46. številka. V Trstu, v soboto 7. junija 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden. vsako sredo m lohoto ob 1. uri popoludr« „Edinost" stane: za vite leto gl. laven Avst. gl. za polu lota „ 3.—: „ , 4.50 „ za fetrt leta „ 1.50; „ „ '25 , Posamične številke h« dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tntn po & nov., v Gorici in v Ajdovščini po A nov. Na naročbe brez priložene naročnine •apravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi \u oznanila *e rafune po 8 nov. vrs,!! *«- petitu : 7n naslove * debelimi črkami ve -,(lačuje prostor, kolikor hi ga VbHt'iflo navadnih vrstic. Poslana,\avne zahvale, osmrtnice itd se račun«* po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulic Carin t ia št. '2f> Vsako pismo mora hiti frank ovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi h« ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pr«-••ma upravnistvo v ulici Carintia Odprto reklamacije mi proste poštnino Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. t V tdi«>»( ]t m i 0 našem mestnem svetu. Der BerathungsBaal unserer Gemein-devertretung, sonat ein Ort ruhiger Er-wilgung und vornehmer "VVtirde — tako je prićula naša „Triester Zeitung" uvodni Članek v ponedeljskej svojej Številki. Mi smo že čestokrat posvetili eastitej „Trieste-rici" pozornost svojo in divili smo ho vsekdar nebeskoj hladnodušnosti, katero nam vedno kaže baveč se s Tržaškimi žalostnimi razmerami, in hoteč nekako zagovarjati neodpustljivo indolenco takozvanih patrijotiških ali konservativnih Tržaških krogov. Seveda je bilo besedičenje „Tri-esteričino" — to je čitatelj takoj občutil — nekako prisiljeno ; izgovori, zakaj se je to storilo in ono opustilo, pa povsem jalovi. Nemški Tržaški list si je bil i/vestno v svesti — toliko ignorauce si vendar pri njem ne moremo misliti, da bi prav čisto nič ne poznal onih tajnih sil, katere so motor, ki goni delovanje na našem magistratu, — da zagovarja stvar, katera se prav za prav z avstrijskega stališča niti zagovarjati ne da. Prepričani smo, da v srcu tega lista tli iskrica zavesti, da pri nas ni vse v redu in da so se pri nas na globoko in široko zajedle neke ideje, katerim bi bilo treba prej ko prej izpodrezati korenike. Ali v „Triesterice" nožnih prsih biva poleg te zavesti še nek drug čut, ki prevladuje VBe druge in ki jo sili, da no more pove" dati cele resnice o naših Tržaških razmerah — in ta čut je : mržnja do Slovanov v obče, v prve j vrsti pa do nas Slovencev. V uredništvu naše „Triesterice" veljalo je od nekdaj načelo : Bolje ni a 1 o iredentizma, nego j e d n a k o p r a v n o s t Slovanom. To pogubno načelo je rečenemu listu narekovalo tudi gorostasno laž, izraženo v besedah, katere smo naveli začetkom tega članka. Tu se vitli, kam zajde človek, ako hoče vedoma resnico prikrivati. Naša PODLISTEK. Na jadranskej obali. Povest; spisal Sla v olj u h Dobravoc. VIL (Konec.) „Oče Skočir! (Je ne verujete mojim besedam, slišali bodeto pismo, v kojem mi je tudi Vam dobro znani prijatelj Negode sporočal na IJunaj o vsej stvari". Te besede govoril je liadivoj Stanič skoro za-povedujoćim glasom pri znanej mizi in v znanej, s podobami z raznih božjih poti ozaljšanej sobi. Moža sta sama, nikdo ju ne moti. Z resnim licem čaka Skočir, da Stanič dokaže resnico svojih besedi. Ra-divoj potegne iz žepa zavitek pisem. Jedno razgrne ter začne čitati: „Dragi gospod ! Rad ustrezam Vašej prošnji glede poizvedovanja o Albinu Donghi-ju; saj je Vaša zadev