BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 30 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? Jože Mencinger 1. Zakaj pravzaprav gospodarimo? Brezposelnost1 nezadržno raste; ne le v Sloveniji, tudi v EU in v svetu. Za enkrat nič ne kaže, da se bo njena rast kmalu zaustavila, in še manj, da se bo brezposelnost znižala; verjetne so majhne oscilacije z dolgoročno rastjo. Že nekaj desetletij namreč ne gospodarimo zaradi pomanjkanja dobrin in storitev, teh je slej ko prej preveč, ampak zato, da ustvarjamo nova delovna mesta. Ne da bi z njimi povečali ponudbo dobrin in storitev, ampak da bi povečali povpraševanje po njih; v storitvah delovna mesta ustvarjamo pravzaprav zato, da proizvedeni produkt lažje prerazdelimo. Z njimi torej poskušamo le zmanjšati učinke tehnološkega napredka, ki iz produkcije dobrin izriva delo. Posledic tega izrivanja sodobne kapitalistične družbe ne znajo odpraviti; izmišljanje novih storitev (javnih ali privatnih) ne zadošča za dolgoročno zmanjšanje brezposelnosti, »varčevanje« v gospodarstvu, v katerem je zaposlenost določena z gospodarsko aktivnostjo, ta pa s povpraševanjem, pa tudi kratkoročno ne more prinesti drugega kot podaljševanje stagnacije in višjo brezposelnost. Te tudi ni mogoče zmanjšati z večjo konkurenčnostjo EU ali Slovenije. Ko vsi »varčujejo« ali povečujejo konkurenčnost, smo kar naprej na istem; še več dobrin ostaja neprodanih, še več ljudi brez dela. V nadaljevanju se ukvarjamo z opisom delovanja trga dela v Sloveniji v razdobju gospodarske krize in s povezavami med gospodarsko aktivnostjo in brezposelnostjo pa tudi z značilnostmi brezposelnosti v EU. Vsaj za slednjo so v veliki meri krive kar gospodarske politike EU, ki so z vsiljevanjem politike ponudbe in ustvarjanjem »družbe znanja« v desetletju bolj ali manj uničile evropsko industrijo in ustvarile milijone brezposelnih. 1 Brezposelnost mer imo z raz l ičnimi razmerj i med števi lom brezposelnih in števi lom akt ivnih prebivalcev. Pr i obravnavi stopenj brezposelnost i in še posebej pr i raz l ičnih mednarodnih pr imer javah zato vel ja b i t i previden; t reba je vedet i , kakšne so in kako so bi le ugotovl jene števi lke v števcu in števi lke v imenovalcu razmerja. Tako, na pr imer, v števcu lahko uporabimo podatke o registr i ranih iskalc ih dela (osebe, k i so pr i jav l jene na Zavodih za zaposlovanje) , lahko pa podatke, k i so pr idobl jeni s pomočjo anket , pr i kater ih pa so lahko uporabl jeni raz l ični kr i ter i j i . Tudi v imenovalcu lahko uporabl jamo raz l ične agregate: akt ivno prebivalstvo, delovno akt ivno prebivalstvo, zaposlene i td. EU uporabl ja harmoniz i rano stopnjo brezposelnost i po def in ic i j i Mednarodne organizaci je dela ( ILO) , k i temel j i na anketah. Stopnja brezposelnost i po def in ic i j i ILO je razmerje med števi lom brezposelnih ter vsoto zaposlenih in brezposelnih. Za zaposlene vel ja jo osebe, k i so v tednu ankete vsaj eno uro delale za plačo al i dobiček, za brezposelne pa osebe, k i v tednu ankete niso imele zaposl i tve, a so se v naslednj ih t reh tednih pr ipravl jene zaposl i t i , in k i so v zadnj ih pet ih tednih akt ivno iskale delo, pa tudi osebe, k i so že našle zaposl i tev in se bodo zaposl i le v naslednj ih t reh mesecih. 