak ima svojega favorita. Toda, v primeru ve- slaške regate, smučarske tek- me in pevskega tekmovanja, ti favoriti tudi zmagujejo. Ali tisti, za katere navijamo sami ali tisti, za katere navijajo drugi. V primeru osvoboditve Berlina in Trsta pa je šlo za pgraz gostitelja tekme. Za po- raz Berlina. In za poraz Trsta. Zmagovalca praktično ni bi- lo. Tako Berlinčani kot Tržača- ni so si želeli zmago zahodnih zveznikov. Ki pa je niso doča- kali. Doživeli so poraz. Za razliko od tekmujočih, ki niso niti zmagali niti doživeli po- raza. Štiriinpetdeset let kasneje je slika navidez identična; Beo- grad je razdejan. Na Knez Mi- hajlovo pa so primarširali ru- ski vojaki. Kot prvi. Zahodni zavezniki so spet zamudili. Hmm, toda le navidez. Šti- riinpetdeset let kasneje ne gre več za to, kdo bo prej vkora- kal na zasedeno ozemlje, am- pak kdo bo ujel »prime time«. In v tem so bili Američani zmagovalci. Na Kosovo so prišli v »prime time«. Takrat, ko je največ ljudi pred televi- zijskimi sprejemniki. Takrat, ko otroci zaspijo, starši pa si privoščijo nekaj televizijske zabave. Takrat, ko na spredu ni finalne košarkarske tekme med San Antoniom in Nevu Vorkom. Takrat, ko ni televi- zijskega prenosa sojenja serij- skemu morilcu. Takrat, ko si tudi Mario in Desa vzameta prosto. Točno ob osmih zvečer po ameriškem času na vzhod- ni obali. Ob treh ponoči po srednjeevropskem času. Nič kaj glamurozno in nič kaj pompozno. Samo v »prime ti- me«. In zmagovalec je bil od- ločen. Kamere so zapisale zgo- dovino. Na sveto srbsko zem- ljo je stopil ameriški vojaški škorenj. Srbija je kapitulirala. Tretjič, pravzaprav petič, če štejemo tudi poraz v BiH in na Hrvaškem, v dvajsetem stolet- ju. Ali pa šestič, če med poraze prištejemo še visoko zmago nogometašev Croatie nad Par- tizanom pred dvema letoma. Vsekakor absolutni svetovni rekord. Ja, če je zmagovalec znan, kdo pa je pravzaprav poraže- nec? V primeru Berlina in Tr- sta je to jasno. V primera Beo- grada je to kajpak manj ja- sno. Ker so dobili tisto, kar so si sami želeli: prihod Rusov pred zahodnimi zavezniki. V redu, v tem primeru niso po- raženci. Toda, mar so si tak- šen razplet res želeli? So res hoteli, da se bodo ob nedeljah po Avali sprehajali ruski voja- ki? Da bo v kafičih najbolj prodajan artikel vodka? Hja, najbrž res drži tista, ki jo je za balkanske narode, pri čemer Baliaan ni mišljen niti geografsko niti politično, mar- več ideološko, zapisala bol- garska sociologinja Marija Bakalova v knjigi Balkan Neighbours; da na Balkanu ne gre za stremljenje k najviš- jemu dobremu, marveč za stremljenje k manj slabemu. Ker dobrega, pa ne tistega najvišjega dobrega, marveč tudi manj dobrega, na Balka- nu še ni nihče nikoli začutil. Nikoli okusil. In v tem kontek- stu so Rusi najbrž res prava izbira. , Piše: TADEJ ČATER KULTURA 9 Kogojeve vibracije greniciroži Oskar Kogoj častni občan Žalca - Razstava Vrčkov zelenega zlata in predstavitev knjige o steklu »Vsaka misel je energija, vsaka oblika je energija,« je v petek zvečer zbranim v Savi- novi hiši sredi Žalca pripove- doval Oskar Kogoj. Oblikova- lec, ki je pred petimi leti do- bil v prestolnici savinjske grenke rože svojo galerijo, oblikovalec, ki je pred krat- kim po naročilu Marije in Boruta Dolinarja izdelal ko- lekcijo Vrčkov zelenega zla- ta, in oblikovalec, kateremu sta se Savinjska dolina in Ob- čina Žalec z odločitvijo žal- skih svetnikov pred kratkim oddolžili s podelitvijo naziva častni občan. Listino z nazi- vom mu je župan Lojze Pose- del podelil v petek zvečer. Zgodnji poletni večer v Žal- cu, ko je zbrane pred Savinovo hišo poškropilo še nekaj po- nevihtnih kapljic, je bil ves čas druženja s priznanim obliko- valcem nabit s svojstvenimi vibracijami. Nekaj le-teh je s seboj prinesel avtor, ki ves čas svojega dela prisega na vsebi- no in kljub temu, da se njego- vo delo meri po zunanjem vi- dezu, po obliki izdelka, trdi, da oblika ni prednostna. Večer dobrih energij Za Oskarja Kogoja je značil- no, da njegovo delo ni plod naključja, ideje ujete v trenu- tek, ampak se vsakega pro- jekta loti študiozno. Njegovi izdelki so odraz znanja, razi- skovanj in izkušenj, skoznje ljudem podaja svojo pozitiv- no energijo in, seveda, energi- jo misH in obhk. Temu pritrju- je tudi prof. dr. Janez Boga- taj, mož, ki je slovensko na- ravno in kulturno dediščino že leta nazaj znal ljudem prib- ližati na privlačen, nevsiljiv, a hkrati vabljiv način. Za obli- kovalčevo delo in samega Ko- goja, s katerim ga tudi sicer povezuje prijateljstvo, pa trdi, da sta v vseh njegovih izdel- kih prednostna vsebina in ko- munikacija. »Koliko dobrih energij nam je Kogoj s svojimi izdelki že poslal,« se je prof. dr. Bogataj vprašal in, ne da bi pričakoval odgovor iz občinstva, dodal, da kljub temu, da pozna ves avtorjev opus, Kogojevega iz- delka z negativno energijo še ni prijel v roke. Je pa, najprej v poslovalnici Turistične agenci- je Potepuh, zatem pa še v vrh- njih prireditvenih prostorih Savinove hiše, pozitivne vibra- cije tresel med občinstvo Ko- goj sam. S seboj v Žalec je namreč prinesel spiralasto uvito školjko, indijski kamen, ki ga je podaril gostiteljici Ma- riji Dolinar, prah vibuti, poso- do starih Etruščanov in koza- rec iz modrega kobaltnega stekla - izdelke, ki sami po sebi oddajajo močne vibracije. Energija, ki jo oddajajo, je po- jasnjeval nejevernežem, pa je tudi povsem znanstveno mer- ljiva. Tudi v tistih dveh biserih, ki jih je skrivala školjka, Kogo- jevo darilo prijatelju Bogataju za petkov rojstni dan. Od popolnosti do crepinje le hip Predmet oblikovalčevih ra- ziskovanj je bil dolgo časa les, zdaj se v veliki meri posveča steklu. Materialu, ki je nekaj izrednega, trajnega, večnega, a hkrati tudi simbol krhkosti, uničljivosti in minljivosti. Loč- nica med popolno obliko in črepinjo je dolga le hip! In tega se je zavedal tudi pri oblikovanju Vrčka zelenega zlata, ki mu je želel vdahniti vso dediščino slovenskega glažutarstva, svoja dosedanja raziskovanja in spoznanja ter moč energije, ki bi se skozi steklo prenašala v pivo. Pivski vrček oziroma krigl, kot so ga Savinjčani hitro preimenovali po svoje, naj postane tudi ob- činsko protokolarno darilo, ki bo ime Savinjske doline in Žal- ca, obeh tesno povezanih z grenko rožo oziroma zelenim zlatom, poneslo v svet, je za- želel prof. dr. Bogataj, župan Lojze Posedel pa se je ob tem le muzal, saj so v občinski upravi vrčke za promocijska občinska poslovna darila že odkupili. In, da se ve. »Za go- ste, naše prijatelje, so primer- nejši manjši, tridecilitrski vrč- ki, Savinjčani pa bomo pili iz poUitrskih,« je pribil Posedel. Zeleno zlato v steklu, steklo v besedi Morda nekoliko krivično ob rob potisnjena je bila v petek zvečer Kogojeva prva celostna knjiga o steklu. Poz- navalci njegovega »steklene- ga« opusa, priznani avtorji pi- sane besede, zlasti pa odlični fotografi, so Kogojevo steklo ujeli v besedo in fotografijo. Monografija, tretja knjiga iz načrtovane petdelne Kogojeve zbirke Nature design, bralca prevzame s čudovitimi foto- grafijami. Steklo, čeprav na pa- pirju, oživi v barvah, še bolj pa .v črnobeli tehniki. V petek zve- čer, ko so se fotografije v mo- nografiji družile z originali, s steklenimi izdelki, razstavljeni- mi v vitrinah Galerije Oskarja Kogoja, pa je bila ta živost še očitnejša. In zeleno zlato, ki se je penilo v Kogojevih vrčkih, še žlahtnejše grenkega okusa. IVANA STAMEJČIČ Foto: TONE TAVČAR Listino z nazivom častnega občana Žalca je v Kogojeve roke predal župan Lojze Posedel. Z utekočinjeno grenko rožo, žlahtno spenjeno v Kogojevem vrčku, so obiskovalcem postregli v vrhnjih prireditvenih prostorih Savinove hiše, kjer so v petek zvečer Starmanovi gostinci ob pomoči Celjskih mesnin. Pekarne Brglez, Mlekarne Celeia in Vrtnarske šole Celje pripravili hmeljarsko pojedino. »Slovenija ima mnogo odličnih pivovarn, v naših krajih varimo žlahtno pivo. Pijemo pa ga iz...,« prof. dr. Janez Bogataj ni zaključil stavka. In prav zato je Vrčku zelenega zlata zaželel obetavno prihodnost. Morda bosta Slovenija in naše pivovarstvo postala v svetu prepoznavrm prav z njim, saj bodo vrček predstavili tudi na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru. PRIREDITVE GLIDALISCE Kulturni dom Šentjur 24. 6. ob 20. uri Naročena zmeš- njava, v izvedbi gled. skupine Šentvid pri Planini. Dvorana 11. slovenskega tabora Žalec 18. 6. ob 19. uri koncert Godbe Liboje. 19. 6. ob 11. uri promenadni kon- cert Godbe na pihala z Bertio- lov v Furlaniji. RAZSTAVE Savinov likovni salon Žalec Božidar Zavšek Dare, do 3. 7. Galerija sodobne umetno- sti Celje Anton Herman. Galerija Hest France Slana. Kulturni center Laško Su- zanne Kiraly-Moss, Ferenc Ki- raly in Goce Kalajdžiski, do 30.6. Muzej novejše zgodovine Celje - fotografski atelje Josi- pa Pelikana. Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski, do 30. 11. Avla hotela Dobrna Jože Žlaus, do 2. 7. Galerija Volk Vladimir Ed- vard Renčelj-Ver, Etol Škofja vas Vesna Plemej, glavna Po- šta Asta Sternad in Merx Ma- ša Krajnc, vsi do 30. 6. Galerija Grad Slovenska Bistrica Zvonka Požun. Atrij - kult. klub Ivana Cankarja akad. slikar in kipar Anton Herman. OSTALO! Pokrajinski muzej Celje - muzejske delavnice od 15.30 do 17.30: 17. in 18. 6. Grofje Celjski - izdelava glinenih pečnic in 23. 6. barvanje gline- nih posod. Muzej novejše zgodovine] - ustvarjalne delavnice ob: 10. uri: 18., 19. in22. 6. Mobilei - iz narave. • Narodni dom Celje 17. 6. | ob 18. uri nastop plesalcev Plesne šole Harlekin Celje. j V dvorani Zdraviliškega j doma na Dobrni 18. ob 20. uri i nastop Folklorne skupine in1 vokalnega seksteta Vigred. j Dobrina 26. 6. ob 18. uri^ folklorna prireditev Ohrani-i mo kuhurno dediščino naših; babic in dedov. | Osnovna šola Liboje 19. 6.; ob 17. uri srečanje godb. i Cerkev Sv. Miklavža naj Vimperku 20. 6. ob 15. uri; srečanje malih vokalnih sku-i pin. ! Gostilna Berger 17. 6. obi 20. uri predavanje o Filipinih. < Celjski dom 19. 6. ob 18. uri i produkcija 19. sezone Studia' za ples Celje in Plesnega tea-: tra Igen. j 10 KULTURA Lipica poje in igra s prijetnim druženjem so v soboto na Ljubnem pos- premili na pot kaseto no- neta Lip'ca Pojemo in igra- mo po ljudsko. Nonet Lip'ca v tretji sesta- vi, gre za učenke osnovne šole, vsa leta deluje pod vodstvom Lenke Kralj, na kaseti pa so zapele Mojca in Mira Lenko, Mihaela Gre- šnik, Jožica Grudnik, Marta Voler, Slavica Tadič, Mihae- la Kladnik, Anja Zamernik in Suzana Prušnik. Na kase- ti je 15 pesmi, največ ljud- skih, ki so tudi ljubensko »flosarsko« obarvane. Poleg pevk se predstavljajo še Sil- vo Brgles, Tomaž Podlesnik, Mihaela Kladnik in David Obojnik z diatoničnimi har- monikami, Janja Grohar ter Mojca in Mira Lenko s citra- mi in Suzana Prušnik s kita- ro. Ljubenski nonet je go- stoval že po mnogih državah sveta, je pa tudi zmagovalec festivala v Rogaški Slatini Pika-poka pod goro. »Kaseta pomeni zaključek 5-letnega dela pri projektu etnološko-glasbenega izo- braževanja, v katerem so so- delovali vsi učenci OŠ Ljub- no,« je povedal ravnatelj Rajko Pintar. »Učenci so poleg petja zbirali ljudsko gradivo, raziskovali in se na takšen način glasbeno izo- braževali; pri delu pa sta jih spremljala izjemen posluh okolice in staršev, seveda pa tudi tradicije, ki je na Ljub- nem ne manjka.« Poleg noneta Lip'ca sta se na sobotnem koncertu predstavi- la Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ Ljubno, na novo pa deški del noneta, ki jih že imenujejo Ljubenski dečki in ki prav tako pojejo ljudske pesmi. Kaseta je izšla ob po- moči šole, ljubenske občine in ljubljanskega BTC, veliko je pomagala tudi Cita Galič. URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC Dekliški nonet Lip'ca. Izgubljeni spomini v Linhartovi sobi Osrednje knjižnice Celje bodo nocoj, v četrtek ob 19. uri, predstavili knjigo Izgubljeni spomini na Antona Korošca - iz za- puščine Ivana Ahčina. Knjižno delo, ki je pred kratkim izšlo pri založbi No- va revija, bosta predstavila avtorja dr. Bojan Godeša in dr. Ervin Dolenc, osvetljuje pa lik najpomembnejšega slovenskega politika in dr- žavnika v času prve Jugoslavi- je Antona Korošca, ki je za seboj pustil izredno malo pi- snih virov in arhivskega gra- diva. Za zapise Ivana Ahčina, ki se je lotil preučevanja Ko- roščevega dela in življenja, so slovenski zgodovinarji vedeli že dlje časa, vendar so veljali za izgubljene. Njihova najd- ba in objava sta zato z vidika slovenskega zgodovinopisja in tudi kot prispevek današnji politični misli zagotovo do- brodošla. IS Sadeži v Šibenik Med 19. junijem in 3. juli- jem bo v Šibeniku na Hrvaš- kem 39. Mednarodni festi- val otroka, za katerega je značilen selektiven pro- gramskih izbor glasbeno- scenskih projektov, gleda- lišča, lutkovnih predstav, multimedijskih projektov in delavnic za otroke. Slo- venijo bodo v Šibeniku za- stopale plesalke Plesnega Foruma Celje s Sadno opero. Razen najboljše hrvaške produkcije za otroke se bodo na festivalu v Šibeniku pred- stavile še otroški in profesio- nalni ansambli iz Madžarske, Češke, Nemčije, Turčije, Ar- gentine in ZDA. Za Sadno ope- ro, ki je v Sloveniji doživela že preko 30 uspešnih ponovitev, je scenarij in glasbeno podobo ustvarila Cvetka Bevc, koreo- grafija in režija sta delo Goge Stefanovič-Erjavec, vizualno podobo je prispeval Franc Purg, pojejo, plešejo in igrajo pa plesalke Plesnega Foruma Celje. Sadeži se bodo na glavnem odru šibeniškega festivala pred- stavili v nedeljo, 20. junija zve- čer, kamor se spet vračajo po osmih letih, odkar so med leti 1989 in 1991 trikrat že uspešno zastopali Slovenijo. IS Dobrodelni koncert na Dobju v nedeljo, 20. junija, bo v dvorani kulturnega doma do- brodelni koncert župnijske Ka- ritas, z začetkom ob 11.30. Med nastopajočimi so ansambel Do- ri. Šentjurski muzikantje, an- sambel Eks z Anito, Dobjanski harmonikarji, pevski zbor iz Večjega Brda pri Dobju ter an- sambel Užmah. Prireditev bo povezoval Matej Gračner. (BJ) Netopir v Celju še pred uradnim slove- snim začetkom letošnjega Poletja v Celju, knežjem me- stu, bo celjsko občinstvo do- živelo enega vrhuncev polet- nih kulturnih večerov že to soboto, 19. junija. V Ledeni dvorani v mestnem parku se bo z opereto Netopir Johan- na Straussa ml. ob 20.30 uri predstavil ansambel Opere in baleta SNG Maribor. Netopirja bodo v Celju predstavili na povabilo pod- jetja Fit media, enega od soor- ganizatorjev prireditev Polet- ja v Celju, knežjem mestu. Za opereto, ki traja približno 3 ure in ima 2 odmora, so vstop- nice po 2.000 tolarjev v pred- prodaji v prostorih Fit medie na Bežigrajski, v poslovalni- cah Kompasa v Celju, Velenju in Laškem ter v trafiki Centra Interspar, v soboto zvečer pa jih bodo prodajali tudi v bla- gajni Ledene dvorane. IS Umetnost čutenja v teh norih časih, ko drvimo skozi življenje in se skoraj pozabimo ustaviti ob drobnih, a pomembnih in neponovlji- vih trenutkih, bodo v Žalcu pripravili dogodek, poln lepih občutkov in prijetnih doživetij. Prireditev so poimenovali Umetnost čutenja, sestavljena pa je iz dveh kulturno-umetniških dogodkov. Prvi večer, četrtek, 17. junija, bodo v Savinovem likovnem salonu odprli razstavo slikarskih del domačina Božidarja Dareta Zavška. Drugi del prireditve bodo pripravili v soboto, 19. junija, v Hotelu Žalec, kjer bodo Jožica Jošt in domače kuharske mojstrice z gostom Brankom Podmenikom pripravili skrbno izbrane kulinarične dobrote, ki so bile nekdaj značilne za Savinjsko dolino, danes pa je marsikatera utonila v pozabo. US 11 otrok nam ni vzel Bog Ni bila kriva usoda, ampak površnost, pravijo starši štirih petošolcev, umrlih na nezavarovanem železniškem prehodu Tri tedne po tragični nesre- či v Podlogu pri Šempetru, ki je vzela otroška življenja, smo se s starši sestali v Šmartnu ob Paki, v hiši, iz katere je Tina Meh za vedno odšla. Bilo je trinajstega maja, trinajst dni pred njenim dvanajstim rojst- nim dnem. S prijateljico Kri- stino sta se skupaj namenili v šolo, od koder so se petošolci z avtobusom odpravili na na- ravoslovni izlet. Ob silovitem trčenju z vlakom je Tino vr- glo iz avtobusa in pomečkal jo je pod seboj. Sabino je sti- snil električni drog. Kristino je ukleščila pločevina. Matic je umrl na poti v bolnišnico. »Otroci so odšU zdoma živi in zdravi, vrnili so nam jih v krstah,« je misel, ob kateri se starši ponoči prebujajo. Prem- levajo sekunde, minute, izre- čene in neizrečene besede. Ure groze »Bil sem ravno v trgovini, ko sem v radijskih poročilih ujel stavek »učenci osnovne šole pe- tih razredov iz Šmartna ob Pa- ki«... Zdaj vem, da je bila moja hči v trenutku, ko sem slišal del vesti in na pult v trgovini ravno položil dve sveči, že mrtva,« je dejal Anton Drev. »Z ženo sva v bolnišnici osebje zaman spraše- vala, kje je Sabina. Še vedno sva upala, da je živa, da je vendarle nekje na varnem. Žal, morala bosta na pato- logijo, so nama rekli...« »Naj sedeva, preveriti mo- rajo, so nama ponavljah v bol- nišnici, medtem ko sva se prebijala med vozički na hod- niku in oddelku ter iskala Kri- stino,« je pripovedovala Tat- jana Vrečer. »Minila je ura. Nisva vedela, kaj je z njo, dokler nama je niso pokazaU. Mrtvo so pripeljali pred na- ju.« Sedemnajstletna Maruša Ba- tista je na kraju nesreče iskala bratca med prestrašenimi ra- njenimi otroki. Ona je bila v vlaku, on v avtobusu, oba sta se vračala domov. Ni ga našla ne med ži\imi ne med mrtvi- mi. So ga že odpeljah? Je ranjen? »Ča- kanju v bolni- šnici ni bilo videti konca,« je dejala Zvonka Bati- sta. »Potem smo policista, ki je držal v rokah nekak- šen seznam, vprašali, kje je naš otrok. Matic Bati- sta? Mrtev.« »Več kot dve uri sva z možem v po- govoru z zdravniki, medicinskimi sestrami in policisti po- slušala vedno enak stavek: Tine Meh ni ne na spisku živih ne na spisku mrtvih. Je sploh bila na avtobusu? Nihče, niti učiteljica ni vedela. Kličite do- mov, kličite sosede, kličite šo- lo... Živa je, so uaju tolažili in verjela sva jim,« je pripovedo- vala Ida Meh. »Tine, ki je ves ta čas ležala na oddelku za pato- logijo, niso spoznali, tako izna- kažena je bila. V njej so pre- poznali drugega otroka. Precej časa je minilo, preden sva sme- la na patologijo. Moja Tina je imele zeleno majčko. Imela je počeno loba- njo, uničene možgane, zlom- ljen tilnik in prsni koš, vsa zalita s črnim oljem, ki je pov- zročilo še močne opekline. Takšna je bila moja svetlo- lasa punčka. Zdaj mofamo razumeti vse - voznika avtobusa, strojevodjo - da je bila smrt otrokom na- menjena, da je bila takšna nji- hova usoda. Ni res!« je dejala Tinina mama. »Umrli so zaradi površnosti! Tina ni umrla naj- huje poškodovana zaradi uso- de. Otroka mi ni vzel Bog, am- pak nesposobni ljudje. Tola- žim naj se, slišim velikokrat, da imam še enega otroka. Na roki je pet prstov, in če enega nimaš več, ni važno katerega, roka ni več takšna kot prej. Ni besed, s katerimi bi lahko izrazila življe- nje moje družine po 13. maju.« Obdukcija proti volji staršev Novo jutro, prvo brez otrok. Starši so obdukciji nasprotova- li. Otroci so umrli zaradi posle- dic nesreče, ne zaradi bolezni, so ponavljali in v obdukcijo niso privolili. »Strokovni vodja celjske bolnišnice nam je zago- tovil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da obdukcije ne bi bilo. Enako nam je obljubil tudi minister dr. Slavko Gaber, vendar ne prvemu ne druge- mu ni uspelo preprečiti zahte- ve sodnega izvedenca. Slednji mi je dejal, da bomo starši drugače razmišljali takrat, ko ne bomo več v šoku,« je dejala Ida Meh in ponovila besede sodnega izvedenca: »Tožili bo- ste šoferja, ta bo najel odvetni- ka, ki bo lahko dokazal, da otrok ni povozil vlak, ampak jih je zadela kap.« Po štirih urah so starši odšli domov in obdukcija se je zače- la brez njihovega soglasja. V petek zvečer, 14. maja ob 18.30, so naposled v krsti pripeljaU domov prvega otroka, zadnje- ga ob 21. uri. Naslednjega dne, v deževnem majskem popold- nevu, so Tino, Sabino, Kristino in Matica pospremili na zadnjo pot pod Goro Oljko. Površnost? starše razjedajo enaki dvo- mi. Voznika avtobusa je celj- ska policijska uprava že ovadi- la zaradi suma, da je odgovo- ren za nesrečo. »Po desetih minutah vožnje iz Jame Pekel je pripeljal na nezavarovan že- lezniški prehod in na drugi strani je bil beU golf. Nesreča se je zgodila na zelo pregled- nem mestu. Voznik avtobusa bi lahko speljal s proge, se umaknil naprej, nazaj, kamor- koU. Nič se ne bi zgodilo,« je razmišljal Ivan Meh. »Domne- vamo, da je stal avtobus na progi najmanj pol minute in menimo, da bi ga strojevodja na progi moral zagledali naj- manj 500 metrov prej. Kaj je razmišljal? Se je avtobus pok- varil? So v njem ljudje, ovce, pesek? Vemo, kakšna je za- vorna pot. Po podatkih želez- nice naj bi vlak vozil s hitrostjo 78 kilometrov na uro in do trenutka trčenja naj bi hitrost zmanjšal le za 17 kilometrov na uro. Kje je začel zavirati? Je uporabil zvočni signal? Če ga je, zakaj ga voznik avtobusa ni slišal?« sprašujejo starši. Starši še vedno čakajo na sožalno pismo od Slovenskih železnic, ki ga doslej še ni bilo. Izvedeli so tudi, da je bil strojevodja, ki je vozil vlak ob nesreči v Podlogu, pred leti odgovoren za hudo nesrečo s smrtnim izidom. Sprašujejo se, ali je strojevodja ob nesre- či v Podlogu dovolj prisebno reagiral. Po ugotovitvah prei- skave je bilo ravnanje stroje- vodje optimalno kot tudi de- lovanje vseh naprav na vlaku. Ida in Ivan Meh, Zvonka in Igor Batista, Anica in Anton Drev, Tatjana in Ivan Vrečer pričakujejo, da se bo odgo- vornost o nesreči pravično razjasnila. Ne ponujajte nam, pravijo, nezavarovanega že- lezniškega prehoda in povr- šnosti za usodo naših otrok. Pregleden železniški prehod v Podlogu pri Šempetru. Zadnje slovo, potem praznina. Simpatično mesto* Dobro po duši« Ne vem, kaj si mislite o šimfarijah, ki jih zganjam z mojega okenčka, ampak mo- ram vam povedati, da jaz strašno rada živim v Celju. In če se kdaj v kaj vpičim, se točno zato, da bi se še tisti, ki jim je kar malo hudo, da so obtičali v tem mestu, počuti- li bolje. Čeprav se ne bodo, ker jim je jamrarija del živ- ljenjskega stila. V Celju se namreč nič ne da storiti, ker smo premajhni, ker vse preveč stane, ker smo predaleč od Ljubljane, ker vsakdo o vsakomur ve pove- dati, zakaj se je česa lotil (ja- sno, za najboljšimi nameni se vselej skriva skrb za lastno rit), ker nimamo tega ali one- ga, ker nikogar ne zanimamo, ker se v nič ne splača vlagati lastne energije, ker jih itak in itak slej ko prej dobiš po gla- vi, ker... in ker... in ker... Be- darije! Vsak dan jih poslu- šam. In - hvala bogu - se me doslej še niso prijele. V tele flance, ki vam jih vsak teden sadim, čisto zares verjamem. In četudi se nobe- na ne bo prijela, mi to najbrž zlepa ne bo vzelo prepričanja, da če kje, potem bi se v Celju dalo marsikaj storiti. Ker je ravno prav veliko (ali majh- no), da ga je mogoče »obvla- dati«. Ker je ravno prav samo sebi dovolj, da si lahko kroji lastna pravila življenja. Ker ima ravno tisti minimum vse- ga, da se lahko usmerja ka- mor hoče. Ker je njegov pod- jetniški potencial ravno na ti- sti meji, da ga je mogoče po- polnoma uničiti ali lepo spod- buditi. Ker je v objektivnih okoliščinah tako zelo normal- no, da mu pravzaprav za raz- cvet manjka samo nekaj dru- gačnih subjektivnih pogledov. Pesimizem, ki te poglede zdaj označuje, je razumljiv, ni pa produktiven. Optimizem, ki včasih vznikne na drugi strani, ni brez podlage, je pa še precej v razsutem stanju. Nekakšen vmesni dolgočasni »nevtralizem«, ki je v večini in zavira ekstremizem enih in drugih, je pa kriv, da se tako pesimisti kot optimisti počuti- jo, kot da so v Celju doma le po spletu trapastih okoliščin. Vsi bi kar nekam šli! Pa ni zato nobene potrebe. Kdor hoče jokati, lahko v Ce- lju joka bolj kot kje drugje, ker bo zagotovo našel sorod- ne duše, ki ga bodo razumele. Kdor hoče veselje, ga v Celju lahko najde in širi. In seveda je treba priznati, da je Celje tudi nevtralistom lepo na ko- žo pisano. Tole naše Celje je tako simpatično in tako do- bro po duši, da mu res ni treba ničesar spreminjati za vsakdanji obstoj. Vsi, ki so tu ostali ah s (m) o se sem vrnih, s (m) o takšni kot tisti, ki si izberejo življenj- skega partnerja po lastni po- dobi. Otožni se v otožnost zatreskajo, veseli ga vlačijo na veselice, nevtralisti pa re- čejo, da boljših in bolj simpa- tičnih tako ali tako tudi drugje ne bi dobili. Pa smo na videz vsi srečni in zadovoljni, na tihem se pa za drugim odda- nim oziramo in primerjamo in tehtamo in kar na mestu capljamo. In v čem je sploh težava? Imam znanca, ki se mu zdi oznaka, da je »dober po duši« huda žaljivka, sam pa misli, da je najgrše kar lahko o kak- šni ženski izjavi to, da je »sim- patična«. Prvo naj bi namreč označevalo skrbnega plešca brez ambicij in denarja, dru- go pa minimalno zmes pame- ti, gospodinjskih spretnosti in še sprejemljive zunanje po- dobe. Mlačnost pač, ki se v življenjskih razmerjih ne ob- nese. No, in zato vam jaz vsak teden flancam. Ker si, kot na tihem tudi vi, želim, da bi Celju zrasli lasje in sanje ali pa da bi kandidiralo vsaj za miss Slovenije, če že ne za Slovenko leta. P.S.: Mlačnost je v redu kot dolgoletno povprečje, ne pa kot vsakdanje stanje. Gos- podinjenje je krasno opravi- lo, če je hobi, ne pa življenj- sko poslanstvo. In pleša je privlačna, če so lasje glavo zapustili zaradi burnega živ- ljenja in ne zaradi dolgčasa. Piše: PIKA KUKERL Zavorna pot Dizel motorni vlak vrste 813 - kakršen je bil udeležen v nezgodi v Podlogu pri Šempetru - ki vozi s hitrostjo 80 kilometrov na uro, potrebuje za zaustavitev 370 metrov, če strojevodja uporabi hitro zavoro. Vlak vrste 813 tehta več kot 70 ton. Pri uporabi običajne zavore se lahko ustavi v približno 460 metrih. Strojevodja uporabi hitro zavoro vedno, kadar ugotovi, da obstaja nevarnost, ki jo lahko s hitro zaustavitvijo prepreči ali omili. Po podatkih Slovenskih železnic je vlak ob nesreči v Podlogu vozil s hitrostjo 78 kilometrov na uro, strojevodja pa je izjavil, da je uporabil hitro zavoro 150 metrov pred potnim prehodom. Vlak je trčil v avtobus s hitrostjo 61 kilometrov na uro. 12 NASI KRAJI IN UUDJE Vinski vitešici zbor Velika 9. slovenska viteška svečanost se bo začela v opatijski cerkvi v Celju Združenje evropskega re- da vitezov vina, ki deluje v osemindvajsetih državah, ima svoj konzulat tudi v Slo- veniji od leta 1991. Prvič pa bo v mestu ob Savinji v sobo- to ob 11. uri v opatijski cerkvi sv. Daniela velika viteška sve- čanost, na kateri bodo zbrani vsi redovni udje in predstav- niki senata iz Železnega. Pri- čakujejo tudi udeležbo pred- sednika države Milana Kuča- na in avstrijskega veleposla- nika Gerharda Wagnerja. Čeprav Evropski red vitezov vina ni cerkveni red, spoštuje in neguje krščanske vrednote, saj sta v krščanstvu vinska trta simbol življenja, vino pa Kri- stusova kri. Zato se bo 9. veli- ka slovenska viteška sveča- nost začela v opatijski cerkvi. Maševal bo celjski opat Mar- jan Jezernik, somaševala pa bosta redovni vikar p. Mirko Pihler in njegov namestnik Franc Ornik. Glasbeni uvod bo izvedel godalni orkester glasbene šole Vič iz Ljubljane, ki mu dirigira Bak Jashari, mašo, ki bo delno tudi latin- ska, bo spremljal Komorni moški zbor Celje pod vods- tvom Cirila Vertačnika. Vin- sko viteško zborovanje bo pozdravil župan mestne obči- ne Celje Bojan Šrot, navzoči pa bodo seznanjeni s celjsko zgodovino, o vlogi Celja pri uveljavljanju vinske kulture na Slovenskem in o čaščenju vina v zgodovinskem prerezu časa. Na slovesnosti bodo sprejeli tudi nekaj novih hospites - go- stov omizja ali pripravnikov. Po končanem obredu bo po- vorka, na čelu bo godba na pihala iz Laškega, ki bo kreni- la proti Narodnem domu, kjer bodo na viteškem kosilu v or- ganizaciji hotela Terme iz Zreč, pokušali vina, ki so jih darovali redovni zapriseženci. Le-ti se v Celju ne bodo tokrat zbrali prvič, kajti pred leti so že bili na tihi viteški svečano- sti, ki je bila pod Celjskim stro- pom v lapidariju Pokrajinske- ga muzeja, vendar z omejeno udeležbo, kajti na tihih sveča- nostih so v ospredju zgolj stro- kovne teme. DRAGO MEDVED Sest desetletij po maturi Po mnogih zapletih so Meščansko šolo v Žalcu prvič odprli leta 1918, prenehala pa je; delati leta 1926. Ponovno so jo ustanovili leta 1934 in tako kot prvič, se je tudi takrat vpisalo! okrog sto učencev in učenk. Prva generacija je maturirala junija 1939. Letos torej praznujejo 6G-letnico svoje mature. Od 39 dijakov se jih je v hotelu Žalec zbralo 15. Kot nam je povedala Fani Rasievvicz, ena; izmed njih, so se prvič srečali na pobudo Tončke Berlan ob njeni 50-letnici. Na tokratnem srečanju sta se jim pridružila tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Eran Sadnik. Udeleženci so kljub visokim letom v živahnem pogovoru obujali; spomine, spomnili pa so se tudi svojih že preminulih sošolcev. T. TAVČAR-j Od balonov do helikopterja Osrednja prireditev kra- jevnega praznika KS Vojnik, ki jo Vojničani praznujejo v tem tednu, bo v soboto, 19. junija v Vojniku. Ta dan bo ob 7. uri z nogo- metnega igrišča v Vojniku, kjer se bo pričel 2. balonarski festi- val, poletel balon Balonarskega kluba Vojnik in drugih sloven- skih ter nekaterih balonarskih klubov iz tujine. Od 9. dalje bo v centru Vojnika ulična prodaja dobrot iz kmečke kuhinje, su- he robe, keramike in drugih izdelkov. Od 9.-12. ure bo na nogometnem igrišču v Vojniku nogometni turnir, ob 9. pa se bo pričel tudi rekreativni tek izpred Squash kluba. Med de- seto in poldnevom bodo obi- skovalce zabavali razni an- sambli, vmes pa bodo nastopili plesalci plesne šole Calypso. Opoldne bo v Vojnik priletel helikopter in prikazal gašenje, ob 15. pa se bo pričelo tekmo- vanje v vlečenju vrvi. Uro poz- neje se bodo družine s kolesi odpravile na Dobrotin, ob 17. se bodo pričela športna tekmova- nja v odbojki, namiznem teni- su in šahu. Ob 1730 se bo v avli OŠ Vojnik pričelo predavanje z naslovom »Naravna hrana - varna pot do zdravja«, ob 18. bo nočni turnir v squashu, po 18. uri pa se bo z različnih lokacij v okolici Vojnika dvig- nilo več balonov, čemur bo sledila tekma s pobiranjem nagrade na nogometnem igrišču. Zaključni dan letošnje- ga vojniškega krajevnega praznika bo v nedeljo, 20. ju- nija, ko Planinsko društvo Vojnik vabi na orientacijski pohod družin, ob 9. se bo pričel turnir trojk, ob 15. pa bo v prostorih Društva upokojen- cev Vojnik srečanje vseh upo- kojencev KS Vojnik, starih čez osemdeset let. N.-M. SEDLAR Knjižica o luskavici Društvo psoriatikov Slo- venije je v ponedeljek v Ce- lju predstavilo knjižico o luskavici, ki naj bi bila dra- gocen pripomoček zlasti bolnikom in njihovim svoj- cem, pomagala pa naj bi tu- di drugim pri razumevanju te bolezni. Za kronično boleznijo pso- riaza ali luskavica, katere iz- vor in vzrok sta kljub mno- gim raziskavam še vedno neznana, oboleva v Sloveniji kar 32 tisoč ljudi. Zato so se v Društvu psoriatikov Sloveni- je, ki združuje več kot 2 tisoč članov, odločili, da izdajo knjižico o luskavici ter o bo- lezni spregovorijo pregledno, sistematično in strokovno, vendar vsakomur razumljivo. Kot je na predstavitvi povedal predsednik društva prim. Jo- že Arzenšek, dr. med., so pri pripravi vsebine sodelovali zdravniki, sociologi, psihologi in drugi, ki so upoštevali tudi aktualno tovrstno literaturo iz Amerike in Evrope. Knjiži- ca, ki so jo natisnili v celjski založbi Grafika Gracer, je na- pisana poljudno, da bi bila razumljiva čim širšemu krogu ljudi. Društvo psoriatikov Slove- nije je ob 20-letnici delovanja poleg knjižice o luskavici iz- dalo tudi zbirko pesmi svojih članov, pripravili pa so tudi informativni film o tej, v svetu najbolj razširjeni kožni bolez- ni, ki jo ima vsak petdeseti človek. JI Vili Ravn jalc o poteh spoznanja Minuli četrtek je društvo Preobrazba v prostorih Celjskega doma pripravilo srečanje z Vilijem Ravnja- kom, pisateljem, gledališ- kim režiserjem ter scenari- stom in avtorjem sklopa te- levizijskih oddaj Tretje oko, ki si jih je bilo mogoče ogledati na TV Slovenija. Vili Ravnjak je na dobro obiskanem predavanju go- voril o energijski, genski in civilizacijski ujetnosti člove- ka, o moči in nemoči samo- razvoja ter terapijskih pri- pomočkih, ki naj bi poma- gali pri poteh razvoja člove- kove osebnosti in samora- zvoju. Obiskovalcem je po- sredoval svoje bogate izkuš- nje, ki jih je pridobil med dvanajst let trajajočim uk- varjanjem z ezoteriko in is- kanjem različnih duhovnih poti. N.