a tako rekoč tudi moja zadeva in sveta dolžnost vsacega tržaškega Slovena bi bila, delati, da se kaj tacega prepreči. Škoda bi bilo Skočirja, ki je v tacih zadevah popolnoma neizkušen človek. On nam utegne še koristiti, ko so še bolj zave svoje narodnosti, ali drugače — ko Vam bode tast. To pa že ne more biti drugače mestna dvorana da je bila vedno krnj „vornehmer \Yiirde" P Ali mar „Triesterica" res misli da je zadnja leta ves svet spal spanje pravičnega in da je le ona sama verno na straži stala — proti s 1 o v a n s k e j n e s t r p n o s t i V ! Ni nam namen — in tudi nemamo v tem trenutku potrebnih dat pri rokah — da bi v kronologiškem redu naveli vse sramotne škandale, ki so se dngnjali v zbornici Tr-žaškej v sramoto dobremu imenu nnčega mesta, v sramoto imenu avstrijskemu in tudi v sramoto toli opevanej — italijanske) kulturi : ali to ve vsak otrok, da jih je že bilo veliko, veliko, skoro gotovo več, nego v katerej koli korporaciji v rnzsežnej monarhiji našej. In „Triesterica" pa govori tako nekako, kakor da je do sedaj vladal v mestnej dvorani Ttžaškej uprav idilisk mir, kateri li bil tudi še nadalje trajal, da ga ni se svojo znano resolucijo v državnem zboru motil — gospod Ivan Na h erg o j. Rečeni nemški li-t je sicer toli milostljiv — čemur smo se čudom začudili — da odkrito prizna, da se gospoda Nabergojn govoru ne «1A odrekati razumne sestave dejstev, kakor t u *.l i f da se iz teh dejstev da izvesti primerna logika. Druga pa je z dokazi za vsa ta dejHtva — te je seveda gospod Naberuoj dolžan ostal. Tako zatrdi „Triesterica" pred vsem svetom. Ciklus člankov, katero; smo začeli prijavljati z denašnjo številko o Tržaškem šolstvu, bode pa dokazal, da jo rečeni okoličanki poslanec golo res-i n i c o govoril. Ali „Triesterica" je v svojih trditvah nepremagljiva. Tudi za svoje trditve v omenjenem ponedeljskem članku navede nam kot dokaz fakt, kateremu so bodo izvestno klanjali — vsi po-litiški otroci. Cujto torej: Trditve Naher-gojeve ne morejo biti resnično, ker dotičnih izjav tega poslanca ni prijavil ni-jeden Dunajski list. O Spiegelberg! To argumentovanje „Triesteričino" znači isto, kakor da bi se vsemu svetu poznani , kot tako, kakor je Vam prav. V zadevi pa to-le: Albino Donghi ima prodajalnico v j družbi z nekim drugim gospodom, ki je v I primeri z Albinom tudi res vos drugi. So-i liden trgovec je, brez politične barve, | sploh nam neškodljiv Človek. Albino jo že ' blizu na koncu z ogromnim imetjom svojega očeta. Snubitev Skočirjeve mu jo lop j pomoček, da vzdrži še nekaj časa družbo, dasi odnošaji mej drugotna neso najpo-( voljnejši. Imela sta že priti do ločitve, pri | katerej bi ostal Albino skoro „na suhem*, da ga ni nekdo opozoril na precejšnje imetje, ki bi pač So nekoliko časa podpiralo strasti Albinove in unesrećilo ljubko slovensko deklico. Priloženo pismo izročil mi je njegov „asocie", da mu je vrnem. Kakor vidite podpisan je na njem v Trstu znani žid — oderuh, ki jo na Skočirjevega posestva račun zalagal Albina z novci. Zdaj ko hodi po Italiji, okoli italijanskih slavnosti, treba mu zopet cvenka; Žid pa hoče biti na trdnem s svojim denarjem, zato je povprašal druga, kako so neki akcije. „Asocio" se hoče takoj po Albiuovem povratku ločiti ž njim. Mene nagovarja, da bi stopil v družtvo, da kupiva hišo. To mi je povedal gospod sam. Od grabež pred sodiščem začudil, — kako da je vender mogoče o njem misliti, da je tam ali iam kaj ukradel. Vsaj je vender obče znano, da si a Tržaška