31 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 2. Slovenski trg dela v kriznem razdobju Osnovni podatki o aktivnem in delovno aktivnem prebivalstvu ter zaposlenih, samozaposlenih in brezposelnih so z letnimi povprečji za razdobje 2005-2012 prikazani v Tabeli 1, število na ZRSZ registriranih iskalcev zaposlitve v Sloveniji po mesecih pa še na Sliki 1 skupaj z letnimi deleži žensk in moških iskalcev. Tabela 1 Ponudba in povpraševanje po delu, 2006-2012 Leto Aktivno prebivalstvo Delovno aktivno prebivalstvo Zaposleni Zaposleni v družbah Zaposleni pri posameznikih Samozapos- leni Iskalci zaposlitve (1)= (2)+(7) (2)=(3)+(6) (3)=(4)+(5) (4) (5) (6) (7) 2005 904989 813100 731597 666175 65422 81503 91889 2006 910675 824839 741586 675060 66526 83252 85835 2007 925334 853998 766049 696116 69933 87949 71335 2008 942473 879257 789863 717563 72299 89394 63215 2009 944524 858170 767373 699435 67937 90797 86353 2010 935543 835039 747194 685733 61461 87844 100504 2011 934658 823966 729050 671812 57237 94916 110691 2012 920184 810001 717042 662552 54490 92958 110183 Vir : ZRSZ Slika 1 Iskalci dela v Sloveniji, 2005-2012 0 20,000 40,000 60,000 80,000 100,000 120,000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 46.1% 53.9% 45,2% 54.8% 45,1% 54,9% 47,1% 52,9% 50.8% 49,2% 52,3% 47,7% 52,9% 52,6% 47,1% 47,4% število skupaj ženske moški Vir : SURS, lastni izračuni Opomba: delež i žensk oz i roma moški so letna povprečja BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 32 Število aktivnih prebivalcev Slovenije se je od leta 2009, ko je doseglo vrh, do lani zmanjšalo za 2.5 odstotka, število delovno aktivnih, ki je doseglo vrh v letu 2008, pa se je od začetka krize do lani skrčilo kar za 8 odstotkov. Še bolj, kar za 9.2 odstotka, se je v krizi zmanjšalo število zaposlenih; pri tem se je število zaposlenih v družbah zmanjšalo za 7.7 odstotkov, število zaposlenih pri posameznikih pa kar za četrtino. Število samozaposlenih se je povečalo, a gre bolj za »prisilno« samozaposlenost kot za povečanje podjetniških priložnosti in sposobnosti. Število iskalcev zaposlitve, ki se je do krize počasi zmanjševalo, se je od leta 2008, ko je bilo najnižje, do lani povečala kar za 75 odstotkov. Začelo se je hitro povečevati takoj, ko je svetovna gospodarska kriza dosegla Slovenijo, to je v drugi polovici 2008. Takrat je prišlo tudi do spremembe v strukturi iskalcev zaposlitve; delež moških, ki je bil pred krizo nekoliko manjši od polovice vseh iskalcev, je v krizi takoj presegel polovico. Nekaj značilnosti dogajanj na zavodih za zaposlovanje je z letnimi povprečji prikazano v Tabelah 2, 3 in 4, njihova mesečna dinamika pa na Slikah 2 in 3. Tabela 2 kaže na relativno veliko učinkovitost zavodov za zaposlovanje, če jo merimo z razlikami med prilivi in odlivi; le v letu 2009 je bil priliv iskalcev bistveno večji od odliva iskalcev zaposlitve. Slika 2 kaže, da so sezonska nihanja prilivov na zavode bistveno večja od sezonskih nihanj odlivov. V štirih mesecih: januarja, julija, oktobra in decembra, priliv