-M. S. ThomasKellero drugačnem zdravljenju v ponedeljek je v avli celj- ske bolnišnice v organizaci- ji Mediconsil d.o.o. predaval priznani mednarodni preda- vatelj in pisatelj Thomas Keller iz Virginije, ki v teh dneh ponovno gostuje v Slo- veniji. Naslov tokratnega preda- vanja je bil Neznani dejavnik v osebnosti in zdravljenju človeka. Thomas Keller je strokovnjak na področju medsebojnih odnosov, star- ševstva, partnerskih odno- sov, ljubezni ter poti k same- mu sebi. Je tudi avtor svetov- nih uspešnic, med katerimi so nekatere prevedene tudi v slovenščino, v Celju pa se je že predstavil na letošnjem sejmu Vse za otroka in druži- no s predavanjem Uspešno starševstvo. V izvedbi srečanja sta sode- lovali tudi njegova sodelavka prof. Zlatka Jambrovič-Kopri- vec in Olga Nezman, v.m.s., kot organizator. NMS Dnevi splavarjen ja v Radečah Turistično društvo Radeče bo že drugo leto zapored pripravilo Dneve splavarje- nja na Savi. Prireditev bo trajala od 20. do 27. junija, na njej pa, tako kot lani, pri- čakujejo obiskovalce iz vse Slovenije. V nedeljo, 20. junija, se bo v Domu kuhure v Radečah 25 harmonikarjev pomerilo za značko radeškega splavarja, v ponedeljek pa bo Domu svobode v Zidanem Mostu domoznanski večer o spla- varjenju, na katerega so po- vabili tudi splavarje iz Brežic in Ljubnega. Istega dne bo pri Ribiškem domu v Radečah najstarejši radeški splavar Maks Podlesnik pričel izdelo- vati splav, ki ga bodo že v torek spustili po Savi. V gostil- ni Pri Rafkotu bodo odprli etnološko razstavo o delu in življenju splavarjev, zanimivo pa bo tudi v četrtek, 24. junija, ko bo zvečer najprej koncert na splavu, ob 23. uri pa se bo na Savi pričelo še kresovanje. Osrednji dogodki letošnji dnevov splavarjenja se bodo zvrstili 25. junija, na dan držav- nosti. Točno opoldne bodo na Starograjski ulici odprli sred- njeveško tržnico, dve uri ka- sneje bo prišla Valvasorjeva konjenica, ob 15. uri bo v cerkvi sv. Petra koncert srednjeveške glasbe, ob 16.uri pa bo splavar- ski krst. Dan bodo sklenili z zabavo s skupino Agropop in z velikim ognjemetom, ki se bo pričel ob 23. uri. Za soboto in nedeljo so v Radečah pripravili še likovni Ex Tempore, Petrovo žegna- nje in dve gledališki predstavi na prostem. JI Torta S Čarodejem v slaščičarni Zvezda celjskega gostinskega podjetja Ma- jolka so konec maja malčke gostili s torto velikanko v podobi Pike Nogavičke. Jutri, v petek popoldne, pa malčke spet vabijo na sladkosnedno zabavo. Zvezdine slaščičarke napovedujejo, da bodo tudi za jutrišnje popoldne spekle dovolj veliko torto, saj so se celjski malčki konec maja dobro odrezali in kot bi mignil pospravili Piko Nogavičko v skorajda naravni velikosti. Za zabavo malčkov bo ob 16. uri, pred sladkosnedno pojedino, poskrbel čarodej Jani. IS Vandalizem v parku Potem, ko smo se Celjani letos že razveselili, da se do mestnega parka in opreme v njem letos prav vsi obiskovalci prijazno in naklonjeno vedejo, se je moralo zgoditi. V noči iz ponedeljka na torek so objestneži prekucnili mobilno straniščno kabino v vodnjak sredi parka, populili in potrgali, zatem pa razmetali po okoliških zelenicah okoli 100 cvetličnih sadik ter razbili 4 svetilke. Skrb za celjski mestni park je zaradi pomanjkanja denarja letos že tako ali tako okrnjena; z rožami zasajenih je le tretjina lanskega obsega gredic, na prenovo oziroma zdravljenje čaka poldrugo stoletje star kostanjev drevored, za novo in dodatno parkovno opremo ni denarja. Vseeno pa je prijeten hlad v zelenilu ob Savinji zadnje tedne privabljal veliko obiskovalcev, zato so bili tisti, ki so razdejanje v njem opazovali v torek dopoldne, še toliko bolj ogorčeni. IS, Foto: GK Straniščna kabina sredi vodnjaka? Podoba celjskega mestnega parka v torek zjutraj. NASI KRAJI IN UUDJE 13 mu srobotu se brusi življenje Dolgoletna celjska gimnazijska profesorica Jelena Tomanic ob izidu pesniške zbirke Profesorico angleškega in sloven- skega jezika Jeleno Tomanič pozna enaintrideset generacij celjskih gim- nazijcev, a le malokdo od nas je vedel, da piše pesmi. Piše jih že od tretjega razreda dalje, ko je njeno vnemo pre- poznala priljubljena celjska učitelji- ca Mara Pogačnik. »Piši, tudi kadar delaš kaj drugega,« ji je rekla pred petdesetimi leti. Od takrat je pisala v vseh življenjskih obdobjih, kot najst- nica, študentka, mlada profesorica in zrela ženska. Preden sr jv njen oče Sava Jovanovič, železničar, z ženo Marijo in hčerkami preselil v Celje, je družina zamenjala sedem železniških postaj. Železničarje so tistikrat selili na dekret in tako kot vojaki so morali na izbrano postojanko. V mestu je bila družina Jovanovič pre- cej opazna, saj so tri hčere po očetu podedovale vranje črne lase in vitke postave. Ko je Jelena postala srednješol- ka, je bila prešibka, da bi lahko odprla težka gimnazijska vrata. Čeravno je ve- liko pisala, v šolskem glasilu svojih pesmi ni objavljala, a le zato, ker so postajale ljubezenske. Po maturi je ne- kaj pesmi poslala v Obzornik, bilo je leta 1958, in takoj so jih objavili. Prve so bile Tvoje oči, pesem, ki jo je posve- tila prvi ljubezni. Zanimali sta jo biologija in književ- nost, izbrala pa je študij angleščine in slovenščine. Videla se je v vlogi pesnice in prevajalke, medtem ko se je s prijate- lji pozimi grela tako, da se je sprehajala po toplih ljubljanskih trgovinah. Pre- življala se je tudi z inštrukcijami in velikokrat so skromnemu plačilu pri- maknili še kakšne palačinke in ji pod roko stisnili vrečko dobrot. Trije štu- dentje istega letnika so bili ves čas skupaj, ona in dva fanta, križem zaljub- ljeni, ne da bi vedeli. Na obrežju Ljub- ljanice so drug drugemu prebirali svoje pesmi. Kot absolventka je več mesecev delala v londonski bolnišnici za neozdravlji- ve. »Prav neverjetno je,« razmišlja veli- ko let kasneje, »kako lahko človek trpi, a se obenem tako zelo oklepa življenja in ga ima rad. Po izkušnji v bolnišnici, ki sem jo doživela kot mlada ženska, vem, kdaj je zares hudo.« To pa je bilo tudi njeno prvo srečanje z razredno delitvijo. Glavna sestra bolnišnice je imela vrt, obraščen z vrtnicami vseh barv, njene pomočnice so imele že manj ugleden vrt, za študentke pa je bilo dovolj dobro asfaltirano dvorišče. Prva služba, poroka in otrok, vsi trije dogodki so se napovedali v enem sa- mem letu. Poročila se je s študentom kiparstva, zaposlila v celjski osnovni šoli Hudinja in dobila hčer Miljano. Diplomirala je pri dvaindvajsetih, prav na hčerkin prvi rojstni dan. »Poučeva- nje v osnovni šoli je bilo zame ena najdragocenejših življenjskih izku- šenj,« se spominja. »Razredničarka sem bila v oddelku, v katerem sta bili dve tretjini otrok iz problematičnih družin. Svet je stal na glavi. Tako krutih družin-. skih razmer do tedaj nisem poznala, kajti sama sem prihajala iz skrbno varovanega družinskega okolja. Moja učenka si je polomila nogi, ko je skozi okno bežala pred očetom... Nevedna, čeprav z diplomo v roki, sem prišla v učiteljski poklic. Veliko lažje sem ka- sneje delala s starejšimi učenci, z gim- nazijci. Tudi način dela pri pouku jezi- ka se je začel spreminjati, postajal je bolj sproščen in ustvarjalen, tako da zgodbe o svinčenih časih za pouk an- gleščine po letu 1967 gotovo niso drža- le.« Vseskozi je pisala in že pred kakšni- mi desetimi leti se je pojavila prva želja po lastni pesniški zbirki. Po ma- lem je objavljala, največkrat v Dialogih in celjskih Obrazih, želja o pesniški zbirki pa se je izpolnila šele maja 1999. Lani se je dokončno poslovila iz šole. Naslednje je bilo leto Srobota, njene biografske zbirke. Kot otroci so se včasih gugali na srobotu v Aškerčevi, srobot je tudi metafora za stike med ljudmi. Pogovor včasih boli, naključni dotik besed nas biča, a »jutri mora biti drugače. Podajali si jih bomo in se gugali drug drugemu v naročje«. Preživljala je težka leta in potrebova- la veliko volje, da si je opomogla po razpadu zakona. Počutila se je nevred- no, edino pisanja se je lahko oklenila in takrat je nastal cikel pesmi Ščit. »Zelo me je prizadela tudi izguba po- klica, ki je krepko načela mojo identi- teto. Naenkrat sem se počutila neko- ristno. Nisem mogla mimo šole, ne da bi imela solzne oči.« pravi. »Treba je spremeniti težišče. Včasih imajo stvari večjo težo, kot bi jo smele imeti. Saj sem vendar v življenju delala še kaj drugega, kot poučevala angleščino. Kaj mi je razen poklica ostalo? Otroka, ki ju imam zelo rada. Prav gotovo mi je ostala tudi poezija.« Prva pomembna pot, ki jo načrtuje po izidu dolgo načr- tovane in težko pričakovane pesniške zbirke, bo konec junija pot k trimeseč- ni vnukinji v Boston. Srečali se bosta prvikrat. ■■PMHMHIHHMHMM KSENIJA LEKIČi »Pesmi so imele izravnalni učinek tako pri preveliki sreči kot pri preveliki žalo- sti. Ko si je doživljanje utiralo pot na papir, je postajalo mirnejše,« pravi Jelena Tomanič. Praznik KS Rečica Konec tedna bo slovesno na Rečici ob Savinji, kjer bodo z večimi prireditvami počastili praznik krajevne skupnosti. Osrednja prireditev bo v petek, 18. junija, ko bodo ob 19. uri odprli spominsko ploščo ob 100-letnici usta- novitve kmetijskega druš- tva, uro kasneje pa v kultur- nem domu pripravili prosla- vo. Sobotni dan bodo priče- li mladi planinci, ki se bodo ob 9. uri odpravili po poteh KS Rečica, popoldne pa bo slovesno na Pobrežju, kjer bodo proslavili 75 let tam- kajšnjega gasilskega druš- tva. Eden izmed vrhuncev praz- novanj bo v nedeljo, 20. juni- ja, ko bo Turistično društvo Rečica pripravilo 2. Prange- riado - srečanje slovenskih krajev, ki imajo pranger ozi- roma sramotilni kamen. Na Rečico bodo prišli predstav- niki iz 12 slovenskih krajev in mest, vsak bo predstavil svoje značilnosti, ljudske godce in krajevne običaje, Pilštanjčani in Rečičani pa bodo tudi v praksi pokazali, čemu so nekdaj služili pran- gerji. Še pred prangeriado bodo ob 9. uri odprli razstavo fotografij Jožeta Miklavca, z naslovom Moj svet, ob 14. uri pa se bodo v povorki predsta- vili še zgornjesavinjski fur- mani. Prireditve ob prazniku KS Rečica se bodo nadaljevale prihodnji teden, ko bodo v četrtek, 24. junija, ob 11. uri v Nizki odprli Tehnično pregledni center Miklavc, popoldne most na cesti v Vimpaslje, zvečer pa pri- pravili kresovanje v Borse- ki. V petek se bo v organiza- ciji Športnega društva Mla- dost Rečica pričel teniški turnir, ki bo trajal do nede- lje. US Vzgojiteljica V Celju je maja izšla prva številka revije Vzgojitelji- ca, namenjene za dobro prakso v vrtcih, kot govori njen podnaslov. Njena urednica je Emilija Pešec, nekdanja ravnateljica Vrt- ca Tončke Čečeve v Celju, Revija, ki bo izšla štirikrat letno, je nastala na pobudo aktiva ravnateljic in ravnate- ljev vrtcev celjske regije in v sodelovanju z založbo Karo studio iz Slovenj Gradca. Vzgojiteljice v vrtcih so na- mreč začutile potrebo po svoji reviji, s katero bi pred- stavljale javnosti svoj po- klic, izmenjavale strokovne izkušnje in soočale -lastno delo z javnostjo. Vrtci naj bi se s pomočjo revije seznanja- li z dobro vzgojno prakso. hkrati pa naj bi vsi delavci v vrtcih imeli možnost objave lastnih razmišljanj, idej in poklicnih izkušenj. Besedi- la, ki bodo predstavljala no- vosti pri vzgojnem delu, bo- do imela prednost pri objavi, je sklenil uredniški odbor, vendar pri tem ne bodo ob- javljali povzetkov raznih teoretičnih del strokovnja- kov. V prvi številki tako najdete novice iz vrtcev, zanimive osebne izpovedi, vezane na poklic, prispevke staršev in poljudne zapise strokovnja- kov, ki so lahko v pomoč tudi staršem pri vzgoji otrok (otrok in glina, ekološke vrednote in predšolski otrok, kako uspešno rešimo konflikt...). Prijetna revija, lepo obli- kovana in popestrena z ilu- stracijami najmlajših, bo go- tovo našla dovolj bralcev in sodelavcev, da bo lahko izha- jala taka, kot so si jo zamisli- li. TC Petigališki dnevi V Krajevni skupnosti Gali- cija v žalski občini priprav- lja tamkajšnje kulturno društvo že 5. gališke dneve, ki bodo od 19. do 27. junija. Poleg kulturnega društva bodo sodelovali Športno društvo Hofrein, Rdeči križ, planinska sekcija, društvo upokojencev in PGD iz Zavr- ha in Velike Pirešice. Glavni pokrovitelj je krajevna skupnost. Zvrstile se bodo številne pri- reditve. V soboto, 19. junija, bodo pripravili likovno kipar- sko delavnico in športne pri- reditve ter odprli razstavo akademskega slikarja Toneta Hermana. Naslednji dan bodo pričeli z nogometom, potem bodo odprli cesto do Fervega, se vozili s konjsko vprego in prisluhnili koncertu godbe na pihala iz Zabukovice. 21. juni- ja bo maša za vse pokojne člane društev, 22. junija pre- davanje o prostati in meni, 24. junija bodo kresovali na gori Šentjungert, 25. junija bo ga- silsko pionirsko tekmovanje, tekmovanje v košarki in kon- cert ansambla Frajkinclarji, 26. junija se bodo pomerili v šahu, PGD Zavrh bo imelo dan odprtih vrat ter slavnostno se- jo ob 10-letnici svojega delo- vanja. Zadnji dan, 27. junija, bo slikovna predstavitev dela društev, otvoritev razstave ročnih del in kulinarike, tek- movanje v odbojki, skakanje v vrečah in metanju pikada itd. T. TAVČAR Kuharsko tekmovanje Na Blagovni bo 3. julija veselica, ki jo bodo združili s tekmovanjem v pripravljanju kmečke hrane. Prireditelj, Druš- tvo upokojencev Blagovna, zato vabi interesente iz različnih krajev, da se prijavijo najpozneje do 24. junija. Prijavijo se lahko kandidati različnih starosti in to na telefonsko številko 771-550 Leljak ter 743-537 Šulc (v večernih urah). Za tri najboljše jedi pripravljajo nagrade. Tekmovanje bo ob 17. uri na igrišču pri šoli Blagovna, v primeru slabega vremena pa bo prestavljeno na 4. julij. Asfalt v Topolovcu v Andražu, v zaselku Topolovec, v občini Polzela so slovesno in z velikim veseljem izročili namenu 1200 metrov dolg odsek ceste, ki povezuje zaselek z Andražem in regionalno cesto Polzela-Velenje. Kot je na slovesnosti dejal predsednik režij- skega odbora Franc Dobnik, so z deli pričeli že pred tremi leti. V tem času so vehko naredili sami, prekopali 2400 kubičnih metrov odveč- ne zemlje, navozili 6 tisoč' ton gramoza iz bližnjega kamnoloma, napravili 11 prepustov, sanirali dva mostova in dva plazova. V veliko pomoč jim je bila nekdanja KS Andraž, asfalt- no prevleko je financirala nova občina Polzela, veliko pa so prispevali krajani sami. Na slovesnosti sta spregovorila še polzelski župan Ljubo Žnidar in velenjski župan Srečko Meh. Odsek nove ceste je blagoslovil andraški župnik Nikolaj Kranjc. Za veselo razpoloženje so poskrbeli ljudski pevci iz Andraža. Obema županoma in predsedniku gradbenega odbora so podelili spominska darila, trak pa so prere- zali polzelski župan Ljubo Žnidar, Marija Jelen in Rudi Jeromel (na sliki). T. TAVČAR^, Tajnice začasno v Evropo Mesečna srečanja tajnic so začasno, zaradi zaprtja hotela Celeia (novi lastnik Zvone Štorman ga namera- va temeljito prenoviti), pre- stavili v hotel Evropa. Dan in ura ostajata ista: vsak drugi četrtek v mesecu ob 18. uri. Vse tajnice, ki so članice kluba, vabijo to soboto, 19. junija, na izlet po Avstriji. Odhod avtobusa bo ob 5. uri izpred hotela Celeia, prispe- vek članic pa bo minimalen. Dolžni smo še pojasnilo, da je priznanje za zavzetost in izredne dosežke pri delu v stanovski organizaciji na rav- ni republike ter zlato prizna- nje Kluba tajnic prejela Anica Šepetavc in ne Anica Med- ved, kot smo bili napačno obveščeni. Za napako se opravičujemo. M. MAROT 14 TEMA TEDNA Na poletno kopanje Vse o petnajstih kopališčih celjske regije - Kdaj in za kakšno ceno na kopanje? v petnajstih kopališčih celjske regije, ki omogočajo poletno osvežitev, so različ- no pripravljeni. Ponekod se je mogoče kopati že od aprila, drugje se šele pri- pravljajo. Novosti, posel)nosti? Na Vranskem so oživeH bazen po štiriletnem premoru, Ve- lenjčani se bodo morali že drugo poletje hladiti pri sosedih v Šoštanju, v Termah Zreče nudijo domačinom 50 odstotni po- pust, v Celju je nočno kopanje vsak večer, v Konjicah vabijo to soboto na brezplačno kopanje... ATOMSKE TOPLICE: Letno kopališče na območju kampa je odprto že od 24. aprila. Trenutno se lahko kopate vsak dan od 7. do 19. ure. V začetku tedna je bila temperatura termalne vode 24 stopinj, v poletni vročini izmerijo od 28 do 32 stopinj. Cena celodnev- ne vstopnice za odrasle je 600 SIT ter za otroka (od 5. do 12. leta) 450 SIT Popoldan- ska vstopnica (za kopanje po 16.uri) stane za odrasle 500 SIT ter za otroke 400 SIT Letna vstopnica stane 3000 SIT. Poletni, zunanji del Term (tel. 829-7822) je odprt že od druge polovice aprila. Terme so odprte do 25. junija vsak dan med 8. in 20. uro, po tem datumu pa do 21. ure ter s sobotnim nočnim kopanjem do 23. ure. Temperatura termalne vode v zunanjem bazenu je od 28 do 30 stopinj ter v notranjem od 32 do 34 stopinj. Med tednom stane v Termah celod- nevna vstopnica za odraslega 1600 SIT ter za otroka od 5. do 12. leta 1200 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih stane celod- nevna vstopnica za odraslega 1800 ter za otroka 1300 SIT). Popoldanska vstopnica za kopanje po 16. uri stane ob delavnikih za odraslega 1400 SIT ter za otroka 1000 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih za odra- slega 1500 SIT ter za otroka 1100 SIT). Med ugodnostmi so družinske vstopnice za ko- panje z enim, dvema in tremi otroki ter vstopnice s kosilom. CELJE: Bazen so odprli že 9. junija ter je dnevno odprto med 9. in 19. uro. Nočno kopanje je vsak večer med 20.30 in 23. uro. Voda bo ogrevana na 25 do 27 stopinj, v preteklih dneh pa so namerili približno 23 stopinj. Dnevna vstopnica za odrasle stane 600 SIT ter za otroke (od 6. do 14. leta) 400 SIT, vstopnica za kopanje po 15. uri za odrasle 500 ter za otroke 300 SIT. Sezonska vstopnica za odrasle stane 8000 SIT ter za otroke 6000. Celjsko kopališče je v občinski lasti ter ga drugo leto upravlja podjetje Trio. FRANKOLOVO (tel. 774-5 36): kopališče v vojniški občinski lasti bo dobila v uprav- ljanje Hilda Goršek, ki ima turistično kme- tijo. Po vsej verjetnosti za več let, saj pravi- jo, da čakajo na strokovnjake, ki morajo odpraviti večje okvare. Tako bi ga odprli predvidoma v mesecu dni. Voda frankolov- skega kopališča je naravno ogrevana. LAŠKO (tel. 731-312): Kopanje v zuna- njem delu zdraviliškega bazena je mogoče vse leto. Kopališče je odprto vsak dan od 9.30 do 22. ure, temperatura termalne vode pa je bila v začetku tedna 32 stopinj. Dnevna vstopnica stane za odrasle 1100 SIT ter za otroke (od 3. do 14. leta) 800 SIT Popoldanska vstopnica za kopanje po 17 uri stane za odrasle 800 ter otroke 500 SIT. Mesečna vstopnica stane 10 tisoč SIT, letna 75 tisoč, med ugodnostmi pa sta še komplet 10 vstopnic (z 10 odstotnim popustom) ter kopanje s kosilom. PREBOU) (tel. 724-455): kopališče na- meravajo odpreti v soboto, 19. junija, odvi- sno od vremena. V njem je voda naravno ogrevana. Odprto bo vsak dan od 9. do 18. ure. Cena celodnevne vstopnice za odrasle bo 500 SIT, za mladino od 10. do 18. leta 450 SIT ter za otroke od 5. do 10. leta 350 SIT. Popoldanska vstopnica (za kopanje po 15. uri) bo stala za odrasle 300 SIT, poseb- nih popoldanskih cen za otroke in mladino zaenkrat nimajo. Sezonska vstopnica za odrasle stane 10000 SIT, za mladino 9000 ter za otroke od 5. do 10. leta starosti 7000. Kombinirana sezonska karta' za igranje te- nisa in kopanje stane 15000 SIT. V Prebol- du so letos obnovili sistem za kloriranje ter pridobili dve solarni prhi. Upravljalec baze- na v občinski lasti je domači Partizan, najemnika pa gostinca Ocvirk in Uišinovič. RADEČE (tel. 0601 85-302 int. 370): bazen z ogrevano vodo so odprli že maja, uradno odprtje je bilo 10. junija. Odprto je vsak dan od 9. do 19. ure, z nočnim kopanjem ob torkih in petkih od 20. do 23. ure. V začetku tedna so namerili v vodi 25 stopinj, namerijo pa tudi do približno 27 stopinj. Za predšolske otroke nudijo brez- plačno kopanje. Cena dnevne vstopnice za odrasle je 600 SIT, za učence, dijake in študente 400 SIT. Cena popoldanske vstop- nice (od 13. ure) znaša za odrasle 400 ter za ostale 250 SIT. Nočno kopanje stane 200 SIT. Za sezonsko vstopnico je treba odšteti za odraslega 8000 ter za ostale 6000. Last- nik radeškega bazena je papirnica, za 5- letno obdobje pa je najemnik podjetje Li- poglavšek. RIMSKE TOPLICE (tel. 736-192): kopa- lišče s termalno vodo je odprto vse leto ter ima trenutno temperaturo od 32 do 35 stopinj. Odprto je vsak dan od 9. do 20 ure, julija in avgusta nudijo ob torkih in petkih tudi nočno kopanje med 21. in 24. uro. Ob delavnikih stane celodnevna vstopnica za odrasle 900 SIT, za upokojence, študente in dijake 800 ter za otroke od 3. do 14. leta 600 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih so cene 950 SIT, 900 oziroma 650 SIT). Popol- danska vstopnica za kopanje po 15. uri stane ob delavnikih za odrasle 750 SIT, za upokojence, študente in dijake 700 SIT ter za otroke 450 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih 800, 750 oziroma 500 SIT). Celo- letna vstopnica za odrasle stane 33000, za upokojence, študente in dijake 31000 ter za otroke 22000 SIT. Za različne komplete vstopnic nudijo do 20 odstotkov popusta. Letošnji novosti sta družinske vstopnice za kopanje z enim, dvema ali tremi otroki ter vstopnice za kopanje med 19. in 20. uro po enotni ceni 400 SIT. Najemnik bazena, ki je last turističnega društva, je domače podjet- je Forum. ROGAŠKA SLATINA (tel. 81-81-950): del zunanje kopališke površine novih Term je odprt vse leto, drugi del so odprli pred prvim majem. Kopališče je odprto od 9. do 20. ure (ob sobotah do 23. ure). Tempera- tura termalne vode v bazenih je 30 stopinj. Ob delavnikih stane celodnevna vstopnica 1200 SIT za otroke (od 3. do 12. leta) 900 SIT ter za upokojence 1000 SIT (ob sobo- tah, nedeljah in praznikih 1400 SIT, za otroke 1100 in upokojence 1200 SIT). Vstopnice za triurno kopanje so ob delavni- kih po 800 SIT ter za otroke in upokojence po 700 SIT (ob sobotah, nedeljah in prazni- kih po 900 SIT ter za otroke in upokojence po 800 SIT). Med ugodnostmi je komplet 25 vstopnic za 25 tisoč tolarjev. SLOVENSKE KONJICE (GSM 041 505- 648): kopališče je zaradi plavalnih trenin- gov celjskega Neptuna neuradno odprto že od 10. junija. Slovesno uradno odprtje, ki bo v znamenju športnega srečanja KS ko- njiške občine bo v soboto, 19. junija, z začetkom ob 14. uri. Tako bo prvi dan kopanje brezplačno. Konjiški bazen bo dnevno odprt od 10. do 19. ure (ob petkih in sobotah bo nočno kopanje do 21. ure). Voda je ogrevana ter po ugotovitvi uprav- Ijalca ni preteklo leto nikoli merila manj kot 27 stopinj, po sobotnem začetku pa bo nekaj dni približno 24 stopinj. Ob delavni- kih stanejo dnevne vstopnice za odrasle 600 SIT ter za otroke od 5. do 15. leta in upokojence 500 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih 700 oziroma 600 SIT). Popol- danske vstopnice za kopanje po 16. uri stanejo ob delavnikih za odrasle 400 ter otroke in upokojence 300 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih 500 oziroma 400 SIT). Med ugodnostmi so dodatne karte pri nakupu kompletov, sezonska vstopnica za odrasle stane 12000 ter za otroke in upoko- jence 10000 SIT. Letošnja novost je plastifi- ciran otroški bazen, skupaj s odtočnim kanalom, ki omogoča še čistejšo vodo. Upravljalec kopališča je tretje leto domače podjetje Bis-trade, ki ima pogodbo za dve desetletji. ŠENTJUR (tel. 743-ri7): Upravljalec ba- zena, ki je občinska last, je domači nogo- metni klub. Predsednik Vili Romih je v začetku tedna napovedal, da bo bazen odprt od jutri, petka 18. junija, odvisno od vremena, sicer pa pravi, da je vse nared. Povedal je, da bo odprto vsak dan od 10. do 18. ure ter da razmišljajo za vikende o možnosti nočnega kopanja. Cena dnevne vstopnice bo za otroke (od 7 do 14. leta) 350 SIT ter za odrasle 500 SIT Popoldanska vstopnica za otroke bo stala 250 ter za odrasle 350 SIT. Voda v bazenu je naravno ogrevana. ŠMARJE PRI JELŠAH: letno kopališče, ki je v občinski lasti upravlja domača KS. Tam so povedali, da bo po vsej verjetnosti odprto 1. julija ali celo prej. Tudi cena vstopnic naj bi bila dosegljiva vsem obča- nom, vendar zaenkrat ni znana. Letos so pridobili usposobljena kopališka mojstra z opravljenim izpitom, ki bosta posebej po- zorna na urejenost bazena, so obljubili. ŠOŠTANJ: pristojni so povedali, da bodo kopališče odpdi konec tega tedna ali v začetku prihodnjega. Pravijo, da je vs^ pripravljeno, vse je odvisno le od vremena. Odprto bo vsak dan od 9. do 19. ure. Voda je ogrevana. Vstopnice za odrasle stanejo 500 SIT ter za otroke (od 7 do 14. leta) 300 SIT. Komplet desetih vstopnic stane za odrasle 4500 ter za otroke 2500 SIT. V kopališču, ki je občinska last ter ga upravlja šoštanjska športna zveza, pričakujejo tako kot lani precej več kopalcev iz velenjske smeri, saj je bo tam letno kopališče znova zaprto. VELENJE (tel. 853-907): letno kopališče, ki je ob zimskem, bo letos zaprto že drugo leto, saj so ugotovili, da je dotrajano. Zato bo ostalo zimsko kopališče odprto tudi del poletja, to je do začetka avgusta, ko bodo vrata zaprii vse do 1. oktobra. Gre pred- vsem za potrebe plavalnega kluba, pride pa tudi nekaj drugih kopalcev. Tako je kopališ- če ob delavnikih odprto od 10. do 22. ure, pri čemer je čas med 15.30 in 18.30 rezervi- ran za plavalni klub. Ob sobotah imajo odprto od 15. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih je zaprto. Vstopnica za otroke stane 350 SIT, za odrasle 500 SIT, za otroke do 7 leta pa je kopanje brezplačno. VRANSKO: bazen na Vranskem bo letos odprt prvič po štirih letih. V občini, ki je upravitelj, so povedali da ga bodo odprii 1. julija, odprt pa bo od 9. do 19. ure. Vstopni- na za otroke bo 300 SIT ter za odrasle 500 SIT, za predšolske otroke pa bo kopanje brezplačno. Voda bo ogrevana s sončno energijo. ZREČE (tel. 768-20): V zunanjem'baze- nu term se je mogoče kopati tudi vse zimske in pomladanske mesece. Terme so odprte od 9. do 21. ure (ob nedeljah do 20. ure). Temperatura termalne vode v zunanjem bazenu je 29 stopinj ter v notranjosti od 32 do 35 stopinj. Ob delav- nikih stane celodnevna vstopnica 1100 SIT ter za otroke (od 3. do 14. leta) in upokojence 900 SIT (ob sobotah, nede- ljah in praznikih 1200 SIT ter za otroke in upokojence 1000 SIT). Popoldanska vstopnica za kopanje po 17. uri stane ob delavnikih 800 SIT ter za otroke in upo- kojence 600 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih 1000 ter za otroke in upokojen- ce 800 SIT). Po 1. juliju bodo cene nekoli- ko višje. Med ugodnostmi sta paket dese- tih vstopnic, ki jim priložijo dve gratis vstopnici ter kopanje s kosilom. Treba je opozoriti, da veljajo za domačine vstop- nice po polovični ceni. BRANE JERANKO Pogled skozi ključavnico Webcam je angleška okrajšava za izraz »spletna kamera«, ki ga v zadnjem času na Internetu zasledimo vse bolj pogosto. Spletno ka- mero lahko postavimo ka- morkoli, pomembno je le, da jo povežemo s strežnikom ter tako omogočimo vsem spletovljanom pogled na ti- sto, kar si pač želimo. Ne- kakšen moderen ekshibicio- nizem, kajne? Jasno, oko kamere je lahko uperjeno na prelep razgled z vašega okna ali naravno zna- menitost, lahko jo namerite v vašega kanarčka, lahko vsemu svetu posredujete dogajanje v vaši pisarni, lahko pa tudi sne- mate sami sebe. Odvisno od tega, kar vam je pač po godu. Ukvarjanje z vzgibi za kaj za vraga nekdo vsemu svetu kaže sliko samega sebe pred raču- nalnikom, bi bila preveč za- pletena naloga, zato se tokrat raje posvetimo drugemu polu tega zanimivega pojava, to je opazovanju podob na teh ka- merah. Na Internetu je na voljo veli- ko različnih seznamov splet- nih kamer. Tokrat omenjamo The Web Cam (http:// start.at/the.web/), seznam, ki ni največji, ni najbolj popoln, je pa gotovo eden izmed naj- bolj zanimivih. Po pravici po- vedano, stran s spletno kame- ro boste obiskali takrat, ko ne boste imeli kaj početi. Zato je pestrost tukaj odločilnega po- mena. Za ta seznam sem se tudi odločil, ker je precej enosta- ven za uporabo: kamere so razdeljene v štiri področja, in sicer na zabavne, pisarniške, kamere po svetu in kamere z novicami. Recimo: vas zani- ma, kako v tem trenutku izg^- da zaliv v San Diegu? Ali pa kaj se dogaja v centru Beogra- da? Vas zanima potek sojenj v ameriških sodnih dvoranah? Tale je sicer čudna, a vendar: morda vas zanima, kaj počno v pisarnah podjetja GMG v Angliji? Sicer pa boste verjetno naj- več zabave našli na straneh, od koder kamere pošiljajo sh- ke z dogajanjem na nenavad- nih prizoriščih. Recimo, lahko si pogledate, kako izgleda no- tranjost hladilnika, lahko si ogledate, ali ima rotvveiler Bo resnično pasje življenje, če pa vas resnično vleče na tisto čudno stran, pa lahko obiščete strani, kjer boste gledali, kaj počno rahlo ekshibicionistič- noTOstrojeni stanovalci. Med najbolj popularnimi spletnimi anonimneži, ki zah- valjujoč spletnim kameram to niso več, je Jenni, ki je kamere namestila kar po vsem stano- vanju. Dragi najstniki, ko re- čem po vsem stanovanju, mi- slim tudi spalnico! Ne vem sicer, kaj jo žene k temu po- četju, lahko pa vam povem, da ima precej obiska na svojih straneh. Da iie bo pomote, vsa stvar ne presega tiste meje, ki se je bojijo dežurni dušebriž- niki. Za ilustracijo: New York Times je njeno kamero precej točno označil kot »blago kon- troverzno«. Petnajstega aprila je Jenni praznovala tretjo ob- letnico, odkar je svoje stano- vanje odprla vsemu svetu. Na tem seznamu boste naš- li tudi povezave do nekaterih drugih seznamov s spletnimi kamerami, tako da vam idej ne sme zmanjkati. Pozor, za ogled nekaterih kamer boste potrebovali le brskalnik, za druge pa Real Audio Player, aplikacijo, ki omogoča, da se preko Interneta prenašajo vi- deo posnetki in ne samo sta- tične fotografije. Večina stra- ni, ki bodo zahtevale poseb- no programsko opremo, vas bo prijazno poučila, kako jo dobite in kako namestite na vašem računalniku. Torej brez strahu pri kukanju po svetu. Pa brez obscenosti, prosim. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si AKCIJE NOVEGA TEDNIKA 15 V deželi rebule in češenj V Goriških Brdih od jutra do no« ob briškem tradicionalnem prazniku češenj Naš izlet v pokrajino sli- kovitih gričev v zavetju Ju- lijskih Alp je trajal skoraj devetnajst ur. Iz Celja smo namreč odšli v soboto na- vsezgodaj zjutraj in se vrnili v nedeljo, utrujeni in zaspa- ni, vendar polni prijetnih vtisov iz Goriških Brd. Mno- gi smo se z deželo, ki slovi po bogati preteklosti, odlični vinski kapljici in sočnih češ- njah, srečali prvič. Naša vodnica Zdenka Kom- pare, odHčna poznavalka zgo- dovine in zanimivosti iz živ- ljenja Bricev, sicer agronomi- nia iz Mestne občine Nova nam je v viteški dvorani razlo- žil osnove heraldike, sledila pa je zanimiva razlaga o mo- derni umetnosti, saj je v gradu na ogled stalna razstava grafič- nih del svetovno znanega umetnika Zorana Mušiča, ki živi v Parizu in je letos prazno- val devetdesetletnico. Njego- ve slike dosegajo vrtoglavo vi- soke cene in se povzpnejo tudi do milijona nemških mark. Zadnji lastnik Gradu Do- brovo, ki so ga sezidaU v 16. stoletju, je bil Bagueri in prav po tem plemenitašu so v Za- družni vinski kleti Dobrovo poimenovali lastno blagovno znamko. V Goriških Brdih imajo za približno dva tisoč litrov vina. Vinogradniki so običajno tudi sadjarji. V Br- dih imajo kakšnih 120 hek- tarjev češnjevih nasadov in na leto pridelajo približno tisoč ton. Priden obiralec češenj lahko na dan pobere sto kilo- gramov. Vrste češenj, zelo so si podobne na pogled, lahko ločijo le najboljši poznaval- ci. Ob briškem tradicional- nem prazniku češenj so šte- vilne vrste postavili na ogled na razstavi, pletene košarice so napolnili z rdečimi sadeži, v steklenih vitrinah pa med- nje postavili slastno češnjevo pecivo iz briških pekarn. Do- volj je bilo gledanja, so kma- lu rekli naši izletniki, in se lotili nakupa odličnih češenj. Pozno popoldne smo prispeli na Turistično kmetijo Breg v Golem Brdu, od koder se nam je ponujal čudovit raz- gled na gričevnat svet vse do Furlanije. Vredno je bilo ma- lo pešačiti, naš voznik Boris Kroflič, ki nas je po vijuga vi ozki cesti vseskozi varno vo- zil, pa si je naposled lahko malo oddahnil. Sestri Peresin sta nas postregH z briškimi domačimi dobrotami, z bruš- ketami, zelenjavno mineštro, frtaljo, belo polento, pršu- tom v vinski omaki... Med- tem je rahla ploha umila gri- če in čakala nas je Sveta Go- ra, od nekdaj priljubljena ro- marska pot preprostega člo- veka. Bili smo v cerkvi, ki ji pripisujejo najbolj burno zgodovino med vsemi cerkva- mi na Slovenskem. Bila je že trda noč, ko smo od daleč zagledali osvetljen Sveti Križ (pred nedavnim še Vipavski Križ), kraj, ki slovi kot arhi- tekturni biser Vipavske doli- ne in je v celoti spomeniško zavarovan. »Greste k maši?« nas je med nočnim spreho- dom začudeno povprašala domačinka. Znova smo se morali ozreti na urine kazal- ce. Dan med Brici je prehitro ugasnil. ^ KSENIJA LEKIČ i Foto: GREGOR KATIČ Oh somraku na Sveti Gori. POGLEJMO, POJEJMO Gorica, nam je z znanjem krajšala dolgo pot. Najprej smo se ustavili v Kostanjevi- ci, v frančiškanskem samosta- nu, kjer nam je pater Andrej pokazal grobnico zadnjih po- tomcev francoske kraljevske rodbine Burbonov in zname- nito samostansko knjižnico, imenovano po Stanislavu Škrabcu, največjem sloven- skem jezikoslovcu iz 19. sto- letja. Sonce je bilo že v zenitu, ko smo prispeli na Grad Do- brovo. Kustos Herko Saksida hektarjev -vinogradov, ki jih Brici obdelujejo na skoraj ti- soč kmetijah. Na leto pride- lajo od 8 do 10 milijonov kilogramov grozdja in iz tega kakšnih 7 milijonov litrov vi- na. Ta količina predstavlja skoraj tretjino slovenske let- ne vinarske proizvodnje. Med najbolj znanimi briški- mi vini je rebula. V vinski kleti lahko shranijo 14 mili- jonov litrov vina in videH smo številne sode, dovolj prostorne zaj/eč kot šest tisoč Razstava češenj na Bobrovem. Med ličnimi pletenimi košaricami, polnimi sočnih rdečih sadežev, so zbujale lačne misli češnjeve dobrote iz briških pekam. Zlata nagrada Novega tednika Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v proda- jo v kioske, in v enem časo- pisu iz naklade, ki je name- njena naročnikom, bomo vsak teden odtisnih žig z na- pisom »ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če bo- ste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas ča- ka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo preli- stajte. 