municipalna gospoda in Dunajsko židovsko Časopisje ne-razdružljiva bratca. Kakor mislijo ti, rako mislijo oni; iste tajne želje, ki navdajajo te, lastne so tudi onim. In brat naj bi povedal o bratu, da ga je kdo na tako odličnem mestu, kakor je naš državni zbor, označil za krivodejca; povedal naj bi Dunajski brat svojemu Tržaškemu bratu, da nema vesti, ker krati pravice drugim in brezvestno drugim jemlje to, kar jim po vsej pravici greP! Dunajski listi so pač dobro vedeli, zakaj da so dotične izjavo udušili, da bi svet ne izvedel o njih ; nam pa je to postopanje naj boljši dokaz o istinitosti Nabergojevih trditev. Mi smo že večkrat zabeležili istino, da „Triesterica* iz dogodkov ne izvaja posledic, kakoršne se ponujajo same po sebi, — ker se teh posledic ustraši. Tako jo tudi sedaj. Ali pa jo tako početje pametno, previdno in razsodnega politika dostojno, o tem naj sodi vsak Človek, katerega možgani so v normalnem stanju. „Triesterica" sicer nokako obaojuje — pri tem pa so zvija na vse strani kakor clo\vn kakega cirka — postopanje Luzzat-tija, Rascovicha, Angelija e tutti quanti. Ali kako to dela in zakaj to dela? Ne zato, ker je postopanje to krivično, ker jo sad brezvestnosti, krivičnosti in brutalnosti, ampak le zato — čujte! — ker je to nesramno postopanje dalo povod, da jo v sobotne) seji galerija domonstro-vala za gosp. N a b e r g o j a. Verjamemo, da to boli vrli nemški list ; kdo bi neki kar tako zatajil staroslavne svo je tradici je P ! Tradicije, ki imajo svoj izvor v tistem „plemenitem" čustvu, katerega smo označili kot m r ž n j o d o Tržaških SI o-v a n o v, ji o h e b n o pa do o k o 1 i č a-n o v. Da ni bilo ovacije g. Nabergoju, bilo bi vse v redu in „Triesterica" gotovo drugih ljudi sem pa izvedel, kakšna jo Albinova druga stran. Tu našteva mnogo njegovih hudobij in pregreh zoper nravnosti in javni red. Končalo se je pismo s Tkalčevo Marijoo in Tkalčovo kletvijo. „Bog nas varuj", vzdihnil je Skočir, čuvši grozne krivice. Iz obeh oči so mu drle solze po uvelem licu. Starček vzame iz žepa modro žepno ruto ter si je otro, tarnajoč: „O, ko bi bil jaz vso to prej vedel, zdaj jo že skoraj prepozno". Skočirju so bili sedaj najbolj pri srcu neki denarji. „Torej temu sleparju boste dali svojo hčer; oče, pomislite vender, Vaša Olga gn no more, in kakor vidite, tudi on jo jemlje lo radi Vašega denarja, da v zakonu nadaljuje to, kar jo počenjal do sedaj. Oče, Lahoni so zviti, in Vaš namenjeni zet je najhujši „rdečkar", nepozna- vajač......tt v tem hipu se vrata odpro in v sobo se prikažo bleda in suha postava gospice Olge. Zvedela je, da se liadivoj pogovarja z očetom, da se jo torej vrnil. Na kolenih hotela je očeta prositi, da jo reši neljube zveze. Ugledavši pred seboj ljubljenega Radivoja, pozabila je na vse, celo na očetovo navzočnost, ter se strastno oklenila mladeniča okolu vratu. „Moj Rad ivo j !" no bi bila pisala tega članka. Ali ta ova-cija ! Kdo bi mogel o njej molčati, ko se vender tako slabo sklada z rečenimi tradicijami, kakor je prikladna pest v obraz. Demonstracije za Nabergoja na galeriji mestne dvorano mogle bi vzbuditi sumnjo, da so gospoda glede javnega mišljenja v Trstu zavijali resnico — da so lagali. To pa ni kar tako; nevarnost je velika, da bi so kar naenkrat ne zrušil njihov nimbus — nezasluženi nimbus. „Stran-karstvo prevladuje glas pravice !" Res je to ! Ali to se že dogaja leta sem, pravica je bila v mestnej našej hiši vedno le nesrečna pastorka. Zakaj se ni grajalo