iskalcev bistveno presega odliv, v osmih pa je odliv iskalcev nekoliko večji od njihovega priliva. Tabela 2 Trg dela na ZRSZ Leto priliv odliv neto priliv priliv/odliv (1) (2) (3)=(1)-(2) 4=(1)/(2) 2005 7867 7713 154 1.025 2006 7518 8707 -1189 0.871 2007 6128 6953 -825 0.888 2008 5898 6079 -1810 0.980 2009 9541 7005 2536 1.401 2010 9097 7985 1112 1.131 2011 8306 8078 228 1.039 2012 8904 8462 442 1.075 Vir : ZRSZ 33 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? Slika 2 Priliv in odliv iskalcev zaposlitve na ZRSZ -12,000 -8,000 -4,000 0 4,000 8,000 12,000 16,000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 odliv priliv neto priliv Vir : ZRSZ, lastni izračuni Med iskalci zaposlitve na zavodih za zaposlovanje je največ takšnih, ki so izgubili zaposlitev, ker jim je izteklo delovno razmerje na določen čas. V času krize se je njihov delež s približno 40 odstotkov povečal na polovico, prav tako se je s 15 odstotkov na malone četrtino povečal delež tistih, ki so izgubili delo kot presežni delavci. Temu ustrezno sta se zmanjševala deleža iskalcev prve zaposlitve in ostalih. BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 34 Tabela 3 Struktura priliva na zavode za zaposlovanje Leto Priliv Priliv zaradi izteka pogodbe o delu Presežni delavci Iskalci prve zaposlitve Ostali število delež število Delež število delež Število delež (1) (2) (2)/(1) (3) (3)/(1) (4) (4)/(1) (5) (5)/(1) 2005 7867 2877 0.366 1245 0.158 1805 0.229 1928 0.245 2006 7518 2779 0.376 1157 0.158 1549 0.206 2031 0.270 2007 6128 2354 0.399 862 0.146 1228 0.200 1682 0.274 2008 5898 2453 0.422 894 0.155 1043 0.177 1507 0.255 2009 9541 3762 0.400 2635 0.280 1416 0.148 1728 0.181 2010 9097 3403 0.381 2251 0.246 1398 0.154 2044 0.225 2011 8306 3762 0.449 1992 0.250 1199 0.144 1351 0.162 2012 8904 4242 0.481 2061 0.237 1356 0.152 1244 0.140 Vir : ZRSZ Med tistimi, ki zapuščajo zavode za zaposlovanje, je bilo približno 60 odstotkov takšnih, ki so ostali aktivni, 40 odstotkov pa takšnih, ki so se pridružili neaktivnemu delu prebivalstva; deleža sta bolj ali manj stabilna, kar kaže tudi Slika 3. Tabela 4 Struktura odliva z zavodov za zaposlovanje Leto Odliv Odliv med aktivne Odliv med neaktivne število število delež število delež (1) (2) (3)=(2)/(1) (4)=(1)-(2) (4)/(1) 2005 7713 4488 0.582 3225 0.418 2006 8707 4785 0.549 4034 0.451 2007 6953 4093 0.586 3818 0.414 2008 6079 3472 0.567 3750 0.433 2009 7005 4046 0.580 3344 0.420 2010 7985 4750 0.595 3334 0.405 2011 8078 5084 0.626 3703 0.374 2012 8462 4860 0.571 4238 0.429 Vir : ZRSZ 35 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? Slika 3 Struktura priliva in odliva iskalcev zaposlitve na ZRSZ 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ODLIV PRILIV delež ostalih delež delavcev zaradi izteka pogodb delež presežnih delavcev delež odliva med delovno aktivne Vir : ZRSZ, lastni izračuni 3. Gospodarska aktivnost in zaposlenost Obravnave problemov zaposlenosti in brezposelnosti se je najenostavneje lotiti s pomočjo ponudbe in povpraševanja po delu oziroma delovnih storitvah. Ponudbo dela določajo demografska (starostna struktura) in socialna gibanja (dolžina