16 Dušni pastir in urednik Župnik Mirko Škoflek iz Šempetra v Savinjski dolini že šest let pripravlja in ureja verske oddaje na Radiu Celje Vedno je v gibanju, komaj ga je mogoče prepričati za po- govor ob kavici; v studiu Ra- dia Celje, še posebej ob četrt- kih, ko v studiu B poteka sne- manje verske oddaje Luč sveti v temi, ga imajo vsi za »svoje- ga«. Pri urednikovanju nič ne improvizira: natančen je in predvsem točen. Včasih še za radijce preveč. Takšen je gos- pod Mirko Škoflek. Gospod Škoflek, kako naj vas nagovorim: gospod žup- nik ali gospod urednik, saj ste se podpisali že pod 340 radij- skih verskih oddaj? Najljubše mi je, če me kUčejo po imenu, na primer gospod Mirko. Tako se mi zdi bolj oseb- no, bolj prijateljsko. Ker sem po poklicu duhovnik in opravljam službo župnika v župniji Šem- peter, ni nič narobe, če me kli- čejo tudi gospod župnik. Istoča- sno pa sem, kot pravite, tudi urednik verskih oddaj na Radiu Celje in to že šesto leto. Prav s sprejetjem te »službe« se je krog mojega dela zelo razširil in se je podoba duhovnika tudi spre- menila. Zanima me, od kod ste, ka- ko ste se odločili za šolanje in poklic duhovnika? Rodil sem se pred nekaj več kot petdesetimi leti na Polzeli v delavski družini kot drugi otrok. Osnovno šolo sem obi- skoval na Polzeli in že takrat sem se odločil, da bom postal duhovnik. To svojo namero sem skrbno čuval, nekaj zaradi tega, ker še nisem bil popolno- ma prepričan, da bom uspel, nekaj pa zato, ker me učitelji ne bi razumeli in bi prihajalo do nepotrebnih mučnih situacij. Vsekakor sem moral ob koncu osmega razreda razredniku po- vedati, kam naj pošlje karakte- ristiko. Vstopil sem v malo semeniš- če v Mariboru, sprejemne izpite opravil na I. gimnaziji in bil sprejet na II. gimnazijo v Mari- boru. To so bila čudovita leta in še danes imamo s sošolci in sošolkami stike. Po maturi sem vstopil v bogoslovje v Ljubljani in se vpisal na teološko fakulte- to. Po štirih semestrih je prišla na vrsto vojaščina, ki je poglav- je zase. Po vrnitvi v Ljubljano sem nadaljeval študij do čeh-te- ga letnika fakultete. V tistem času so dozidali bogoslovje in odprii oddelek fakultete v Mari- boru. Ker vsak škof želi imeti svoje bogoslovce ob sebi, in ker spadam v Mariborsko škofijo, sem nadaljeval študij na fakul- teti v Mariboru. Po petem letniku sem bil na praznik apostolov Petra in Pa- vla posvečen v duhovnika in novo mašo zapel na Polzeli 8. julija 1973 (sem že srebrnoma- šnik). Po krajših počitnicah sem bil nastavljen za nedeljske- ga kaplana v Framu že priletne- mu gospodu župniku v pomoč. Delo nedeljskega kaplana je bi- lo deljeno, to pomeni od pone- deljka do petka predavanja na fakulteti za šesti letnik, od pet- ka do nedelje delo na fari in verouk. Po šestem letniku sem bil nastavljen za prvega kapla- na v Slovensko Bistrico, kjer sem bil leto in pol. Potem sem bil nastavljen za vikarja v žup- nijo Sv. Peter na Medvedovem selu pri Podčetrtku, ker je tam- kajšnji župnik zbolel in 1. maja 1976 , ko je moral dotakratni župnik zaradi političnih intrig in nesporazumov pobegniti v tujino, sem postal župnik v župniji Majšperk, kjer sem de- loval do 15. julija 1986, ko sem prišel za župnika v Šempeter. V naši dekaniji (Žalec) sem zadolžen za delo z mladimi, z ministranti in s pevskimi zbori, v škofijskem delokrogu pa sem v komisiji za medije, v odboru za mladino in v odboru za raču- nalniške programe. Časa za hobi ne ostane veli- ko, se pa vsak ponedeljek zve- čer zberemo v Šempetru neka- teri duhovniki in tudi drugi in igramo namizni tenis. Versko in posvetno življenje zdaj in včasih? Simbioza: da ali ne? Glede verskega življenja vča- sih si pravzaprav nisem povsem na jasnem. Vedno se mi je zde- lo, da je bilo včasih boljše, da so ljudje bolj hodili v cerkev, da so na sploh bili bolj povezani z duhovnikom. Izhajam iz verne družine, doma smo vedno o veri in o vsem, kar je povezano s cerkvijo govorili spoštljivo. To podobo nosim v sebi. Če pa danes razmišljam nazaj, pa lah- ko rečem, da sem imel veliko sošolcev, ki niso hodili k verou- ku ali k maši, da torej tudi takrat ni bilo vse O.K. Nekaj pa je bilo, česar danes ni: spoštova- nja starejših in upoštevanje vrednot. Je pa današnji čas bolj odprt za pogovor, ker se počasi otresamo bremena, ki so nam ga naprtih, namreč, da smo eni na eni strani, drugi na drugi. Ni reš, vsi smo na isti strani, če- prav smo različni v nazorih in pogledih na svet in samo od nas je in bo odvisno, ah bo ta stran sončna ali senčna. So predsodki na obeh stra- neh? Jih je vse manj, ah so trdovratni? Predsodki so na obeh straneh in, če hočete, tudi malo strahu je še vmes. Na Cerkveni strani je strah, da se ne bi ponovila preteklost, na posvetni, da se Cerkev ne bi preveč približala njihovi profesiji. Osebno menim, da bi bilo ve- liko bolj enostavno in tudi bolj učinkovito, če bi delali skupaj, če bi imeli pred očmi samo do- brobit naših otrok. Največ pre- glavic in nesporazumov povzro- čajo tisti ljudje na obeh straneh, ki niso pripravljeni na sodelova- nje ali, ki niso dovolj strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo. Iz bojazni, da bi izgu- bili službo, poskušajo na ideo- loškem področju očrniti drugo stran. Prenapeteži so bili in so še vedno nadloga. Marsikje takšni ljudje še uspevajo, kar je velika škoda. Predsodkov je nekje manj, nekje pa še prav veliko. Lahko bi rekel, da na nekaterih področjih celo več, kot jih je bilo v preteklosti. Treba bo še veliko časa in dela, da se bodo stvari vsaj nekoliko uredile. Vera in nevera, teizem in ateizem. Je dober lahko tudi ateist? Se pravi, če enako upo- števa krščanske vrednote; ali je to sploh mogoče? Prepričan sem, da ateista v pravem pomenu besede sploh ni. Zakaj? Vsi v nekaj ali v nekoga verujemo. Eni to priz- navajo in prakticirajo, drugi pa se morda nekoliko bojijo priz- nati, da je življenje samo že vera. Mnogi se za svojo nevero skrivajo, ker bi sicer morali priznati napake in jih tudi po- praviti. Globoko sem prepričan, da zmoremo živeti skupaj in tudi moramo. V nasprotnem se bodo vrnili časi, ki si jih noben pošten in misleč človek ne želi. Vernik, ki živi po božjih zapo- vedih, predvsem pa po Jezusovi zapovedi ljubezni, je človek od- prtega duha in sprejemljiv za vse dobro, ne glede od kod to dobro prihaja. Ateist, ki se ravna po božjem pozitivnem zakonu, ki je dan vsakemu - to je, delaj dobro in varuj se hudega - pa je ravno tako človek odprtega duha. To- rej ni razlogov za razdvajanje. Če to ponazorim s krogom - ta dva, ki tako živita, sta vedno nekje skupaj na tej krožnici. Prenapeteži aU polovičarji, pa naj bodo teisti ali ateisti, pa so vedno na tej krožnici daleč vsak sebi, ker niso dorasli veličini skupnega življenja v različno- sti. Da ateist živi po krščanskih vrednotah ni samo možno, temveč je tudi nujno! Zakaj? Poglejmo krščanske vrednote: ljubezen, dobrota, odpuščanje, zaupanje, usmiljenje. Ni ga člo- veka na Zemlji, ki bi smel reči: »Jaz ne verujem, zato teh vred- not meni ni potrebno upošteva- ti«. In ker nekateri res mislijo tako, in tu mnogi teisti niso nobena izjema, je toliko gorja, nesporazumov in sovraštva na svetu. Kako je z iskanjem Boga vsak po svoji poti? Glede iskanja Boga: vsak člo- vek, ki dela dobro in se trudi, da bi bilo čim manj gorja na svetu, že išče Boga. Različne so poti in različni so načini. Kakor je veli- ko različnih poti, ki pa vse vodi- jo na vrh gore, tako je z iska- njem Boga. Če se jaz odločim, da bom šel na vrh gore po eni poti, nimam pravice kritizirati tistega, ki se je odločil za drugo pot. Če pa spoznam, da je moja pot varnejša, zanesljivejša in da je manj možnosti, da bi se izgu- bil, sem dolžan drugega pova- biti na to pot. Ampak nič več kot povabiti. Je urednikovanje naporno? Doživite kdaj tudi nerazume- vanje kot odmev na oddajo? Kakšna je danes medijska os- vobojenost? Ste svobodni in suvereni pri svojem delu z mediji? Konkretno: vam v uredništvu gledajo pod prste? Ko sem bil povabljen k sode- lovanju na Radiu Celje, sem se prestrašil, ker do takrat nisem imel prav nobenih izkušenj s to obliko oznanjevanja. Ker pa sem po naravi zvedav in rad poskušam kaj novega, je bil to za mene pravi izziv. Moram priznati, da nisem imel pojma, koliko truda in časa mi bo to vzelo. Začetek je bil tak, kot so vsi začetki, tudi nekaj »kiksov« je bilo. Imam pa čudo- vito ekipo: to so tehniki in bra- lec, s katerimi se razumemo in mi je delo v vehko veselje. Imeti v zavesti, da bodo to, kar boš pripravil, poslušali mnogi, ti da- je elana, pa tudi nekaj strahu je vmes, da te ne bodo razumeli in ne sprejeli, kar si pripravil. Vsako delo, ki ga opravljaš z ljubeznijo in z odgovornostjo, bo nekomu trn v peti in ga bo poskušal na nek način onemo- gočiti, morda iz gole nevoščlji- vosti. To me ne moti. Moja pri- čakovanja pa so se obilno ure- sničila. V veliko zadovoljstvo mi je, če dobim po telefonu kakšno spodbudo ali pohvalo - to je človeško - ali pa, če samo vprašajo, zakaj oddaje ni bilo, na primer na kakšen praznik. To je znamenje, da oddajo po- slušajo. Če lahko rečem o me- dijski- osvobojenosti nekaj svo- jih misli, bom rekel takole: vsak novinar, ki se zaveda svojega poklicnega poslanstva, bo delal dobro in bo pisal po resnici in resnico tudi branil. V nasprot- nem primeru bo iskal samo senzacije, kar je na kratki rok morda uspešno, nikoli pa ne bo postal novinar v pravem pome- nu besede. In na žalost je tak- šnih novinarjev kar nekaj, ki pa mečejo slabo luč na vse. Saj veste kako to gre: če en duhov- nik naredi nekaj narobe, je za- ključek: vsi so takšni. Tako je tudi z novinarji in z vsemi po- klici: eden med njimi je proda- na duša, senca pa pade na vse. Če sem svoboden pri svojem delu? Popolnoma. Že od vsega začetka delam neodvisno in sa- mostojno. Nihče jni ne gleda pod prste, vsaj javno ne. Verjet- no zato, ker ne izkoriščam te možnosti za kakršna koli poli- tična obračunavanja ali kaj po- dobnega. Upam in želim, da bo tako tudi ostalo. Vaše osebno mnenje ob Slomškovi beatifikaciji. Je en svetnik za maloštevihii slo- venski narod veliko ah malo? Slomšek mi je zelo simpati- čen, če smem tako reči. Veliko sem bral o njem in bolj, ko sem ga spoznaval skozi besedo, bolj mi je rasel v očeh kot duhovnik, škof, pisatelj, pesnik in svetnik. Prav je, da daje Cerkev prizna- nje tistim, ki si to zaslužijo. Predvsem pa je treba vedeti, da do tega pride samo na pobudo od »spodaj«. Se pravi, če ljudje ne bi častili Slomška, se mu priporočali, uradna Cerkev sploh ne bi začela postopka za beatifikacijo. Svetnik je narodu potreben, še posebej slovenskemu naro- du. Slomšek je naš. Pri prvem obisku papeža v Sloveniji sem bil malo razočaran, ker ni prišlo do razglasitve. Danes pa sem vesel, da ni prišlo. Nobena dr- žava, razen Poljska, se ne more pohvaliti, da jo bo papež dva- krat obiskal v tako kratkem ča- su. To bo zopet velika promoci- ja Slovenije v svetu in upam, da bomo znali to izkoristiti. Po vaše: tri dobre in tri slabe lastnosti Slovencev. Dobre lastnosti Slovencev? Kar nekaj jih je. Ena je prav gotovo delavnost. Ko sem kot študent počitniško delal v Nem- čiji, sem slišal o naši delavnosti same pohvale. Druga dobra lastnost je solidarnost pri mno- gih, tretja ljubezen do petja. O slabih lastnostih raje ne bi govoril, če pa, potem bi rekel takole: škoda, da se uničujemo z alkoholom, škoda, da imamo premalo ljubezni do slovenske- ga jezika, škoda, da toliko ener- gije porabimo za obračunava- nje med seboj in škoda, da tako razprodajamo svoje slovenstvo in svojo domovino. Bolj bi se morali zavedati, da je biti Slove- nec nekaj dragocenega in dvig- niti kriterije za tiste, ki želijo postati naši državljani. V tem bi nam morala biti za zgled Švica, ki pravzaprav nima svojega je- zika, pa vendar ima zelo stroge kriterije za pridobitev držav- ljanstva. Gospod Mirko, za konec po- govora še vaše osebno, kar najbolj aktualno sporočilo za obe poklicanosti, dušnega pa- stirstva in urednikovanja na Radiu Celje. Najbolj aktualna ta hip je lju- bezen do resnice, strpnost in poštenost. Če kot duhovnik de- laš z ljubeznijo do ljudi, ki jim oznanjaš, jim boš oznanjal re- snico in jih vodil k resnici in poštenosti; če kot novinar delaš z ljubeznijo do ljudi, jim boš vedno pisal ali govoril resnico, prav tako kot urednik, ker to terja ljubezen do bližnjega. Morda bo v tem odgovoru nekaj nostalgije po starih časih, ven- dar se mi zdi, da tudi danes to ni odveč. Žehm si, da bi ljudje podrli svoje plotove, ki nas ograjujejo in da bi podrii ograje, ki nas zapirajo pred drugimi, da bi zopet postali sosedje, prijate- lji in ne samo znanci ali celo tujci. Nezaslišano je, da se ne poznamo, da si nismo priprav- ljeni pomagati, da nismo pri- pravljeni pravzaprav ničesar storiti za dobro kraja, da se skoraj ne znamo veseliti brez alkohola, se v veselju povezova- ti in v žalosti bodriti in tolažiti. MITJA UMNIK Foto: GREGOR KATIČ NASI KRAJI IN UUDJE 17 Čas, namenjen najstarejšim Skladno s smernicami OZN, ki je to leto proglasila za mednarodno leto starej- ših, in s programsko opre- deljeno nenehno skrbjo za starejše občane, so v Mestni četrti Slavko Šlander Celje obeležili začetek letošnjih junijskih dni. Osrednja prir^itev ob dnevih starejših občanov je bila 10. junija v dvorani mest- ne četrti. Srečanja se je udele- žilo oseminštirideset obča- nov, starih osemdeset in več let. Zanje so pripravili lep kulturni program, ki so ga izvedli otroci iz vrtca Mavrica ter harmonikar, tople in spodbudne pozdravne misli pa je najstarejšim občanom namenil predsednik sveta mestne četrti Hinko Jordan. Poleg članov sveta mestne če- trti in komisije za družbene dejavnosti, ki so pripravili program ob dnevih starejših občanov, so na srečanje prišli tudi podžupanja Mestne ob- čine Celje Janja Romih, pred- stavnici celjske patronažne službe in Centra za sociakio delo Celje ter predsedniki or- ganizacij in društev (Rdeči križ. Društvo upokojencev, borčevska organizacija) ki deMejo v Mestni četrti Slav- ko Šlander Celje in ki s sve- tom mesme četrti redno so- delujejo. Kulturnem progra- mu je sledila zakuska ob ve- selem kramljanju in petju. V Mestni četrti Slavko Šlan- der Celje je kar sedeminse- demdeset občanov, starejših od osemdeset let. Tiste, ki niso mogli priti na srečanje, so obiskali na njihovih domo- vih in v Domu upokojencev ter jih razveselili s priložnost- nimi darili. M.A. Gospa Abecednica v deželi Crkariji »v deželi Črkariji si je gos- pa Abecednica privoščila od- dih, v deželi Črkariji je zato nastal prepih. Črke meče sem in tja, nered s prepihom se igra. Nered pa z malo do- mišljije lahko v red vse hitro zlije.« S temi rimanimi besedami in pod gornjim naslovom so učenci prvih in drugih razre- dov iz OŠ Polzela vabih na svojo plesno predstavo, ki je zaživela in se razigrala 1. ju- nija v Kulturnem domu na Polzeli. V predstavi, ki je na- stajala v šolski plesni delav- nici, ki jo vodi mentorica Majda Pur, so se otroci pre- levili v najrazličnejše vloge: osebe, predmete in pojme, in bilo jih je nič več in nič manj kot 25, z imeni od A do Ž. S to predstavo so zaključili ce- loletno šolsko plesno delav- nico, v kateri so prvošolčki in drugošolčki enkrat teden- sko ustvarjali z gibi lastnega telesa. Izvirno in prijazno povabilo na predstavo je dvorano kul- turnega doma napolnilo do zadnjega kotička, »zaslužek« pa je bil neizmerljiv. Na vabilu je namreč tudi pisalo: Vstop- nina je vaša pozabljena, a ohranjena igračka. In tako je do konca plesne predstave na- stal velik kup najrazličnejših lepih igračk, ki so jih obisko- valci prinesli s seboj. Zbrane igračke so otroci potem poda- rih Splošni bolnišnici Celje, v želji, da bodo mali bolniki tu- di z njihovo pomočjo hitreje okrevali. M.A. Na sredini je gospa Abecednica, ki jo obkrožajo vse njene Črke. vse pa se dogaja v deželi Črkariji. Dan prometne varnosti Celje bo v soboto živelo v duhu prometne varnosti, saj odgovorni v občini pripravljajo ob 20-letnici Avto poligo- na na Ljubečni vrsto prireditev, s katerimi bi radi opozori- li prav na pomen prometne varnosti. Na Prešernovi ulici v središču mesta bodo ob 11.30 uri pripravili prikaz celjske kolesarske mreže, Zveza šoferjev in avtomehanikov Celje pripravlja parado, ljubitelji stare, zloš- čene pločevine pa bodo svojo radovednost lahko potešili med mimohodom vozil oldtimerjev. Na Avto pohgonu na Ljubečni pripravljajo po 13. uri predstavitev učenja mladih voznikov, predstavila se bo policija s svojim delom, zanimiva pa bo pokukati tudi v raziskovalne naloge mladih Celja, ki so se med letošnjim šolskim letom lotili tudi prometnih vpra- šanj ter zlasti varnosti v prometu v Celju. Dan prometne varnosti v Celju pripravljata v soorganizaciji z Mestno občino Celje AMD Šlander in ZŠAM Celje. IS Pogostitev starejših občanov Preteklo nedeljo je krajevni odbor RK iz Šempetra pripra- vil kulturno prireditev in po- gostitev krajanov, ki so dopol- nih 70 let in več. Le-teh je v krajevni skupnosti okrog 200. Povabilu se je odzva- lo preko sedemdeset ljudi. »Na prireditev niso prišli bolni, ne- pokretni in tisti, ki se bojijo, da bi drugi videli, koliko so že stari,« mi je prišepnila prijazna gospa. S pripravljenim progra- mom so bili starejši občani zelo zadovoljni in bodo drugo leto zopet prišli. Veselijo pa se tudi srečanja s svojimi vrstniki. Krajani so lahko prisluhnili in si ogledali štiri nastopajoče sku- pine: moški pevski zbor pevske- ga društva iz Šempetra, skupino Dominik iz Žalca, gledališko skupino Mavrica iz domače os- novne šole, ki je zaigrala del igrice z naslovom Sneguljčica, ter šempetrski cerkveni mladin- ski zbor. Srečanje ima dolgoletno tra- dicijo, saj so ga pripravili že pred 35 leti kot prvi v žalski občini. Posebej velja omeniti dva aktivista: Justino Marko in Vlada Dolar, oba prejemnika zlate plakete. Na tokratnem sre- čanju sta pozdrav starejšim na- menila tudi predsednik KS Šempeter Jože Randl in pred- stavnik občinske organizacije RK Janez Meglic. B.K. Ročna dela starejših »Po delu spoznamo rokodel- ca, dober lonec pa lončarja hva- li!« so v torek dopoldne vabili iz Doma upokojencev Celje na ot- voritev razstave ročnih del svo- jih varovancev. Razstava števil- nih raznovrstnih ročno izdela- nih malih umetnin je na ogled še danes in jutri, vsak dan med 9. in 17. uro v prostorih Doma upokojencev Celje. IS Ivan Skrinjar novi car Kar stoenajst celjskih ribičev je preteklo soboto namakalo trnke v Šmartinsko jezero in tekmovalo za naslov Ribiški car 1999. Po triurnem ribolovu je najtežjo ribo, krapa, težkega 4,75 kg, potegnil iz jezerskih globin Ivan Skrinjar in tako postal zadnji Ribiški car RD Celje v tem dsočletju. Drugo mesto je osvojil lanski car Vili Rebernak s krapom 3,30 kg, tretji pa je bil Slavko Eskutič, tudi s krapom, težkim 3,07 kg. Pokale pa so podeUU tudi trem najboljšim upokojencem, ki so se uvrstili na državno prvenstvo. Celjsko družino bodo zastopa- li Branko Vreča, Ivan Tihec in Štefan Lutz. FB Tekmovalo je 31 desetin Gasilska zveza Prebold je v soboto pripravila prvo občin- sko tekmovanje pionirskih, mladinskih in članskih desetin. Nastopilo je 31 desetin, ki so se pomerile v gasilskih veščinah. Pri pionirjih, pionirkah in mladincih so zmagale desetine PGD Pre- bold, pri mladinkah desetina PGD Matke, pri članicah B desetina TT Prebold in pri članih A in B desetini PGD Šešče. (Na posnetku mladinci PGD Šešče, ki so osvojili drugo mesto.) T. TAVČAR 18 AKTUALNO Zrcalna slika Razmišljanja našega poročevalca Janeza Vedenika s kosovskega in srbskega lonca tragedij Kakšna bo usoda Kosova, v kolikšni meri bo Kosovo-v zavesti Srbov še ozemlje, ki naj bi bilo zibelka Srbstva in ne nazadnje, kakšna bo uso- da Slobodana Miloševiča, človeka, ki je hotel imeti veli- ko Srbijo, predvsem pa to, kakšna bo usoda Zvezne re- publike Jugoslavije? To so vprašanja, ki ne zanimajo samo Jugoslovanov, pač pa ves svet. Vojna je ustavljena in absurdno je, da hoče jugo- slovanski predsednik vse pri- kazati kot zmago Jugoslavi- je nad Natom. Očitno mu ver- jame le še malo državljanov. Po ustavitvi zračnih napadov na Jugoslavijo sem se skušal tudi sam spet prepričati, kak- šno je razpoloženje do Miloše- viča. Že pred slabim mesecem, ko so bili zračni napadi najhuj- ši in sem jih tudi sam doživljal, sem spoznal, da večina Srbov ne mara Miloševiča. Sedaj, ko so srbske vojaške, paravojaške in policijske sile tako rekoč zapustile zibelko Srbstva, je Miloševičevih simpatizerjev še manj. Razen tistih seveda, ki so še vedno na položajih in na račun obubožanega ljudstva iz- vrstno živijo. Koliko časa bo Miloševič še na oblasti, sem v začetku tedna povprašal kole- gico novinarko iz Novega Sa- da, ki je brezposelna že tri leta, samo zato, ker je v svojem časopisu objavila pogovor z znanim srbskim pesnikom Ršumovičem. Ta ji je med drugim odgovoril, da je sramo- ta za Srbe, ker albanski otroci na Kosovem nimajo niti prib- ližno takšnih pravic kot srbski. Scenarijev in napovedi o Milo- ševičevi usodi je veliko, mi je dejala. Kaj lahko se zgodi, da čaka Miloševičevo družino po- dobna usoda kot je doletela družino Causescu v Romuniji. Dolga leta teptan in poteptan ter do konca zatiran narod je v zadnjih krčih bede in obupa šel na ulice in barikade in ni ga bilo mogoče več ustaviti. Mar- ko iz Beograda, njegovega priimka iz razumljivih razlo- gov zaenkrat še ne smem obja- viti, je skoraj prepričan in is- kreno upa, da se bo nadaljevala tradicija Miloševičevih pred- hodnikov. VeUko jih je napra- vilo samomore. Tudi njegovi starši. Če bog da in če je še kaj božje pravice na tem svetu, pravi Marko, potem upam, da drži to, da so nekateri že v genskem smislu nagnjeni k sa- momorom. Ena izmed politič- nih špekulacij v zvezi z Miloše- vičevo usodo je tudi ta, da lahko uradno objavijo njegovo smrt (storjeno na takšen ali drugačen način), mirno pa bo do konca svojega življenja uži- val kje v Južni Afriki pod po- kroviteljstvom velikega borca za človekove pravice Nelsona Mandele. Zatočišče ne bi pred- stavljalo težave, še posebej za- to ne, ker so si Miloševič in njegovi v času ustvarjanja Veli- ke Srbije prigrabili kar nekaj denarja. Cena kakšne plastične operacije, in stroški v zvezi s spremembo identitete, bi bila v primerjavi s tem drobiž. Ne- koliko bolj resni politični ana- litiki in napovedovalci usod dopuščajo še druge možnosti, ki so v primeru Srbije oziroma Jugoslavije prav tako fantastič- ne. Miloševiča bi lahko odsta- vili po demokratični poti. Njegova žena Mirjana Mar- ko vič mi je pred leti povedala, da je Jugoslavija, kar demo- kracije tiče, lahko za vzor vsej Evropi. V kateri evropski dr- žavi pa še imajo več kot sto strank?! V tisd pač, ki množi- co strank izkoriščajo za drob- ljenje interesov opozicije, sem ji omenil, a mi je diplo- mirana sociologinja odvrnila, da ne vem veliko o demokra- ciji. Pred tem in tudi kasneje sem se spraševal, kako je mo- goče, da Američanom in za- veznikom ter lastnim držav- ljanom ni uspelo odstaviti še drugih diktatorjev, od Husei- na v Iraku do Gadafija v Libiji, pa še bi se našli samodržci kje v Somaliji in drugod, v pri- merjavi s katerimi je Slobo- dan dokaj nedolžen. Ugotovil sem, da napačno razmišljam. Husein v Iraku nima nikakr- šne opozicije. Kakršna koli že je v Srbiji - v primerjavi z Irakom in Libijo je veliko več- ja, in tega bi se morali zaveda- ti in sklepati, da je Miloševi- čev rok trajanja krajši kot je denimo Sadamov. In ko člo- vek sešteva in odšteva, deli, ter skuša praktično razmišlja- ti, mu naenkrat nič več ni jasno. Ostajajo pa dejstva, mi pripoveduje kolegica iz Nove- ga Sada. Miloševič je Srbijo uničil, ljudi, ki so mu še ne dolgo tega verjeli, postavil na realna tla, ki zaenkrat ne po- menijo nič drugega kot bedo in životarjenje na pragu leta 2000. Obnove ne bo, dokler bo Miloševič na oblasti, pravi- jo Clinton in njegovi. Ostajajo pa dvomi, zakaj je še v sedlu in če se ne bi našel še kakšen cenejši cilj, da bi ga umaknili s položaja. V primerjavi z žr- tvami, begunci in drugimi tra- gedijami, gospodarsko in eko- loško škodo (tudi v sosednjih) državah, bi morala biti cena balkanskega samodržca mi- zerna. Očitno ni. Balkanske podobe, ki sem jih tudi sam doživljal, postaja- jo obrnjene, v osnovi pa enake kot so bile. Pred dvema mese- cema sem doživljal kalvarijo albanskih beguncev (kakšnih 80.000 jih je bilo takrat na mejnem prehodu med ZRJ in Makedonijo v Blacah). Videl sem, kako se teh beguncev bojijo 'Makedonci. Ne samo zaradi gospodarskih razlogov, pač pa tudi zaradi problemov z nataUteto. Do nedavnega so s Kosova bežali Albanci. Sedaj bežijo Srbi. Miloševič se skuša pokazati kot zmagovalec. Nekaj je še Srbov, ki mu verjamejo. Vse več je tistih, ki menijo, da bi bilo škode veliko manj, če bi njihov predsednik podpisal sporazum že pred zračnimi napadi. Vse več je tistih, ki so prepričani, da je v vojaški, strateški in gospodarski vojni krajši konec spet potegnil na- rod. Le še naivneži verjamejo, da so se« borci za svetovno demokracijo borili le za pra- vice Albancev na Kosovem. Zdaj imam pred očmi spet albansko mater, ki je bila no- seča, v rokah držala dojenčka, za njo pa je korakalo še kak- šnih osem otrok. Pred očmi vidim porušene mostove čez Donavo, ki so povezovali No- vi Sad in Petrovaradin... Spo- minjam »se besed makedon- skega taksista Ljupčeta, ki mi je takrat dejal, da je prav, ker so Albanci dobili, kar so iska- U. Spominjam se besed neka- terih slovenskih intelektual- cev, ki so mi ob vrnitvi iz Srbije dejali, da je prav, ker so Srbi dobili tisto, kar so iskali. Lepo vas prosim, sem jim dejal: CUnton je pri Monici dobil, kar je iskal in potem je moral za to odgovarjati. Milo- ševič je svoje spet dobil, (tudi vpad ruskih vojakov v Prištino in na letališče), na marsikaj pa bo še moral počakati. Vse bolj se mi zdijo banalne trditve, da naj bi vsakdo dobil, kar si zasluži. Konec koncev bi se lahko potem kaj malega prije- lo tudi Slovencev. Slovenec je bil tisti, ki je v kali zatrl giba- nje Kosovo-republika, in slo- venski Janez je bil na proslavi 500 letnice srbske tragedije na Kosovu. Vji Slobodani niso Srbi, tako kot tudi vsi Sadiki niso Albanci in tudi vsi Janezi ne Slovenci. JANEZ VEDENIK (Slovenska Panorama) P.S.: Za pričevanja se zah- valjujem vsem (za bralce anonimnim) prijateljem in prijateljicam z ozemlja ZR Jugoslavije. Hvala tudi pod- jetju Žonta oziroma hotelu Šentjur za nekaj praktičnih nasvetov pred odhodom . : Sladkalo se je vse, kar leze in gre Roman Brglez, pekarna, trgovina, bistro in slaščičarna z Vranskega je minulo nedeljo razveselil sladkosnedne Petrovčane. V središču Petrovč je odprl novo slaščičarno, sladke in drugačne degustacije pa se je udeležilo mlado in staro. Ve se: bilo je zastonj! Zastonj je bilo tudi sonce, zato je bila najdaljša vrsta za sladoled. Sladko pa je bilo tudi za ušesa, za kar ima zasluge ansambel Mira Klinca. Bilo je res enkratno! Poslej velja: popotnik, ki boš tod mimo šel, oglasi se in postoj ter se posladkaj v Brglezovi slaščičarni v Petrovčah. EP ŠPORT 19 Naibolisi slavifo Konec nogometnega prvenstva - Vsi razmišljajo o novi sezoni - jja tržišču povprečna ponudba v nedeljo se je končalo eno najbolj razvle- ienih nogometnih prvenstev v Evropi - slo- vensko. Nogometaši so prve tekme odigrali že (Začetku avgusta, tako bo tudi v sezoni 1999/ jOOO. Toda trenutno so igralci na počitnicah, najboljši zasluženo slavijo, slabši žalujejo. Maribor Teatanic je ponovno dokazal, da irenutno na sončni strani Alp nima konkurence, saj je v finalu dokaj prepričljivo ugnal HIT Gorico in zadovoljil skoraj desettisočglavo množico. Pri dnu se je razpletlo po pričakovanjih, kajti realno ni bilo mogoče pričakovati senzacije v Prekmur- ju in zmage Živil Triglava. Beltinci so živeli za zadnjo tekmo, po kateri so se veselili podobno kot v Ljudskem vrtu. Koper je pred zadnjim krogom sicer še lahko upal na obstanek, toda velenjski Rudar je bil premočan. »Knapi« so tako zaključili nadvse uspešno pomlad. Oblak je vedel Preporoditelj velenjskega Rudarja je nedvom- no Brane Oblak, mož, ki je z zlatimi črkami zapisan v slovensko nogometno zgodovino in je kot igralec pustil neizbrisen pečat tudi v nemški Bundesligi, medtem ko se trenersko še ni po- vsem uveljavil. Že jeseni, še preden je sedel na velenjsko klop, je opozarjal na izjemno močno ekipo Ob jezeru. Ko je sprejel trenerski izziv med »knapi«, je potrdil, da gre za vrhunsko zasedbo in rezultati niso izostali. »V Velenje sem prišel naključno. Sprva sem bil zaskrbljen, kajti fantje so bili psihično povsem nepripravljeni, morda celo malce odsotni, toda hitro smo ^e ujeli in izidi so morali biti 'zadovoljivi,« je pojasnil strateg, kise je najbolj opekel pri SST 31impiji, potem ko je bil prvoU- gaš tudi z Živili Naklo. Rudarju je pomagal iz hude krize, kajti vsa nogometna Slovenija je opazila sanjsko zasedbo, učin- ka pa od nikoder. Sijajen niz je bil prekinjen sredi pomladi, ko je se je zgodil,Korotan. »Morali smo izgubiti, nenazadnje je moralo priti tudi do krize, ki pa ni bila preveč boleča in smo jo dokaj uspešno prestali. Mnogi so tudi naštudirali našo igro s tremi napadalci, tako da sem v drugi polovici pomladanskega dela poskušal še z nekaterimi drugimi inačicami, sicer bi po- vsem pogoreli. Zadovoljen sem z opravljenim delom,« trdi velenjski strateg, ki pravega počitka ne bo imel. Že v nede- ljo se namreč začenja tekmo- vanje v evropskem pokalu In- 'ertoto, a temu Ob jezeru ne namenjajo velike pozornosti. »Švedi so favoriti, zato se z Intertotom ne obramenjuje- nio,« pravijo v Velenju. Bolj jih Zanima nov domači tekmoval- ni ciklus, v katerega bodo štar- tali ambiciozno, kot še nikoli. »Vse je odvisno od vodstva na- šega prvoligaša. Če bo sposob- no spremljati naše rezultate in bo pripravljeno še malce razve- jati mošnjiček, se lahko bori- lno za vrh. To sem vodilnim iiožem kluba povedal že pozi- trii. Precej se govori o odhodih, Zato bo potrebno pripeljati us- trezne zamenjave. Pavlovič je ^lan Croatije, govori se o odho- (lih Breziča, Gajserja, Graniča, •'avornika... Kolikor igralcev •las bo zapustilo, toliko novih f^oramo pripeljati in moštvo '^o približno enako nevarno, '^ot v pravkar končani sezoni,« ■^eni Oblak, ki v isti sapi že ''izmišlja o novi sestavljanki: *^Jermaniš je pred vrati Rudar- ja, zanimiv je Kačičnik, a moje želje uresničuje upravni odbor Rudarja.« Velenjčani so zavoljo zmagovitega pohoda skozi pomlad 99 zadovoljni z minu- lim tekmovalnim ciklusom in še kako ambiciozni pred no- vim. Spoznanje, da v sloven- skem nogometu lahko pridejo vsaj še stopničko višje, če ne kar na vrh, jih ne pušča ravno- dušne. V vročih poletnih dneh bo potrebno v prvi vrsti zaviha- ti rokave in manj dopustovati, sadove poletnega dela pa bodo lahko pobrali že jeseni. A do takrat je še daleč, najprej bo zagotovo čas za zaslužen, ven- dar kratek počitek. Za konec -premije! Od celjskega Publikuma v zadnjem krogu skoraj nihče ra- zen igralcev samih in Darka Klariča ni pričakoval zmage. Toda silna želja in dokaj solid- na, disciplinirana igra je bila dovolj za slavje po obračunu z nemotiviranimi Korošci, ki so že pred koncem prvenstva po- čivali, kajti že v nedeljo jih čaka prvi nastop v pokalu Intertoto. Pri Celjanih je manjkala kopica ključnih mož: Gregor Blatnik je počival zaradi rdečega karto- na, Igor Angelovski in Amel Mujčinovič sta z dovoljenjem kluba odpotovala na počitnice v svoji domovini, Sankovič in Kačičnik sta poškodovana, tre- ner Ilievski je bil v Makedoni- ji... Pomočnika Bojan Bevc in Zlatko Koren sta debitirala z zmago, ki jo je po strelu naj- boljšega posameznika Boštja- na Hodžarja zagotovil Danijel Sirec. Le-ta po nepreverjenih informacijah zapušča Skalno klet, baje v klubu ne računajo več niti na Štancarja in Stanija Blatnika, čeprav so to le nami- gi, ki jih v klubu niso potrdili. Trenutno so skoraj vsi odbrzeli na počitnice, ki bodo ob spomi- nih na končano sezono lepše. Kljub katastrofalnemu jesen- skemu delu je namreč Publi- kum končal višje, kot so priča- kovali. Cilj je bil 8. mesto, z ugodnim razpletom na koncu pa so rumeno-modri pristali na 7. Sedaj je na dlani, da kiks pri izbiri naslednika Stanka Polde- poviča ni bil usoden, čeprav se je v nekaterih trenutkih že zde- lo, da Publikumu teče voda v .grlo. Nikola Ilievski je preporo- dil moštvo šele v zadnji tretjini, igralci so bolj verjeli v svoje sposobnosti in ekipo kot celo- to. 27 zbranih točk v drugem delu prvenstva je nedvomno sijajen dosežek, ki kljub števil- nim težavam in rekordnemu številu remijev (12), zagotavlja več kot le pozitivno oceno. Naj- boljši posamezniki Mujčinovič, G. Blatnik, Kačičnik, Romih, Sankovič so zanimivi za slo- venske prvoligaše, a je malo verjetno, da bi kdo zapustil Skalni klet, če seveda ne bo kakšne res sanjske ponudbe. Prihodnje leto bo za Publikum spet prehodno - tako vsaj na- povedujejo, kajti cilj bo 6. me- sto. V sezoni 2000/2001 pa bi ljubitelji nogometa ob Savinji lahko ob novem objektu, ki naj bi nadomestil od poplav utru- jeno in delno onemogočeno Skalno klet, doživeli tudi težko pričakovan razcvet. Drugoligasa s Celjani v II. SNL je bil zadnji krog manj razburljiv kot v kako- vostnejšem razredu, kljub te- mu pa je bilo stresno v obra- čunu za zadnje mesto, ki je vodilo v izpad, zasedle pa so ga Goriške opekarne, katerih obramba je klonila prav v zadnjih trenutkih in veselila se je Nafta. Na celjskem je bilo med navijači Esotecha Šmartna in Šentjurja mirno. Šmarčani so zaključili sezo- no z zmago, ki je bila tri četrti- ne prvenstva tako rekoč njihov zaščitni znak. Preslabo zbira- nje točk na začetku sezone pa je vijoličaste oddaljilo od vrha ali mesta tik pod njim ob kon- cu. Prva liga tudi ni bila cilj, čeprav ni bila daleč. Toda ob Paki so mnenja, da na njo še niso pripravljeni. Zadovoljstvo ob koncu sezone je zato upra- vičeno, trener Drago Kostanj- šek pa ostaja na krmilu pers- pektivnega drugoligasa. »Če- prav se v nogometu nikoli ne ve, kaj prinaša jutrišnji dan, lahko povem, da smo se že dogovorili za nadaljnje sodelo- vanje. Polsezona je bila uspe- šna, tako da sem lahko pova- sem zadovoljen,« pravi Ko- stanjšek, ki je v polfinalu poka- la s svojimi varovanci pošteno namučil SCT Olimpijo in poskr- bel za nogometni praznik. Eso- tech se lahko pohvali z izvrstni- mi pogoji za delo in tekmova- nje. Dokaj kakovostnega igriš- ča s pokrito tribuno za več kot 600 gledalcev bi si želel marsi- kateri prvoligaš, tudi pomožno igrišče je za nekatere prava dragocenost... Dobro delo v zadnjih sezonah je Šmarčane pripeljalo do vloge favorita pred novo sezono. V Šentjurju je položaj klavrn. Na trening predvčerajšnjim so prišli igralci predvsem po del zaostalih finančnih obveznosti, zadnjega izplačila se spominja- jo le redki. Nogomet v Šentjur- ju je doživel bliskovit vzpon, upati je le, da pristanek ne bo pretrd. Vodstvo kluba namreč niti približno ne more sprem- ljati dokaj solidnih rezultatov moštva. Igralci so celo mnenja, da bi lahko bili na lestvici še višje, toda preveč je bilo neza- dovoljstva, na trenutke tudi apatije. NK Šentjur si želi radi- kalnih sprememb, saj se o še tesnejšem sodelovanju pogo- varja s Publikumom, v nas- protnem prinieru nekateri omenjajo celo »razpad siste- ma« oziroma razpustitev član- skega moštva. Kaj podobnega se enostavno ne sme zgoditi, čeprav to ne sme preveč obre- menjevati celjskega prvoligaša. Le-ta je tokrat jasno nakazal, da želi pomagati, a nikakor ne za vsako ceno. Nasprotna stran se namreč mora zaveda- ti, da lahko zunaj svojih vrst išče Je pomoč, ne pa tudi rešite- lja. Minuli petek sta se na se- stanku sestali vodstvi obeh klubov, že v prihodnjih dneh pa bo najbrž bolj jasno, kakšna bo prihodnost Šentjurja in ko- likšna bo pomoč iz Celja. Zlata sredina Tretjeligaško prvenstvo v se- verni skupini je bilo v zadnjem krogu prijateljsko. Mons Clau- dius je v zadnjih štirih minutah potrdil tretjeligaški status, po- tem ko ga je zadnjuvrščena Kungota pošteno namučila. Najvišjo zmago kroga je dose- gel Usnjar, ki je izmed vseh predstavnikov s Celjskega končal najvišje - na tretjem me- stu. Zreški Unior je s trener- jem-igralcem Žilnikom silovito finiširal, Tim Laško je po napo- vedih postal stabilen tretjeligaš in izpolnil ali celo presegel pri- čakovanja. Dravinja je preveč nihala, čeprav je pred prvens- tvom gojila celo drugoligaške ambicije. Za kaj podobnega bo potrebno počakati še kakšno leto. Za novo sezono napove- dujejo »boom« v Laškem, če- prav se pojavljajo govorice o umiku Tima. V Šoštanju so za- dovoljni s sezono, v novo bodo verjetno štartali krepko spre- menjeni, česar pa so se zaradi bližine »velikih« že navadili. V višji rang tekmovanja se je su- vereno uvrstil Montavar Rogo- za, ki je na 26 tekmah le trikrat klonil in štirikrat remiziral, ligo pa zapuščata Brunšvik in »raz- suta« Kungota. Spremembe, selitve, prestopi... ...so že mesec dni pred kon- cem sezone najbolj priljubljene teme pogovorov med nogo- metnimi navdušenci, klubski funkcionarji pa podatke iz tak- šnih in drugačnih razlogov skrbno skrivajo. Ulične govori- ce so izjemno zanimive, včasih mejijo na znastveno fantastiko, pogosto pa so blizu resnici. V Velenju se pripravljajo na re- mont, kajti igralci napoveduje- jo odhode. Velenjčani so se do- govorili z Jermanišem, »zalju- bili« so se v Kačičnika, ki ga še veže pogodba s Publikumom, zeleni dres naj bi oblekel celo bivši Šentjurčan Križanič. Na Skalni kleti se pogovarjajo s Kranjčanom Radosavljevičem, ki ga trener Ilievski ne more pozabiti. O kombinacijah s Ko- prčanoma Jukanom in Kože- ljem ne vedo nič. »Pri nas je povsem mirno,« pravi direktor Florjanič, ki ga čaka nov krog pogajanj z Gregorjem Blatni- kom, najbrž tudi z Romihom, ki bo odšel na preizkušnjo v Belgijo. Baje je za Celjane po- stal zanimiv najboljši šentjur- ski strelec Obrez, ki ima še nekatere druge ponudbe. Zvezdnika Esotecha Šmartna Mujanovič in Smajlovič sta pri- stala v Primorju, eden izmed novincev ob Paki naj bi bil Pub- likumovec Cugmas. V Laškem so k sodelovanju povabili hi- tronogega Vavdija (Šentjur), seznam želja je menda kar dolg. Poletje bo zagotovo vsaj tako naporno kot prvenstvo, le na drug način. ■■■■■B TOMAŽ LUKAČ ■■■■ foto: SHERPA Aleksander Šeliga (z žogo) je uspešno zamenjal Mujčinoviča, nato pa odhaja k vojakom. Nenadu Ulagi (desno), ki je bil posojen Korotanu, se je pogodba s Publikumom iztekla... Klubsko EP neznanka žalski karateisti sodijo med vidnejše športnike svoje občine. Serijo uspehov so nadaljeva- li z nedavno osvojitvijo naslova ekipnih državnih prvakov v članski in mladinski konku- renci, zdaj pa jih čaka še nastop na evropskem klubskem prvenstvu (19. in 20.6.). Konkurenca v Parizu, kjer nastopajo prvič, Žalčanom ni znana, zato ne želijo napovedovati rezultatov. Na klubsko prvenstvo stare celine jutri odhajajo Damir Vrbanič, Grega Jančič, Matjaž Končina, Petar Pejkunovič, Rok Pader ter Janko in Blaž Skok, moštvo vodi trener Silvo Maric. Pred odhodom jih je sprejel žalski župan Lojze Posedel (na sliki) in jim zaželel obilo tekmovalnega uspeha ter uspešno promoviranje občine tudi izven slovenskih meja. TONE TAVČAR j 20 ŠPORT Kocuvan znova zablestel Atleti celjskega Kladivarja so se spet okitili z dvema državnima naslovoma. To- krat so v obeh konkurencah zanesljivo slavili v domačem pokalnem tekmovanju, za nameček pa so Cankar, Ko- cuvan in Rovan popravili le- tošnje dosežke, skrbi pa poš- kodba Acmana Kladivar je pri moških slavil z naskokom več kot 100 točk pred domačim Mariborom '98, z nekaj manjšo razliko je ženski del ekipe ubežal ljub- ljanskemu ŽAK. Gregor Cankar je letošnji najboljši- rezultat na odprtih tekmovališčih dvignil na 814 cm. Še enkrat več mu je to uspelo v zadnjem poskusu, ko je Velenjčan Ranko Leskovar že ogrožal njegovo zmago. Mi- ro Kocuvan je na 400 ovire zmogel izvrstnih 49,60 oziro- ma 31 stotink hitreje od grške- ga vrhunca, Jurij Rovan pa je s 545 cm deklasiral konkurenco v palici, povrhu pa še naska- koval svoj državni rekord. V solo teku je Urbanu Acmanu uspelo solidnih 10,48, žal pa je v štafeti 4x100 m staknil poškodbo (natrgana mišica), ki ga bo vsaj do< prihodnjega meseca oddaljila od atletskih prizorišč. Poraženca v celj- skem taboru sta dva. Navkljub dobremu sunku je Miro Medic zaostal za Bistričanom Vodov- nikom, kopje Robija Terška pa je pristalo 31 cm za zmagoval- cem Mariborčanom Emberši- čem. Pod pričakovanji se je na 1500 m odrezal tudi velenjski prvak Bekim Bahtiri, ki je cilj- no črto pretekel za Alešem Tomičem (Portovald). Valantova tokrat ni bila razpo- ložena. Povprečnih 13,61 m v troskoku je bilo natanko meter več od drugouvrščene Ptujčanke Korošakove, zato pa je celjska reprezentantka s 623 cm razoča- rala s 3. mestom v daljavi. Rezultati, moški - 100 m: 1. Acman 10,48 (Kladivar). 