in svarilo o pravem času P ! Prizorom, katere obsojuje „Triesterica", nesmo bili pričo samo v teh dneh „zweimal nacheinander1*, ampak dogajajo se že od davna ; razloček je le ta, da je bila poprej njih ostrina obrnjena vedno lo proti nam, takrat se je pa stvar nekoliko zasukala in de-monstrovalo se je za g. N a b e r g o j a. „Triesterica" se izraža divno-lepo, da „pr otepa ž olj n ost visi v zrak u"' Vsakdo lahko pogodi, da pretepaželjnost ne more biti na strani naših, ki so v neznatnoj manjšini proti ogromnoj večini; lepa ta čednost mora vsakako imeti svoj izvor le v v e č ini, v onej večini, katero nebrojne grehe tako milostno prikriva „Triesterica". List ta kliče nam v spomin nastopajočo usodepolno dobo: odpravo proste luke. Opomin ta je gotovo na svojem mestu, ali adrosujc naj se ga na pravo stran. Nikdo ne bi bil tako vesel nego mi, ako bi mogli zložno z Italijani delovati za gospodarske in trgovinske koristi mesta Tržaškega in njega okolice. Ali da moreta dva zložno delovati treba je, da sta jednakopravna. Jedna-k o p ravnimi naj u a s p r i p o z n a j o, pravic naših naj nam ne kratijo, prenehajo naj žaliti narodnost našo — in vse bo dobro ; potem so ne bode tratil dragoceni čas s taci mi boji. „Moja Olga !" „Nikdo naju več loči, nobena lahon-ska zvijača ne", ihtela jo ona, solzeča so samega veselja. „Oče, prosiva Vas blagoslova !" Starček je presenečen gledal neumljivi mu prizor. Slednjič se mu obraz zasveti in s slovesnim glasom izpregovori: „Torej Bog Vaju blagoslovi !tt ♦ * » Dolžnost naša je povedati še, kako ; se je godilo z ostalimi osebami v povesti. Ko se je vrnil Albino od slavnosti z Italijanskega, bila je njegova prva pot k Skočirju. Drug mu jo napovedal ločitev. Albino se je še vedno tešil s Skočirjevitn imetjem. Mej potjo k namenjeuej nevesti, nesoč dragoeeue darove, izve, kako so so stvari zasukale, da je dr. Stanič Olgin zaročenec, stari Skočir pa glada, kako bi se dokopal do onih stotakov, koje jo bil posodil ali morda celo na račun dal „lepemu" Albinu. Z zobmi strašno škripajo sikne „Muledetto — !" ter se spusti s strmega morskega obrežja v zelenkaste valove--. Voda se mu speni nad glavo, zasuče so majhen vrtinec in zopet jo vse mirno. Zdaj so prikažetu nad vodo stegnjeni roki: „uiuto!" zavpije grdim in zamolklim gla. Trav ste rekli: Vidoant consules! naš na okolieanskih šolah učitelje-Lahe, ne- opomin pa ne velja gospodom na magistratu, ker vemo, da bi bilo brezvspešno, ampak slavnej našej vladi in pa onim, ki so ponosni nato, da izražajo mišljenje t e v 1 a d e. Na vas je gospoda, da ne bodo već „visela v zraku" — pretepaželjnost. —t— Šolstvo v Trstu in njega okolici. vešče našemu jeziku, misleč — in v tem s« ne varajo — da so ti najbolj sposobni širiti laščino. Še tako zaničljiv slo-vensk renegat posili se vendar vsaj kedaj ziniti besedo, kojo ga je mati naučila, a on jo zatajil ; prenapeti in strastni laški učitelji, vzgojeni v panlahonskih idejah in navdahnjeni z magistratnimi čuti — enake namreč nastavlja mestni magistrat na ita-j lijanskih vzporednicah v okolici — ti se t pa toliko ne ponižajo, da bi si prilastili ] slovensko govorico, in bi mogli vsaj za j silo govoriti s svojimi učenci. Pač pa slo-j j venski jezik celo pred svojimi učenci sra- Neštevilnokrati smo govorili v našem ' mote< b,ate in »ni«iyejo. Zato so pa po-listu o žalostnih razmerah na Primorskem >9to doSaia' dft uč,telj &ovori na do,&° in osobito v Trstu ter ožigosali podrobnejše »iroko rte 8V0Jim