šolanja), zato se le počasi spreminja. Povpraševanje po delu pa določa predvsem gospodarska aktivnost in sistem zaposlovanja (zaposlitveni model). Ne na eni ne na drugi strani ne gre za pravi funkciji BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 36 ponudbe in povpraševanja, saj bi obe funkciji morali kot osnovno spremenljivko imeti ceno, v našem primeru ceno dela; povečanje cene dela naj bi povečalo ponudbo dela in istočasno zmanjšalo povpraševanje po delu. A zdi se, da je ob drugih determinantah vsaj na agregatni ravni posamezne države cena dela malo pomembna za obravnavanje problemov zaposlenosti in brezposelnosti; to velja tudi za EU, saj delo ostaja geografsko relativno nemobilno, na kar kažejo že ogromne razlike v stopnjah brezposelnosti v članicah. Funkcijo povpraševanja po delu zato lahko zamenjamo z najenostavnejšo zaposlitveno funkcijo, ki kaže, kako se v odvisnosti od sprememb gospodarske aktivnosti spreminja zaposlenost. rZt= a + b*rQ t-i V gornji zaposlitveni funkciji je rZ stopnja spreminjanja zaposlenosti, rQ pa stopnja spreminjanja gospodarske aktivnosti. Koeficienta a in b kažeta značilnosti mehanizma zaposlovanja: a – avtonomnost, to je gibanje zaposlenosti, ki ni odvisno od nihanj gospodarske aktivnosti ampak od dolgoročnih predvsem tehnoloških sprememb; b – elastičnost zaposlovanja, ki kaže prilagajanje zaposlenosti na kratkoročna nihanja gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena funkcija za Slovenijo in za razdobje 2005/1- 2012/4 je prikazana na Sliki 4 s četrtletnimi podatki o gibanju BDP in številu delovno aktivnih prebivalcev; zgoraj so desezonirane vrednosti četrtletnega BDP v stalnih cenah iz leta 2000 in število delovno aktivnih, spodaj pa medletna dinamika nedesezoniranih vrednosti obeh. 37 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? Slika 4 Gospodarska aktivnost in zaposlovanje 800,000 810,000 820,000 830,000 840,000 850,000 860,000 870,000 880,000 890,000 5,200 5,400 5,600 5,800 6,000 6,200 6,400 6,600 6,800 7,000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 -12 -8 -4 0 4 8 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 % MEDLETNA DINAMIKA VREDNOSTI IN ŠTEVILO BDP BDP BDP mil. € (cene 2000) delovno aktivni število delovno aktivni delovno aktivni Vir : ZRSZ, lastni izračuni BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 38 Povezanost med gospodarsko in zaposlitveno aktivnostjo je na drug način prikazana še na Sliki 5. Gre prav tako za obliko zaposlitvene funkcije; na vodoravni osi so vrednosti neodvisne spremenljivke, na navpični pa vrednosti odvisne. Enostavni statistični izračuni kažejo pričakovano zaostajanje spreminjanj zaposlovanja za spreminjanjem gospodarske aktivnosti2 za približno dve četrtletji; obratu gospodarske aktivnosti bi torej delovna aktivnost in s tem tudi stopnja brezposelnosti sledili s približno polletno zamudo. To potrjujejo tudi grafikoni na Sliki 5, na kateri so prikazane zaposlitvene funkcije z različnimi časovnimi odlogi med spreminjanjem gospodarske aktivnosti in spreminjanjem delovne aktivnosti. Na vsakem je dodana ocenjena elastičnost delovne aktivnosti; najvišja 0.46 in najbolj signifikantna (t=10.4) je pri odlogu dveh četrtletij, ko je tudi povezanost med gospodarsko in delovno aktivnostjo najmočnejša (r=0.82). 