200 m: 3. Šalamon 21,69 (Velenje). 400 m: 2. Kocuvan 47,13 (Kla- divar). 800 m: 3. Poles 1:51,93. 1500 m: 2. Bahtiri 3:52,30 (oba Velenje). 5000 m: 1. Živko 15:09,99. 10 km: 3. Hrovat 32:08,38 (oba Kladivar). 110 ovire: 3. Škoberne 14,25 (Vele- nje). 400 ovire: 1. Kocuvan 49,60 (Kladivar). Steeplechase: 1. Buč 9:13i40 (Velenje), 2. Kremžar 9:49,81, 3. Petrin 10:02,13 (oba Kladivar). 4x7100 m: 1. Kladivar 40,69. 4x400 m: 3. Kladivar 3:18,23. Daljava: 1. Cankar 814 cm (Kla- divar), 2. Leskovar 793 (Vele- nje). Troskok: 1. Topolovčan 15,83 m. Palica: 1. Rovan 545 cm, 2. Krajnc 470. Kopje: 2. Teršek 68,09 m. Disk: 2. Medic 52,03 m. Krogla: 2. Medic 17,56 m (vsi Kladivar). Ženske - 400 m: 1. Čeplak 55,19 (Velenje). 800 m: 2. Če- plak 2:04,14. 1500 m: 3. Glu- vič 4:49,48 (Kladivar). 3000 m: 2. Gluvič 10:16,50, 3. Poz- nič 10:34,29 (Velenje). 5000 m: 1. Živko 17:21,02 (Kladi- var), 3. Poznič 19:28,88 (Vele- nje). 4x100 m: 3. Kladivar I. 48,29. 4x400 m: 2. Kladivar 111. 3:59,01, 3. Kladivar I. 4:22,87. Daljava: 3. Valant 623 (Kladivar). Troskok: 1. Valant 13,61. Kopje: 2. Radje- lovič 50,09 (Kladivar). Ekipno moški: 1. Kladivar 309, 2. Maribor '98 202, 3. ŽAK 153,5, 4. Velenja 145... Ženske: 1. Kladivar 255, 2. ŽAK 161,5, 3. Olimpija 159, 7 Velenje 52... ■■■■■■i PRIMOŽ ŠKERL Zadnje težave, prve priprave Do začetka 15. evropskega prvenstva v košarki za kade- te je ostalo še manj kot me- sec dni. Organizatorji na Pol- zeli, v Laškem in Celju imajo še kopico težav, ki jih bo potrebno odpraviti do 14. ju- lija, ko naj bi bilo vse nared za slovesno otvoritev prvens- tva. Zbor najboljših evropskih reprezentanc bo stal med 25 in 30 mio sit, na pomoč je priskočila tudi FIBA z milijon.- sko injekcijo. Po zagotovilih prirediteljev naj z glavnim po- kroviteljem Pivovarno Laško ne bi prišlo do zapletov zaradi primera »Bečirovič«, čeprav so sprva mnogi omenjali celo po- dobno možnost. »Nobenih te- žav ne bo. Aktivnosti poveza- ne z izvedbo kadetskega pr- venstva so v zaključni fazi. Sprva so bili zapleti z marke- tingom, a bodo kmalu odprav- ljeni. Potrudili se bomo tudi, da zagotovimo gledanost do- godka, tako da bomo med šo- larje na Celjskem razdelili vstopnice za tekme najboljših reprezentanc,« je povedal član organizacijskega odbora Franc Ramšak na ponedelj- kovi novinarski konferenci. V prihodnjih desetih dneh naj bi organizatorji dobili tudi poi- menske sezname vseh nasto- pajočih reprezentanc, v naši je prišlo do spremembe, saj je. pred nedavnim operiranega Blaža Oprčkala zamenjal Domžalčan Borut Štrukelj. Naši reprezentantje so se vče- raj zbrali na štiridnevnih pri- pravah v Murski Soboti, pri- hodnji torek bodo trenirali v Celju, kjer bodo ostali do kon- ca tedna, vmes pa bodo tudi gostje ob odprtju nove dvora- ne v Dolu pri Hrastniku ter se konec meseca udeležili turnir- ja v Zadru, kjer bodo nastopih še Hrvati, Turki in Francozi. Po prihodu z Zadrskega tur- nirja bodo priprave potekale le še na prizorišču prvenstva, dogovorjeni pa sta že prijatelj- ski tekmi s Francozi in Make- donci. Trener Lojze Milosav- Ijevič je vnovič poudad, da je vse podrejenu cilju, ki je na- ravnan vsaj na 4. mesto. T.L. Najmnožičnejši triatlon v soboto se bodo na letnem bazenu v Celju zbrali najboljši triatlonci, ki se bodo že tretjič pomerili v super- sprintu (200 m plavanja, 8 km kolesarjenja, 2 km teka) in sprintu (750, 20, 5). Tekmovanje (v 12 kategorijah) bo štelo tudi za ekipno DP v sprint triatlonu in slovenski pokal, v okviru tega bodo izvedli še prvenstvo slovenskih finančnikov (med drugim bosta navzoča generalni direktor ljubljanske borze dr. Draško VeseHnovič in direktor CBH Zdenko Podlesnik) ter študentov mariborske in ljubljanske ŠU. Poleg najboljših domačih tekmovalcev se bodo za denarne nagrade (od 5 do 20 tisoč sit) potegovali še hrvaški reprezentanti in 20 triatloncev iz italijanskega kluba Happidea. Letošnja novost so štafete (plavalec, kolesar, tekač), organizator Športna zveza Celje, ki pričakuje okoli 150 prijav, pa je pripravil še kopico predstavi- tev razhčnih izdelkov. PRIMOŽ ŠKERL, JK KK Rogia Atras v Koracevem pokalu Košarkarji Rogle Atrasa bodo v novi sezoni nastopali tudi v Koracevem pokalu. Po odpovedi drugih klubov (predvsem zaradi razpada sistema pri mariborskem ZM Lumarju in približno 23 mio sit težkemu dolgu Po- stojne), rangiranih pred Zre- čani, jim je KZS, da bi ohra- nila kvoto točk, ponudila evropsko promocijo. Gre za prvi takšen primer v slovenski košarki, pojav pa je silno redek tudi v drugih drža- vah. Čeprav so Zrečani člani l.B SKL, se je uprava kluba odločila zgrabiti ponujeno pri- ložnost, ki bo zanimiva tudi za sponzorje ter nekakšna na- grada košarkarjem, ki so se v lanski sezoni kot novinci v ligi potegovali celo za vstop med 12 najboljših slovenskih klu- bov in klonili šele v dodatnih kvalifikacijah s kranjskim Tri- glavom. »Kvalifikacijski tek- mi, ki bosta 15. in 22. septem- bra, bosta služili kot dober trening pred začetkom doma- čega prvenstva. Posebnih okrepitev za Koračev pokal ne bomo iskali. Poleg novih čla- nov Starovasnika in Tomašiča bomo v mini prestopnem roku skušali poiskati še enega višje- ga igralca,« razmišlja strateg Rogle Atrasa Gorazd Bokšan, sicer eden najprodornejših trenerjev pri nas. Njegovi ko- šarkarji bodo prihodnji teden sklenili prvi del priprav, po mesečnem premoru pa se bo- do znova zbrali 22. julija. Medtem so na KZS izžrebali pare novega prvenstva, ki se bo pričelo 2. oktobra, »dirigi- ranje« pa je narekovalo, da se bodo Zrečani s sosedi iz Slo- venskih Konjic sestali v zad- njem krogu jesenskega in spomladanskega dela prvens- tva. Pari 1. kroga: Elektra-Ro- gla Atras, Ilirija-Kemoplast, Banex-Bežigrad. PRIMOŽ ŠKERL Banka Celfe z letalci še štiri leta Banka Celje d.d. je že ne- kaj let glavni pokrovitelj Ae- rokluba letalske šole Celje. Ob uspehu na DP v letenju z jadralnimi letali v Ptuju jih je sprejel generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Uroš Kočevar je osvojil na- slov državnega prvaka v od- prtem razredu, Matej Kosa- ber pa je državni podprvak med mladinci. Zelo dobro sta tekmovala tudi Erazem Polut- nik, ki je na Pokalu Ptuj '99 osvojil kar štiri dnevne zma- ge. Marko Lepetič pa med mladinci eno. Aeroklub letal- ske šole Celje je organizati letošnjega državnega prven tva v standardnem razredi ki bo v madžarskem Szegedi Kočevar bo sodeloval na SP Nemčiji, Kosaber pa na M! na Nizozemskem. Banka C Ije je z Aeroklubom Cel podpisala pogodbo o prevz mu generalnega pokrovitelj tva njegovih aktivnosti do 1 ta 2003. Pri tem so zajete vi letalske prireditve, vključno mitingi, udeležbo na tekm vanjih m vsako leto eden c pomembnejših razvojnih pr jektov. Zmagi Celjank Petra Nareks in Maja Frece (obe Sankaku) sta zmagali na velikem mednarodnem reprezentančnem turnirju v avstrijskem Stockerauu. V dvorani Alte Au se je zbra- lo 130 trenutno najboljših evropskih tekmovalk. Sloven- ke so se v skupnem seštevku uvrstile za Francozinjami in Poljakinjami. Nareksova je na poti do najvišje stopničke po- ložila Coxovo (Ang), Danchi- novo (Fra), Wagnerjevo (Nem), Csernochovo (Mad) in v finalu še domačinko Wasser- manovo. Frecetova je prerrt gala Privitzerjevo (Avt), n-if se je srečala z zmagovali Olimpiade mladih Jurissen vo (Niz) in s Francozinjo O koloffovo, s katero je izgubi v četrtfinalu EP. Tokrat je bi Frecetova boljša od obeh. 'i presenečenje je poskrbela J žica Svečak, ki j^ šele v fina morala priznati premoč vod ni tekmovalki v kategoriji ( 63 kg Angležinji Samanthi L we. Žolnirjevo je v 1. kro{ izločila Ortnerjeva (Avt). I.LIPOVŠI Jutelcsu kadetski naslov Kadetinjam žalskega Juteksa je v domači dvorani uspelo osvojiti naslov državnih rokometnih prvakinj. Varovanke trenerja Aleša Filipčiča so bile (po švicarskem sistemu) boljše od obeh favorizirani ljubljanskih ekip ter Izolank. Kadetinje (na sliki) so tako dopolnile uspeh članic, ki so v nedavno končanem DP pristale na 3. mestu, domači rokometni delavci pa se kot edini v Sloveniji lahko pohvalijo s sodelovanjem kar štirih selekcij v domačih prvenstvih. Najuspešnejša strelka zaključnega turnirja je s 15 goli postala Martina Strmšek, najboljša igralka pa Romana Kunšek (obe Juteks. izidi v Panorami). TONE TAVČAR NA KRATKO Ausburg: Tamkajšnje si vensko društvo Drava je ob i letnici pripravilo kegljaški ti nir. Premočno so slavile ke Ijavke Miroteksa (Kardinar Grobelnik 446, Petak 43C kegljači CP Celje so bili dru^ Dobrovlje: 125 kolesarji se je podalo na tradicional vzpon na Dobrovlje (5,6 kr 520 m višinske razlike). Zrn govalci po kategorijah: Ka šnik (Radomlje), Hribar (L kovica), Cvet (Hrastnik), Rt gelj (Kranj), Car (Mariboi Ibrahimov (Celje). Žensk Volk (Griže), Kališnik (R domlje), Pungartnik (Celje). Andraž: Odprti šahovs turnir ob dnevu državnosti dobil domačin Janez Podkrc šek pred Štefanom Šincko (Polzela) in Mitjem Urisko (Žalec). Zg. Polskava: Na vetera skem prvenstvu Slovenije : nastopilo 42 šahistov. Zmag je mednarodni mojster Zvor mir Meštrovič (Krško), Igi Penko (Žalec) in Stane Skc (Prehod) pa sta zsedla 6. 02 roma 7. mesto. ŠPORT 21 V selekcioniranju ne sme biti napak Aco Kitanovski sodi kljub sorazmerno lolgoletnemu stažu med mlajše športne pe- lagoge. Univerzalnosti je pri svojem delu lamenil prednost, zato vsako leto poskuša ispeti z drugo športno panogo, navdušuje la ga lov za talenti. Dečki IV.OŠ so pod njegovim vodstvom letos losegali zavidanja vredne dosežke, pri tem pa e Kitanovski znal pravočasno povezati obvez- le šolske programe z izvenšolskimi dejavnost- iii in vzbuditi zanimanje v športnih klubih, s lomočjo katerih se je s svojimi varovanci letos [idi povzpel. Izbrali so ga za najboljšega šport- lega mentorja v Celju na področju dela z dečki, i pa so svoji šoli priborili najvišje mesto v ibčini in se na podlagi točkovnega seštevka ivrstili med 12 vodilnih šol v državi. Za lovoriko v tako zgoščenih konkuren- ah, kot so šolska prvenstva, so bili zagotovo; lotrebni veliki vložki. V točkovanja so zajeta vsa ibčinska in področna pr- fenstva ter ekstremni rezul- ati, kot je naslov državnega okometnega prvaka pri deč- jh... ...za kar ste se povezali s ;eljskim rokometnim klu- )om in k sodelovanju priva- )ili trenerja Marka Gučka. e bilo na finalu to odločil- lega pomena? Temelje smo začeli graditi, ;o je bila ta generacija še v etrtem ali petem razredu. Jgotovil sem, da gre za iz- emno nadarjen rod, pri pou- :u športne vzgoje pa mi je ispelo doseči visoko stopnjo motivacije. Večina te ekipe je iicer že redno vključena v de- p kluba. S trenerji CPL smo iiato spremljali njihov razvoj, lam moram poskrbeti, da učencem podam čim širšo pa- leto športnih znanj, zato sem j/ povezovanju z Cuckom vi- ipel izhod. Menim, da v nobe- ijii panogi ne moreš postati iprvak na »ho-ruk«, temveč je (pa določeni točki treba pričeti I povezovalnim procesom. Boste takšno sodelovanje skušali ohraniti? Ni vselej enako. Morda se bo prihodnje leto na šoli poja- vil povsem drugačen poten- cial in spet bo treba poiskati primernega partnerja. Morda bomo imeli odlične košarkar- je ah atlete, torej bom verjet- no sodeloval s tovrstnimi klu- bi. Imamo na primer tri učen- ce, ki so v svoji kategoriji člani prvega nogometnega moš- tva. Pomembno je, da talen- tom poiščemo pravo sredino, kjer lahko glede na sposob- nosti dosežejo največ. Se vam športna sistemiza- cija v našem šolskem siste- mu zdi pomanjkljiva? Veliko pripomb je slišati zlasti na rovaš dela v nižjih stopnjah. Zlata doba učenja sta tretji in četrti razred. Takrat > je otroka treba opaziti in ga vključiti v sistemsko delo. S sodelavko profesorico Anito Seles glede na konkurenco tukaj zamujava, saj imava slabše pogoje. Na ravni šole bomo skušali poiskati še tret- jega tovrstnega pedagoga, ki bi prevzel delo na prvi stop- nji. Za sedaj pa s Selesevo skušava le nadoknaditi za- mujeno, kar nama dokaj lepo uspeva. Približno tri četrtine otrok vključiva v športne sre- dine oziroma vsaj v tečaje. Kakšno je zanimanje za športno udejstvovanje pri fantih in dekletih? Ali pri delu opažate večja odstopa- nja? Najboljši osnovnošolski športniki in športnice v letu 1998/99: Toni Sokolovski, Luka Koren, Stanko Preda- novič, Daša Stokič, Taja Na- raks, Anja Lesjak (vsi I.OŠ), Boštjan Kostadinovič, Jernej Šeško, Franci Prepadnik, Ni- na Jeriček, Tamara Sjekloča, Nuša Skutnik (vsi II.OŠ), Matjaž Pristovnik, Muamer Bratanovič, Luka Čujež, Pe- tra Novak, Živa Majcen, Urš- ka Germadnik (vsi III.OŠ), Andrej Džaja, Tomaž Stopar, Peter Ferme, Ana Šalej, Jele- na Kikanovič, Sanja Jurič (vsi IV.OŠ), Tomas Reber- nak, Darko Bojovič, Denis Vengust, Urška Kovče, Kri- stina Jokič, Staša Žvižaj (vsi OŠ Hudinja), Lenart Soto- šek, Anej Jovanovič, Marko Ritonja, Nina Srebočan, Alja Uratnik, Daša Hliš (vsi OŠ Lava), Marko Pur, Miha Pe- čovnik, Nejc Jeraša, Hana Ivančič, Pavlina Veronek, Katja Sotošek (vsi OŠ Fran Roš), Ladi Krivec, Rok Opre- šnik, Dejan Plajnšek, Polona Ipšek, Andreja Krivec, Ulri- ka Ključar (vsi OŠ Fran Krajnc), Jan Gregorc, Rajko Savkovič, Marko Koštomaj, Klara Pecigus, Uršula Hoh- njec in Sara Poteko (vsi OŠ Ljubečna). Na drugi stopnji neposred- nega vključevanja ni odsto- panj. Oboji so motivirani. Po- sebnost naše šole je, da delo pri urah organiziramo tako, da to poteka v obliki mini priprav. Preko Športne zveze spremljamo razpise tekmo- vanj in se pričnemo priprav- ljati nanje. Tako pri učencih ohranimo potrebno naelek- trenost, saj živijo za trenutek, ko se bodo lahko dokazah, kar je po moje ključ do uspe- ha. Po tekmovanju običajno sledi že prvenstvo v drugi pa- nogi in spet jih takoj seznani- mo, kaj nas čaka. Vendar za cilj ne postavljamo dosežka ali uvrstitve, temveč datum. Ekipe ali posamezniki se prebijajo na višje nivoje tek- movanj. Kako učenca pri- tegnete, da za športni rezul- tat naredi več, kot pa nare- kujejo obvezni šolski pro- grami? Bistvo vsega je, da zadaneš v selekciji oziroma panogo, ki otroka zanima. Le tako ga boš lahko pripravil k večjim naporom, motivaciji, zado- voljstvu in nenazadnje rezul- tatom. Prav zato menim, da je učencem potrebno prikazati čim več športnih panog, da se vsakdo lahko poišče. Športi so različni, kakor tudi spo- sobnosti učencev. Trudim se, da ne delamo kiksov in bi se na primer povezovali le z enim klubom. Mislim, da imamo pozitivne rezultate, kar se odraža skozi dejstvo, da so dečki enkrat uspešni v nogometu, drugič v rokome- tu itn. V tretji fazi (7. in 8. razred) so na vrsti korekcije, pogovorimo se s starši in dru- gimi trenerji, kajti ritma raz- voja se ne da predvideti. V kolikšni meri spremlja- te športne poti vaših učen- cev, ko ti odidejo na srednjo šolo? Tam so stvari že povsem tekmovalno nastrojne. Če v osnovi nisi dovolj dober, na nek način izpadeš iz sistema. Vsakdo čuti potrebo po giba- nju, a v izbrano vrsto pridejo le najboljši, ostali pa se nato zadovoljijo z rekreativnim udejstvovanjem. Za uspeh štejem že to, da nekoga pri- pravim k zdravemu športne- mu življenju in da se nekdanji učenci radi vračajo na šolo in športna znanja primerjajo v rekreativni obliki. Uvrstitve šol po točkova- nju ŠZ: 1. IV.OŠ (302 točki), 2.0Š Hudinja (195), 3.0Š La- va (173). Mentor j i-dečki: 1. Aco Kitanovski (IV.OŠ), 2. Petar Milovac (Hudinja), 3. Marko Kopriva (Lava). Men- tor j i-deklice: 1. Marko Kopri- va, 2. Boštjan Žgank (II.OŠ), 3. Anita Seles (IV.OŠ). Je v Sloveniji preveč spe- cialistično naravnanih športnih pedagogov - v do- brem in slabem pomenu? Delo v širino zahteva veliko znanja in energije. Veliko je tekmovanj, kjer se eksterno izpostaviš. Takrat se je potreb- no odoločiti: za udeležbo na vseh prvenstvih je treba ogromno delati, na drugi stra- ni pa vsakdo ve, kako boleč je lahko poraz na igrišču ali tek- movališču. Vsakdo se na tek- movanje prijavi v veri, da bo nekaj tudi dosegel. Če so us- pehi, ni težav, sicer pa hitro ugotoviš, da ti primanjkuje ča- sa, energije ali pa da si si zasta- vil pretežko nalogo. Kot peda- goga te mora zanimati razi- skovanje po potencialih, med- tem ko moraš svojo prioritet- no panogo potisniti v drugi plan in je ne vsiljevati učen- cem. Ozkost tu ni pomembna, temveč široka motorika, torej moraš biti dober univerzalec. Vaša razmišljanja o pri- hodnjem šolskem letu... Poiskati še več nadarjenih in jih pravilno usmeriti. Velik del zaslug za uspehe ima tudi naša ravnateljica Nevenka Matelič, ki se redno udeležuje šolskih tekmovanj na vseh ravneh in nam skuša po svo- jih močeh pomagati. Korak naprej je naredila Športna zveza ter vzpostavila učinko- vit in pravičen točkovni si- stem, ki ga bo še nadgradila. Nova sezona se bo sicer pri- čela septembra z mednarod- nim srečanjem športnih pe- dagogov v Rovinju, že sedaj pa se s potencialnimi pokro- vitelji pogovarjamo o nakupu opreme za naša moštva. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Roševa spel rekordno Urška Roš (Marines Neptun) je na mednarodnem plavalnem nitingu v Kranju izboljšala državni rekord na 200 delfin. Celjanka je za progo potrebovala 2:18,26 in za dobri dve (iekundi prehitela Italijanko Dallacasavo in Avstrijko Zahrlovo. !'a omenjeni dosežek si je z Radovljičanko Natašo Kejžar, ki ji le rekord uspel na 50 prsno, razdehla 300 tisočakov. Maja |'unjak je na 100 hrbtno končala na 6. mestu, kar je pri icadetinjah uspelo še Moniki Arh na 400 mešano, na polovico 'trajši progi pa je bila uvrščena mesto nižje. PŠ lapajnevljubljono ' Po sporazumnem dogovoru bo celjski klub zapustil 'dolgoletni vratar Celja Pivovarne Laško in reprezentant 'Beno Lapajne, nadomestil pa ga bo Dušan Podpečan, ki se ^ Vrača iz Radeč. ' »Za Ribničana bo v Prulah 67, kamor verjetno odhaja. Zagotovo več možnosti za dokazovanje, saj bo imel celjski 'klub v novi sezoni tri vratarje. Z vrnitvijo Podpečana CPL 'Postopno uresničuje začeto uvajanje mladih celjskih igralcev v prvo moštvo,« je zapisano v uradni informaciji. Novo moštvo ' bo klub predstavil jutri v laškem hotelu Hum. PŠ Sobocan in Slojkovičeva na Specialno Olimpiado J športnika centra za varstvo in delo Aleš Sobočan in selena Stojkovič bosta nastopila na svetovnih igrah Spe- cialne Olimpiade (26.6,-4.7.) v Severni Karolini. , Plavalec Aleš Sobočan bo nastopil na 50, 100 in 200 prosto I ijegov trener Leon Štemberger je istočasno vodja plavalnega , ^^la reprezentance), Heleno Stojkovič pa čakajo trije nastopi v ■^^iznem tenisu (posamezno, dvojice, mešane dvojice). Svetov- N iger se bo udeležilo blizu 8 tjsoč športnikov iz 152 držav. PŠ •ŠPORTNI KOLEDAgi ~ PETEK,18.61 mmmm- amammmmm Tek Podkraj pri Velenju: Šta- fetni tek slovenskih družin (18). SOBOTA, 19.6. Nogomet Pokal Intertoto, 1. krog - Velenje: Rudar (V)-Halmstad (20). Triatlon Celje: Dan tiatlona Celje '99 (14). PANORAMA NOGOMET 1.SNL 33.krog: Publikum-Koro- tan 1:0 (0:0) Sirec 61. Koper- Rudar 0:2 (0:1) Vidojevič 45, 80. Končni vrstni red: Mari- bor Teatanic 66, HIT Gorica 62, Rudar (V) 56, Mura 53, Korotan 48, SCT Olimpija 44, Publikum 42, BS Tehnik 41, Primorje 40, Potrošnik 36, Ko- per 32, Živila Triglav 25. 2.SNL 30.krog: Aluminij-Šentjur 3:1 (0:0) Obrez 66/llm. Elan- Esotech Šmartno 0:2 (0:0) Mujanovič 76/11 m, 77. Konč- ni vrstni red: Dravograd 61, Pohorje in Železničar 54, Eso- tech Šmartno 53, Tabor Seža- na 52, Aluminij 51, Drava 48, Zagorje 43, Šentjur 40, Elan 39, Nafta 36, Jadran Šepič 35, Goriške opekarne 34, Factor 29, Slovan Slavija 18, Rudar (T) 15. 3.SNL sever 26. krog: Mons Claudius- Kungota 3:1, Paloma Šega- Dravinja 3:2, Starše-TIM Laš- ko 1:2, Usnjar-MM Brunšvik 5:0, Unior-Montavar Rogoza 1:1. Končni vrstni red: Mon- tavar Rogoza 61, Paloma Šega 49, Usnjar 46, Unior 41, Starše 40, TIM Laško 38, Kovinar (MB) 36, Hajdina 34, Pobrežje 33, Dravinja 30, Gerečja vas 29, Mons Claudius 26, MM Brunšvik 23, Kungota 13. MNZ Play off, 5, krog: Kovinar (Š)-Vransko 3:0 (b.b.). Vrstni red: Krško 23, Kovinar (Š) 17, Brežice 13, Vransko 9 (izsto- pilo). VATERPOLO 2.SYL Skupina 1, 1. krog: Kranj 90-Poseidon 13:7. 2. krog: Kamnik-Poseidon 12:5. Vrst- ni red: Kranj 90 4, Kamnik 2, Poseidon 0. ROKOMET DP Icadetinje L krog: Juteks-Bajc Dae- woo Izola 19:15 (9:7). 2. krog: Juteks-Krim Electa 19:11 (10:4). Končni vrstni red: Ju- teks in Robit Ohmpija 4, Baje Daewoo Izola in Krim Electa NRO. 22 ZA RAZVEDRIIO PISMA BRALCEV 23 ODMEVI Odpisani se vračajo Ko sem prebiral Novi ted- nik, sem v večih Kronikah s Celjskega zasledil tudi imena, Ici jih prav dobro poznam iz povojnega obdobja. Podobe so nekoliko drugačne, leta opravijo svoje, toda sam sem v Celju preživel dvajset let. [Spominjam se, da me je likov- ini pouk poučeval Milan Lo- renčak, slikar. Takrat sta bila dva Lorenčaka, oba slikarja, slikar in slikarka Darinka. To je bilo v petdesetih letih. Ta- krat sem že sodeloval s Fra- nom Rošem, pisateljem, Mi- lenkom Straškom, Matjažem Kmeclom, Dragom Hribar- jem... Takrat smo namreč gu- lili celjske gimnazijske klopi, tudi Mikeln je bil. Kasneje v osemdesetih letih smo se sre- čevali na pisateljevih sreča- njih v Štatenbergu, ki se v Mariboru z. mednarodno udeležbo nadaljujejo. Pro- gram Združenja pisateljev in publicistov Štajerske je že prepoznaven in dobiva svojo podobo. To je bilo dovolj ja- sno izraženo na nedavnem srečanju pisateljev na Pohor- ju. Tako Milovan Zidar kot Mi- lan Lorenčak sta bila enkrat- na in sta še danes. Ko sem bil pri Kmečkem glasu, sem se velikokrat pogovarjal z Zidar- jem, takratnim generalnim di- rektorjem Hmezada. Kasneje je bil celo veleposlanik, danes se lepo sprehaja po Žalcu, ce- lo v Lembergu in po celjskem gradu. Lepi so to spomini. To, da je bil celo minister za kme- tijstvo, drži. V tistih časih je slovensko kmetijstvo doživ- ljalo pravi razcvet s preu- smerjanjem. No, mene bolj zanima Mi- lan Lorenčak, slikar, zelo pre- poznaven v Lesičnem. Lepo bi bilo, da bi se tam spet srečala kot nekoč na mojem literarnem večeru z njegovo slikarsko razstavo. Sam se odpravljam v Rogaško Slati- no. Pred mnogimi leti smo se prav v Rogaški srečali trije pesniki, in sicer Herman Vo- gel, Slavko in jaz - v steklarski šoli, kasneje v gostišču ob do- bri kapljici. Tudi tokrat bo ta- ko, vendar prvih dveh ni več med nami, so pa ostala njuna dela, posebno Pajčevina in sveder ter Ko mine čas. Sicer pa že začenja delovati štaten- berška založba s programom humoresk, med njimi so tudi moje. Tudi poezija je prisot- na, zlasti tista z vinskimi in ljubezenskimi motivi. Tudi oba Švanjcerja sta zra- ven, starejši z Melito, mladi z Ministrom. Nekje se potepa Milenko Strašek, Tanja Planko, Anica Hvaleč... Lepo bo, kajti v Ro- gaški se nadaljuje srečanje pi- sateljev s Pohorja. Pridejo tu- di tisti, preko Sotle in Kolpe, morda celo s Češke in Grad- ca. Moji Mariborski zapisi za- jemajo tudi Obsotelje in Ku- mrovškega Jožeka. Sosedje so sosedje. MILAN ŠTANCER, Maribor PREJELI SMO Denar siclada tudi kmetom Preseneča me, kako malo odziva v javnosti je na predvi- deno delitev sredstev Sklada obrti in podjetništva MO Celje tudi kmetom. Predvsem ni- sem zasledil reakcij Obrtnega združenja, samostojnih pod- jetnikov in podjetnikov. Saj gre vendar za njim namenjena sredstva, ki se namensko zbi- rajo (iz najemnin za poslovne prostore) in kot takšna se mo- rajo tudi namensko deliti. V zadnjih nekaj letih je bilo razdeljeno kar dosti sredstev tega sklada posameznim pod- jetnikom in obrtnikom (s.p.). Nekaj prosilcev pa je bilo tudi zavrnjenih. Kako kaj ti, zavr- njeni prosilci, gledajo na tak predlog delitve? Nisem še sli- šal, da bi kakšen s.p. ali podjet- nik dobil nepovratna sredstva iz naslova kmetijskih subven- cij. V Celju pa hoče župan sredstva sklada obrti in podjet-' ništva dodeliti tudi kmetom. Če so zbrana sredstva osta- la neizkoriščena, je vsaj dvoje razlag. Ali so najemnine za poslovne prostore previsoke in se tako nabere preveč sred- stev ali pa je premalo prosil- cev za zbrana sredstva. V pr- vem primeru je potrebno na- jemnine znižati, v drugem primeru pa je potreben glo- bok razmislek o gospodar- skem razvoju MO Celje. ROMAN OMERZU, Celje Aerobika je »fooi dobra« Tako pravijo otroci žalskih vrtcev, ki že tretje leto zapo- red obiskujejo najbolj mno- žično dejavnost v tej ustano- vi. Vodi jih prizadevna in vztrajna vzgojiteljica Mojca Jeraj, nekdaj tudi zelo uspe- šna športnica. Z veliko vne- mo iz tedna v teden redno vadijo in le redko kdaj kdo izostane, čeprav se takrat nji- hovi vrstniki igrajo na igrišču. V iztekajočem se šolskem letu so vadile kar tri skupine, saj so se največjim pridružili že novi ljubitelji glasbe in giba- nja, štiriletniki, pod vodstvom vzgojiteljice Cvetka Pušnik. Pogoji za vadbo so skrom- ni, saj otroci vadijo v svojih igralnicah, ki so premajhne in neprimerno opremljene za tovrstne aktivnosti. Pa vse to otrok in prizadevnih vzgojite- ljic ne moti. Pohvalijo se lah- ko, da so vsi vztrajali do kon- ca. Tretjega dne v mesecu ju- niju so javnosti prikazali sa- dove svojega vztrajnega dela na zaključni akademiji iz ae- robike za najmlajše v veliki telovadnici OŠ Žalec. Male rit- ke so se pozibavale v ritmu sodobne slovenske glasbe, zraven pa so tudi zapeli. Vse skupaj so popestrili s trakovi, žogami, navijaškimi mufi in drugimi drobnimi pripomoč- ki za aerobiko in ples. Otroci so s pripomočki spretno rav- nali, kot da to delajo že od nekdaj. Množica malih telo- vadcev je spretno obvladala prostor in brez težav zastopa- la barve svojega vrtca v tem velikem ambientu. Mlajši otroci, pod taktirko Cvete Pušnik so prikazali svoj drugačen pogled do aerobike in so v obliki glasbene igrice zaplesali z začetnimi elemen- ti aerobike, ki pa že kaže na pestro nadaljevanje, ki sledi v naslednjem šolskem letu. Gledalci smo se čudili nad spretnostmi in suverenostjo mladih talentov na prizorišču, čeprav je bila podobna prire- ditev že preteklo šolsko leto, smo na tribunah bili soglasni, da je napredek v zadnjem le- tu več kot očiten. Starši so priznali, da so jih otroci res presenetili. Prireditev je uspela v zado- voljstvo vseh, najbolj pa mla- dih izvajalcev in njihovih vzgojiteljic, ki so ob vseh ob- veznostih pred zaključkom šolskega leta res dobro opra- vile tudi to! Vsi mladi udele- ženci nastopa so bili nagraje- ni s pohvalami in darilnimi vrečkami sponzorjev. ŽeUmo si, da dobijo žalski vrtci velik večnamenski pro- stor, kjer bo lahko še več otrok izvajalo še več takšnih in po- dobnih aktivnosti. Naj bo za vse otroke njihovo otroštvo začetek zdravega, razgibane- ga in veselega življenja! U. D., Žalec ZAHVALE, POHVALE Lep izlet Vodilni v Domu upokojen- cev Šmarje pri Jelšah so sta- novalcem ponovno pripravili lep dan. V lepem sončnem majskem jutru sta nas izpred doma odpeljala avtobus in domski kombi, cilj pa je bil živalski vrt v Ljubljani. Na izletu so se nam pridru- žili domski delavci, in sicer socialna delavka Carmen, me- dicinska tehnika Ferdo in Boštjan, delovna terapevtka Franja, bolničarki Franja in Pe- tra, hišnik Roman, ki je bil tudi vzoren voznik kombija, pri- družil pa se nam je tudi nepo- grešljiv muzikant Pajek. Obi- skali smo tudi Presersko jeze- ro, kjer nas je v gostišču Randl pričakalo kosilo. Po obilnem in dobrem kosilu so nekateri odšli na ribolov, drugi pa smo zapeli z muzikantom, tako da dobre volje ni manjkalo. Za prijeten izlet se v imenu oskrbovancev zahvaljujem upravi doma, obema šoferje- ma in vsem, ki so pripomogH, da nam je bilo lepo. HILDA LOKOVŠEK, DU Šmarje pri Jelšah Kam po dober avto? Mislim, da danes to ni pre- več težko vprašanje. Seveda za tiste kupce, ki imajo tudi druge pogoje, da si dober av- to lahko privoščijo. Verjetno je sedaj med množico raznih vozil bolj pomemben dober trgovec, ki je tudi najboljša reklama za svojo firmo. Seveda mora biti to trgovec, ki se zaveda, da ne prodaja hlebca kruha, temveč si tako služi tudi svoj kruh. Takšnega trgovca boste našli v trgovini Avtotehnika, R.C.C. v Celju, in sicer kot referenta prodaje za osebne avtomobile Renault, gospoda Toneta Hrovata. Tudi če avtomobila ne boste kupili, boste iz trgovine odšli zado- voljni, da ste našli pravega člo- veka na pravem mestu, oziro- ma najbolj prijaznega in vljud- nega trgovca daleč naokoli. Za vso prijaznost in spoštovanje se mu na ta način zahvaljujem tudi osebno. V.Z., Laško PRITOŽNA KNJIGA Bankoinat,ki nedela Na Ponikvi smo spet bogatej- ši. Dobili smo bankomat, ki smo ga čakali vrsto let. Toda vedite, da nas je treba naučiti ravnanja z njim. Sedaj ga ima- mo štiri mesece, vendar do da- nes še nikomur ni izdal denarja. Bilo je že nešteto strokov- njakov, za katere mislim, da niso zastonj. Vsakič so trije ali štirje, sama hvala jih je. Ban- komat so postavili na tak- šnem mestu, da v sončnem vremenu ne vidiš na monitor in težko bereš. Bliža se dan, ko bomo ško- fa A. M. Slomška razglasili za svetnika. Veliko romarjev pri- čakujemo in gotovo bo kdo potreboval denar. Bodisi za dar v cerkvi ah pa za v bife, kjer stoji bankomat. Ne vem, zakaj odgovorni ne ukrepajo. Morda res čakajo na računal- niško zmešnjavo leta 2000? IVANA H., Ponikva pri Grobelnem Neurejeno parkirišče Sem bivši kandidat v eni izmed avtošol. Ko sva se z gospodom inštruktorjem s tovornim vozilom pripeljala na izpitni prostor pred AMD Šlander Celje, da bi vadila obračanje, sva naletela na sramotno neurejeno obrača- lišče oziroma parkirišče za to- vorna vozila. To obračališče oz. parkirišče pretežno upo- rabljajo vozila avtošol za us- posabljanje kandidatov. Na parkirišču so tudi do 20 cm globoke luže, ena zraven druge, tako da se jim ni mogoče izogniti in se ob vsakem dežev- ju napolnijo z vodo. Tako posta- ne parkirišče eno samo jezero v malem. Ko se ceste osušijo, si vozniki operejo vozila, vendar jih na tem parkirišču zopet umažejo. Ker so luže zelo glo- boke, se s tem uničujejo tovor- na vozila, vožnja z osebnim avtomobilom pa je že nevarna, saj lahko avto zaradi globokih jam nasede in se poškoduje. Primer je toliko bolj pereč, ker moram kot kandidat vsa- ko »uslugo« Mestne občine Celje drago plačati. Samo pri- glasnica s potrdilom za teore- tični del izpita znese 3.500 to- larjev. To je le ena izmed viso- kih cen. Kaže, da so predvolil- ne obljube veliko hitreje izhla- pele, kot pa bodo izginile luže na parkirišču. To parkirišče je sramota celjske mestne obči- ne. Upam, da se bo po tem pismu vendarle kaj premakni- lo na bolje, vsaj za druge kan- didate, ki še opravljajo vozniš- ki izpit C, D in E kategorije. J.M., Grobelno 24 INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 4. 