2 Regresi jski koef ic ient i (b) , n j ihova s igni f ikantnost ( t ) vrednost i in korelaci jski koef ic ient i ( r ) v enostavni Yt= a + bX t - i povezavi , v kater i je Y medletna rast delovne akt ivnost i , X pa medletna rast realnega BDP in odlogi ( i ) , so: i -2 -1 0 1 2 3 4 b 0.12 0.24 0.36 0.44 0.46 0.44 0.37 (t ) 1.30 2.82 5.19 8.36 10.4 7.63 5.11 r 0.06 0.24 0.51 0.74 0.82 0.72 0.54 Z uporabo pol inomnih (A lmon) odlogov dobimo stat ist ično najbol jšo regresi jsko povezavo, v kater i uporabimo odloge do pet četr t let i j in omej i tev na začetni vrednost i neodvisne spremenl j ivke, z Granger jev im testom pa ni mogoče zavrni t i h ipoteze, da rast BDP določa rast delovne akt ivnost i in ne obratno. 39 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? Slika 5 »Zaposlitvene« funkcije 2005/1-2012/4 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 -12 -8 -4 0 4 8 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 -12 -8 -4 0 4 8 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 -12 -8 -4 0 4 8 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 -12 -8 -4 0 4 8 GOSPODARSKA AKTIVNOST DE LO VN A AK TI VN OS T ODLOG = 0 b=0.36(5.2) r=0.51 ODLOG = 2 b=0.46(10.4) r=0.82 ODLOG = 3 b=0.44(7.6) r=0.72 ODLOG = 1 b=0.44(8.6) r=0.74 Vir :ZRSZ, lastni izračuni 4. Brezposelnost v EU Brezposelnost je in bo tudi po krizi ostala največji gospodarski, socialni in politični problem EU kot celote, čeprav so razlike v stopnjah brezposelnosti med članicami velike; med krizo so se razlike celo povečevale. Po letu 2000 je bila anketna stopnja brezposelnosti najnižja, manj kot 2 odstotna, v Luksemburgu (2001) in na Nizozemskem (2008), najvišja, več kot 25 odstotna pa v Španiji (2012). Do gospodarske krize so najvišjo brezposelnost imele »nove« BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 40 članice EU, posebno Poljska, med 2008 in 2012 pa Španija, ki se ji zdaj pridružuje Grčija, zelo kmalu pa se ji bo še Ciper. Najuspešnejši državi v prvi polovici desetletja sta bili poleg Luksemburga še Irska in Danska, v drugi polovici desetletja pa Nizozemska in Avstrija. Slednja je posebej uspešna v kriznem razdobju, kar kaže, da je dobra administrativna urejenost trga dela za uspešnost njegovega delovanja bistveno pomembnejša od prožnosti trga dela. Brezposelnost se je namreč pričakovano najbolj povečala v članicah s precej prožnim in neurejenim trgom dela; že zato se razprave o tem, kako bomo brezposelnost odpravili z večjo prožnostjo trga dela nesmiselne. Prožnost trgu dela lahko zmanjšuje brezposelnost pri majhnih neravnotežjih, ne more pa je zmanjševati pri velikih. Tabela 5 Gospodarska rast in brezposelnost v EU27: 2001-2012 Gospodarska rast Brezposelnost Leto rast maksimum država minimum država stopnja maksimum država minimum država 2001 2.9 7.3; Latvija -1.5; Malta 8.55 19.5; Bolgarija 1.9; Luksemburg 2002 2.9 7.2; Latvija 0.0; Nemčija 8.53 20.0; Poljska 2.6; Luksemburg 2003 2.9 10.3; Litva -0.9; Portugalska 8.49 19.7; Poljska 3.8; Luksemburg 2004 4.0 8.9; Latvija -0.5; Malta 8.60 19.0; Poljska 3.7; Irska 2005 3.8 10.1; Latvija 0.7; Nemčija 8.16 17.8; Poljska 3.2; Irska 2006 4.9 11.2; Latvija 1.4; Portugalska 7.30 13.9; Poljska 2.5; Danska 2007 4.7 10.5; Slovaška 0.1; Madžarska 6.37 11.1; Slovaška 2.0; Nizozemska 2008 1.3 7.3; Romunija -3.7; Estonija 6.27 11.3; Španija 1.9; Nizozemska 2009 -5.6 1.6; Poljska -17.7; Latvija 8.69 18.0; Španija 3.6; Nizozemska 2010 1.7 5.6; Švedska -3.5; Grčija 10.04 20.1; Španija 4.4; Avstrija 2011 1.9 8.0; Estonija -5.5; Grčija 8.99 21.6; Španija 4.0; Avstrija 2012 -0.1 5.6; Latvija -6.4; Grčija 10.60 25.0; Španija 4.0; Avstrija Vir : Eurostat Povprečna stopnja anketne brezposelnosti v EU med 2001 in 2012, ki je bila 8.5 odstotna, je v prvi tretjini razdobja ostajala malone nespremenjena, ob pospešeni gospodarski rasti pred krizo se je začela zmanjševati, ob krčenju gospodarske aktivnosti v krizi pa se je izredno hitro povečala in v letu 2010 presegla 10 odstotkov. Najpomembnejši razlogi bolj ali manj trajne visoke brezposelnosti v EU je v devetdesetih spremenjen mehanizem zaposlovanja3 tako v »stari« in še bolj v »novi« Evropi, globalizacija ter kratkovidno ustvarjanje »družbe znanja« s seljenjem industrijske proizvodnje »na kitajsko«. Zaradi tega se je delež industrije v BDP zmanjševal še hitreje, kot bi se sicer. Prav delež industrije v BDP, ki se sicer z 3 V mehanizmu zaposlovanja, k i ga kaže zaposl i tvena funkci ja , se je po letu 1990 povečala elast ičnost zaposlovanja ( reakci je zaposlenost i na spremembe v gospodarski akt ivnost i ) , negat ivna asimetr i ja (počasnejše šodpuščanje v pr imeru zniževanja gospodarske akt ivnost i ) pa je prešla v pozi t ivno asimetr i jo (manjša in počasnejša rast zaposlenost i ob rast i gospodarske akt ivnost i ) . 41 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? gospodarsko razvitostjo zmanjšuje, je pomemben dodaten element porasta brezposelnosti; brezposelnost v Avstriji in Nemčiji ni manjša le zaradi povečanja BDP, ampak tudi zato, ker sta državi ohranili industrijo. Velik del brezposelnosti v EU je zato mogoče obravnavati kot strukturno, zato bo, celo ne glede na dolžino in globino zdajšnje gospodarske in finančne krize, ostala visoka. Pričakovanja, da jo je mogoče zmanjšati z nižjimi plačami in cenami produktov, oziroma z večjo konkurenčnostjo in fleksibilnostjo trga dela so iluzorna. Tabela 6 Gibanje gospodarske rasti in stopenj brezposelnosti EU med 2001 in 2012 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 medletna rast BDP M 2.98 2.99 3.04 4.11 3.99 5.01 4.86 1.37 -5.73 1.64 1.90 -0.04 σ 2.03 2.13 2.78 2.19 2.47 2.47 2.61 2.86 4.13 1.89 2.69 2.33 stopnja anketne brezposelnosti M 8.55 8.53 8.48 8.59 8.16 7.30 6.37 6.26 8.88 10.0 9.95 10.6 σ 5.04 4.65 3.93 3.66 3.15 2.50 1.99 1.90 3.57 4.38 4.34 5.19 Vir : Eurostat . enostavna povprečja Slika 6 »Okunova krivulja« - gospodarska aktivnost in brezposelnost v kriznem razdobju 2007-2012 -4 0 4 8 12 16 20 -3 0 -2 0 -1 0 0 10 20 GR ES IR LT CY BG SK PL DE FI LA PT IT EE UK SE RO SI HU DK CZ MTATBE LU NLsp re m em ba s to pn je b re zp os el no st i 2 00 7- 20 12 sprememba BDP 2007-2012 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? 