6.: Mojca WITMAJER iz Celja - deklico, Simona BR- GLEZ iz Ponikve - dečka, Re- nata BREZNIK iz Lopate pri Celju - deklico in Anita BAL- TIC iz Kozja - deklico; 5. 6.: Lidija ULAGA iz Te- harij - deklico; 6. 6.: Liljana KOLAR iz Koz- ja - deklico; 7. 6.: Nataša KOMAR iz Ljubnega ob Savinji - dečka, Tatjana KOVAČIČ iz Šmartne- ga ob Dreti - dečka in Petra SOVIČ iz Blagovice - dečka; 8. 6.: Lea FERMOLŠEK iz Celja - deklico; Simona ZOR- KO iz Celja - dečka, Simona STRNAD iz Celja - dečka, Nada ŠKET iz Podplata - deč- ka, Aleksandra VOVK iz Po- nikve - dečka, Ana HORVAT iz Štor - dečka, Karmen TADI- NA iz Rogaške Slatine - dekli- co, Melita KUŠTRIN iz Škofje vasi - dečka, Zdenka GOLAV- ŠEK BLATNIK iz Prebolda - dečka in Renata MASTNAK iz Gorice pri Slivnici - dečka; ^ 9. 6.: Minka BREČKO iz Šentruperta - dečka, Nataša ZALOKAR iz Celja - deklico; Leonida BEK iz Rogaške Slati- ne - dečka, Karin MALEŠIČ iz Sevnice - dečka, Andreja GOLNAR iz Šentjurja - dekli- co in Alenka GORENŠEK iz Vojnika - deklico; 10. 6.: Metka ŠUSTER iz Griž - dečka, Polonca TURK iz Rečice ob Savinji - dečka, Zvezdana KUHAR iz Griž - dečka, Suzana OBERŽAN iz Griž - dečka, Marjeta COKAN iz Sevnice - dečka, Bojana MILOVIČ iz Hoč - deklico, Danica FILAČ iz Vranskega - deklico in Nataša POTOČNIK iz Šoštanja - deklico. POROKE Celje 'Poročili so se: Aljoša ZU- PANC iz Celja in Jelka ORLIČ- NIK iz Vešenlka, Tomaž JER- ŠIČ iz Trnovelj pri Celju in Danijela LUBEJ iz Zadobrove, Janko PAJER iz Šoštanja in Anja TEKAVC z Grajske vasi. Šentjur pri Celju Poročila sta se Boštjan BA- HČ in Mateja ŽAVSKI, oba iz Suhega. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Boštjan KAM- FUB iz Mestinja in Marta SOVIČ iz Klokočovnika, Joži LAMPRET in Snežana BERG- HAUS iz Tlak, Stanislav VOS- TNER iz Zg. Negonja in Lilja- na BUKVIČ iz Brestovca, Stanko GREGL in Marija JE- MENŠEK iz Belega potoka pri Lembergu, Peter BEK iz Ce- rovca pod Bočem in Danijela VODUŠEK iz Rogatca, Martin HOMOTAR iz Jelovca in Ceci- lija LIPOVŠEK iz Poljčan, Vla- dimir BAČ iz Prelog pri Šmar- ju in Petra OGRIZEK iz Šmar- ja pri Jelšah, Branko SKALE iz Moči in Marjan HRIBER- NIK iz Senovice, Peter JAVO- RIČ iz Mestinja in Nataša PERKOVIČ iz Tekačevega, Bruno KRKLEC iz Dobovca pri Rogatcu in Romana JAM- NIKAR iz Rogatca. Žalec Poročila sta se: Aleš PO- LAK in Bojana GRM, oba iz Liboj ter Bojan BAŠIČ iz Bre- ga pri Polzeli in Renata GRO- BELŠEK iz Ločice ob Savinji. SMRTI Celje Umrli so: Marija KUBALE iz Loga, 63 let, Terezija POD- GORŠEK iz Šentjurja. 88 let, Vinko BELE iz Žahenberca, 30 let, Stanislav VIPOTNIK iz Kasaz, 59 let, Peter KOSTAN- JŠEK iz Brnice, 82 let. Vera Mila LAZIČ iz Celja, 84 let. Iztok JURENEC iz Celja, 23 let, Rozalija KOVŠE iz Ljubni- ce, 85 let, Anica REGORŠEK iz Ločice ob Savinji, 64 let, Kosta MIHAJLOVIČ iz Celja, 87 let, Alojzija PUČNIK iz Nove vasi pri Konjicah, 84 let, Alojz LESJAK z Grobelne- ga, 66 let, Anica SLATENŠEK iz Grobelc, 42 let, Edvard KUNSTEK s Polzele, 56 let, Frančiška KUMER iz Celja, 86 let, Anton ARČNIK s Kozjaka, 84 let, Jakob PLANKO iz Ce- lja, 90 let, Olga CIRAR iz Cmereške Gorce, 56 let. Šentjur pri Celju Umrh so: Elizabeta IVEN- ČNIK iz Dramelj, 78 let, An- tonija LUPŠE iz Krivice, 91 let, Ivan ROMIH iz Bukovja pri Slivnici, 72 let in Karolina SKUTNIK iz Celja, 78 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Amalija BORŠIČ iz Rogaške Slatine, 80 let, Franc SINKOVIČ iz Vrenske Gorce, 85 let, Uršula GRO- BELŠEK iz Verač, 93 let, Mari- ja MOTOH iz Podčetrtka, 89 let, Fridrik ČOH iz Rogaške Slatine, 76 let, Slavica PLAV- ČAK iz Sp. Sečovega, 53 let. Žalec Umrli so: Ivana STOPAR iz Mozirja, 76 let in Ivan ROGEL iz Kaplje vasi, 46 let. I^TRZNICAJ Cene na celjski tržnici 14. junija 1999 »Sinoči smo bili dobre volje in lahko ti povem, da sem imel pripravljenih polna usta šaljivih in brezpomembnih besed, s katerimi sem želel privabiti v vašo hišo še več smeha in dobre volje,« je počasi, skrivnostno odgovarjal Pim-pom na Ankino vprašanje. »Še nikoli doslej nisem videl te coprnije, tistega ulivanja svinca in zares se mi prvi hip ni niti sanjalo, kaj bi lahko tista čudna podoba, ki sem jo potegnil iz vode, pomenila. Ravno sem hotel odpreti usta in kot rečeno, vse obrniti na šalo.« Zdaj je Pim-pom premolknil, boril se je sam s sabo v težki odločitvi, ali naj razodene Anki svoje videnje, ali ga raje za vselej zadrži v svoji duši. A nedolžen Ankin pogled, s katerim se je zazrla vanj, ga je rotil, naj mu vendarle dopusti, da vidi v njegovo preroško dušo. »Še enkrat sem tedaj pogledal v tisto brezoblično podobo, ki sem jo držal v rokah,« je po dolgem molku, s čisto spremenje- nim glasom nadaljeval svojo pripoved-Pim-pom. »Ves sem se stresel ob videnem prizoru! V hipu sem pozabil vse besede, katere sem hotel govoriti, tako grozna podoba mi je prihajala pred oči! Ti si stala, vsa razgaljena sredi tiste podobe, proti tebi pa so od vsepovsod stegovale svoje glave ostudne kače! A iz tvojega telesa se je rojevala živa podoba nesreče!« Debele potne kaplje so stopile na starčevo čelo in s stisnjeno pestjo je opletal okoli sebe, želeč pregnati nevidne demonske sile. Soj plamena je ugašal in kmalu sta bila Anka in Pim-pom ujeta v skrivnostni, tesnobni polmrak zidanice, ki je dajal izrečenim besedam še grozovitejši pomen. »Zase in za Petra že dolgo z gotovostjo vem, da sva zapisana nesreči!« je prva, temno iz globine duše, spregovorila Anka. »O, Bog!« je nenadoma zaječala v obupnem boju z neusmiljeno močjo lastne usode. »Mar nisva midva dovolj, le zakaj steguje nesreča svoje kremplje, tudi po nerojenemu?« »Zaman kličeš na pomoč,« je počasi položil Pim-pom svojo težko roko na njeno ramo. »Hudič je pobegnil iz pekla in obilo se je poredil ob ljudski hudobiji in hinavščini, ki mu najbolj tekneta! Vse bolj vlada temu nesrečnemu svetu in mnogo jih bo padlo v neenakem boju, preden bo premagan in ukročen!« »Od kod vam pridejo te preroške besede in le kako morete videti stvari, ki so našim očem prikrite?« je čez dolgo časa tiho vprašala Pim-poma, ki je zdaj zamišljeno naslanjal svoje izmučeno glavo med dlani. »Tako čudno se godi zadnje čase z mano, da me je velikokrat prav strah, da bom do konca znorel! Iz ust mi, brez moje volje prihajajo še meni samemu nerazumljive besede in moje oči videvajo stvari, ki jih ne morem verjeti. A jaz si zares prav nič ne želim gledati v prihodnost, saj vem, da me ne čaka prav nič več lepega na tem žalostnem svetu,« je govoril tiho, kot bi si v mraku spovednice lajšal bolečine svoje duše. Ozek snop svetlobe, mnogo preozek, da bi mogel razsveUiti temačen prostor, je posvetil v zidanico, ko je Anka odprla vrata in se vrnila nazaj v zimski dan, poln beline in zimske opojnosti. Pim-pom pa je ostal sam ob dogorevajočem ognju v mračni zidanici. Skupaj z ognjem brez netiva je tistega dne za vedno ugasnila njegova življenjska luč in naslednji dan so našli sosedje v kleti samo truplo moža, truplo, iz katerega je bila končno odrešena njegova plemenita duša. Vsi vaščani so se čez tri dni zvrstili v žalostnem sprevodu za Pim-pomovo krsto, ko so ga odnesli k večnemu počitku na vaško pokopališče. »Žalostno se je začelo letošnje leto!« je med potjo od pogreba ogovoril Osojnikov Ivo soseda Marka. Anka je po poti v hrib malo zaostala in ni več razumela, kaj je odgovoril Dolinar sosedu; sama pri sebi pa je mislila: »Le čemu bi žalovala, ko pa predobro vem, da je Pim-pomova duša končno rešena pretesnih spon njegovega okornega telesa. Gotovo je zdaj že zasijala v soju neminljive in nam, živim, tako nerazodete lepote.« Sredi januarje je bilo, ko je zima pokazala vso svojo moč in zdelo se je, da je za vselej pregnala sonce z vso njegovo toplino tja daleč na južno stran neba, sama pa zavladala našemu svetu z vso hladnostjo severnih zvezd. Vojak Dolinarjev Peter je na svoji koži občutil vso mrzlo moč neusmiljene zime, ko se je v urah brez konca prestopal z noge na nogo na svojem stražarskem mestu. »Le komu je potrebna vsa ta neumnost in vso to naše mučenje?« se je spraševal in se hrepeneče oziral proti vzhodu, ker je vedel, da se bo z rdenjem jutranje zarje končalo njegovo straženje. Mraz je vse bolj iskal poti, po katerih je prodiral v telo mladega fanta, da je bil nazadnje že ves trd in omamljen; a tista odrešilna rdečina na vzhodnem nebu se kot zakleto ni in ni hotela prikazati. »Oh, kako bi rad zdajle spal ob tebi, moja Anka; v top domači postelji bi se tiho pogovarjala v veselem pričakovanj rojstva najinega otroka!« je zavzdihnil in v žepu uniform znova pobožal njeno pisemce, katerega je ravno včeraj preje V mislih se je spomnil prav vsake zapisane beseda in si vsi tako malo krajšal strahotno dolge minute na stražarsker mestu. »Starega Pim-poma smo pokopali v dneh po novem letu,« j pisala Anka v pismu. »Nekaj ur preden je umrl, sem s pogovarjala z njim. Bil je tako čuden in take stvari mi j prerokoval, da se še sedaj vsa stresem, ko se spomnim njegovi besed!« »Starec je imel v sebi preroško moč!« je pomishl ob te besedah in prav milo se mu je storilo ob misli, da se ne bost nikoU več videla. »Bogve, ali je še uspel povedati Anki, naj ne daje mojemu sin mojega nesrečnega imena, kot sem mu takrat naročil?« se j vprašal in nekaj prav neprijetnega ga je ob tem spreletelc Stresel je z glavo, kot bi hotel pregnati neprijetne misli in zope v mislih prebiral besede pisma, napisanega s tresočo Ankin roko. »Vse bolj se bliža moj čas in namesto da bi se bolj veselil novega rojstva, me je vedno bolj strah, kaj se bo zgodilo. Ko t mogel ti sedaj stati ob meni, v teh urah hudih preizkušenj, ki m prav kmalu čakajo!« Peter je dobro razumel njen klic, ki ga je klical iz pisma i: trdno se je odločil, da stopi jutri do poveljnika in si izproi nekaj dni izrednega dopusta. Sredi te misli ga je končno presenetil odrešilni glas komar, dirja, ki je pripeljal zamenjavo straže. Zarja na vzhodu se je takrat resnično pričela valiti i ravninskih meglic, Peter pa je ves izmučen in napol zmrznjei padel v globok, nezaveden spanec na trdi vojaški pograd. Ni še dolgo spal, že ga je predramil predirni glas trobente, t je igrala budnico. Danes mu ne bi bilo treba vstati na gla trobente, ker je bil v stražarski enoti, a se je vseeno trdn postavil na noge, se skrbno uredil in javil za sprejem pi poveljniku. Dolgo je čakal sredi ogromnega hodnika, po katerem si strumno korakali sem ter tja oficirji, ne da bi ga sploh kdi opazil. Počutil se je bednega in ponižanega, najraje bi kar odšel tako ga je prizadela vsa ta ohola napihnjenost okoli njega. Nazadnje so se velika vrata končno odprla in iz nekih ust se j' zaslišal glas, ki je osorno klical njegovo ime. »Kaj bo dobrega, vojak?« ga je zviška, brez odgovora n njegov pozdrav, vprašal sivolasi poveljnik. S srepečimi očmi, pod katerimi so bili veliki, črni kolobarji ki so pričalo o ogromnih količinah popitega konjaka, ki ga j ulival vase v nočeh brez spanja, se je zazrl v Petra. MALI OGUSI - INFORMACIJE 25 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 INFORMACIJE 29 Goljufa z bujno domišljijo HF^^^vadili Konjicana, ki sta z oglaševanjem v Salomonovem oglasniku ponujala goljufive posle Konjiški policisti se uk- jrjajo z dvema »poslovne- jma«, dvajsetletnima Ru- olfom H. in Smiljanom V., i sta z oglaševanjem v Sa- imonovem oglasniku ho- ja priti do lepih denarcev. al na račun stiske in naiv- osti tistih, ki sta jih ogo- ufala. začetku aprila sta v menjenem oglasniku obja- ila ponudbo o ureditvi kre- ita pod zelo ugodnimi po- oji in v višini od 100 tisoč do milijona tolarjev. Dodala sta številke mobilnih telefo- nov, kamor se interesenti lahko obrnejo za informaci- je, zraven pa še lažni imeni Silvo in Rajko. Obljubljala sta, da bo kredit urejen v dveh ali največ treh dneh po prejemu dokumentacije, ob pogoju, da interesenti za kre- dit pošljejo od 10 do 20 tisoč tolarjev za pokritje stroškov najetja kredita. Na njuna na- slova je pričela prihajati do- kumentacija, pa seveda de- nar, ki sta si ga lepo razdeli- la, papirje pa uničila. Najbrž je podatek, da s krediti ni bilo nič, povsem odveč. Ker posel s krediti očitno ni bil tako bajno donosen, kot sta si zamišljala, sta se v Salo- monovem oglasniku Rudolf in Smiljan pojavila tudi kot podjetnika-organizatorja iz- delave in barvanja mavčnih odlitkov. Vse zainteresirane za delo na domu sta pozvala, naj se jima oglasijo na mobil- ni telefon. Kot je bilo dogo- vorjeno, sta po pošti pošiljala različne mavčne odlitke, vsak prejemnik pa je moral ob prevzemu plačati 8 tisočakov, četudi ie bil sam odlitek vre- den največ tristo tolarjev. Po- tem so »sodelavci« pridno ob- likovali in barvali ter po kon- čanem delu spet poklicali na številko mobitela, da bi izve- deli naslov, kam izdelke po- slati in s tem prejeti obljublje- ni zaslužek za opravljeno de- lo. Delodajalca se, kajpak, klicem nista odzivala. Ker na PU Celje ocenjujejo, da je oškodovancev iz obeh goljufivih poslov veliko (nekaj jih je goljufijo že prijavilo), jim pozivajo, naj se oglasijo na PP Slovenske Konjice ali na telefonsko številko 113. MARJELA AGREŽ Pretep zaradi mamil Policisti PP Celje so 4. ju- ija k preiskovalnemu sod- iku celjskega okrožnega odišča privedli 21-letnega litjo Z. V kazenski ovadbi 0 ga osumili kaznivih de- inj ropa, omogočanja uživa- ja mamil ter nedovoljene roizvodnje in prometa z lamiii. Zadeva je prišla na dan 1. inija, ko so se na Okrogarjevi lici v Celju sestali in potem prli 21-letni Danijel S., 24- jtni Matej G., 19-letni Darko 1. in že omenjeni Mitja Z. Do pora med njimi je prišlo zara- 1 nastalih dolgov iz naslova rodaje in preprodaje mamil. Mitjinem stanovanju, ka- lor so potem odšli, pa je splo- nemu prepiru sledil pretep. Mitja in Danijel sta Mateju s silo vzela mobilni telefon in 13 tisoč tolarjev gotovine, v nadaljevanju pa so Darko, Mitja in Danijel v stanovanju uživali heroin in brili norce iz Mateja, ki so mu narkoman- ske užitke odrekli. Mateja so potem še prisilili, da je podpi- sal list papirja, nekakšno po- godbo o prodaji mobilnega te- lefona in kolesa, ki ga je Matej pred tem ukradel. Pri hišni preiskavi v Mitji- nem stanovanju so policisti našli in zasegli 7 zavitkov s heroinom in 5 tablet mamila extasy ter mobilni telefonski aparat in kolo. Preiskovalni sodnik, ki je osumljenega Mit- jo Z. zaslišal, je zanj odredil pripor. M.A. Našel mrtvega sodelavca v ponedeljek, 14. junija ob 17.40 uri je varnostnik podjetja Varnost na Ipavčevi ulici v Celju našel okrvavlje- nega sodelavca. Peter N., je imel na glavi strelno poškodbo, kljub zdravniš- ki pomoči pa je še istega dne v bolnišnici umrl. Ugotovitve ob ogledu kraja nesrečnega dogodka in prva zbrana pohcijska obvestila kažejo, da je tuja krivda za smrt Petra N. izključe- na. M.A. Zagonetni zapuščeni kovček v sredo, 9. junija zvečer, je policiste nekdo obvestil, da se na dvorišču celjske bolnišnice že od dopoldneva nahaja poslovni kovček, ki je pacientom in ostalim mimoidočim postal sumljiv. Policisti so odšli na kraj, kjer je bil zapuščeni kovček, a ker tudi oni niso mogli ugotoviti, kdo je in kje se nahaja lastnik, so mesto najdbe zavarovali in poklicali strokovnjake - bombologe iz Maribora. Ti so kovček na varen način razstrelili, potem pa so si ogledali dokumentacijo, ki je bila v kovčku, ter ugotovili, da je lastnik zagonetnega in zdaj že uničenega kovčka Zdravko B., ki bo moral pojasniti, zakaj se je od kovčka poslovil na tako nenavadnem mestu. M.A. GORELO JE... Udar strele i. v torek, 8. junija zvečer je med neur- em strela udarila v gospodarsko po- lopje Franca K. v Gabernem. Ogenj, ki ga je povzročil udar strele, so b pomoči domačinov pogasili gasilci iz aškega. Požar je popolnoma uničil os- rešje in leseni del objekta nad hlevom, gorelo pa je tudi 2 kubična metra smre- ovega in hrastovega lesa, 3 nakladalke ena, tona koruze in 2 mlatilnicr. Gmotna coda znaša okoli milijon tolarjev. Udar Strele 11. Med torkovim neurjem je strela uda- ila tudi v gospodarsko poslopje Jožefa » v Zagradu v Celju. Požar je gasilo okoli petdeset gasilcev iz Pečovnika, Gaberja, Teharij, Ostrožne- ga in Celja. Zgorelo je ostrešje s kritino, 50 nakladalk sena in puhalnik. Bližnji sosed, ki je požar prvi opazil, je iz po- slopja uspel rešiti približno 30 ovac, trak- tor z nakladalko in nekaj orodja. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 2 milijona tolarjev. Požar v Založah Prejšnji četrtek je okoli 16. ure iz- bruhnil požar na večjem gospodar- skem poslopju v Založah, last Ivana Z. Ogenj je zajel nakladalno prikolico s senom, nato pa se je razširil na zgornji, leseni del poslopja, kjer je bilo spravlje- no okoli 40 nakladalk sena. Zgorel je ves zgornji del objekta, samonakladalka, puhalnik za seno, več starejših kmetij- skih strojev in dve stiskalnici za sadje. Požar je pogasilo 47 gasilcev iz okoliških prostovoljnih društev. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 5 milijonov tolar- jev. Udar Strele lil. Med petkovim popoldanskim neur- jem je strela udarila v sleme stanovanj- ske hiše Franca B. v Gorici pri Šmart- nem. Udar strele je poškodoval strešno kriti- no, pri tem pa se je vnel leseni tram. Ogenj je lastnik sam pogasil, gmotna škoda, ki je nastala zaradi udara strele in požara, pa znaša približno 300 tisoč to- larjev. Zgorel kozolec Minuli petek zvečer je v Pongracu zagorel kozolec, last Stanka V, in Zofije P. Ogenj je, kljub hitri intervenciji gasil- cev iz Griž, Žalca, Šempetra in Zabukovi- ce, uničil celotno gospodarsko poslopje. So pa gasilci preprečili, da bi se ogenj razširil na sosednje gospodarsko poslop- je. Policisti so pri ogledu kraja ugotovili, da ga je najverjetneje povzročil samovžig listja in sena. Gmotna škoda, ki je nasta- la, znaša okoli 800 tjsoč tolarjev. Kriva je bila otroška igra Na kratko smo že poročali o požaru, ki je 8. junija okoli 2. ure izbruhnil na gospodarskem poslopju Jožeta S. v Šen- tilju pri Velenju. Informacijo zdaj dopolnjujemo s po- datkom, da je požar, v katerem je nastalo za okoli milijon tolarjev gmotne škode, povzročila otroška igra. Gasili so gasilci iz Šentilja in Velenja. M.A., Foto: ZORAN ČULK. Gasilo je najmanj petdeset gasilcev, gmotna škoda pa je kljub temu velika. PROMETNE NEZGODE Ni speljal ovinka Na lokalni cesti zunaj na- selja Spodnje Sečovo se je v četrtek, 10. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe. Gmotna ško- da, ki je nastala, znaša okoli 350 tisoč tolarjev. Aleš G. (17) iz Spodnjega Sečovega je vozil neregistrira- no motorno kolo iz smeri Flor- jana proti Rogaški Slatini. Ko je pripeljal v oster desni ovi- nek, ga je pričelo zanašati, nakar je izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na levo stran ceste, kjer je trčil v oseb- ni avtomobil, ki je pripeljal iz nasprotne smeri in ki ga je vozil in se tik pred trčenjem ustavil 48-letni Ivan D. iz Spodnjega Sečovega. Motorist se je pri padcu hudo telesno poškodoval. Neprevidno na prednostno cesto Na Cesti heroja Gašperja v Šoštanju se je v četrtek, 10. junija popoldne, pripetila nezgoda v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa. Helenca O. (30) iz Petrovč je vozila osebni avtomobil iz smeri Topolšice proti Koroški cesti v Šoštanju. Z njene desne se je z dovozne na prednostno cesto pripeljal kolesar, 20-let- ni Andrej G. iz Florjana, ki je nameraval zaviti levo v smer Topolšice. Pri trčenju in padcu se je kolesar hudo telesno poš- kodoval. Trčenje v ovinku Na regionalni cesti v nase- lju Primož se je v petek, 11. junija zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, materialna škoda pa znaša približno milijon 200 tisoč tolarjev. Jakob D. (37) iz Ponikve je vozil osebni avtomobil iz smeri Ponikve. V naselju Pri- mož je v ostrem desnem ovin- ku, med vožnjo po klancu navzdol, trčil v osebni avto- mobil, ki ga je iz nasprotne smeri vozila 32-letna Anica Z. iz Hotunja. V nesreči je voz- nica utrpela hude telesne poškodbe. Brez varnostne čelade Na lokalni cesti zunaj na- selja Vešenik se je v nedeljo, 13. junija zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodo- vala. Bojan P. (24) iz Malahorne je, brez varnostne čelade na glavi, vozil neregistrirano motorno kolo iz smeri Bezi- ne proti Vešeniku. Ko je v Vešeniku pripeljal v desni nepregledni ovinek, je zape- ljal na travnik, kjer je padel in se pri udarcu z glavo v drevo hudo telesno poškodo- val. Trčil v kolesarko Na križišču Dečkove ceste in Opekarniške ulice v Celju se je v nedeljo, 13. junija popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je hudo tele- sno poškodovala voznica A^^l^r,-. VT'.<.»'.I-. rtwnr^*r,-, da znaša okoli 130 tisoč to- larjev. Svetlana N. (22) iz Celja je vozila kolo po Opekarniški ulici proti križišču z Dečkovo cesto. Med prečkanje pred- nostne Dečkove ceste, ji je z leve strani (iz smeri Maribor- ske ceste) pripeljal voznik osebnega avtomobila, 30-letni Siniša M. iz Novega mesta, pri trčenju in padcu po vozišču pa je kolesarka utrpela hude tele- sne poškodbe. Izgubil oblast nad vozilom Na regionalni cesti zunaj naselja Polzela se je v nede- ljo, 13. junija popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, gmotna škoda na vozilu pa znaša približno 200 tisoč to- larjev. Stanislav P. (21) s Polzele je vozil osebni avtomobil po re- gionalni cesti iz smeri Rečice. Ko je pripeljal v oster desni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom, zato ga je pričelo za- našati. Na levi strani vozišča je trčil v pešca, 44-letnega Silva P. s Polzele, ki je pri tem utr- pel hude telesne poškodbe. Umrl na kraju nesreče Tragična nesreča se je pripetila v ponedeljek, 14. junija ob 19. uri na regio- nalni cesti zunaj naselja Tlake. Uroš Ž. iz Savinskega je vo- zil osebni avtomobil iz smeri Rogatca proti Majšperku. Ko je pripeljal v oster desni ne- pregledni ovinek, je zapeljal na nasprotno stran vozišča, takrat pa mu je nasproti pripe- ljal voznik kolesa z motorjem, 23-letni Gregor H. iz Rogatca. V silovitem trčenju je Gregor utrpel tako hude telesne poš- kodbe, da je bil na mestu mr- tev. M.A. Radarji bodo*«« • v petek, 11. junija do- poldne na območju Šent- jurja pri Celju in Sloven- skih Konjic, popoldne pa na območju Celja in Mozir- ja; • v soboto, 12. junija po- poldne na območju Šmarja pri Jelšah in Laškega; • v nedeljo, 13. junija po- poldne na območju Žalca in Slovenskih Konjic; • v ponedeljek, 14. junija dopoldne na območju Celja in Mozirja, v popoldan- skem času pa na območju Laškega in Šentjurja pri Ce- lju; • v torek, 15. junija do- poldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca in Rogaške Slatine; • v sredo, 16. junija do- poldne na območju Vele- nja, popoldne pa na ob- močju Mozirja in Celja ter o v četrtek, 17. junija do- poldne na območju Šent- jurja pri Celju, popoldne pa na območju Rogaške Slati- ne. 30 NOČNE CVETKE • Aleksander z Ulice heroje Rojška se je 8. junija grdo spo- zabil. Ne le, da je dvignil roko nad svojo mamo, celo udaril jo je! Za vsak prepir sta res po- trebna dva, potrebna pa je tudi zdrava pamet in zlasti spošto- vanje do roditeljev. • V lokalu Eldorado sta se 8. junija popoldne prepirala in razburkala javni red in mir dva mladca, Boštjan in Sebastjan, ki se bosta zagovarjala pri sod- niku za prekrške. • Malči je v sredo zvečer po- vedala, da ima težave s sose- dom, ki ji grozi in jo žali. Patru- lja je potem ugotovila, da je bila prepirljiva in žaljiva tudi Malči, zato se bosta pri sodni- ku za prekrške znašla oba. • Na policijski postaji se je v sredo ponoči oglasila pregnana Slavica in povedala, da jo je po glavi udaril soprog. V dokaz je pokazala oteklino na glavi in še povedala, da je mož ne pusti v stanovanje. Domov sta jo spremljala dva policista, vsi tri- je pa so ugotovili, da gospod Stanko že spi spanje »pravične- ga«. Prejel pa bo vabilo sodni- ka za prekrške. • Božo je v četrtek zaprosil za intervencijo, ker naj bi se mu v stanovanju na Kersnikovi hudo godilo. Patrulja je potem ugo- tovila, da sta bila javni red in mir kršena s tem, ko sta se bivša zaljubljenca skregala in stepla. Božo in Romana bosta dogodek opisala pri sodniku za prekrške. • Na parkirišču na Smrekarje- vi je v četrtek ponoči trpela Renata. Pretepel jo je »hrabri« Milan. • V petek okrog štirih zjutraj je na policijsko postajo pokli- cal občan iz Prijatljeve ulice, ki ni mogel spati. Spanec mu je, tako kot mnogim v tej sosešči- ni, kradla skupina mladih po- nočnjakov. Maja, Damjan in še en Damjan so bili glasni, nji- hov pogovor pa je spremljala še bučna glasba iz avtomobil- skega radijskega sprejemnika. • Pred lokalom Lev na Ljub- ljanski je pregreti Klavdij v pe- tek popoldne pretepel Bojana iz Zreč in Denisa z Dobrne. Čaka ga postopek pri sodniku za prekrške. • Na policijo je v soboto zve- čer nekdo sporočil, da nekdo, ki je doma na Kovinarski, meče na cesto kozarce. Patrulja je ugotovila, da je za smrt kozar- cev ter skaljeni javni red in mir odgovoren Matjaž. • Po Lopati se je v nedeljo dopoldne sprehajal jezni Boris. Vsakogar, ki je srečal, je grdo nadd in nazmerjal. M.A. Padel z odra v podjetju Eko na Štr- benkovi cesti v Velenju se je 13. junija dopoldne pri- petila delovna nezgoda, v kateri sta se dva delavca hudo telesno poškodovala. Branislav K. (31) iz An- draža nad Polzelo in 24-let- ni Denis P. iz Podkraja sta pri pleskanju železne kon- strukcije stropa na hali upo- rabljala pomični gradbeni stolp. Ko sta stala na odru 3,8 metra visoko, se je stolp prevrnil, oba pa sta padla na hptnn<;k;i tla m A Mladost naj bo radost - tudi za volanom! Ministrstvo za notranje za- deve in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta sklenila, da na osnovi šte- vilnih raziskav, narejenih pri nas in na tujem, ki so pokazale, da največ promet- nih nesreč povzročijo mladi vozniki v starosti od 18 do 25 let, povabita k sodelovanju razreševanja problema pro- metne varnosti, predvsem mlade voznice in voznike. V pomoč in razmislek sta izda- la knjižico Mladost naj bo radost tudi za volanom, ki govori o najpogostejših oko- liščinah, ki pripeljejo do ne- sreče. Razpisala sta natečaj Mladi voznik ter Tekmovanje Mladi voznik skupaj s Hondo-AC- Mobil d.o.o. Na to tekmovanje so se bhko grijaviji v§i^mladi. ki imajo veljavno vozniško do- voljenje B kategorije, ki so sta- ri od 19 do 25 let in niso bih kaznovani zaradi povzročitve prometne nesreče ali vožnje pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih snovi. Tek- movanje poteka v dveh delih in sicer tekmovalci opravijo test o poznavanju cestnopro- metnih predpisov, pravil in etike vožnje ter spretnostno vožnjo. Predtekmovanja so potekala v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Kranju, v soboto, 19. junija, pa bo v Celju. Na teh predtekmovanjih bodo iz- brali 15 finalistov, ki bodo so- delovali na zaključnem tek- movanju 25. septembra 1999 v Ljubljani. Zmagovalec predtekmova- nja dobi praktično nagrado in 10-dnevno brezplačno upora- bo vozila Honda. Zmagovalec zaključnega tekmovanja pa dobi za enoletno brezplačno uporabo vozila Honda Civic, drugouvrščeni pa skuter Apri- lia. Tekmovanje Mladi voznik si je vsekakor vredno ogledati. Potekalo bo v soboto 19. 6. 1999 od 9. ure dalje na poligo- nu Ljubečna v Celju (avtobu- sni prevoz je zagotovljen). Po- leg spretnostne vožnje mladih voznikov si lahko ogledate še prikaz delovanja zaletavčka in ga seveda tudi preizkusite, skupaj z g. K^fczmičem pa lahko preizkusite vožnjo na poledeneh površini. Prisotni bodo tudi gasilci ter članu UNZ Celje. Vozila za spret- nostne vožnje ter za test pole- denelosti je dala na razpolago Avtohiša Kanduti d.o.o. Treba bo dvakrat zajeti sapo Na ponedeljkovi redni novi- narski konferenci so na PU Celje predstavili zadnjo teh- nično novost, napravo za pre- verjanje vinjenosti voznikov, imenovano etilometer. Etilometer je naprava za na- tančno določanje koncentracije etilnega alkohola v izdihanem zraku, s katero naj bi v prihod- nje, po uskladitvi z določili v zakonu o varnostni cestnega prometa, nadomestili strokovni pregled-(odvzem krvi, urina). V tem mesecu so etilometer dobile v uporabo vse slovenske policijske uprave, tudi celjska. Ustavljeni vozniki bodo morali pri tej kontroli pihniti dvakrat, ves postopek pa traja štiri minu- te. V napravi sta vgrajena dva merilna sistema (infrardeči in elektrokemični) in- vsak zas( določi koncentracijo etilnega al kohola v posameznem dihal nem vzorcu. Kontrolirani voz nik se mora natanko držati na vodil policista. Navodila za vs; opravila pri preizkusu se izpi sujejo na zaslonu naprave \ obliki kratkih sporočil, mikro procesorsko krmiljenje pa za gotavlja pravilno izvedbo mer jenja in izključuje nepravilne rokovanje. Zapisnik s pravilnin rezultatom se izpiše samo i primeru, da so pravilno oprav Ijeni vsi postopki oziroma če n prevelikih odstopanj pri rezul tatih obeh merilnih vzorcev Postopek kontrole je mogoči opraviti 15 minut po tem, ko jf voznik zaužil alkoholno pijače in 5 minut po kajenju. M.A MINI KRIMIČI Zgodaj V trafiko v torek, 8. junija malo pred četrto uro zjutraj, je neznani storilec vlomil v trafiko trgovske- ga podjetja Potrošnik na Ulici V. prekomorske brigade v Celju. Storilec si je nabral za okoli 200 tisoč tolarjev različnih cigaret. Tolarji izpod pulta v petek, 11. junija med 15. in 16. uro, je neznani storilec vsto- pil v trgovino Brazda v Draži vasi, segel pod prodajni pult in iz predala ukradel 240 tisoč to- larjev denarja, last Nade G. Nasilniki V kratkih hlačah Starost nasilnikov se vztrajno . znižuje in tako se zdaj dogaja, da je med storilci roparskih ta- tvin in podobnih nasilniških de- janj vse več mlajših mladoletni- kov in otrok. Iz minulega tedna sta dva značilna primera. V sredo, 9. junija popoldne, je mladoletni Alen G. v Šolskem centru v Velenju napadel vrstni- ka Roka N. in mu zagrozil, da ga bo pretepel, če mu ne izroči denarja, ki ga ima pri sebi. Rok je segel v žep in mu dal 150 tolarjev. Ker je bilo to očitno premalo, mu je Alen vzel še ročno uro. Prejšnji četrtek popoldne sta dva trinajstletna šolarja iz Žalca na cesti v Ložnici ustavila deset- letnega Luko in od njega zahte- vala denar. Ker ju ni ubogal, sta ga pretepla, iz šolske torbe pa sta mu pobrala bankovec za 500 tolarjev. Maščevanje je sladko? v noči s petka na soboto je Anita izrazila svojo jezo nad nekdanjim prijateljem tako, da mu je z ostrim predmetom na več mestih porisala njegovega Nissana sunny. Anitin bivši je bil s tem oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev. A to še ni bilo najhuje. V isti noči je isti Nissan tudi zagorel. Policisti so pri og- ledu ugotovili, da je avto zažga- la neznana oseba, ki jo zdaj iščejo. Požar je pogasil lastnik sam, nastala škoda pa znaša .okoli 300 tisoč tolarjev. Kradel V vikendu v času od 5. do 12. junija je neznani storilec vlomil v vikend hišo v Andražu nad Polzelo. Iz notranjosti je odnesel televizij- ski sprejemnik, videorekorder Samsung, daljnogled s podstav- kom in samostrel Vilok. Lastnik Branko T. je oškodovan za okoli 150 tisoč tolarjev. Prodajal bo jakne v dneh minulega vikenda je nekdo vlomil v prostore enote vrhniške Industrije usnja v Šo- štanju. V skladišču je ukradel 12 usnjenih jaken in 3 usnjene brezrokavnike, večinoma žen- ske modele. Omenjeno podjetje je oškodovano za okoli 200 ti- soč tolarjev. Okradel Ero v času od sobote do pone- deljka je neznani storilec vlomil v Erino prodajalno gradbenega materiala na Cesti Iva Lole Ri- barja v Šoštanju. Iz skladišča in prodajalne je odnesel večjo ko- ličino lepila, baterijsko svetilko, električne škarje, dva električna vrtalna stroja, električni brusil- ni stroj, električno kosilnico, te- lefonski aparat idr. Lotil se je tudi kovinske blagajne, ki pa je ni uspel odpreti. Era iz Velenja je oškodovana za okoli 300 ti- soč tolarjev. Tudi verige za zivino 'V času od 10. do 14. junija je bilo vlomljeno v zapuščeno gospodarsko poslopje v Koroški vasi. Ukradel je motorno kosil- nico BCS in 4 verige za privez živine. Lastnik Stanislav H. je oškodovan za približno 250 ti- soč tolarjev. V Metko po računalnike v noči na 14. junij sta dva neznana storilca vlomila v pro- store podjetja (v stečaju) Metka tekstil na Ipavčevi ulici v Celju. Ukradla sta več računalnikov z monitorji in tiskalniki, s tem pa sta lastniku povzročila za okoli 200 tisoč tolarjev gmotne škode. Ukradeni Clio V noči na 14. junij je bil izpred stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti ukraden osebni avtomobil Renault cUo 1,4 RT, kovinske srebrne bar- ve, z registrsko oznako CE 82- 70M, last Marionete A. Kdor bi kar koli vedel o tem vozilu, naj pokliče na tel. št. 113. M.A. Uničevalsico neurje Med neurjem, ki je na ne- katerih območjih divjalo minuli petek popoldne, so švigale tudi strele in na ne- kaj objektih povzročile pre- cejšnjo gmotno škodo. Vodena strela je okoli 17. ure udarila v stanovanjsko hišo Mirka P. v Cmereški Gorci. Udar je poškodoval del strešne kritine, strešni nosilec in električno napelja- vo. Gmotna škoda znaša približno 500 tisoč tolarjev. Okoli 19. ure je vodena strela udarila v električno omrežje v bližini vikend hiše Jožefa P. v kraju Gradišče. Udar je na elektro omarici in napeljavi povzročil za okoli 50 tisoč tolarjev škode. Med neurjem je strela uda- rila tudi v bližino stanovanj- ske hiše Alojza B. v kraju Studence. Udar je preko zemlje deloval na električno napeljavo hiše in gospodar- skega poslopja. V hiši je poš- kodoval električno in tele- fonsko napeljavo, v gospo- darskem poslopju pa je po- moril dve govedi in tri praši- če. Gmotna škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša okoli 350 tisoč tolarjev. Preveč razposajeni kadeti? Občani z območja Kaiobja so se koncem minulega tedna pritoževali nad obnašanjem skupine kadetov policijske šo- le v Tacnu, do incidenta in zgražanja očividcev pa naj bi prišlo tudi na Petrolovem ben- cinskem servisu v Šempetru. Po Kalobju in drugih delih Kozjanskega naj bi se kadeti vo- zili po cestah z vključeno modro vrtečo se lučjo na vozilu, z nepri- mernim obnašanjem pa naj bi kvarili ugled kadetov, bodočih policistov. Uradno so bili kadeti na relacijski vožnji, ki jo morajo opraviti po izobraževalnem pro- gramu. Nekateri ljudje so se nad bučnim obnašanjem fantov zgražali, drugi so bili bolj priza- nesljivi oziroma tolerantni. Vse- kakor pa je zadeva prišla na uho pristojnim na Policijski upravi Celje, kot tudi dogodek na ben- cinskem servisu v Šempetru v Savinjski dolini. Tam so se kadeti skupaj z inštruktorjem ustavili, štirje fantje pa naj bi se jim začeli posmehovati in jih žaliti, nakar je sledil prepir. Zapletlo pa se je zlasti po tem, ko so se kadeti začeli zanimati, čigav je neregi- striran moped, ki je tam stal. Ker se ni nihče od mladeničev oglasil, da je lastnik mopeda, so kadeti zagrozili, da bodo vozilo zasegli in ga odpeljali. Do tega ni prišlo, saj so na kraj že pris- peli žalski policisti, obveščeni o dogajanju na bencinskem servi- su. Po posredovanju policistov je eden izmed fantov-domači- nov odšel domov in se vrnil z dokazilom, da je on lastnik mo- peda. Očitke, da so kaderi preko- račili svoja pooblastila, je Pe- ter Očkerl, komandir PP Ža- lec, zavrnil kot neutemeljene, in dejal, da so kadeti ravnali tako, kot je v navadi, kadar naletijo na kakšen sporen predmet. Moped, ki je stal na servisu, je bil nezaklenjen, nihče od navzočih pa ni pove- dal, čigav je. Na Policijski upravi Celje so povedali, da so o dogajanju in kasnejših ugotovitvah na Koz- janskem in v Šempetru obve- stili vodstvo tacenske policij- ske šole, sicer pa tudi na upra- vi niso ugotovili kakšnih po- sebnih nepravilnosti oziroma prekoračitve pristojnosti. Preostane torej le še kakšen poduk o uglajenem vedenju bodočih mož postave. M.A. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. nadzorni svet: Milena Brečko Poklic - predsednica, Matjaž Jamnikar in Tone Vrabl. poslovni sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Nfaslov: Prešerno- va 19. 3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.00n tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik; Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica; Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Jajija Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana Starnejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva- Mojca Marot. Tehnični urednik Franjo Bogadi, Računalniški prelom; Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Ilšek Telefon studia (za oddaje v živo); 4900-880, 4900-881 E-maik Radio@NT-RC.si AGENCIJA Opravlja trženje ogbsnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič I^paganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivka, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 £ax: 441-032, 443-511 E-mail: Agencija@NT-RC.si INFORMACIJE 31 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Lepa dekleta imajo spet priložnost »Dobila sem lep rdeč avto- mobil, Jonasa in naslov miss Slovenije, kmalu zatem pa sem prodala avto, zapustil me je tudi Jonas, tako da zdaj nimam nič,« je dejala lepoti- ca Slovenije (druga po vrsti) Metka Albreht iz Postojne. Druga po vrsti, če štejemo tiste, ki so se v imenu nove Slovenije udeležile lepotnega svetovnega cirkusa, kajti leto dni pred njo je laskavi lepotni naslov osvojila Nataša Abram iz Kopra, ki pa je bila tako bleda lepotica, da se je skoraj nihče več ne spomni. Pred Natašo je postala miss Slove- nije Tea Skarza iz Ljubljane, ki so jo pozneje videli še ne- kajkrat v največji in danes že propadli diskoteki Dakota v Ljubljani, potem pa se ni več prikazala na javni sceni. Pred njo je slovenski lepotni pre- stol zasedla Velenjčanka Ve- sna Musič, ki danes dela v Žalcu, še spremlja lepotna do- gajanja, vendar od strani. Na Ljubljanskem gradu je bilo prejšnji teden več od- mevnih prireditev. Med njimi so na javni dražbi umetniških slik Ivane Kobilce, Matije Ja- ma, Riharda Jakopiča in še nekaterih drugih, ki so bile nekoč last socialistične zveze delovnega ljudstva, potem pa si jih je, kdo ve kako, prisvoji- la vladajoča LDS, zaslužili petnajst milijonov tolarjev in jih podarili skladu za izgrad- njo pediatrične klinike v Ljub- ljani, ki ga vodi Biserk^ Ma- rolt Meden, soproga nekda- njega ostrega šefa Dnevnika Milana Medena. Le dan pozneje je na gradu namesto likovne lepote ble- stela ženska, saj je maribor- ski lepi menadžer Zdravko Geržina, spet z obupno pre- plašenim obrazom in tihim glasom, napovedal nov ciklus izbire letošnje lepotice Slove- nije. V podstrešno dvorano gradu, čez nekaj dni ga bodo zaprli in začeU spet z obnovo, gostinci pa bodo stregli le na dvorišču, so prišle Nataša Abram iz Kopra, ki se ji je zdelo najbolj pomembno to, da je od naslova lepotice do- bila, poleg daril seveda, še kup poznanstev, med njimi se je seznanila tudi z nekaterimi znanimi politiki, pa že ome- njena Metka Albreht, v pro- stem času odlična risarka, ki se je preselila v Ljubljano in hodi v Postojno samo na obisk k mami. Mesto Kopr- čanke Tee Boškin, podjetnice in organizatorke številnih modnih revij v bližnjem Tr- stu, je bilo prazno. Tea, ki je doma iz Dekanov, kraja, ki so ga hoteli nekateri spremeniti v občino samo zato, da bi razbili koprsko občino, pa jim to še ni uspelo, ker so prebi- valci proti, res nima daleč do Trsta. Prišla je edina Ljubljan- čanka Janja Zupan, odlična športna plesalka, ki je uspela tudi na televiziji in ki se je, vsaj tako izgleda, uspela rešiti svoje sence, to je očeta, ki jo je še dolgo po osvojitvi lepot- nega naslova spremljal vse- povsod. Potem je bila tam Ptujčanka Alenka Vindiš, ki ji je naslov pomagal, da je hitre- je postala zrela in se je finanč- no osamosvojila. Prišla je Ma- ja Šimenc iz Črnomlja, ki pridno študira, in Miša Novak s Ptuja, ki pa je bila zelo nedo- ločna. Če smo jo dobro razu- meli, je medtem ko nosi na- slov slovenske lepotne kralji- ce, doživela veliko lepega, pa tudi veliko tragičnega, grde- ga, tako grdega, da je bilo v njenem glasu čutiti sled gren- kobe. Ji je grenkobo pustila tudi njena dobrota, saj Miša redno obiskuje bolne otroke, organizira zanje dobrodelne prireditve, skratka, poleg bleščeče lepote spoznava tudi temne plati življenja? In kaj je še novega v Ljub- ljani? Poleg tega, da je Vita Mavric rodila sina Gašperja, še to, da ima jezni Štajerec, Janez Sodržnik, ki že nekaj časa ni direktor Mestne upra- ve Ljubljana, novo, tako re- koč direktorsko službo; zdaj išče prostore za predstavniš- tvo. Prek advokatske družbe Čeferin je že tožil poslanca in svetnika Janeza Kopača in svetnika Slavka Slaka in od njiju zahteva pet milijonov to- larjev odškodnine, ker sta ga žalila in p njem lagala. Prvi udarec je Janez že vrnil. Da bo miroval, ni mislil nihče. m NINA KAVRAN ADLEŠIČ Šaljive! na Gorenjskem Prijeten izlet na Gorenj- sko je bil zadnji izlet naših zvestih avtorjev šal, ki jih bralci in šaljivci Novega ted- nika že nekaj let pridno po- šiljajo v naše uredništvo. Poln avtobus šaljivcev se je na poti iz Celja najprej ustavil v muzeju motociklov na Vran- skem, kjer jih je sprejel lastnik tega muzeja Petja Grom in jim svojevrstno zbirko starih mo- tornih koles tudi razkazal. Tam je šaljivce pričakal tudi harmonikar Jože Križnik z Vranskega, ki naše šaljivce že dolgo spremlja na njihovih za- bavah in izletih. Predstavniki turistične agencije Dober dan, ki je izlet pripravila, so na čelu z Edijem Masnecem, ki je pred leti ustanovil stranko ša- ljivcev Novega tednika, poskr- beli za res lep izlet, ki bo ude- ležencem gotovo še dolgo os- tal v lepem spominu. Z Vran- skega so se šaljivci odpravili na Brezje, kjer so si ogledah znamenito Marijino cerkev, od tam pa jih je pot vodila v Čebelarski muzej v Radovljici ter v Planšarski muzej v Tri- glavskem narodnem parku. Lep izlet se je zaključil s kosi- lom in zabavo v hotelu Kom- pas na Ljubelju tik ob avstrij- ski meji. Tokratni izlet šaljiv- cev Novega tednika je bil zad- nji v sklopu izletov za šaljivce, saj v uredništvu pripravljamo veliko drugih izletov, ki se jih lahko udeležite. Seveda pa vas vabimo, da nam še naprej po- šiljate nove in izvirne šale, saj bomo avtorje najboljših šal odslej vsako leto nagradili z lepimi nagradami. N.-M. SEDLAR Šaljivci Novega tednika pred Planšarskim muzejem v Triglavskem narodnem parku. Deževno vreme jim lepega izleta ni pokvarilo. TRAČNICE Ko tudi potica ostane v družini »Da ne boste mislili, da sem potico sama spekla,« je skromno zatrjevala taborska županja. Vida Slakan potem, ko je na srečanju županj razkrila krožnike, na katerih se je skrivala okusna sladica. Kakor se je izkazalo, potice ni spekla županja, temveč županjina mama. Pomešani pojmi . čeprav daljinsko ogrevanje v Gornjem Gradu še vedno ne dela tako, kot bi moralo, pa se Gomjegrajci lahko ponašajo z na večimi mesti razkopano glavno cesto, ki vodi proti Ljubljani. Kdor bi slučajno mislil, da ceste ne popravijo zato, da se Gomjegrajci lahko ponašajo z ležečimi policaji, se moti. Glede na luknje na cesti domačini pravijo, da imajo ležeče policajke. Vse za Sašo Velenjski župan Srečko Meh se intenzivno ukvarja s projek- tom »Saša« (Savinjsko-šaleška regija). V ta namen odlično sodeluje z vsemi sosednjimi občinami in njihovimi župani (na sliki je s polzelskim Ljubem Žnidarjem) in je z njimi priprav- ljen početi vse mogoče. Tokratna vožnja s kočijo je bila vsaj prijetna. KAJ VOZIJO ZNANI PREBOLDČANI Pravi prijatelj Ingradov direktor in pre- boldski župan Vinko Debe- lak si vselej prizadeva, da ima okoli sebe zbrane za- nesljive ljudi in stvari. Takšna je tudi njegova tri- letna laguna, katere kar ne more prehvaliti: »Navezan sem nanjo. Uboga me in od- lično služi, tako da niti na servisih nimajo z njo kaj po- četi,« rad pove. Po 100 tisoč prevoženih kilometrih avto še ni povzročil nepredvidene- ga stroška. Pozimi mu natak- ne »zimsko obutev«, poletje pa se tako hitro izteče, da kUme ne potrebuje. Tudi v košarkarskih krogih znani Vinko Debelak želi do- bro formo vozila zadržati čim dlje, zato bdi nad tem, kdo se »motovili« okoli njegovega je- klenega konjička. »Jaz odlo- čam, kdo bo še lahko sedel za volan. Žena ima svoj avto, tu in tam se s sinom malce zape- ljeva naokoli,« razloži župan, ki je pred laguno že vozil Re- naultova devetnajstico in pe- tico. Nekoč se bo morda po- našal z audijem. Njegove oči so se ustavile na A3, ki pa bo morda prej prišel v poštev za sina. In ker pri laguni ni mo- gel izbirati barve, bo novi »družinski član« zanesljivo ži- vo rumen, rdeč ali zelen. PRIMOŽ ŠKERL Foto: TONE TAVČAR REPORTAŽA 33 Čudežni ppiet ognjene icupoie Dušan Bojanovič je pred dvema letoma ustanovil Balonarski klub Vojnik - Po prvem poletu z balonom postaneš baron »Bil sem nihče.« »Bila sem nihče,« ponoviva s starejšo gospo, s katero sva nekaj mi- nut pred tem izstopili iz košare velikega balona, ki je pristal na celjskem Golovcu, za Duša- nom Bojanovičem dokaj nego- tovo, ampak vseeno dovolj gla- sno, da naju vsi, ki stojijo okoli naju, dobro slišijo. »In ostal bi nihče,« nadaljuje Dušan. »In ostala bi nihče,« ponoviva za njim, »če ne bi spoznala vas, ki ste me vpeljali med...« Dušan malo počaka, nato pa, nenado- ma gromko in slovesno, zagr- mi »Nebo... Zemljo... Ogenj... In Zrak.» Kar sledi, naj ostane balonar- ska skrivnost, pravi Dušan, skrivnost za tiste, ki jih prvi polet še čaka. Vsekakor pa tak- šno ali podobno pošiljko besed in vseh omenjenih snovi obe dobiva na glavo - natančno tako, kot vsi, se prvič peljejo z balo- nom že vse iz prejšnjega stoletja, ko je tako polete z balonom kot obrede krsta novopečenih balo- narjev oziroma baronov in baro- nes tudi v naših krajih uvedla slovita avstroogrska reformator- ka Marija Terezija. »Ta obred je enak povsod po svetu, velja pa samo za tiste, ki poletijo prvi- krat,« pripoveduje Dušan Boja- novič, ko potem, skoraj po uri letenja ob mirnem vetru, ki nas je v času, ko balon ponavadi prileti že do Šentjurja, z letališča v Levcu ponesel samo do celj- skega Golovca, sedimo pri ob- vezni pijači. Te, pijače namreč, po zakonih balonarstva takoj po poletu ne sme plačati pilot. Am- pak to je že konec zgodbe, ki se je začela dosti bolj po naključju in popolnoma drugje... Njen začetek sega v čas pred dvema letoma, ko je Vojničan Dušan Bojanovič, ki je bil konec šestdesetih navdušen jadralni pilot in ima v hangarju letališča v Levcu še vedno jadralnega zma- ja, prvič od blizu videl balon. »Vse od lanskega leta se z balo- nom sploh nisem peljal; voziti sem začel šele lani, malo pred tem, ko sem opravil izpit za pilota,« pripoveduje predsednik vojniškega balonarskega kluba o konjičku, ki mu danes izpopol- njuje večino dni. »Balon sem kupil že leta 1997; kmalu potem, ko so me prijatelji povabili na polet na Ruj, od koder pa takrat, zaradi premočnega veu-a, nismo mogli vzleteti. Vendar me je ta- koj potem vseeno zagrabilo in tisti dan, ko smo se peljali nazaj proti domu, sem se dokončno odločil, da je balonarstvo tisto, kar si želim,« pripoveduje Du- šan. Mesec po tem je kupil koša- ro in kmalu zatem še kupolo. Zaživel je za svoj balon in za Balonarski klub Vojnik, ki ga je ustanovil skupaj s še desetimi drugimi navdušenimi ljubitelji tega mirnega, prepuščajočega se letenja pod milim nebom. Vse je mogoče Ogromna gmota se zdi marsi- komu nekaj tako zelo strašljive- ga in hkrati privlačnega, da je pripravljen odšteti kar nekaj nov- cev zato, da se v pleteni košari dvigne nad zemljo in zapluje. »Pilota v balonu ob tem ves čas spremlja zemeljska ekipa - balo- nu sledijo, razen tega pa so pove- zani še z radijsko zvezo,« pripo- veduje Dušan podatke, ki si jih je, če nimaš natančne predstave o tem, kako polet izgleda, prav- zaprav težko predstavljati. In ker je Dušan Bojanovič prej človek dejanj kot besed, se večernemu telefonskemu sporočilu na tajni- ci, ki pravi: »Jutri ob šestih zju- traj se dvignemo iz letališča v Levcu. Pridi!« sploh ne čudim. Bolj se čudim sebi, ker brez težav in brez budilke tako zelo zgodaj vstanem, se pripravim in se, za vsak slučaj, v mislih poslo- vim od vseh, ki jih imam rada in še z večjim veseljem od tistih, ki jih nimam. Ko se pripeljem na letališče, tam že čaka Mirko Lebar. Kot mi je Dušan povedal prejšnji dan, Mirko ni edini invalid, ki ga je Dušan popeljal pod oblake. »I^ed nekaj meseci me je pokli- cala punca iz Ljubljane in rekla, da je slišala za naš klub in da jo zanima, če bi lahko z balonom popeljali njenega fanta, saj je to njegova velika želja. Povedal se ji, da se moramo le dogovoriti, kdaj in od kod bomo poleteli, ne glede na to, da je bil fant v invalidskem vozičku,« pravi Du- šan, ki se je z dvignil že tudi izza ceste, na še bolj čudnih lokaci- jah pa po navadi pristane. »Toliko, da veste, da je mogo- če v življenju prav_vse,« je pre- pričan Dušan, ki to gotovo dobro ve; že petnajst let namreč skrbi za svojo ženo, ki je obolela za multiplo sklerozo, hkrati pa skr- bi za hčerko in sina. »Ker žena žal skoraj nič več ne vidi, je nisem uspel popeljati z balo- nom,« pojasni, »sta se pa z balo- nom peljala dva druga invalida in če si bo to želel še kdor koli drug, mu bom poskušal to na vsak način omogočiti.« Priprave Mirko je prišel, ker se bo z balonom popeljala njegova znanka iz Ljubljane, starejša gospa, ki jo je spremljal mož. Ker njemu dvig pod nebo ni padel niti na kraj pameti, za obtežitev vzamemo s seboj tudi Mirka. Ob Dušanu, ki balon vozi kar v beli ladi, prideta še dva člana balonarskega kluba. Jure in Fric, ki bosta med našim jutra- njim poletom zemeljska ekipa. Trije moški ne govorijo veliko; po dveh letih je delo utečeno, vse mora biti opravljeno, še bo- lje, da brez nepoti-ebnih besed. Govori se po srečnem pristan- ku... Najprej s prikolice na tia spu- stijo košaro, ki tehta 90 kilogra- mov. »Nič, kar pri balonu vzdig- neš, ni lažje kot petdeset kilogra- mov,« pravi Dušan. Sledi kupo- la, spravljena v veliko vrečo, ki začenja obliko dobivati šele po- tem, ko jo Jure in Fric razgrneta po travniku. S seboj imajo tudi bombe s plinom, propan je to, po Dušanovih besedah relativno nenevaren. Ko je vse nared, zač- no kupolo polniti s toplim zra- kom. Jure in Fric držita kupolo vsak na svoji sti^ani, Dušan po- tegne za ročko in... buf, velika ognjena krogla puhne v notra- njost še ležeče kupole, ki se počasi, po kakšnih petih, desetih minutah, dvigne. Preden so pri- čeli s pripravami, je Dušan spu- stil v zrak majhen, s helijem napolnjen balonček. »Tako ugo- tovimo smer veti^a oziroma predvidimo, kam nas bo zane- slo,« reče in pojasni, da se balon- ček v minuti dvigne za kakšnih sto metrov. Nekaj minut pozne- je oddaljujočega se modrega ba- lončka ni videti nikjer več. Zaže- lim mu srečno pot in hkrati, da se ne bi z balonom, v katerem bo naša ekipa, zgodilo kaj podob- nega. Sicer je res lepo pluti med oblaki, ampak... Pravkar mi je postalo vsaj malo bolj všeč tudi na zemlji. Upam, da se bomo nanjo še kdaj vrnili. Polet Ker je četrti<:ovo juti^o brez vetra, letimo zelo počasi. Dvigo- vanje nam je vzelo kakšnih pet minut, med poletom nad travna- timi prostranstvi si ogledujemo tioris Levca in strehe premikajo- čih se pločevinastih škatel, ki svoje lastnike vozijo v službo. Bolj ko se dvigamo, bolj se nam vse skupaj zdi majhno. »Oskar alfa, javi se. Smo iz Kaple vasi, videli smo, da si vzletel.« »Vzleteli smo, da, in veti-a ni,« se naš pilot odzove na klic neznanih ljubiteljev balo- nov preko radioamaterske po- staje. Vprašajo, če bi lahko pole- teli tudi oni in reče jim, naj ga pokličejo, ko se bomo vrnili na zemljo. Kot ugotovim malce pozneje, radioamaterska postaja ni edina zveza z zemljo, saj Mirku zazvoni mobitel. Nekaj trenutkov zatem se znajdemo nad celjsko toplarno. Gospe iz pisarn nam navdušeno mahajo izza oken, ko pa Dušan zagleda prijatelja, je pogovor iz balona do dvorišča, na katerem ta prija- telj stoji, slišati prav zanimivo. In tudi plodovito, saj se nam spo- daj stoječi kar kmalu po pri- stranku pridruži za nekaj mi- nut... »A gremo h komu na zaj- trk?« je ideja, ki bi jo težko predlagal kdo drug kot Mirko, ostali le še nadaljujemo: »Ja, Du- šan, približajmo se kateremu od teh stolpičev, potrkajmo na ok- no in vprašajmo, če so danes že kaj dobrega skuhali.« Zatopljene v misli, povezanimi z uresniči- tvijo tega predloga, ,nas zmoti ženska, ki prebujajoč se v beli pižami balkona z dvanajstega nadstiropja zelene stolpnice pri- jazno zakliče: »Dobro juti:o, a vam skuham kavo?« Seveda so- glasno zavpijemo »Da«, vendar kljub vsemu dvomim, da ima tako dolge roke, da bi nam jo lahko ponudila. Zato se ozrem navzdol in tako v trenutku tudi sama pridem na svoj račun igra- joče se usode. Po diagonalni črti zračne linije, skoraj tik pod se- boj, čeprav veliko bolj na zemlji, zagledam nekoga, ki sem si ga že neverjemo dolgo želela sreča- ti. Prisfanelc Nekaj minut za tem pristane- mo v bližini OŠ Frana Roša, na ti-avi, ki k sreči ni pravkar obde lana njiva. Ker zemeljske ekipe, ki nam sicer zelo uspešno sledi, še ni, nam edino dobrodošlico pripravi manjši štirinožni meša- nec, ki besno laja v ogromno gmoto, ki se približuje tiom. »Če bi bila tako majhna kot si ti, si ne bi upala lajati v nekaj tako veli- kega, kot je ta balon,« skušam pogunmemu psičku posredova- ti miroljuben nasvet, ki ga ta seveda ne upošteva. »Dušan, če bo ta pes tukaj še takrat, ko pristanemo, ne grem iz košare,« se moj pogum kar hiti:o prevesi na drugo stran. »Saj se bo pomi- ril,« se nasmehne Dušan in tre- nutek zatem, ko se nekaj stokilo- gramska gmota balona čisto na- rahlo in nežno spet dotakne ma- tere zemlje, tudi sam nežno re- če: »Čudovito. Dolgo že nismo tako lepo pristali.« V sklopu krajevnega prazni- ka KS Vojnik bo v soboto, 19. junija, 2. balonarski festival, ki se ga bo udeležilo dvajset balo- nov iz Slovenije in sosednjih držav. Zjutraj se bodo baloni dvignili z nogometnega igrišča v Vojniku, zvečer pa bodo uprizorili balonarski lov na li- sico, katerega glavna nagrada bo zlata verižica v vrednosti 3000 mark, ki jo je podarilo Zlatarstvo Stožir. Zlezemo iz košare, pozdravi- mo se s člani zemeljske ekipe in psičkom, ki v trenutku pristanka ostane brez daru lajanja. Fantje iz balonarskega kluba izprazne- jo kupolo, ki se spet znajde v manjši vreči, ter košaro, v kateri smo preživeli tako zelo lepo uri- co, dvignejo na prikolico. Vreča,. košara, bomba za plin in meri- lec... To je vse, kar je ostalo od čudovite izkušnje lepega četi-t- kovega jutra. Do naslednjič, ver- jetno do naslednjega dne, ko se bo Dušan Bojanovič z balonom in drugimi potniki spet dvignil visoko med oblake. »Razglašam vaju za celjski baronesi... Zdaj sta naši, doživeli sta krst med oblaki, balonarji pa se med sabo tikamo,« so poslednje besede obreda, ohranjenega že dobrih sto let. »Postali sta baronesi in zdaj lahko gremo nekaj spit,« reče pilot Dušan, ki ga še vedno ubogamo. Stisnjena kupola v ve- liki vreči, košara v avtomobilski prikolici in sinje modro nebo nad nami pa že čakajo na svoje nove goste. ^.•^ NINA M. SEDLAR Dušan Bojanovič je duša in ] srce Balonarskega kluba Voj- ] nik. Vesele Štajerke so mu' posvetile tudi pesem, ki bo' predstavljena na Balonar-} skem festivalu v Vojniku. ■< Dvigovanje kupole, katere življenjska doba je od 500 do 600 ur. Kmalu jo bodo prenovili. Zasuti z zemljo, zakurjeni in politi s šampanjcem - kot vsakdo od časa Marije Terezije. Tisti, ki so obred poznali že od prej, so se mu spretno izognili, naju pa po obredu razglasili za baronici. 34 Hujšanje brez stradanfa v Sloveniji že od lanskega leta deluje program hujšanja in vzdrževanja telesne teže, imenovan Odlično počutje, ki povzema nekatera osnovna načela po svetovno priznanem shujševalnem programu Weight Watchers in še nekaterih drugih znanih programih. O tem je bilo v slovenskem tisku nekaj že objavljenega, sedaj pa program prvič predstavlja- mo tudi bralcem Novega tednika. Naj povemo, da gre za delo v skupinah, ki so doslej osnovane že v Ljubljani, Novem mestu, Ribnici in v zadnjem času v Novi Gorici, že od začetka marca pa tudi v Celju. Hujšanje v skupinah je v svetu že dokaj uveljavljena metoda, medtem ko se pri nas pojavlja prvič. Izsledki ra- ziskav, napravljenih na večjih vzorcih ljudi v ZDA, nedvom- no kažejo na to, da je za dosego trajnega rezultata pri hujšanju (podobno kot pri nekaterih drugih oblikah po- moči in samopomoči) nujna močna podpora, česar pa ljudje, ki hujšajo individualno ali celo naskrivaj doma, pogo- sto nimajo dovolj. Še posebej tisti, ki so poskusih - in ne uspeli - že večkrat, imajo vsa- kič manj možnosti, da bi žele- ni rezultat dosegli, kaj šele zadržali. Skupina zato pome- ni krog ljudi s podobnimi te- žavami, ki so se odločili po- skusiti še enkrat in ki se sre- čujejo enkrat tedensko, ne da bi se bali, da si jih bo kdo ogledoval bodisi z zavistjo bodisi s posmehom. Drugi zelo pomemben de- javnik programa Odlično po- čutje je dejstvo, da ni nikakr- šnega pritiska na posamezni- ka, češ koliko naj shujša do naslednjič. Še več, udeleženci programa - marsikdo celo pr- vič - počasi prihajajo do spoz- nanja, odkod in zakaj preveh- ka telesna teža, tako da se svojega »večnega« problema lahko lotijo oboroženi z novi- mi spoznanji in torej tudi z večjo možnostjo doseči svoj cilj. Za izvajanje programa skrbi skupina usposobljenih ljudi (poleg skupine in osebja, ki skrbi za povsod potrebno »pa- pirno delo« sodelujemo še z zdravnikom in dietologom, po potrebi pa nam je z nasveti na voljo tudi psiholog), saj se je poleg povečane teže neredko potrebno ukvarjati tudi še z drugačnimi, npr. psihičnimi te- žavami. Poleg skupinskega dela se je namreč pogosto po- trebno posvetiti tudi posa- mezniku, saj ima vsakdo svoj lasten motiv za hujšanje, pa tudi lastne prehrambene in življenjske navade. Pogosto se je treba ukvarjati s kakim pri- merom, ki od skupine močno odstopa ali pa je njegov vsak- danji ritem nezdružljiv s prin- cipi, ki veljajo pri hujšanju po programu Odlično počutje. Ne smemo tudi pozabiti na dejs- tvo, da se skupinam pridružu- jejo tako tisti, ki imajo odveč 30 ah 40 kg (ali celo več), kot tudi tisti, katerih »problem« je težak le sedem ah osem kilo- gramov. Zelo pogost je na- mreč pojav, da morajo slednji za pričetek hujšanja najti celo več volje in kak dodaten motiv kot tisti, ki jih k hujšanju ne silita le pogled v ogledalo in posmeh okolice, temveč tudi garderoba in denarnica. Če je hujšanje že mogoče brez stradanja in trpljenja, pa brez obilo volje, nekaj discipli- ne in primerne diete le ne gre. Tudi tu se program Odlično počutje pokaže kot novost. Namesto da bi morali jesti (in kuhati) posebno hrano zase in bili prisiljeni kupovati poseb- na živila, je po tej metodi pred- videno uživanje popolnoma običajnih jedi, tistih, ki jih je- mo navadno, saj so jedilniki sestavljeni raznoliko in dajejo veliko možnosti. Poleg tega se udeleženci skozi tedne sezna- nijo z marsičem novim o pre- hrani, prehranjevalnih nava- dah ter možnih težavah, ki se pojavijo med hujšanjem, na katere se zato primerno pri- pravijo in se s tem izognejo marsikateri čeri, zaradi katere bi sicer morda izgubiU voljo do hujšanja. Rezultati, doseženi v teh skupinah, se gibljejo znotraj začrtanega plana o doseganju 4 - 8 izgubljenih kg mesečno, kar smo dokazali ob analizi v začetku maja. Seveda pa v naših statistikah niso upošte- vani vsi tisti, ki so se v skupi- nah pojavili samo enkrat, trd- no prepričani, da so s prvo dieto v programu Odlično po- čutje končno odkrili čarobno paličico, s pomočjo katere bo- do shujšah, ne da bi jim bilo potrebno napraviti karkoli re- snejšega. Tu gre za krepko zmoto, saj je program sestav- ljen iz več stopenj in več diet, predvsem pa ne temelji - tako kot večina pristopov k hujša- nju - samo na zmanjševanju zaužitih kalorij, temveč na či- sto drugih principih. Skozi desetletja preizkuše- na metoda hujšanja in vzdr- ževanja telesne teže si utira pot tudi na Slovensko, rezul- tati in zadovoljstvo udeležen- cev pa pričajo o tem, da je primerna in učinkovita tudi v našem okolju. Za dodatne informacije in vključitev v program pokličite tel. (061) 66-77^2. Spoznaimo našo hrano Za dobro zdravje in dolgo življenje moramo vedeti, kakšna je vrednost hrane in kako vpliva na naše telo. Lahko ste debeli ali suhi, sladokusci ali izbirčni, hrana ima za vse ena- ko pomembno vlogo. Toda le malokdo ve kaj več o njej. Ali je surova hrana bolj redilna kot kuhana? Ne vedno. V zelenjavi, na primer, so pomem- bne redilne sestavine v celicah, obloženih s celuloznimi zidovi, ki jih naš želodec ne more prebaviti. Med kuhanjem ti zidovi popokajo in šele tedaj lahko pojemo hranljivo sestavino. Na drugi strani pa pretirano kuhanje ubija številne hranljive sestavine. Zato ne mečimo proč vode, v kateri smo kuhali zelenjavo. V njej je več kot 50 odstotkov mineralnih snovi. Zakaj določeno hrano radi uživamo, druge pa ne maramo? Če je telo zasičeno s hranljivimi sestavinami, človek hrane s temi sestavinami ne mara in nasprotno. Hrepenenje po sladkarijah pa je cesto psihološko pogojeno. Ali dobe vegetarijanci zadostne hranljive sestavine že s samo zelenjavo? Da, toda precej težko, zlasti ko gre za protei- ne. Malokatera hrana vsebuje toliko proteinov kot meso. Ali pomenita lakota in dober tek eno in isto? Ne. Lakoto povzročata prazen želodec in določena količina sladkorja v krvi. Ko pride do tega, možgani sporočijo telesu, naj si poišče hrano. Zanimivo je opazovati ljudi, ki so stradah: pravijo, da občutek lakote zgine tretji dan stra- danja. Slab tek uniči občutek lakote. Toda moč- nejša lakota vedno prevlada tek. Kadar je človek sestradan, ne izbira jedi. Ali pitje blaži lakoto? Samo začasno. Kajti tekočina ne ostane v želodcu in je skoraj takoj že v črevesju. Zato ublaži kozarec vode ali piva lakoto le za deset minut. Ali ima barva hrane kakšen vpliv na tek? Da. Od določene hrane pričakujemo, da ima določeno barvo. Če je nima, izgubimo tek. Ob neki priložnosti je skupina lačnih ljudi jedla v prostoru, ki je bil zeleno razsvetljen. Med jedjo so spremenili svetfobo v sivo. Večina jih je izgubila tek. Deset pravil o prehranjevanju: • raznolika prehrana oziroma uživanje različnih živil; • ne preveč in ne premalo; • majhni obroki - večkrat na dan; • dovolj beljakovin; • malo maščob; • dosti sveže zelenjave in žitaric; • redko sladkarije; • malo soli; • redko alkohol, če že, potem malo; • dosti tekočine. Ali močna hrana škodi spanju? Ni nujno. Številni narodi jedo zvečer mnogo in sicer šele okrog 10. ali 11. ure. Tu gre predvsem za navado. Zakaj se nekateri ljudje redijo? Redimo se takrat, kadar uživamo več hrane, kot jo potrebujemo in kot je telo lahko porabi. Rejenje lahko preprečimo na dva načina: zmanj- šati moramo količino hrane, ki jo vnašamo v telo, ali pa to hrano porabiti s telovadbo. Najbo- lje je, če oba načina kombiniramo. Ali prebavni sistem laže prebavlja eno vrsto hrane in težje drugo? Seveda. Najlaže prebavljivi so proteini, maš- čobe pa najtežje. Koliko časa traja prebava? Po štirih do šestih urah je hrana v črevesju, kjer se prične glavna prebava; traja 12 ur. Tako že zajtrkujemo, ko prebavljamo večerjo. MK BIO KOLEDAR 35 ČRNIBEZEG Za čaj, marmelado, sok in vino črni bezeg (Sambucus ni- gra) je zelo stara, znana in razširjena rastlina. V preteklo- sti so ga uporabljali predvsem v zdravilstvu, dandanes pa se poleg zdravilnih namenov (čaji) uporablja tudi za pripra- vo bezgovega soka, vina, žga- nja kot tudi marmelade. Spada med najbolj priljubljene rast- line za pripravo različnih ča- jev. V zdravilstvu in v sadne namene lahko uporabljamo bezgovo cvetje, liste, jagode (grozde bezga), skorjo aJi lub- je kot tudi korenino. Bezeg raste najraje okoU hiš, po mejah, ob robovih gozdov, polj, travnikov in ob potokih. Zraste do šest metrov visoko, njegovo deblo je pokrito z raz- pokano skorjo, skorja mlajših vej pa je svetlejša. Notranjost vej napolnjuje mehak stržen. Cveti od maja do junija, njegovi cvetovi so rumenkasto beli, prijetno dišijo, njihov okus pa je dišaven. Iz cvetov se razvije- jo sočne, modrikasto črne jago- de. Bezgove cvetove nabiramo le ob sončnem vremenu in ko je vsaj polovica razcvetja že razcvetena. Cvetove lahko uporabimo v kulinariki, tako da ga namočimo v testo in ocvremo. Če pa ga namenimo za mešanice čajev, ga hitro po- sušimo in spravimo v dobro zaprte posode ali papirnate vrečke. Iz cvetov lahko pri- pravljamo tudi osvežujoče in aromatične sokove. Bezgovo cvetje vsebuje eterična olja ter spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bez- govega cvetja pri tistih prehlad- nih obolenjih, ki se najhitreje popravijo oziroma ozdravijo z močnim potenjem. Ko se cvetje razvije v črne jagode, le-te posušimo ali pa sveže skuhamo v bezgov sirup, bezgovo vino, žganje, želeje, marmelado, uporabni pa so tu- di kot dodatki pri pripravi sla- dic. Zrele jagode vsebujejo bal- drijanovo kislino, čreslovino, eterična olja, sladkor in vitami- ne A, B in C. Bezgovih jagod ne smemo uživati presnih, uživa- mo jih lahko le, če so nekoliko prekuhane! Iz bezgovih jagod lahko pri- pravimo marmelado tako, da dva kilograma črnih bezgovih jagod pretlačimo in nato z ne- koliko vode prekuhamo. Med kuhanjem dodamo bezgovi če- žani še pol kilograma sladkor- ja. Ko vsa tekočina izpari, mar- melado shranimo v čiste ko- zarce. Bezgova marmelada je zelo okusna. Iz bezgovih jagod pa lahko pripravimo tudi bez- gov sirup. Jagodam dodamo olupljeno limono, nekaj češmi- novih jagod in vse skupaj s pomočjo sokovnika spremeni- mo v okusen bezgov sirup, ki je hkrati tudi pravo okrepčilo. Prav tako pa lahko iz zelo zrelih bezgovih jagod pripravi- mo zadnje čase precej iskano bezgovo vino. Postopek pri- prave ni zahteven. V lonec na- točimo sedem litrov sveže vo- de, stresemo vanjo dva kilogra- ma sladkorja in jo segrevamo, dokler ne zavre. Nato preku- hano vodo s sladkorjem ohla- dimo in stresemo vanjo tri litre zrelih bezgovih jagod ter dob- ljeno mešanico' ponovno se- grejemo in počakamo, da po- novno zavre. Mase ne smemo kuhati. Tako dobljeno maso ohladimo, ji dodamo dva deka- grama kvasa v prahu in jo do- bro premešamo. Tekočo maso potem nalijemo v stekleni ba- lon, na katerega namestimo vrelno veho. V stekleni posodi naj bi potekalo vrenje vina. Ba- lon z bezgovim vinom postavi- mo v prostor s stalno tempera- turo okrog dvajset stopinj Cel- zija. Pri takih pobojih poteka vrenje optimalno. Ce je prostor hladnejši, se vrenje lahko usta-, vi in namesto bezgovega vina dobimo bezgov kis (ki pa je tudi uporaben in zelo iskan v kulinariki). Tudi previsoke temperature niso dobre za pra- vilno vrenje. Če dodamo pred vrenjem preveč sladkorja, pov- zroča to v vinu-vedno nove procese vrenja, tako da nazad- nje dobimo tako imenovani »bezgov liker«. Po končanem vrenju poča- kamo, da se bezgovo vino zbi- stri. Nato ga pretočimo v zelo čiste steklenice, jih dobro za- mašimo in shranimo v hladen prostor. Iz bezgovih jagoti pa lahko skuhamo tudi okusno bezgo- vo žganje. Tudi jagode, češnje, borovni- ce, ribez in druge sadeže lahko spremenimo v zelo okusne do- mače sokove. Za sočenje lahko uporabimo navadne sokovni- ke, če pa želimo hitreje do soka, si pomagamo s sočenjem pod pritiskom. Za tako sočenje uporabimo sokovnik v obliki ekonom lonca (ekonomik so- kovnik). Tak sokovnik je sestavljen iz sedemlitrskega lonca na zvišan pritisk in dodatne opreme za sočenje. V njem lahko sočimo vse vrste gozdnih sadežev aU domačega sadja. Sočimo lahko tudi razhčno zelenjavo, na pri- mer rdečo peso, korenje, čebu- lo, paradižnik, špinačo itd. Ze- lenjavne sokove uporabimo kot začimbo ali jo uživamo kot pijačo. Zeliščne sokove upora- bimo kot dišavnice ali zdravilo (npr. pelin, meUsa, arnika). Sok, pripravljen v ekonom sokovniku, ohrani vse vitami- ne, rudninske in aromatične snovi. Delo s sokovnikom je enostavno, prav tako tudi čiš- čenje. BOJAN SEŠEL 36 GLASBA Poletimo s štorkljami in Čuki štorklje je naslov nove ka- sete in CD-ja skupine Čuki. Napoved albuma je bila že skladba Esmeralda in Marko Vozelj, s katerim sem se za- pletla v pogovor, je ujel »vseh« pet ali šest nadalje- vank. Po Esmeraldi je bila naslednja napoved za to ka- seto in CD skladba Sončni žarek. Zelo dobro se je v vlogi igralca oz. fanta, ki igra glavno vlogo v video spotu te skladbe, odrezal Matjaž, klaviaturist in har- monikar, ki je že kar leto in pol s skupino Čuki. Čuki so ob izidu albuma, 10. maja, odločili za zanimivo promocijo. Ko je Jože napisal pesem Štorklje, se je rodila ideja za promocijo v porodni- šnici. »Predstojnici porodnišnice smo razložiU našo idejo in bila zelo navdušena, seveda pa smo takoj razmišljali tudi o tem, da bi k sodelovanju povabili vse porodnišnice. Promocija je bila v Ljubljani, ker se tam rodi tudi največ novorojenčkov, ostalim 14 porodnišnicam pa smo pove- dali, da jim bomo poslali ka- sete za vse novorojenčke, ro- jene 10. maja. V Celju se jih je rodilo pet, v celi Sloveniji pa 47. Kot je dejala ena od ma- mic, bo to vsekakor lep spo- min tako za mamice kot tudi za otroke, ko jim bodo pripo- vedovale to zgodbo. Babica naše kasete je bila ljubljanska županja Vika Potočnik.