42 Povprečni realni BDP članic EU se je do leta 2012 vrnil približno na raven iz leta 2007, povprečna stopnja brezposelnosti pa se je s 6.37 odstotkov v letu 2007 dvignila na 10.64 odstotke. Pri tem pa je lanska velikost BDP v petnajstih članicah EU manjša, kot je bila v letu 2007, stopnja brezposelnosti pa je bila lani nižja kot leta 2007 le v dveh članicah; v Nemčiji kar za 3.2 odstotne točke in v Avstriji za 0.4 odstotne točke. BDP se je v razdobju krize v EU daleč najbolj, kar za 18 odstotkov povečal na Poljskem ter za dobrih 10 odstotkov na Slovaškem, za nekaj odstotkov pa še na Švedskem, v Avstriji in Nemčiji. Daleč najbolj, kar za 20 odstotkov se je skrčil v Grčiji, za dobrih 12 pa v Latviji. Stopnje brezposelnosti so se v enakem razdobju kar za 16.2 odstotnih točk povečale v Španiji in Grčiji in za 10 odstotnih točk na Irskem. Slovenija po padcu BDP in dvigu brezposelnosti sodi v povprečje. Slika 7 Dejansko in ocenjeno povečanje brezposelnosti v članicah EU -4 0 4 8 12 16 20 BE BG CZ DK DE EE IR GR ES FR IT CY LA LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI SK FI SE UK odstotne točke dejansko povečanje stopenj brezposelnosti 2007-2012 ocenjeno povečanje stopenj brezposelnosti 2007-2012 Vir : Eurostat , lastni izračuni Na Sliki 7 je prikazano še spreminjanje stopenj brezposelnosti v gospodarski krizi po članicah EU. Poleg dejanske odstotne spremembe so za posamezno državo prikazane še ocenjene spremembe, ki jih dobimo z enostavno enačbo, v kateri je odstotna sprememba stopnje brezposelnosti pojasnjena z odstotno spremembo gospodarske aktivnosti ter dodatnima spremenljivkama: gospodarsko razvitostjo in deležem industrije v BDP4. Mnoge države poskušajo zmanjševati brezposelnost z različnimi politikami zaposlovanja, ki naj bi vplivale na strukturo ponudbe in povpraševanja po delu. Velik del ukrepov 4 DU20072012 = 10.77 - 0.406* DGDP20072012 – 0.226 *deležIND - 0.027*GDP/cap R 2 = 0.52 (3.8) ( -3.8) ( -1.5) ( -1.3) 43 BO ŠE KDAJ DOVOLJ DELA? politike zaposlovanja to poskuša s posegi v strukturo ali velikost ponudbe dela (na primer z izobraževanjem), nekatere, pa na primer s subvencijami povečati povpraševanje ali vsaj preprečiti zmanjševanje po produktih (subvencioniranje nakupov avtomobilov v Nemčiji) ali povpraševanje po delovnih storitvah (naše subvencije za skrajšan delovni čas). Ker pa je »ekonomska zakonitost«, ki jo odraža Okunova krivulja, trdna, so učinki politik zaposlovanja za zmanjševanje brezposelnosti, ki ne posegajo v mehanizem zaposlovanja, slej ko prej majhni.5 Zato se po treh letih od sprejetja tudi temeljni cilj nove strategije »Evropa 2020«, to je visoka stopnja zaposlenosti, zdi vse bolj utopičen, »prizadevanja« Evropske komisije za povečanje konkurenčnosti z varčevanjem in zmanjševanjem javnega sektorja pa nov udarec v prazno. Prevlada ameriškega tipa kapitalizma nad evropskim socialnim tržnim gospodarstvom v osemdesetih in tranzicija iz socialističnega v kapitalistično gospodarstvo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta namreč prinesli bistvene spremembe tudi v mehanizem zaposlovanja. Velik del zdajšnjih problemov z brezposelnostjo v EU gre pripisati prav spremembam v mehanizmu zaposlovanja, to je prehodu iz modela tradicionalnega in samoupravnega socializma v model neo-evropskega kapitalizma v »novih« članicah ter prehodu iz tradicionalnega evropskega v neo-evropski model zaposlovanja. Za tradicionalen socialističen model je bila značilna popolna neodvisnost zaposlovanja od gospodarske aktivnosti (trga dela ni bilo), za samoupravni socializem pa nizka elastičnost zaposlovanja na spremembe v gospodarski aktivnosti in velika asimetrija; povečevanje aktivnosti je povečevalo zaposlenost, zmanjševanje aktivnosti pa je ni zmanjševalo. Zelo podoben samoupravnemu trgu je bil tudi evropski trg dela, saj je zaščita zaposlenih prav tako ustvarjala nesimetrijo. V novem modelu je drugače; opraviti imamo z nasprotno asimetrijo, močnejšo reakcijo zaposlovanja na zmanjševanje gospodarske aktivnosti in šibkejšo na povečevanje. Posebno v zadnjih desetletjih se spreminjajo tudi institucionalne oblike zaposlovanja, nekdaj praktično edino obliko zaposlovanja, to je zaposlovanje za nedoločen čas, vse bolj zamenjujejo druge oblike, ki povečujejo negotovost zaposlitve. Govorimo o tveganih oblikah zaposlovanja, med katere štejemo zaposlitve za določen čas, zaposlitve s krajšim delovnim časom in velik del samozaposlitev; tako je zaposlena malone že polovica vseh zaposlenih v EU; Nizozemska na primer uporablja predvsem skrajšan delovni čas, Španija zaposlitev za določen čas, Grčija samozaposlenost. 5 Donedavni temel j gospodarskega napredka global izaci jo Komisi ja v novi strategi j i Evropa 2020 uvršča kar med dolgoročne težave EU, skupaj s pr i t isk i na naravne v i re in staranjem prebivalstva. Vsaj tu ima prav. Z Evropo 2020 Evropska komisi ja »nadgrajuje« dve l izbonski strategi j i ; or ig inalno iz leta 2000 in »prenovl jeno« »Par tnerstvo za rast in delovna mesta - nov začetek l izbonske strategi je« iz leta 2005. Prva naj b i do 2010 iz EU ustvar i la družbo znanja in najbol j uč inkovi to svetovno gospodarstvo, druga naj b i zagotovi la gospodarska rast in zaposlenost . Pr va se je končala z oddal jevanjem od proglašenih c i l jev, k i ga sredi razdobja t ra janja strategi je n i b i lo mogoče spregledat i , druga, k i naj b i »prenovi la« pr vo, pa s svetovno gospodarsko kr izo. Evropska komisi ja zdajšnjo gospodarsko kr izo e zdaj obravnava, kot da bi š lo za nepredvidl j iv dogodek, na pr imer za potres, zato so jo n jeni predstavnik i še potem, ko se je že razplamtela, odganjal i s ponavl janjem nesmiselnih kr i lat ic iz l izbonskih strategi j . Obe sta izhajal i iz ekonomike ponudbe, n jun »znanstveni« temel j je b i la produkci jska funkci ja ; gospodarsko rast naj b i zagotavl ja l i skupna faktorska produkt ivnost , večja prožnost t rga dela in »poglabl janje« t rga kapita la. Povečevanje »prožnost i « na t rgu dela je vodi lo v zaostajanje in celo realno zniževanje plač ter v vse večjo brezposelnost in socialno neenakost , »poglabl janje« t rga kapita la pa v svetovno f inančno kr izo. Osnovna napaka obeh strategi j je b i lo popolno zanemarjanje agregatnega povpraševanja.