« V skupini Čuki je novope- čeni očka Jože, njegova Pe- tra je stara 11 mesecev, kdaj boš pa ti postal očka? Malce si zamešala. Tista pe- sem gre takole: »Ti boš pa mamica postala«. Mislim, da takrat, ko bodo štorklje do- volj nizko priletele, da jih bom lahko zgrabil, bo tudi to prišlo na vrsto. Mora biti člo- vek na to pripravljen. Jože je navdih lahko dobil od basista Vinka, ki ima že kar pet otrok (štiri hčerke, zadnji je sin, ki je star 3 leta). Midva z Matja- žem bova še malo počakala. Za skladbo Štorklje ste po- sneli tudi videospot. Jože je pri snemanju uresničil svo- je sanje - biti pilot, ti pa se višine menda bojiš. Spot smo snemali v Lescah, kjer imajo še stare avione s propelerji in zelo lepo pobar- vane, živahnih rumenih in modrih barv. Lastniki so bili takoj navdušeni in pripravlje- ni cel dan leteti, vendar sern jim takoj povedal, da ne bo potrebno nič leteti, da leteli bodo drugič. Takrat, ko je šla cela ekipa letet, me ni bilo, ker so šli na 4.000 metrov, mi smo pa te posnetke delali sa- mo na tisoč metrov. To pa ni tako hudo, tudi če dol padeš. Pomagali so nam plesalci iz plesnega studia M. Medtem ko mi letimo in veselo prepe- vamo, se at^ion pokvari, eno zakrilce se zatakne, začne se kaditi in Jože kot izkušen pi- lot reče, da bo on pilotiral, jaz pa naj grem ven in popravim, da bomo lahko pristali. Ka- skader spleza gor in popravi napako in srečno pristanemo. Kakšne velike panike ni bilo. SnemaU smo s posebnimi tehnikami, da vse zgleda zelo realno. Ali Čuki veste, zakaj se re- če, da otroka prinese štor- klja? Pozanimali smo se pri dr. Janezu Bogataju in nam je razložil tri variante, od kje ta rek izvira. Prva varianta je ta, da naj bi bila štorklja simbol, da hrani ostarelega očeta. Drugi rek je ta, da lahko štor- klja s svojim pogledom oplo- juje mlada dekleta. Tretja možnost, ki je tudi najbolj verjetna, je pa tudi malce dalj- ša. Včasih so žensko, ki je bila visoko noseča, osamiU, ker je bila za tiste čase grda ženska. Družini in otrokom so morali povedati, da mame nekaj ča- sa ne bo in v tisd visoki noseč- nosti so rekli, da je šla mama v Rim. RojevaU pa so se veči- noma otroci na pomlad in ta- krat so se štorklje vračale. Otrokom je bilo spet najlažje razložiti, da je bratca ali se- strico prinesla štorklja, ki se je usedla na domač aU sose- dov dimnik. Otroci so tem zgodbam verjeli in tako se je zgodba tudi iz roda v rod prenašala. Naša štorklja je zelo simpa- tična. Ima dolg kljun, pilotsko čelado, očala, na noge smo ji pa dali rolerje. To pa zato, ker te velike ptice zelo slabo pri- stajajo. Ker je naša štorklja še mlada, navihana in radoživa, smo rekli, da naj ima rolerje, da se ne bo polomila. Kaj Čuki trenutno počne- te? Imamo neverjetno gnečo. Še vedno promoviramo naj- novejši CD in snemamo novo skladbo ob zelo velikem do- godku, ko bomo 19. septem- bra dobili prvega svetnika, Slomška. Sodelovali ste tudi na kon- certu v ljubljanski Hali Tivo- li, kamor vas je povabil Loj- ze Slak. Predstavili smo nekaj nje- govih narodno zabavnih pe- smi, ki smo jih na novo po- sneti. Prav tako odmeven je bil tudi koncert, ki ste ga pri- pravili za Sobotno noč. 1. maja smo imeli koncert na TVS, kjer smo zaigrati 20 pesmi v priredbah, drugače, kot so posnete na prejšnjih CD-jih. Ker je to zelo lepo uspelo, smo se odločiti, da bomo zadnje tri pesmi, ki so na albumu Štorklje, uvrstili nanj kar iz tega koncerta. Vse smo odigrati na akustične in- štrumente. Čuki ste posneli tudi film, v katerem sta glavna igralca ti in Jože. Pred dobre pol leta je izšla videokaseta z našimi spoti, vse do Deklice. Naslov je Veli- ki šou Čuk T V. Posneli smo ga kot oddajo, ki naj bi razkriva- la, kako so Čuki snemali vi- deospote. V studiu je Franci Srednič, Branko Gornič in Srečko Dolnič, novinarji, ki se jim vse zalomi. Je vesela, na- gajiva... Ta video kaseta je tudi naprodaj. Pripravljate kakšen veliki koncert ob 10-letnici vašega delovanja? Leta 89 smo se zbrali in začeli snemati prve posnetke. Nekaj posebnega zato načr- tujemo za jesen aH konec leta. SIMONA BRGLEZ Viako, Jože, Marko in Matjaž na snemanju videospota za skladbo Štorklje. ] Jiibibl polk in valčkov v ponedeljek, 21. junija popoldne in zve- čer, bodo v Šentrupertu nad Laškim odme- vale polke in valčki ob jubilejnem 300. Vrtiljaku polk in valčkov, glasbene oddaje v programu Radia Celje! Prvi Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje se je zavrtel v ponedeljek, 27. septembra 1993, ko je bil gost Alfi Nipič in njegovi muzikanti. Do danes so se na Vrtiljaku polk in valčkov vrteli vsi, ki na področju domače zabavne glasbe v Sloveniji kaj pomenijo. Oddaja pa je bila mnogim tudi odskočna deska v javnost ali pa obveščanje ljubiteljev domače zabavne glasbe o dogodkih na tem področju. Poznajo jo vsi, ki se za to zvrst glasbe zanimajo. Stoti Vrtiljak polk in valčkov je bil 21. avgusta v Šentrupertu, 200. tudi tam 21. julija 1997 in 300. bo v ponedeljek, 21. junija 1999. Prireditev se bo začela popoldne ob 15. uri, ko bodo kasete in CD predstavili Kvintet Dori, Mlade frajle. Izvir z Dobrne, Vesna in Vlasta ter Vitezi polk in valčkov ter Mladi vitezi. Sodelovali bodo tudi harmonikarji iz šole Viki- ja Ašiča ml., končana bo nagradna igra s Turistično agencijo Dober dan, rdečo nit skozi vso popoldansko prireditev pa bo vodil an- sambel Vigred iz Laškega. Večerna prireditev z neposrednim radijskim prenosom se bo začela ob 19. uri in končala tri ure kasneje. Poleg zgoraj omenjenih bodo nastopih Alfi Nipič, Vinko Šimek, Boris Kopi- tar, Štirje kovači, Klaužar, Ekart, Gašperji, Štajerskih 7, Šaleški fantje. Vesele Štajerke in Šentjurski muzikantje. Med gosti bodo tudi Ivo Umek, Irma Rauh, Ivan Sivec in mnogi drugi glasbeniki, komponisti in tekstopisci, producenti, založniki, novinarji, radijske in televizijske hiše ter ljudje, ki imajo to zvrst glasbe radi. Srečali se bodo tudi člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov. Srečanje si bodo ogledali župani občin Šent- jur, Štore, Celje, Vojnik, Žalec, Laško in Kozje, mnogi sponzorji in dobrotniki. 300. Vrtiljak polk in valčkov se bo vrtel pri gostišču Koc- man, ki je že poskrbel za lep izgled okolice in prireditvenega prostora. T V Glasbeni glas poletja Diskoteka Casablanca bo v soboto pripravila obse- žen glasbeni dogodek, ko se bo v atriju dvorane Go- lovec predstavilo nekaj vo- dilnih domačih glasbeni- kov in gostje iz Hrvaške. Prireditev na prostem se bo pričela ob 20.uri (v pri- meru dežja bo koncert v eni od dvoran), muziciraU pa bodo vse do 3. ure zjutraj. Obiskovalci se bodo lahko prepričali o kvaliteti nove zgoščenke skupine Agro- pop in Petra Lovšina, pri- sluhnili pa bodo še Miranu Rudanu, skupini MI2, 2 Ati- ve Vivian, Društvu mrtvih pesnikov, Sound Attacku, Tabuju, Štajerc Production, Tinkari Kovač, Danijeti, Ja- sminu Stavrosu in številnim drugim. Program bo pove- zovala Deja Mušič, vstopni- ce pa so v predprodaji na voljo po tisoč tolarjev. PRIMOŽ ŠKERL Slovenska popevka Slovenska popevka, ki so jo lani obudili iz pepela no- stalgije, bo tudi letos polete- la z Ljubljanskega gradu. V soboto, 19. junija, bodo od 21. ure dalje bodo, po izžreba- nem vrstnem redu, nastopili Marijan Novina s skladbo Saša, Regina s pesmijo Ujemi moj nasmeh, Nuša Derenda bo pre- pevala pesem Vzemi me veter. Vili Resnik Zadnji žigolo, Oto Pestner in Jolanda Anžlovar Ci- gansko romanco, KUD Gas Ča- kam te, Supernova se bodo predstavili s pesmijo Nina, Kar- men Stavec s pesmijo Ljubim te, Lara Baruca bo pela pesem Moja zvezda, Celjanka Hajdi Tvoj pogled muči me, Foxy teens Naj pada dež, Sendi Se še spominjaš, Tomaž Domicelj Življenje se mi spet zapleta in zadnji bodo Kalamari s sklad- bo V vetru rdečih zastav. Poslušalci oz. gledalci TV Slovenija bodo s telefonskim glasovanjem izbrali popevko leta, nagrajenec pa bo tudi letos dobil »ljubljanskega zmajčka«. Strokovne žirije bodo nagradile najboljše be- sedilo, glasbo, aranžma, iz- vedbo in debitanta. Zmagovalec Slovenske po- pevke 98 je bil Andrej Šifrer, ki je bil tudi avtor glasbe in besedila za skladbo Za prija- telje. Aranžma je naredil Pa- trik Greblo. To skladbo je lani nagradila tudi strokovna žiri- ja. Bo občinstvo in žirija tudi letos enotno? Debitanta lan- ske Slovenske popevke sta bila Karmen Stavec s popev- ko Na prepihu in Andraž Hri- bar z Ne jokat, lubika, za naj- boljšo izvedbo pa je bila na- grajena Alenka Godec, ki je odlično zapela skladbo Bodi luč. Nagrado za najboljše be- sedilo je prejel Milan Dekleva za skladbo Na prepihu neba, za istoimensko skladbo je bil nagrajen tudi Patrik Greblo za najboljši aranžma. . SIMONA BRGLEZ Prireditev bo vodila Blažka Miiller. GLASBA GLASBENI EX-PRESS 22. junija, na predvečer velikega promocijskega koncerta v ljubljanskih Križankah, bo trenutno vodilna slovenska ročk skupina BIG FOOT MAMA nastopila v popularni radijski oddaji Izštekani na Radiu Slovenija. Fantje bodo poleg skladb s še čisto svežega LP-ja »Tretja dimenzija« predstavili tudi vse stare uspešnice, seveda preoblečene v nove aranžmaje, drugač- ne ritme in odigrane v »unplugged« maniri. Že skoraj pozabljeni beli kvazi-raper Mark Wahlberg alias MARKY MARK - pri nas smo ga poznali predvsem po poskočni »Good Vibrations«, eni izmed največjih uspešnic leta 1991 - se po nekaj neuspe- lih poizkusih vrnitve v prvo ligo glasbene scene namerava med slavne vrniti kot filmski igralec. Zdaj že skoraj trideset letni gospod Wahlberg bo zai- gral v filmu »Metal God« v vlogi pevca skupine, ki prei- grava skladbe najljubšega benda in nato po spletu sreč- nih okoliščin za mikrofonom zamenja svojega idola. Stara znanka slovenski odrov, nizozemska sex-sax-bomba CANDY DULFER, je z ekipo eminentnih jazz glasbenikov (Fred Wesley, Jeny Preston, Ar- turo Sandivala, Jonathan But- ler...) posnela dober ducat skladb, ki bodo 20. septembra izšle na LP-ju »Girls Ni^t Out«. Star 73 let je na svojem do- mu v Los Angelesu, tri leta po možganski kapi, umrl legen- darni jazz pevec, skladatelj in igralec MEL »Velvet Fog« TORME. V svoji nenavadno bogati glasbeni karieri, ki jo je začel že kot štiriletni mule, je posnel več kot 40 albumov. Precej bolj na hitro pa je v onostranstvo odšel JUNIOR BRAITHWAITE, poleg Bunn- ya Livingstona do nedavnega še edini preživeli član kultne jamajške skupine WAILERS - Boba Marleya je leta 1981 v grob spravil pljučni rak, Petra Tosha pa so leta 1987 ustrelili. Braithwaitea so skupaj z reg- gae pevcem Lavvrenceom »Chadda« Scottom v večna lo- višča spravili do sedaj še nez- nani hudodelci, ki so omenje- no dvojico iz še nepojasnjenih vzrokov prerešetali s popular- no hitrostrelko kalašnikov. Prvo mesto britanske lestvi- ce je prejšnji teden na presene- čenje mnogih s sedem minutno govorno odisejado, podloženo s hip-hop ritmi, »Everybody's Free (to Wear Sunscreen)«, za- sedel avstralski režiser BAZ LUHRMANN, ki se je pred dvema letoma proslavil s fil- mom »Romeo in Julia«. Po velikem uspehu, ki ga je vodilni angleški break-beat duo THE CHEMICAL BRO- THERS pred nedavnim zabe- ležil s single ploščo »Hey Boy Hey Girl« se bo na trgu kmalu znašel tudi njun tretji studij- ski album »Surrender«. Ob tehno vragolijah Toma Row- landsa in Paula Simonsa bo, poleg Noela Gallagherja iz skupine Oasis in zasedbe Mer- cury Rev, mogoče slišati še nekaj znanih imen z angleške glasbene scene. Drum&Bass godba pospešuje rast paradižnika. Tako so po več mesečnih eksperimentih ugo- tovili angleški rejci tega rajske- ga sadeža, ki v tovrstne namene še posebej priporočajo glasbo FAHA in GROOVERIDERJA, praočetov te zmeraj popular- nejše glasbene zvrsti. Na veliki žurki, ki bo 1. julija spremljala ustanovitev škotskega parlamenta, bodo ob številnih znanih škotskih ljudskih godbenikih in pop zvezdnikih kot glavni nasto- pajoči igrali GARBAGE. Vlo- go »head-linerja« bi sicer mo- rali odigrati MANIC STREET PREACHERS, ki pa so »iz političnih« razlogov svojo pri- sotnost na tem zgodovinskem dogodku odklonili. Sicer pa se Manični ulični pridigarji pospešeno pripravljajo na prodor na ameriški trg, kjer bodo izid v Evropi že nekaj časa prisotnega albuma »This Is My Truth Teli Me Yours« pospremili še s serijo nasto- pov po znanih koncertnih pri- zoriščih v ZDA in Kanadi. Policisti ameriškega mesta Worcester, Massachusetts, so takoj po končanem koncertu aretirali dva člana nemške šok- rock zasedbe RAMMSTEIN. Pevec Till Lindemann in kla- viaturist Flake Lorenz sta na odru med pesmijo »Buck Dich« simulirala analni seks in pri tem uporabila, po mnenju lo- kalnih varuhov javnega reda in morale, nedovoljena sredstva - velikansko maketo falusa. Legende progresivnega roč- ka VES so spet v studiu, kjer pripravljajo material, ki naj bi septembra izšel na njihovem 18. studijskem izdelku »The Ladder«. Basistu Chrisu Squi- reu, kitaristoma Steveu Ho- weu in Billyju Sherwoodu, pevcu Jonu Andersonu ter bo- narju Alanu Whiteu pri nasta- janju albuma, katerega konč- no zvočno podobo naj bi obli- koval prejšnji mesec umrh producent Bruce Fairbairn, tokrat pomaga še novinec Igor Koroshov (klaviature). Hrvaški veterani PARNI VAUAK se po udarnem, pro- dajno pa ne najbolj uspešnem albumu »Samo snovi teku uz- vodno« (1997), spet vračajo v bolj populistične vode. Single »U ljuba v verujem« je že veli- ka uspešnica na južni strani Kolpe, po napovedih pozna- valcev razgibane cro-pop sce- ne pa bo odlično šel v promet tudi njihov novi album, ki naj bi izšel še ta mesec. GARV BARLOW, vodilni pe vec in avtor nekaterih največ- jih uspešnic že skoraj pozab- ljenih Take That, je v ponede- ljek spet naskočil lestvice. To- krat s singlom »Stronger«, ki že najavlja skorajšnji izzid njego- vega drugega solo albuma. Zadnji junijski vikend (25., 26. in 27.) bo na letališču Moš- kanjci pri Ruju že 7. shod moto- ristov BIKERS-ROCK WEEK- END, kjer bo nastopilo kar dvaj- set ročk zasedb iz Slovenije in tujine (Res Nullius, Metropolis, Psihomodo pop, Peter Lovšin, Sausages, Dicky B. Hardy, Atomsko sklonište...). Zvezde tega tridnevnega festivala bodo legendarni angleški rockodelci MOTORHEAD (26. junij), ki bodo na čelu s 53-letnim Lemm- yem ob številnih svojih ročk klasikah odropotali tudi nekaj viž z aktualnega LP-ja »Everyt- hing Louder Than Everyone El- se«. Vstopnice so že na voljo, v predprodaji pa vas bo tridnevna fešta (vključno s kampiranjem) stala 3700 SIT STANE ŠPEGEL Menagerji ameriške skupine R.E.M., ki bo 25. julija nastopi- la v Izoli, so na podlagi številnih posnetkov slovenskih in hrvaški skupin za predvozače izbrah surf-garažarje BAMBI MOLESTERS iz Siska. Štiri leta po razpadu je ponovno začela delovati v osemdese- tih zelo popularna ročk zasedba THE CULT. Ustanovnima članoma, pevcu lanu Astburyu in kitaristu Billyu Duffyu, sta se za poletno turnejo po večjih ameriških klubih pridružila še bobnar Matt Sorum (ex- Guns&Roses) in basist Martyn LeNoble (ex- Porno for Pyros). 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE - ALBUMI 38 RADIO - TELEVIZIJA Čigav je Radio Celje? Vaš! Na Radiu Celje se trudimo biti objektivni, kritični, ka- dar se nam zdi to potrebno, sicer pa predvsem lokalno informativni. yčasih se zgo- di, da nam kdo kar prilepi etiketo. Še ne tako dolgo so nekateri vpili: »Radio Celje je Zimškov radio!« Pa verjet- no danes česa takega ne bi več rekli, še posebej ne po dogodku, ki se nam je pri- meril prejšnji teden. Morda pa nas bo kdo sedaj ožigosal, da smo Šrotovi. Na srečo lahko danes še pri polni za- vesti trdimo, da smo pred- vsem sami svoji in vaši, torej na uslugo poslušalkam in poslušalcem Radia Celje. V oddaji Stereotip sta v četr- tek Mohor in Borut govorila o zgodnjem upokojevanju vrlih slovenskih poslancev. Opravi- la sta anketo na celjskih uh- cah na to temo, glede na to, da imamo Celjani v državnem zboru poslanca,' ki je glasoval za privilegije poslancev pri upokojevanju, pa sta za mne- nje želela povprašati tudi nje- ga. Mohor je poslanca Jožeta Zimska poklical, se predstavil kdo je, od kod kliče in kaj želi, naletel pa je na odziv, kakr- šnega ni (nismo) pričako- val (i). Poslanec Zimšek ima očitno alergijo na Radio Celje, ki je pri županu Zimšku ni bilo zaslediti. In kakšni so simpto- mi? Razburjeno povišan glas ob omembi te radijske postaje in prepričanje, da smo ga v predvolilnem boju za župan- sko mesto jeseni lani diskrimi- nirali. Da je bil v podrejenem položaju. Resnici na ljubo je imel župan Zimšek vsak me- sec lani, do meseca pred pri- četkom volitev, in predlani, možnost nabirati si točke pri volivcih v enournih kontakt- nih oddajah na Radiu Celje. A jih, glede na volilni rezultat, očitno ni znal izkoristiti. Poslanec Zimšek je danes prepričan, da bi imel marsikaj o Celju povedati še zdaj in da ga v tem na Radiu Celje one- mogočamo, ker mu ne daje- mo več kot poslancu enkrat mesečno možnosti nastopati pred mikrofonom. Česa po- dobnega iz ust njegovih po- slanskih kolegov s Celjskega še nismo slišali. Za vzgled no- vinarske pokončnosti nam je dal Delovega novinarja, ki da je »ojšter kot britva«, kot se je izrazil, a pošten, kar mi men- da nismo. In kaj poslanec Zimšek me- ni o upokojitvenih ugodnostih poslancev? Tega ni hotel pove- dati, ker je prepričan, da smo ga to hoteli vprašati zato, da bi ga sprovocirali. Da poslanci s svojo odločitvijo o zgodnjem upokojevanju hudo načenjajo živce državljanov Slovenije, mu očitno ni mar. S Celjskega je v državnem zboru še več poslancev, pa vprašajte njih, je bil odločen. Mimogrede, štor- ski župan in poslanec Franc Jazbec, je glasoval proti ome- njeni poslanski ugodnosti. Oblast je očitno huda slast, saj sicer ne vemo, zakaj po- slanec Zimšek poraza na lo- kalnih volitvah še ni prebolel. Na poraze pa bi moral biti vsak politik še kako priprav- ljen. Zato poslancu Zimšku svetujemo, da že sedaj prične s psihičnim treningom pred prihodnjimi državnozborski- mi volitvami, za vsak primer, če ne bi bil še enkrat izvoljen. Sicer pa se mu ni bati hudega, saj se bo ob morebitnem po- razu lahko upokojil, da bi bil s pokojnino občinski revež, pa se mu tudi ni bati. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK STEREOTIP Od »zadi« »Poslanci imajo pravico do predčasne pokojnine, če so moški dopolnili 58 oz. ženske 53 let starosti in najmanj 30 let pokojninske dobe. Za vsako le- to opravljanja poslanske funkci- je v polni mandatni dobi pa bi se jim priznalo znižanje starosti za 1 leto.« Temu citatu, zapisane- mu v eni izmed prejšnjih številk Dela, lahko mimo pripišemo status zgodovinskega, nas pa je predramil iz poznopomladan- ske zamaknjenosti. To razpoloženje je bilo idealni trenutek, ki so ga začu- tili tudi naši vrli izvoljenci. Tisti ljudje, ki na takšen ali druga- čen način zasedajo poslanske klopi v državnem zboru. Za- čeU smo se privajati na poletne temperature, sonce, tisti mir- ni, počasi valujoči ritem, ki ga včasih lahko opaziš v izpuhte- vanju vročine iz razbeljenega asfalta, na polne gostilniške vrtove, kakor tudi na pomanj- kljivo oblečene mladenke, raznoraznih velikosti in oblin. Saj veste, človek se pač priva- di... Na to pa kot strela z jasne- ga, nov zakon o spremembah upokojevanja - druga obrav- nava. Komentarji z ulic: »To ni res!« A to še ni vse, sledi naji- na pridiga: Ljudje božji ali se sploh zavedate, kaj nam plete- jo, kakšna kužna bolezen raz- saja po tistih prostorih, kjer naj bi se smiselno kresala mnenja o marsičem, ne pa da se iracionalno postavljajo zgolj pravila, ki so pisana na kožo izbrancem. In to izbran- cem, ki smo jih, osli neumni, izvolih mi. Osebno! In kot je pikro komentiral zakon po- slancev naključno izbrani Ce- ljan v anketi, ki sva jo pripravi- la za prejšnjo oddajo »Stereo- tipa«: »Vse zgleda tolk eno- stavn, pol pa pride en bumber in ti ga hoče na fin način, sej veš, tkole od zadi!« V prejšnjem časopisnem članku sva napisala nekaj o tej topli, meditirajoči, uspava- joči poznopopomladanski za- maknjenosti, ki narekuje celj- ski poletni utrip. Dnevni in nočni. Članek so očitno, mi- mo najinih skromnih pričako- vanj, prebrali tudi poslanci in ujeli ugoden veter. Ampak midva se ne dava. Složno sva vstala iz najinega omamnega, celjskega gostilniškega vrta in poklicala poslanca g. Zimska. Rezultat je znan risrim, ki po- slušajo kroniko na Radiu Ce- lje (ne daje komentarja). G. Zimšek pa naju je povabil na kozarček ali dva, zato bodo rezultati znani ta teden, če povabilo še velja. Tako sva morala posneti anketo poz- nopopomladansko zasanja- nih Celjanov. Izjave tistih, ki bi jo morah dati po nenapisa- nem kodeksu: javni osebi pri- tiče tudi izjava za javnost, nis- va dobila. Četrtkov večerni »Stereotip«, v živo na valovih Radia Celje, je izzvenel precej medlo. Ljudje imajo že vsega poln kufer, tudi tistih »od za- daj«, in se jim niti ne ljubi več pogovarjati o domnevno ne- pomebnih potezah, ki jih vle- čejo poslanci. Nova, še kom- pleksnejša oblika poznopom- ladanske zamaknjenosti je rojena in v zatišju le te čaka- mo na še močnejšo eksplozi- jo, ki se morda pripravlja. Ljudje pa nič, v stilu tistega stereotipnega pregovora o karavani in psih. Zato pa sta Marija in Stanka zvezdi stalnici najine oddaje. Ni jima vseeno, kaj se dogaja okoli nas. Njima ne more do živega niti poznopomladan- ska zamaknjenost, pa naj gre za sajenje krompirja aH pa atomsko fiziko. Dobesedno hodita naokrog z odprtimi očmi. Naj bosta za vzgled! In prosim, ne sprašujte ju, če poznajo tiste »od zadaj«! MOHOR HUDEJ BORUT KPvAMER Vabljeni na radijski piknik! Dolgo smo ga obljubljali, sedaj pa ga bomo zares pri- pravili. Radijski piknik, na- menjen predvsem poslušal- cem in poslušalkam oddaje Kuhajmo skupaj. V soboto, 19. junija, se dobi- mo ob 11. uri pri svetem Jože- fu v Celju. Tja lahko pridete peš ali z avtomobilom, precej parkirnega prostora imajo, piknik pa bo v prelepi okohci cerkve svetega Jožefa. Naš zvesti poslušalec Dani bo skuhal za vse ciganski golaž, pijačo bomo preskrbeli mi, vstopnina za piknik pa bo pe- civo in domači suhomesnati izdelki. Če boste prišli praz- nih rok, pa bomo zaračunali tisoč tolarjev vstopnine. Po- skrbeli bomo tudi za glasbo, kdo nas bo zabaval, naj osta- ne do sobote skrivnost, z va- mi pa bomo Ivica Burnik, Majda Klanšek, tonska tehni- ka Mitja Tatarevič in Bojan Pišek, pa Nataša Gerkeš Led- nik in še kdo se nam bo zago- tovo pridružil. Tudi če bo sla- bo vreme, piknik bo, saj ima- mo možnost zabavati se tudi v pokritem prostoru. Sicer pa se bomo družih vse popold- ne, s seboj ne pozabite prine- sti kakšnega okusnega recep- ta, da si jih boste lahko izme- njali, pa seveda obilo dobre volje. Upam, da se v čim več- jem številu vidimo v soboto na našem in vašem pikniku! NGL • Voditi TV Dnevnik si nadvse želi Branko Vrabec, ki je pred leti to že počel, potem pa je rekel »bolje vrabec v roki kot golob na strehi« in iz Ljubljane odšel na TV Koper. Spet se mu toži po stari slavi, vendar zdaj po Ljubljani letajo ptiči druge sorte. V tej jati je tudi Matjaž Anžin, ki bo najverjetneje po- stal nova zvezda najbolj gleda- ne informativne oddaje na Slo- venskem. Tako bo, ob ambi- ciozni Žalčanki Manici Janežič in vse bolj opazni Petri Kerč- mar, TV Dnevnik sijal v rosno mladi voditelj ski podobi. No, ne čisto rosni, kajti voditelja iz »stare garde« Lidija Hren in Janko Sopar se ne data in bo- sta k mladosti prispevala šarm zrelih let ter verodostojnost ti- stega, kar posredujeta gledal- cem. • Številne gledalke so opazile, da je nasmeh voditelja T V Ted- nika Darka Marina zadnje ča- se vse bolj kisel. Mož ima goto- vo probleme in skrbi. Kako ne, saj bo v kratkem postal novi kader ministra Ropa. Darko s 1. julijem (po 35 letih) zapušča slovensko TV in odhaja v za- služeni pokoj. Kot urednik in voditelj oddaje, ki je med gle- dalci zelo priljubljena (podatki kažejo, da ima enega najvišjih odstotkov gledanosti), ga bo zamenjal na POP TV-ju kuplje- ni urednik Drago Balažič, ki je do zdaj urejal in vodil TV Dnev- nik. Osrednja informativna od- daja TVS je tako ostala še brez enega voditelja, ki nima dlake na jeziku, ampak pod nosom. Iz vrste na priložnost čakajočih golobradih in mlečnozobih po- tencialnih voditeljev bo novega določil kar odgovorni urednik Lado Ambrožič, ki mu bo to verjetno ena zadnjih kadrov- skih odločitev, preden bodo višji šefi zamenjali tudi njega. • Redakcija Skrite kamere je razvozlala skrivnost, zakaj urednika TV Dnevnika Vlada Krejača obtožujejo, da je pred- sednikov človek. Razlog je pre- prost - le njemu izmed vseh novinarjev lahko predsednik pogleda naravnost v oči. • Čeprav je urednica razvedril- nega programa na TVS Miša Molk nadvse zadovoljna sama s sabo in s tistim, kar počnejo njeni podrejeni, in kljub temu, da imajo nekatere njene odda- je zelo visoko gledanost, napo- veduje za jesensko shemo spremembe, s katerimi bodo oddaje še privlačnejše. Kakšne bodo, zaenkrat še ni znano, gotovo pa je, da bo Mišina podoba ostala nespremenjena, saj je prenovo doživela šele pred kratkim. • Najboljši zdravnik med športnimi komentatorji in edini športni komentator med zdravniki dr. Andrej Stare je postal uradni zdrav- nik NK Olimpija. Zato tudi ne prenaša več tekem sloven- skega državnega nogometne- ga prvenstva. O našem nogo- metu pa nima ravno najlepše- ga mnenja. Javno je povedal, da je še daleč od vrhunskega in da je tisto, kar počno naši nogometaši, »navadno muče- nje žoge na slovenski način«. S to izjavo pa »dohtar« zago- tovo ni tako razburkal javno- sti, kot jo je pred leti, ko je v športnih poročilih prebral no- vico s svetovnega prvenstva v hitrostnem »drkanju« in pri tem ostal smrtno resen, kar pa ni veljalo za gledalce. Če- prav je Stare za narobe pre- brano črko iskal opravičilo v pravopisu, ki za drsanje men- da dopušča tudi starinski izraz drkanje, se ga je za vse življenje oprijel vzdevek dr. Lapsus. O drkanju pa, odkar je srečno poročen, ne govori več. Branko Vrabec V DRUŽBI S KANALOM A Zaljubljena družabnika V soboto, 19. junija, bo ob 16. uri na sporedu ameriška komedija Zaljubljena dru- žabnika. Režija: Eugene Levy, igrajo: Eugene Levy, Linda Kash, John James, John Hemphill. Ko razvezana zakonca ugo- tovita, da sta še vedno uradno poročena, se njuno življenje temeljito zaplete. Dodatne te- žave jima začne povzročati tudi nekdanji ženin ljubimec, ki namerava prevzeti njuno uspešno podjetje s kopalnimi oblačili. Katie Joplin Prvi del ameriške humori- stične nanizanke bo na spo- redu v nedeljo, 20. junija, ob 16.30. Igrajo: Park Overall, Jay Thomas, Simon Rex, Jim Rash, Ana Reeder. . Katie Joplin je robustna ko- medija, v kateri igralka Park Overall upodobi pred kratkim ločeno žensko z mladoletnim sinom, ki si s svojim ostrim jezikom in bistroumnostjo pri- vošči vsakega, ki ji pride pod roko. Njena direktna komuni- kacija - brez dlake na jeziku, navduši Glena Shotza, lastnika radijske postaje. Za njeno je- zičnost ji ponudi plačano delo voditeljice kontaktne oddaje... Moja domovina v ponedeljek, 21. junija, bo ob 21, uri na sporedu življenjska zgodba Moja do- movina. Režija: Mira Nair, igrajo: Naveen Andrews, Glenne Headley, Hal Hol- brook, Marisa Tomei, Abraham je zdravnik v me- stu Tennessee, ki zdravi in osvešča paciente, ki bolehajo za aidsom. V mestu se virus hitro širi in Abraham je po- polnoma predan svojim bol- nikom. Zaradi njegove dobro- te kmalu privabi še bolnike iz sosednjih krajev in kar naen- krat ima ogromno pacientov. Ker si bolnišnica noče nako- pati dodatnih stroškov za pla- čevanje novih zdravnikov, se mora Abraham s pacienti uk- varjati popolnoma sam. Rudy Filmska uspešnica Rudy, posneta po resnični zgodbi, bo na sporedu v sredo, 23, junija, ob 20. uri. Režija: David Anspaugh, igrajo: Sean Astin, Ned Beatty, Charles S. Dutton, Jason Miller. Rudy že kot otrok naznani, da bo igral nogomet v notre- damski ekipi. Njegove napo- vedi in želje ne posluša nihče. Kljub slabim ocenam in nizki postavi se Rudyju življenjska želja izpolni - sprejet je na univerzo Notre-Dame, posta- ne član univerzitetne nogo- metne ekipe in odigra kar 27 sekund v tekmi z bojevitimi Irci. TV VODIC 39 40 TV VODIC TV VODIČ 41 42 TV VODIC 43 Podle igrice Kathryn (Sarah Michelle Gellar) in Sebastian (Ryan philippe), polbrat in polse- stra, bogata, spletkarska najstnika manhattanske družbene smetane, skujeta nevarno zaroto v Podlih igri- cah - zlobni, a hkrati zabavni zgodbi o zapeljevanju in iz- dajstvu. Stave so visoke, ko dvojica sklene okusno zači- njeno hudičevo pogodbo za spolno trofejo, ki naj ne bi imela nikakršnih posledic. In kdo so figure na njuni šahovnici? Poletne počitnice so in Kat- hryn je njen fant Court ravno- kar dal na čevelj. Ona se mu obupno želi maščevati, zato izzove Sebastiana, naj Cecile razdeviči in jo spremeni v ci- po, s čimer bi ponižala Cour- ta, ker bi bila Cecile, ko bi se znašla v njegovi postelji, pač že obrabljena roba. Sebastian si je tako rekoč privoščil že vsa dekleta New York Cityja in vse skupaj ga je zato že pričelo rahlo dolgočasiti. Čeprav se mu zdi ta izziv prava mala malica, ga vseeno sprejme. On sam si je zastavil precej višje cilje - hčerko novega ravnate- lja Annette, ki je pred kratkim objavila članek o tem, kako želi vse do poroke ostati nedo- taknjena. Sebastian stavi s Kathryn, da lahko zapelje kre- postno in brezmadežno An- nette do jeseni, ko se prične pouk. Ker se Kathryn ta pod- vig zdi tako rekoč nemogoč, sprejme stavo. Če jo dobi Se- bastian, mu bo ona morala nakloniti noč nebrzdanih bib- lijskih užitkov, nekaj, kar si je želel že vse od poroke njunih staršev. Če bo zmagala Kat- hryn, bo dobila Sebastianov neprecenljivi jaguar letnik 1956, on pa bo moral ponižno priznati poraz. Podle igre so četrta filmska priredba Les Liaisons Dan- gereuses, klasičnega in škan- daloznega romana Pierra Laclosa o seksualnih splet- kah in romantičnih vojnih igricah, ki so ga prvič objavili leta 1782. Leta 1959 je Roger Vadim posnel istoimenski tilm, posodobljeno različico romana, sledilo pa je še nekaj drugih filmov. Režiser Ric- hard Kumble je od nekdaj pristaš izvirnega romana, preden je začel z delom, pa si je natančno ogledal vse doslej posnete verzije filma. Sarah Michelle Gellar (Kat- hryn) je veteranka v nastopih na televiziji, pri gledališču in filmu, nastopa pa tudi v lastni televizijski nadaljevanki - slav- ni Izganjalki vampirjev. Ryan Phillippe (Sebastian) je lani nastopil v tilmu Nikjer, prosla- vil pa se je tudi z uspešnicami kot so komedija Homegrovvn ter črna komedija Litile Boy Blue, v kateri je nastopil skupaj z Nastassjo Kinski. NMS KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od, 17. do 23. 6. ob 17.30 Mogočni Joe Young in ob 19.30 ter 21.30 Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki. Mali Union: od 17. do 23. 6. ob 20. uri komedija Taxi. Metropol: od 17. do 23. 6. ob 18., 20. in 22. uri drama Podle igre. Žalec: 19. 6. ob 20. psiho- loški triler Osem milimetrov, 20. 6. ob 18. in 20.15 psihološ- ki triler Osem milimetrov. Dobrna: 19. 6. ob 19. uri in 20. 6. ob 17. uri komedija V leru. Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki Režija in scenarij: Guy Ritc- hie, igrajo: Nick Moran, Ja- son Flemyng, Vinnie Jones (slavni pretepaški nogome- taš), ter med ostalimi tudi Sting, ki ga verjetno ni potreb- no posebej predstavljati. Torej: obstajajo slabi fantje (tatovi iz naslova) in še slabši fantje (morilci iz naslova). Do- brih fantov ni - kakor tudi punčk ni, niti ene niti druge vrste... ni res, ena je, vendar je ves čas pod komatoznim vpli- vom travce, tako da skoraj ni vredna omembe. V glavnem, slabi fantje se spomnijo neka- ko za sik) poštenega načina, kako priti do obilice denarja, vendar jim še slabši fantje sto- pijo na prste. Za nameček pri tem slabi fantje ostanejo dolž- ni kup denarja tistim slabšim. Tako slabim fantom ne preo- stane drugega, kot da tudi oni postanejo še slabši in stopijo na prste tistim najslabšim. Kar pa se seveda ne more kon- čati drugače kot z vsesplošnim streljanjem. Kaj imata z vsem tem opraviti dve nabiti šibrov- ki? Ne, nista tukaj samo zara- di streljanja. Predvsem se poja- vi vprašanje, koliko sta sploh vredni in kaj z njima na koncu narediti. Če se seveda tako ne- pričakovani sceni, ki vas čaka na koncu filma oziroma tedaj, ko pri kakšnem drugem izdel- ku nimate več kaj videti, ko se dogajanje klasično izteče v spokoj in pomiritev - sploh da reči konec. Drugače povedano: tam, kjer drugim zdavnaj zmanjka zraka, ta film šele zares prične dihati. In to kot parna lokomotiva. Nezaustav- Ijivo. Film z izredno dolgim na- slovom, ki je pustil pred an- gleškimi kino blagajnami ko- lone ljudi, prav tako izredno dolge, neizmerno hvalijo (predvsem Angleži, kdo drug) in primerjajo z marsičem, od Trainspottinga naprej, najbolj pa z kinematografskim opu- som Quentina Tarantina. In mogoče se da nekaj o filmu povedati tudi na ta način, s primerjavo. Podobnosti s Tarantinom: kriminalci v glavnih vlogah. Kriminalci, oblečeni po mož- nosti v dolge črne plašče ali pa delovno obleko, kadar pač gre- do na delo. Zapletena zgodba, ki se začne na večih različnih lokacijah, nazadnje pa se raz- plete na enem mestu. Veliko glasbe. In še več trupel - ogromno trupel z malo manj videne krvi, zato pa toliko bolj krvavi humor Nenavadni koti snemanja, uporaba flashbac- kov. Razlike: kriminalci tukaj malo manj filozofirajo oziro- ma se ne pogovarjajo o, reci- mo, postrežbi v McDonaldsih po svetu ali čem podobnem (kar je minus - dodatno izo- braževanje še nikoli ni škodi- lo). Zato pa pijejo pravi an- gleški čaj. Saj je to vendar tisto, kar je ohranilo imperij. Humor je za kanček bolj sa- moposmehovalen (kar je plus) in suh, angleški, kar temu žanru oziroma tej speci- fični niansi žanra izredno od- govarja. V dialogih se malo manj citira druge filme... če- prav se po drugi strani zdi, da se včasih z gangstersko pojavo samo citira kar... Tarantino, kdo drug. In hkrati vsi njegovi idoli, od špageti vesternov do filmov borilnih veščin. Film- sko dogajanje je malce upo- časnjeno - v bistvu bi lahko dejali takole: film se začne s počasnostjo Jackie Brown, nato pa se nadaljuje skoraj. vendar ne povsem, do tobo- ganske dinamike Šunda. Bi torej Tarantino lahko po- snel tale film? Lahko. Izzvenel bi kot koncentrat njegove ka- riere in hkrati še presežek. Iz- zvenel bi kot Tarantino, ki se je našel, postal bolj hladnokr- ven in manj teatraličen - ven- dar zopet ne tako hinavski do kritikov kot pri Jackie Brovun. Mogoče bi torej celo bilo dobro, če bi ga posnel - in to, poudar- jam, ni mišljeno negativno na račun ustvarjalcev MTIDNŠ. Vse hvale do njih so v bistvu upravičene - prav kakor so pri- merjave vsaj malo nepravične, ker dajejo občutek, da je film nadomestek, kar vsekakor ni. In mogoče vam še največ o kreativnosti in odlični sposob- nosti vodenja zgodbe teh us- tvarjalcev lahko pove dejstvo, da je zgodba izredno zapetlja- na. Da, zapetljana, nezaplete- na - zapetljana, kot so vezal- ke, na katerih se po kdo ve kakšnem norem naključju na- redijo trije ali štirje dodatni nemogoči vozli, ki se jih ne da odvozljati, in potem skorajda nimate druge izbire, kot da jih prerežete, če se hočete sezuti. Režiser si je vzel čas. Jaz ga nimam, zato sem te vozle ta- koj na začetku enostavno pre- rezal. PETER ZUPANC Gremo v kino! Ne daj se, Ines, je pred leti prepeval oziroma recitiral Rade Šerbedžija. Pravilni odgovor je prinesel nagrado trem reševal- cem: Jasni Drešček, Zidanškova 20, 3230 Šentjur, Irmi Jurkov- šek, Zagrad 70, 3000 Celje in Primožu Kronovšku, Parižlje 65, 3314 Braslovče. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Tokrat se nagradno vprašanje glasi: V filmu Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki nastopa tudi pevec Sting. Katero znano glasbeno skupino je vodil pred leti in z njo zaslovel? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do ponedeljka, 21. junija. Celjski kinematografi bodo nagradili tri reševalce. 44 ZA AVTOMOBILISTE Nubira II za družine Avtohiša Aci avto je .še \ pred uvedbo DDV pripravi- \ la predstavitev novosti pro- ' gramov Daevvoo in Ssang ; Yong. Potencialni kupci so j se v soboto lahko zapeljali ; z nubiro druge generacije in prestižnim chairma- nom. 1 Slednji na prvi pogled j močno spominja na Merce- i desov prestižni razred S, o \ čemer govori tudi cena - za : osnovno izvedenko boste ' odšteli 8,8 milijona tolar- i jev. Kot se za takšno vozilo \ spodobi, je poleg ostale so- [ dobne tehnologije med dru- gim opremljeno s potoval- \ nim računalnikom, zvočnimi pripomočkom za parkira- ] nje, spominsko nastavitvijo ■ krmila, več kot tono in pol ^ težko ter dobrih 5 metrov j dolgo limuzino pa poganja- ' jo Ucenčni Mercedesovi mo- ; torji (in menjalnik). j Nubira II je tipičen dru- žinski avtomobil, ki bo že zaradi ugodne cene 2,2 mili- ; jona tolarjev našel obilo pri- i vržencev. Ponaša se z blizu / 100 izboljšavami glede na ■ prvo serijo, morda moti le uveljavljena korejska misel- nost, ko ozek volan in pre- stavna ročica ne dajeta ob- čutka, da voznik sedi v več- jem vozilu. V to se prepriča- mo šele pri vožnji z nizkimi obrati motorja, ki deluje zaspano, ob priganjanju pa doseže želeno poskočnost, primerno za varno prehite- vanje. Pri Nubiri II boste v vseh izvedenkah (hatch- back, limuzina, vvagon) na- leteli na težave s parkira- njem. Zadnji del je nepre- gleden, nadomeščajo pa ga širokokotna vzvratna ogle- dala. Če v Daevvoojevega no- vinca presedele iz nižjera- zrednega vozila, utegneta imeti težave z vodljivostjo zelo natančnega servo vola- na, za udobje na dolgih vož- njah pa poskrbi tudi po viši- ni nastavljiv voznikov sedež. Aci avto je pred 1. julijem za nekaj svojih modelov pri- pravd posebne ugodnosti, avtomobil pa ponovno lahko kupite s kreditom na polož- nice. PRIMOŽ ŠKERL Maja rekord vseh časov Evforija nakupov novih osebnih avtomobilov se na- daljuje. Maja so namreč na slovenskem trgu prodali nič manj kot 9735 novih avto- mobilov, kar je za skoraj 55 odstotkov več kot aprila. V letošnjih petih mesecih so tako skupaj prodali 39.484 no- vih osebnih avtomobilov ali za 36,2 odstotka več kot lani v tem času. Razlogi za nakup so seve- da znani, kajti 1.julija začenja veljati DDV, poleg tega naj bi takrat začel veljati tudi novi prometni davek, ki bo vsaj ne- katere avtomobile zanesljivo podražil. Prodaja v letošnjem maju je rekordna, poleg tega pa je to najuspešnejši mesec vse odkar je Slovenija samostojna. Tako kot doslej je tudi v maju najbolje prodajal Renault, in sicer 1997 avtomobilov. Na drugo mestu (po tradiciji) se je uvrstil Volkswagen s prodajo 1273, vozil, na tretje pa tokrat dokaj presenetljivo Opel (793). Najuspešnejša japonska tovar- na je bil Suzuki (181), med južnokorejskimi avtomobilski- mi hišami pa je maja za svoje avtomobile največ kupcev našel Daevvoo (767). Lestvica najbo- lje prodajanih vozil se kljub majskemu rekordu ni spreme- nila. Tudi v maju je bil zaneslji- vo prvi renault clio (1104), po tradiciji je bil na drugem mestu VW golf (605), medtem ko je megane s skupno majsko pro- dajo 504 vozil zasedel tretje mesto. Treba je zapisati še to, da je bilo največ kupcev avtomobi- lov nižjega srednjega razredi (39,9 odstotka), komaj kaj p; je zaostajal nižji razred, kjer j( bilo kupcev točno 39 odstot kov. Na sliki: renault megane. Malo dražji, tudi malo cenejši Najbolj vroča tema zadnjih dni in prihodnjih tednov (tja do 1. julija, ko bo začel veljati DDV), je vsekakor predlaga- ni prometni davek (trošari- na) na nove avtomobile. Predlog tega zakona je vlada že poslala v parlament, pred- videno je sprejemanje po hi- trem postopku, veljati pa naj bi začel 1. julija. Predlog zakona o promet- nem davku je vlada oblikovala, kar priznava tudi sama, zato, da bi zapolnila vrzel, ki bo nastala z DDV. Kot je bolj ali manj znano, DDV prinaša pri avtomobilih nižjo davčno stopnjo (19 odstotkov), ki je enotna za vse avtomobile. Tre- nutno je še v veljavi sedanji sistem obdavčevanja s promet- nim davkom, ki pozna dve stopnji: 20-odstotno za vozila z bencinskimi motorji do pro- stornine 1,8 in za vozila z di- zelskih! motorjem do gibne prostornine 1,9 litra. Za večje motorje velja 32-odstotni pro- metni davek. Ker je DDV za avtomobile torej nižji (za od- stotek), naj bi z dodatno ob- davčitvijo avtomobilov zakr- pali luknjo v državnem prora- čunu. Predlog prometnega davka prinaša osem davčnih razre- dov, vezanih na gibno prostor- nino motorja. Ob nakupu no- vega avtomobila z motorjem do 1,9 litra bi bil prometni davek od najmanj 10 do največ 50 tisoč tolarjev, nad to pro- stornino pa so številke bistve- no drugačne (od najmanj 300 tisoč do največ 1,3 milijona tolarjev). Nekaj ironije pri vsem tem je, da utegne promet- ni davek ob DDV nekoliko po- dražiti predvsem najcenejše avtomobile, poceniti pa draž- je. V vladi menijo, da bodo s prometnim davkom zbrali približno 2600 milijonov to- larjev. Sicer pa bo vse znano 1. julija, ko bodo trgovci z avto- mobili objavili nove cenike. ZA AVTOMOBILISTE 45 Skuter za Nejca Sobotno žrebanje dobitnikov nagrad v igri Panadria nagrajuje Od konca aprila do začet- ka junija je v Novem tedni- ku potekala nagradna igra Panadria nagrajuje, v kate- ri so morali reševalci z re- šitvami križanke priti do pravilnega gesla. To se je glasilo: Panadria Plus, kar je ime blagovne znamke Panadriine franšizing mre- že pnevmatik. V soboto so v salonu Panadrie na Dečko- vi cesti v Celju med prispe- limi rešitvami izžrebali de- set nagrajencev in s tem tudi dobitnika glavne na- grade - motornega kolesa Daelim. Žrebanje je vodila vodja celjske enote Panadrie Ma- teja Cvahte, v komisiji pa so bili Tomaž Pudič, Simona Meh in Aleš Kopušar in Pa- nadrie. Srečo sta delila Ines Klakočer in 3-letni Žan Pu- dič. Majico Panadrie ta prejeh Marija Majcen iz Velike Pi- rešice 34, Žalec in Rebeka Bevc iz Repnega 14, Šentjur. Majico Goodyear sta dobila Nada Puntar iz Gotovelj 95, Žalec in Blaž Pecigus, Obrt- na cesta 22, Celje. Majico in senčnik Goodyear sta dobila Tatjana Ferlan, Škapinova 13, Celje in Darja Šoštar, Hajnsko 4, Pristava pri Me- stinju. Dušan Kladnik iz Vo- glajne 3, Gorica pri Slivnici, bo prejel zložljiv stol Dae- lim, Maja Gabrič, Slomško- va 25, Ljubljana pa 5 litrov motornega olja Repsol. Štiri letne pnevmatike iz progra- ma Panadrie bo lahko na svoje vo.zilo namestil Marko Guček, Leveč 19a, Petrovče. Glavne nagrade, 50-kubič- nega skuterja Daelim Mes- sage, pa se bo veselil Nejc Tašker, Na gmajni 13, Škofja vas, saj mu bo gotovo do- brodošel v počitniških dneh. Vsi, ki so reševali križan- ko, so hkrati spoznavali del ponudbe Panadrie. Ta obse- ga vrhunski izbor pnevma- tik, ki ga zastopajo blagovne znamke Goodyear, Sempe- rit, Hankook in Debica ter lita platišča AEZ in Enzo. Po- leg enoletne garancije za pnevmatike nudi Panadria Plus tudi dvoletno garancijo v primeru mehanskih poš- kodb pnevmatik. Naslednji nepogrešljiv iz- delek iz programa so motor- na olja Repsol, zelo znana tudi v svetu rallyjev, motoci- klizma in formule 1. Letos so v prodajni pro- gram uvrstili še motorna ko- lesa Daelim. Ker je vsa pozornost Pa- nadrie posvečena vozilom, seveda ne gre brez avtomo- bilov. V dveh salonih celj- skega centra ponujajo vozila Hyundai in Nissan. Zanje poskrbijo tudi po nakupu, saj nudijo vulkanizerske storitve, optično nastavitev podvozja, testiranje zavor, avtoelektriko in pooblaščen servis za vozila obeh znamk. Poskrbijo pa tudi za hitri servis vseh ostalih ti- pov vozil (menjava olja, fil- trov, zavornih ploščic, svečk, kablov, diskov, konč- nikov in jermenov). Da se stranke rade vrača- jo, so pripravili kartico ugodnosti Panadria Plus, s» katero lahko uveljavljajo do- datne popuste pri nakupu pnevmatik, platišč, motor- nega olja in dodatne opre- me. Motorno kolo Daelim, glavna nagrada igre »Panadria nagrajuje«, Ines in Žan, ki sta delila srečo na žrebanju in predsednik komisije Tomaž Pudič. Foto: SHERPA Nejc Tašker iz Škofje vasi je bil zelo vesel glavne nagrade. Foto: Gregor Katič 46 IZ OTROŠKEGA SVETA STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Ob koncu šolskega leta Na pragu poletja, ko posta- nejo dnevi dolgi, svetli in topli, se učencem, staršem in učiteljem zaiskrijo oči: Hu- ra, počitnice! Mlade glave so bolj ali manj nabite z zna- njem, učitelji in učiteljice zrejo za odhajajočimi in med utrujene misli se pome- šata poklicno zadovoljstvo in kdaj tudi kakšna kaplja grenkobe. Saj res! Pomishmo kdaj, koliko pravzaprav dolgujemo ljudem, ki so svoje pokUcno delo namenili mladim? In ka- ko malokdaj jim damo javno priznanje za njihovo delo. Naj bo zato ta zapis name- njen vsem učiteljem in učite- ljicam, ki so me - tako ali drugače spremljaU in me še spremljajo, na poteh učenja in novega znanja. O prvi Šoli in prvem ucifelju Minilo je že več kot 125 let, odkar je bil v mojem rojstnem kraju na Svetini nad Celjem nastavljen prvi učitelj - Janez Rupnik mu je bilo ime. S svo- jim prihodom ter pionirskim delom v komaj ustanovljeni šo- li je Svetini in okoliškim vasem odprl vrata v svet črk in številk, teh simbolov sodobne omike in kulture naše civilizacije. Danes, ko smo tudi na Sveti- ni opremljeni z modernimi pridobitvami sodobne druž- be, ko prav tako hitro kot kjer koli v dolini izvemo zadnje novice iz sveta izobraževanja, politike, kulture ali znanosti - če jih potrebujemo ali želimo, si težko predstavljamo tisti nekdanji negibni čas. Dan je bil enak dnevu, vonj zemlje in pokošenih senožed je omamljal večere po vaseh. V sožitju z naravo so minevali letni časi v neprekinjenem krogotoku življenja, v ena- kem nespremenjenem ritmu iz roda v rod. Za dolga stoletja odmaknje- nega življenja na Svetini je bilo to dovolj dobro, toda konec 18."stoletja je že pomenilo izra- zito zaostajanje v načinu živ- ljenja in miselnosti, kar se je vse hitreje odražalo tudi v slab- šem blagostanju teh kiajev. Nič čudnega, da so si naši predniki želeli boljših raz- mer. VerjeU so, da bo k temu pripomogla lastna župnija - zaprosili so zanjo, pa čeprav bi jo skrajno težko vzdrževali. Imeti župnijsko cerkev in stal- nega duhovnika ni pomenilo le, da si enakovreden z drugi- mi, podobno veUkimi okoliš- kimi kraji - ampak je hkrati pomenilo postajati središče kulturnega, družabnega in tu- di gospodarskega dogajanja. Svetinčani so zgradili za ti- ste čase kar veliko stavbo z namenom, da bi služila žup- nišču. Lavantinski knezoškof Jakob Maksimilijan Stepi- šnik, sicer Celjan po rodu, pa je - ker je razmere na Svetini najbrž dobro poznal, modro ugotovil, da Svetinčani potre- bujejo bolj kot vse drugo - lastno šolo. In učitelja seveda, ki bo otrokom in mladini, pa tudi odraslim, odkrival skriv- nosti črk in številk in jih nau- čil brati in pisati. Začetek najbrž ni bil rožnat, saj nam kronist poroča, da je bila šola dolga leta le enora- zrednica, kar pomeni, da si je šolska obveznost le stežka in počasi utirala pot. Skozi generacije... Danes je lepo urejena šolska stavba sredi Svetine nekaj sa- moumevnega, knjige in raču- nalniki na policah domov že dolgo niso nobena redkost. Še več: izobražene ljudi, tudi iz naših korenin, spoštujemo in izobrazbo vse bolj cenimo - tako zelo cenimo, da po svojih najboljših močeh pomagamo mlademu rodu, da si je kar največ pridobi v celjskih, mari- borskih ali ljubljanskih šolah. Mnogi učitelji in učiteljice so sejali med Svetinčani dobra se- mena raznovrstnega znanja. In ne le znanja! Morda je še več kot znanje bila vredna vera uči- teljev v naše lastne sposobnosti učenja. Koliko spodbudnih be- sed, prigovarjanja, opominja- nja, razlag in pojasnjevanj, praktičnih prikazov in pomo- či... Koliko ljudskih iger, pev- skih zborov, recitalov in raznih prireditev so učitelji v dolgih letih skupaj z domačini postavi- li pred občinstvo - v časih, ko na Svetino ni bilo niti ceste, kaj šele takšnih pridobitev, kot so telefon, urejena šolska stavba, prevozi in podobno. Strokovnost in človeška plemenitost • šele kot odrasla oseba sem doumela, da za mnoge stvari tisti, ki poučuje in uči, ni nikoli poplačan z denarjem. Ker vsega tega ni mogoče pla- čati drugače kot s hvaležnost- jo srca. Hvala zato vam vsem, ki vam ne vem imena, ker ste učili na Svetini še v mladosti moje stare mame ali v času mladih dni mojega očeta, in vas že zdavnaj pokrivata go- mila in pozaba. Še toliko lepši hvala vsem, ki ste s Svetine odšti v druge šole in službe, ki pa se vas moja generacija še dobro spominja: Ivanki, Roziki, Mariji, Lenki, Frančku, Ivici, Janiju, Štefki... Da, posebno Lenki! Opazila me je med učenci, radovedno suhljato deklico, mi materin- sko svetovala prešolanje na popolno osemletko v Štore in mi s tem daljnovidno odprla možnosti izobraževanja vse do današnjih dni. Saj bi kdo drug, morda manj pozoren, lahko le zamahnil z roko in šel mimo, češ: Kaj se bom vtikal v življenje teh hribovskih otrok! In moja življenjska pot bi šla najbrž čisto drugače... Trije otroci iz moje družine so na različnih stopnjah izo- braževanja - od osnovne šole do univerze, zato lahko že kar nekaj let spremljam poti in stranpoti našega izobraževal- nega sistema. Ob vseh teža- vah, s katerimi se bolj ali manj uspešno otepamo vsi - otroci, starši in učitelji, ob vseh poso- dobitvah in kurikularnih spre- membah, so bih in bodo ostali najpomembnejši odnosi v procesu učenja, ki jih vzpo- stavljamo in sooblikujemo otroci, starši in pedagoški de- lavci. Še toliko bolj ob spoz- nanju, da šola ni več edina posredovalka novega znanja. MisHm, da se že vsi zaveda- mo, da današnji čas terja ne- nehno izpopolnjevanje, učenje in spreminjanje stališč. Težko gre brez veselja do pridobiva- nja novega znanja, zavesti o nujnosti vseživljenjskega uče- nja in predvsem brez usvojenih veščin o tem, kako se uspešno (na)učiti. Ob tem zavedanju je hoja po poteh učenja lažja ob učiteljih in učiteljicah, ki zmo- rejo svojo strokovnost združiti s toplo človeško plemenitost- jo. Tako je bilo nekoč in tako je danes. Iz lastnega izkustva sem prepričana, da si tudi večina današnjih učiteljev in učiteljic prizadeva za oboje: strokov- nost in človeško plemenitost. Ob njih postane učenje nekaj, česar se veseliš in kar rad poč- neš - vse življenje! BETKA VRBOVŠEK Ob srečanju s Svetlano Makarovic Kakšen direndaj je to? Vsi veseli in srečni smo. Podelitev bralne značke je, ki se bralci veselijo je. In že je tu, vsa v zelenem - kot kraljica, kije večna in hkrati tudi srečna. Ruža in Fanika sta ušli srečni in svobodni. Z igro pa sončni žarek se zapiči v Svetlanino srce. GORAN MILIC, 5.d I. OŠ Žalec Srečanje bralnih značkarjev s Svetlano Makarovic na žalski osnovni šoli. Izlet za pridne bralce Za pet prebranih knjig otroci dobijo bralno priznanje. Za petindvajset prebranih knjig pa so si učenci 2. c razreda OŠ Hudinja, kjer je razredničarka Vlasta Gričar, zaslužili nagradni izlet, kar 17 učencev od 23. Učiteljica že sedmo leto organizira izlet za svoje pridne bralce, kar se pozna tudi pri branju. Pri številu 25 pa učenci ne nehajo z branjem. Zato si je Miša Podpečan s 70 prebranimi knjigami pridobila posebno pohvalo. V soboto 5. junija, so se nagrajeni učenci odpeljali v ljubljanski živalski vrt. Tam so imeli ravno ta dan naravoslovni dan in so lahko od študentov biologije o živalih izvedeli mnogo več kot sicer. Prijemali so lahko dihurja, kačo, činčilo, želve in paličnjake. Po zabavi na igralih in ogledu Stare Ljubljane so se bogatejši za čudovito doživetje odpeljali domov. AB Na učnem sprehodu Bili smo na cvetočem travniku. Pred nami so se gibale pisane barve cvetlic. Katere cvetlice so nas pozdravile? Priklanjale so se: ivanjščice, kozje brade, grintavci, kuka- vičje lučke, zvončnice, ripeče zlatice, travniške kadulje, rmani, lisičji rep, pasje trave in druge. Tudi živali smo opazili na cvetovih rož ali steblih. Slišati smo murna, brenčanje čebel in čmrljev, šumenje trave, letenje metuljev, razlago učiteljice in čebljanje sošolcev. Otipati smo žgečkanje pikapolonic, različnih trav, ki imajo ostre in dolge liste, pa tudi žgečkanje regratovih lučk. A še najbolj so mi všeč lučke iz ljubljanskih mle- karn. ANJA CIMERMAN, l.b OŠ Hruševec - Šentjurl Y MODNEM VRTINCU 47 ...... . NAJBOU ODKRIVAJOČE CUNJICE - OD B DO E {lU i Dvodelne kopalke - »zvileške« pokrivalke Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Prejšnji teden smo si pod modnim drobnogledom og- ledali najbolj odkrivajoče, (predvsem moške) oči raz- veseljujoče in zaradi skromnih količin tekstila, ki jih vsebujejo, tudi naj- bolj problematične kopalne cunjice. Bikinke. Danes med letošnjo trendovsko ponudbo pobrskajmo za ti- stimi kopalkami, s kateri- mi se s spretno izbiro že lahko prikrije kakšna es- tetska pomanjkljivost na postavi. Dvodelne kopalke so se ro- dile z modo sončenja. Uved- la jih je slavna Coco Chanel, ki je menda na neko križarje- nje pozabila vzeti zaščitno kremo proti soncu oziroma orehovo olje, s katerim so se takrat vneto natirale imenit- ne dame. Tako je legendarna modna kreatorka nehote porjavela, od tu dalje pa na- stopi imitatorski fenomen, ki ni bil nekoč nič manj na- lezljiv kot danes. Ženske, ki so v obdobju med obema vojnama postajale vse bolj dovzetne za revolucionarne spremembe, so z navduše- njem sprejele tudi ta trend. Nasproti mu je prišla še mo- da kopalk, ki je enodelnim odvzela hrbet in jih pod pr- smi odrezala. Tako dobljene modele so začeli krojiti iz tkanin s svileno nitjo, da so bile prožnejše in so ohranja- le obliko. Telesu so se bolje prilegale in - kar sploh ni zanemarljivo - moškim so se dvodelne kopalke zdele mnogo privlačnejše od eno- delnih. Tudi tiste, ki so ime- le nad hlačkami všita še na- brana krilca ali frfotave vo- lance. Nekateri viri trdijo drugače - da so se dvodelne kopalke rodile le zaradi tega, ker je bila pred vrati druga svetovna vojna, ker je primanjkovalo blaga in se je zato moralo varčno uporabljati vse ostan- ke... No, pa se iz zabavnih, re- sničnih ali polresničnih do- godkov, povezanih s kopal- no modo, vrnimo v poletje 1999. Če je pred vami težak izbor nove kopalne obleke, če vaša postava vendarle ni tako brezupna, da vam preostane le enodelna ko- palna obleka, se splača malce potruditi. Preden pa se zapodimo v trgovine in kar povprek pomerimo na ducate modelov, se lahko že doma odločimo za os- novno barvo lestvico, kroj, vzorec... Če natančno ve- mo, kaj želimo poudariti in kaj prikriti, bo tudi izbira lažja in hitrejša. Majhni kamufiažni triki Ne bodite mazohistično samokritične - bodite objek- tivne! Ko stopite pred garde- robno zrcalo v trgovini, vam v ušesih nemara odmeva ti- soč in en nasvet poklicanih in nepoklicani svetovalcev, ki vam predvsem žugajo: »Bodite samokritični in stro- gi do sebe, tega ne smete, na tisto sploh mirno pozabi- te...« Nikar tako! Predvsem ob- jektivno presodite stanje vaše podobe. Namesto, da se prepustite malodušju in razmišljate, kako bi s po- močjo čudežne formule sklestili nekaj celulita s stegen in maščevja s trebu- ha, se lotite reči z bolj opti- mističnega zornega kota. Za skoraj sleherno nepra- vilnost ima estetika kakšno zdravilce. Pa si jih nekaj oglejmo: Velike pr- si: nedrček v temnejši bar- vi kot spodnji del, široke naramnice, ki se lahko križajo na hrbtu, saj s tem nudijo prsim trdnej- šo oporo. Preozki boki: hlač- ke v sijoči, svetlejši barvi, lahko pomislite tudi na kva- čkE_______ ko- palke, ki bodo bokom po- darile nekaj centimetrov ši- rine ali svetlejši vzorec v tem predelu. Široki boki: široke in z maščobnimi blazinicami obložene boke boste najbo- lje optično zožile z usklaje- vanjem proporcev - z diago- nalnimi barvnimi sestav- ljankami, navpičnimi obro- bami. Prekratke noge: visok hlač- ni izrez noge navidezno po- daljša, če pa imajo hlačke spo- daj svetlejšo obrobo, bo uči- nek še boljši. Močna stegna: enobarvna osnova in v hlačnice podaljšan hlačni izrez. Velika zadnjica: skrijte jo! Z letos nadvse modno zavoz- lano rutico v isti barvi, kot je spodnji del kopalk. Kanček nostalgije za kopalno modo 40. let. Nižji hlačni izrez ima eno dobro in eno slabo lastnost. Dobra: skrije kakšno celulitno bla- zinico na bokih. In slaba: noge vizualno skrajša. Izbirajte! Velika oziroma povešena zadnjica? Skrijte jo! Zavozlan mini sarong je kot tretji del kopalk idealna rešitev. Športna linija z barvnimi všitki, ki optično podaljšajo noge in zmanjšujejo prsi. Preozki boki bodo na videz pridobili nekaj najmanjših merskih enot s svetlejšim vzor- cem na tem predelu. NATEČAJ »Poletne modne silhuete« če ste zadnjič spregledali naše povabilo - naj ponovimo: s počitnicami znova pričakujemo od vas, dragi mladi modni navdušenci oziroma tisti, ki svoje modne vizije radi prenesete v skicah na papir, da nam pošljete v uredništvo NT svoje ideje. Seveda pričakujemo, da ste mladi od 15 do 25 let, ne glede na poklic oziroma smer šolanja. Kako bi radi bili oblečeni sami ali kako bi oblekli svoje vrstnike? Imate idejo, kako iz starih oblačil ukrojiti nove, kako predelati mamino obleko v poletno majčko ali kako nenavadne detajle, modne dodatke vključiti v svežo, novomodno podobo? Najbolj inovativne in mladostno razigrane skice na belem papirju v poljubni barvni tehniki bomo objavili na naši modni strani, če bo vaš odziv dober, pa jeseni seveda sledijo najboljšim tudi privlačne nagrade! (Dodatne informacije na tel. 061/140-50-94) Nagradno vprašanje junija KDAJ IN KJE SO BILE PRVIČ PREDSTAVUENE NAJBOU IZZIVALNE KOPALKE - BIKINKE? a) leta 1947 v Franciji; b) leta 1974 v Italiji. KRONIKA S CEUSKEGA Pametni vlagajo v otrolce Priljubljeni zdravniški par ima šest otrok - Zakonca, ki sta se prvič srečala kol dojenčka v porodnišnici, nato na fakulteti - Ljubljančanka kmetuje v osrčju Kozjanskega ter se veseli petih otrok otrok se ni treba bati, pra- vi psihiatrinja Cvijeta Pahlji- na, dr. med., otroci so naj- večje bogastvo. Zdravnika Cvijeta in Božidar Pahljina imata med znanimi in uspe- šnimi ljudmi celjske regije največ, kar šest otrok. Pahljinovi živijo v Ločah pri Poljčanah, zato psihiatrinja vsak dan potuje v trideset kilo- metrov oddaljeno Celje, kjer irha zdravnica zasebno ambu- lanto za pomoč v duševni sti- ski. Sicer pa je Cvijeta Pahljina dobro znana najširši slovenski javnosti, saj je bila lani v na- jožjem izboru za Slovenko le- ta, v reviji Naša žena pa med finalisti akcije Ljudje odprtih rok. V prostem času se veliko posveča tako družini kot brez- plačnemu telefonu Klic upa- nja, ki ga je pred trinajstimi leti ustanovila kot drugega v Sloveniji, takoj za ljubljan- skim. Telefonski klic za ljudi v stiski, ki ga je mogoče od fe- bruarja letos poklicati 24 ur na dan, je prerasel regijske okvire ter ga kličejo iz vse države (s telefoni iz Ljubljane, Postojne in Slovenj Gradca je povezan v mrežo z imenom Sopotnik). Pahljinova je predsednica zveze društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski. V enem dnevu jih pokliče od 20 do 30 ljudi, ki jim dvakrat na mesec svetuje mati šestih otrok. Poleg vsega pripravlja vse potrebno za 28. junij, ko bo v kartuziji Žiče večdnevni mladinski duhovni tabor, za katerega je le še nekaj prostih mest. Tam želi pomagati vsem mladim, ki iščejo pot v življe- nje, ter prispevati k oživitvi izjemnega kulturnega spome- nika. Njen mož, Božidar Pahlji- na, dr. med., dela v zasebni splošni ordinaciji v Ločah, kjer ga imajo zaradi priljub- ljenosti za ljudskega zdravni- ka. Oba delata v zdravniškem poklicu 27 let. Ona izvira z otoka Rab, on iz Zagreba. Njuni najmlajši hčeri Maja in Marina sta gimnazijki, Josip in Barbara študenta ekonomi- je oziroma medicine, zapo- slena pa sta že Jakov, ki je gradbeni inženir, ter Kristina, inženirka biotehnologije. Ve- lika družina iz Loč stanuje v zdravniškem stanovanju ter se vsako leto veseli skupnega dopusta na morju. Petih otrok se veseli družina Judite in Franca Potočnika. To je družina poslanca držav- nega zbora, pomembnega čla- na Slovenske ljudske stranke (nekaj časa podpredsednika stranke) in večkrat predlaga- nega kandidata za kmetijske- ga ministra, Judita pa je ob- činska svetnica v Kozjem. Po- točnikovi kmetujejo v osrčju Kozjanskega, na devet hektar- jev veUki hriboviti kmetiji na Gubnem pri Lesičnem. Tam se posebej posvečajo kravam do- jiljam ter imajo 25 govedi, pre- cej časa so se ukvarjali tudi s prašičerejo. Judita Potočnik, ki je diplo- mantka biotehniške fakultete, je zaposlena kot kmetovalka ter se je povsem posvetila veh- ki družini. Pri tem je zanimivo, da se je poročila na Kozjansko iz ljubljanske četrti Bežigrad, iz mestne družine (njen oče ima celjske korenine). Judita in Franc Potočnik sta se prvič srečala v celjski porodnišnici, saj njuni rojstvi loči komaj 22 ur. Spoznala sta se po dveh desetletjih kot študenta v Ljub- ljani in se poročila. Franc Potočnik, ki je univer- zitetni diplomirani inženir kmetijstva, se je najprej zapo- sUl v šmarski zadrugi kot teh- nolog za živinorejo, nato je bil v Celju pet let vodja selekcij- ske službe zavoda za živinore- jo, na mariborski univerzi pa je pet let predaval predmeta prašičereja in živinoreja s pre- hrano. Za poslanca državnega zbora (kjer je trenutno pred- sednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik komisije za volitve, imenovanja in admi- nistrativne zadeve) so ga izvo- lili trikrat zapored, na Šmar- skem je eno desetletje pred- sednik podružnice SLS, bil je tudi prvi šmarski župan v sa- mostojni Sloveniji. Judita Potočnik je bila pred dobrim desetletjem zaposlena v Celju kot kmetijska pošpeše- valka za področje kmečkega turizma in je v občinski politi- ki dejavna vrsto let. Najprej kot delegatka zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine v Šmarju pri Jelšah, po izvoli- tvi za svetnico tudi kot članica organov občinskega sveta Kozje. Pet Potočnikovih otrok, ki pridno pomagajo pri delu, še ni pri kruhu. Najstarejša Bar- bara je študentka 3. letnika fakultete za družbene vede (mednarodni odnosi) ter Zoi- sova štipendistka, gimnazijca Izidor in Jerica se vozita vsak dan v Celje, dvojčka Maruška in Andraž zaključujeta osem- letko. Maruška se bo septem- bra pridružila gimnazijcem, Andraž, ki je najbolj navdu- šen za kmečko delo, bo dijak šentjurske kmetijske šole. Med najmlajšimi velikimi družinami so Sorčanovi iz Šentjurja, ki živijo v enem od mestnih blokov in imajo pet otrok. Njihova mama zboro- vodkinja Emilija Kladnik- Sorčan vodi štiri pevske zbo- re, z vsega skupaj stotrideseti- mi pevci: tako ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev v Šentjurju, moški pevski zbor kulturnega društva v Vojniku ter otroški in mladinski pevski zbor vojniške osnovne šole. V vojniški šoli so bili pred nje- nim prihodom desetletje in pol brez zbora. Šentjurčanka je zadnji dve leti zaposlena v osnovni šoli v Vojniku, kjer uči glasbeno vzgojo, pred tem jo je pouče- vala v celjski OŠ Frana Roša. Poleg skrbi za številno druži- no, službe in vodenja zborov že dolga leta igra orgle v šent- jurski cerkvi sv. Jurija. V otroških letih se je naučila igranja violine in klavirja, pri vsem skupaj pa je zanimivo, da se je orglanja naučila veči- del brez tuje pomoči. Njena ljubezen do glasbe izvira iz domače pojoče družine v šent- jurskem Hruševcu, kjer je bil njen oče Peter Kladnik znan ljudski harmonikar. Njen mož Aleksander Sor- čan je prav tako ljubitelj glas- be, včasih je igral in prepeval v prijateljski družbi. Kot radij- ski tehnik je delal na Radiu Celje, zdaj je zaposlen kot montažer velenjske televizije VTV. Vsi njuni otroci so glas- beno nadarjeni. Najstarejša Veronika zaključuje 3. razred osnovne šole ter igra violino, dvojčici Doli in Lili sta prvo- šolki, v prvi razred se odprav- lja Saši, najmlajši Peter pa bo avgusta slavil 5. rojstni dan. Pet otrok prav tako razvese- ljuje zakonski par iz Šmarja pri Jelšah, tamkajšnjo zdrav- nico zdravstvenega doma Ve- ro Čakš, dr. med., in župana Jožeta Čakša. Pogosto pou- darjata, da jima je družina v veliko oporo. Zdravnica ima na skrbi paciente med Grobel- nim in Atomskimi topHcami, med Dolgo Goro in Slivniškim jezerom ter oskrbovance šmarskega doma upokojen- cev. Prav tako opravlja pogo- sta dežurstva, tudi ponoči. Iz- haja s kmetije v hrvaškem Za- gorju, iz okolice Bistrice ob Sotli, od koder je odšla v šole s 15. leti. Po končani fakulteti in stažiranju je bilo njeno prvo delovno mesto v Rogaški Slati- ni, kjer sta si z Jožetom Čak- šom ustvarila družino ter se po nekaj letih preselila v Šmarje. Župana Čakša, ki je prišel v občinsko politiko po naključ- ju, so izvolili na to funkcijo trikrat zapored. Opravlja jo nepoklicno, saj je redno zapo- slen kot direktor Ljudske uni- verze s sedežem v Rogaški Slatini. Čakševi družini precej pomeni vsakoletno dopusto- vanje pri prijateljih v Mošče- nički Dragi. Trenutno je pri- ljubljena zdravnica zaradi se- demmesečnega Andreja na porodniškem dopustu. Najsta- rejši sin Peter in Lucija se vozi- ta v celjsko gimnazijo. Maja in Martin sta osnovnošolca. Ena od velikih družin živi v OUmju pri Podčetrtku, na do- mačiji s turistično pivovarno Haler, kar pomeni tako hišno ime kot blagovno znamko. Ve- ronika in Martin Hohnjec, ki je med največjimi podjetniki Obsotelja in Kozjanskega ter občinski svetnik Podčetrtka, imata pet otrok. Hohnječevi imajo v Olimju poleg pivovar- ne pivnico, restavracijo, bife in teraso ter privlačni apart- majski hotel. V njihovem go- stinstvu je dobilo delo blizu 20 ljudi, približno 40 ljudi pa še v posebnem podjetju, ki dela za potrebe Hohnječevega Halcoma (v Halcomu s poslov- no enoto v Celju je zaposlenih dvanajst visokoizobraženih strokovnjakov). Martin Hohnjec, ki gradi tele- komunikacijsko omrežje, je Halcomov ustanovitelj in direk- tor ter ima med tremi solastniki pomemben delež. Na začetku poti se je med drugim tri leta vozil z delavskim vlakom na delo v celjsko PTT podjetje, kot samostojni obrtnik pa je začel pred približno dvema desetlet- jema. Tretji dejavnosti, živino- reji, so se morali pred nekaj leti odreči. Otroci so po starših po- dedovali marljivost ter v počit- niškem času pomagajo tako na področju telekomunikacij kot v gostinstvu. Najstarejši sin To- maž se vozi v Celje, kjer obisku- je poklicno šolo, Katja in Matej sta osnovnošolca, Aleš bo 22. junija praznoval tretji rojstni dan, najmlajša Tina je stara 10 mesecev. Med družinami s petimi otro- ki je seveda treba omeniti župa- njo spodnjesavinjske občine Ta- bor Vido Slakan ter soproga Simona, ki imata pet otrok. Dru- žino ene od devetih slovenskih županj smo na tej strani obširne- je predstavili pred kratkim, ko smo pisali o ženskah, ki ne odlo-': čajo zgolj za štedilnikom. V naših krajih je prav tako nekaj znanih in uspešnih star- šev, ki imajo po štiri otroke. Med njimi je družina Narcise in Franca Grila, dr. med., se- kretarke celjske uprave mini- strstva za obrambo in speciali- sta internista gastroenterologa celjske bolnišnice. Družina s tremi študenti in enim matu- rantom živi v Celju. V tem mestu živi tudi družina načel- nika celjske upravne enote Damjana Vrečka, ki se pona- ša s štirimi otroki. BRANE JERANKO Cvijeta Pahljina Emilija Kladnik-Sorčan Vera Čakš Damjan Vrečko Iz družinskega albuma Potočnikovih z Gubnega pri Lesičnem.