učencem, ta ga pa dejanja in nehanja prcvladajoče laike' PosIuSa kakor nea,e ril)ice 8V« Antol,a stranke na mestnem magistratu v Trstu, t PridiS«N »lednjič pa ostane z odprtimi ust. koji posluje zajedno kot deželna šolska iin ne da bi bit kaJ razumel. Enako oblast. Povračamo se danes zopet k temu 8 Švicarske moje in so bode podal najbrže na Atigležko. Uradni list ne bode prijavil pomiloščenju. V Italiji jo velik borzni polom. Iz Rima javljajo : Uitimo-likvidacija na borzi bila je viharna vsled popolnega poloma „contromine". Prijavili so že 20insolvenc-Petnajst špekulantov je ubežalo. Tudi v Turinu bilo je vsled ultimo-likvidacije 11 insolvenc. Štirje špekulantje so ubežali. Kratek telegram pa najbrže še ne pove vso rssnice, stvar bodo najbrže so žalost-nejša. To so torej tiste žabe, ki se povsod napenjajo in ki bi hotele vsakemu impo-novati se svojo prepotenco. Doma imajo pa toliko silnega ubožtva in tuko žalostne trgovsko in gospodarsko odnošaje, da je groza. — DOPISI. Iz Barkovelj, 1. junija t. 1. [Izv, dop.] Cenjenim čitateljem „Edinosti" bode še v spominu nek dopis iz Barkoveljfv katerem ne govori o nekej tovarni umetnega masla, mešani zbor ala Slavjanski, in mi smo Ker je stvar resnega značaja, zato si štejem zopet bili preprepričani, da s slogi* in ve- v dolžnost slavnemu občinstvu odkriti neke seljem je vse mogoče. Oosp. K 1 a i e. ka- tajnosti, katerih so poslužuje ona tovarna, teri je prvi potaknil to misel, danes lahko v izdelovanje svojih izdelkov. : ponosno gleda na svoje delo in dosežen Tovarna ta izdeluje iz loja, kosti in sijajen vspeh. Prvi koncert, pripravljen dru/.i h smradljivih ostankov mestne klal- samo za člane glasbenega zavoda, bil je niče maslo; včasih tudi sir in surovo v petek dne 30. pr. m. v dvorani tega za- maslo. Ne da se popisati smrad, kateri prihaja včasih iz omenjeno tovarne, le toliko bodi omenjeno, da je potok, v kate- cerkvah. Ta naš izrek je sijajno potrdil sv. Rešnjega telesa dan. Ta dan vršila se je, kakor vsako leto in po navadnem vz.po-redu, slovesna procesija po naših ulicah, a vršila se je — po izreku mnogih — tako sijajno, kakor že več let ne. Že nebo samo se je radovalo te cerkvene slavnosti, kajti razpenjalo se je nad nami v vsej svojej krasoti in jasnosti. Procesije udeležilo se je na tisoče občinstva, katerega 95 od s t o t k o v — in morda še več — je bilo gotovo slovenske naše na" rodnosti, meščanov in okoličanov. Kar je bilo videti Italijanov, prodajali so večinoma le zijala. Zadovoljstvom bilježimo istino, da so bile brdke naše okoličanke večinoma v krasnih narodnih nošah, tako ! voda. Dvorana bila je polna najodličnejšega občinstva, katero je željno pričakovalo prvi nastop hrvatske družbe po vzgledu Sla-rega se iztekajo smradljivi ostanki iz co- vjanskega. Koliko krasote, ko je nastopilo varne, in katerega se je posluževalo blizo do 200 pevcev, in ko so se prvi glasi raz-50 družin, skoro samih peric, suaradljiva legali po dvorani, tako točno, tako milo ! gnojnica, v kateri s« zbira, posebno v bli- Iznenadjeni smo bili tem bolj, ker si nismo žini tovarne, sama ostudna golazen. Kolika mislili, da je mogočo v tako kratkem ram nevarnost preti, ako kak močan dež ne Uaj tncega prirediti. Tu so se slišale razne izpere potoka, more si lahko vsakdo mi- pesni iz Slovenije, iz Hrvatske, iz Srbije da je bil sprevod zares slikovit. Vzlic! sliti. In to se godi tukaj v Barkovljah, \z hrv. Primorja, — balado „Kraljević ogromnoj množici ljudstva ni bilo ni naj-: kjer je po besedah tržaških listov, najbolj Marko i Angjelija Ljuba", katero je udesil manjšega nereda; ponašanje našega pri- j obiskovani poletni shod meščanov. g. Klaić, odpeval je g. Knežević se sprem- prostega naroda je bilo povsem vzgledno, j Vsled raznih pritožeb bile so na licu Ijevanjem orkestra tako krasno, tako milo, kar neovržno priča, da je ljudstvo to dobro | mesta že štiri razne komisije in omenjeni da jo vso prisotne očaral, dočim je orke- in miroljubno in da mu nikdar ni namen, j tovarnar dobil je že več dekretov od strani ster spremljeval petje žalostnim glasom koga izzivati. In kar je glavna stvar: pri slavnega magistrata, da ne sme več spuščati BlepČevih gosli. Druga krasna pesen, katero procesiji vdeleživše ljudstvo ni prišlo kar' ▼ potok onih smradljivih ostankov, s pretnjo, je ena gospodičina solo pevala, je „Češljaj tako zavoljo lepšega, ampak vsakemu ne da se mu koj zapre tovarna. Koliko pa je me, češljaj rne mamice". V pesmi se iz- ju videla prava pobožnost na obrazu, kar vse to pomagalo, vidi se iz tega, ker ome- razuje žalost mlade neveste, katera se je moralo pri vsakemu vzbuditi vero, d a njeni tovarnar meni nič tebi nič spušča mora ločiti od mile svoje matere. Zadnja ljudje res čutijo, kar kažujo. Ita-ono nesnago, kot po navadi, v potok. Stvar pesen „Svatovnc" bila je nekaj izvanred- lijanski listi se bodo pač čuvali, pri proge bode vsakemu čudna zdela, ali nam se nega. Prve štiri linije pevane so po lahko, cesiji vdeleživše se občinstvo analizovati pa ne, vedoči, kakšno ljubezen goji slavni kakor kaka cerkvena pesen, dočim so zad- po njega narodnosti, kar sicer jako radi magistrat in njega zvesti sluga, istotako nje štiri prešlo v veselo pesen, kakor jo delajo. slavnoznani naš kapovila, do vseh ouih, našo narodno kolo. Tu so padali glasovi Hj$na prej8|(ava ^j],, je v stanovanju kateri neao še prodali duše in telesa, ter in mešali se, pa izmenjavali z orkestrom, odgovornega urednika „ludipendentijn",1 postali sužnji brezverskih lahonov, in ka- tako čarovno, da smo se kar divili. Dakako, goap. dra- Izidorja Reggio po naročilu terim se pri vsakej priliki mečejo polena da se je i več drugih pesen pelo, od ka- tukaj4nega deželnega sodišča. Preiskali so pod noge. Da je temu tako, pričajo nam torih je najbolj karakteristična primorska tud- progtore tiskarne in uredništva. Sodišče besedo omenjenega kapovila, katere je „Nenka nije poštrkuša". hoče namreč proti rečenemu uredniku sub- izustil pred par tedni, zatrdujoč, da naj Danes, dne iJ. junija bode drugi kon- jektivno p08t0pfttj. Temu poVodje članek, se mu v obraz zapluje, ako no bode po cert, pri katerem bode naš velezaslužni |taterega j0 prj0bčj| Jndipendente" pod njegovem prizadevanji oni tovarnar odprav- maestro g. Zaje dobil srebrni lovor-venec na8iovom disertore triestino — otto Ijen v teku meseca maja iz Barkovelj ; a se zlatimi trakovi, a g. Klaić lovor-venec gUart|i0 p0r p arresto _ Masacro«. _ ' danes prvega junija, izustil se je, da „če z narodnimi trakovi. Slovensk prostak nam piše: Govorili bomo molčali, bo še kaj, če ne se bo stvar Ze dvakrat čital sem v „Edinosti* >t(j 7adnjić Q Bioven8|rvft 80 zavs!ema za kftko ' 8tval>> potem 8U^nJ' • • • kenm Pr0flt0r brez rflz,wčka "t""11 Vu8e,ild pa ka. pozabi. Ta rod vidi se mi kakor Z vso odločnostjo obrnemo se do me je čitati kaj tacega in prepričan sem pom,adanako cvetje . (lnnfi8 je v najlepšej slavno vlade z vprašanjem : je li slavnoj tud., da bode šlo za roko, samo .loge ^^ ^ ^ ^^ my ^ vladi znano tiransko obnašanje našega ka- treba; priporočal bi, da bi se i v Trstu Mnog(j g(j ^ tu(J| prito|eb proti g0. povite P Hoče li še slavna vlada dopuščati ustanov.l mešani zbor, m da se b. gojilo darjem jn doiodajft|com, 6eš, da so ti to zatiranje Avstriji najzvestejših poda- «amo narodno petje, ker to jo naše bogat- g ^ po,ožajft de)ft]8kega 8tan|| nikov ? Hoče še nadalje dopuščati, da so »tvo, to je naša slava in ponos, a da je ^ g08p0darji, ampak delalci so sami po tacih in enacih izjavah od strani kapo- to mogoče, dokazalo se je v Zagrebu. Po- ker nj moj njiroi prftVe H,w|no8ti< vile neti ogenj pravične jeze in maščevanja? k«*>to s to pr.l.ko tržaški Slovenci, da EJen d emu ko ,jojo jamo potem pa Hoče li si. vlada še dopuščati, da nas vsak Vam je bez vsake podpore, ali so slogo flami ' d J■: i Milili < li-i u i i i..m L-mM J . .... se tacih besedi, aH smo prisiljeni, kajti ' ^ fontana". Pr take stvari so ne gode niti na Turškem. ,. , r» «• ^ . . . ., peljal v Puh Omeniti nam je še kakih 50-60 peric, ka- rinc se jo včeraj od- bodo od 1. julija 1891. naprej za 12 let davka proste vse novo vstanovljene indu- Za družbo sv. Cirila in Meto V Trstu strije, kakor koleka in pristojbin prosti tere bo se posluževale vode omenjenega ^^ 8o ^^ y ^^ ^ 8e Tr_ vsi naku . jn flkciju> g tom potok«, kam bodo te obrnile, kje s. bodo g,d ^ kr bj WJo T,.žačanom r08 veliko 0,ajfittI10 in 1 P«^« vode sedaj, ko jo povsod. ^^ ^ Cjrj|a ^ bodo_ . . da b((de y Tr>tu induiltrijll primanjkuje? Slavnemu občinstvu ua mo- . . .. , , , , . . r eim solskim letom razširi ledino slovensko nekoliko bolj oživela, remo naznaniti, da se ouo mas o, nareieno . m . . . . . . .. , , . ,, , . , . . , .. ".irejcuu 6oIo v Tratu za . d razredj Vsled tega Avstro-Ogerski Lloyd. Ogerska vlada na takov čuden nacm, prodaje s kora i . . . . . . . ^ ....... , , ... i ..... . . razp.suie n.eno vodstvo že III. učiteljsko se io oficijelno izjavila, da ne dovoli viSjo po v.el, tr^aSk.h pr o d .j »1 ,u o . h. a|Jbl)J „ubvc„cije lemu podjetju. Tudi tu .e... Naj tedaj »lavno občinstvo pazi, kaj kupujo! Zfl podru|nico 8y cirj|a in Meto(|a kaže V8a ma-spudu, kukor kaže, ho iiuh tudi unieli. (1. dopisniku „Novosti v sv. križu-' : Vi so jezite li u miš, ali Uu hi unieli mučni tiu^ položaj, ne bi se jezili. Vsaj N aru verjamemo, tla: merjeni smo, du ste nam gido resnico pisali; u kaj eute: itko bi vse natisnili, kar ste nuni priobčili, šlo bi potem za 11 a » o kož o. Do tegu pa ne sme priti, ne samo /, ozironi mi nuso inuloiikostiio osobo, umpuk tudi v interesu svete liuše iiarotine -vtvari. Vse lo kar liani [liAete. jo res iiozuslišunn. Cojte! 1'ri/nuvanio, da so tu v Trstu čudni utluoauji — vsaj občutimo to pri vsakem koraku vemo, da j« težko priti do živegu nekaterim inu#istrutovim ijabljenceiii, toda tudi to je res, du stoji nekdo se višje nad magistratom, lu uko vse te umazane stvari prijuvito temu ,.nekdo'', korak Vas ne bi mogel ostati brez posledic. Sicer pa moramo prav odkritosrčno povenuti, du ste čuden človek. Žugute nam, du bodete opustili naš list. ter se obrnili do itulijanskili listov, ker „oni ziimjo brez sii.ilm moža udariti". Kam ste neki misliti? Udarili hočete magistra t o v e g u ljubljenca iu v tu namen se hočete obrniti do italijanskih listov ! (iospod, to je iiezinisel. Priznavamo, du je v italijanskih listih mnogo jako hudega tobaka uli mi ne želimo nikakor posnemati italijanskih listov : „Kiiinoat1* je pošten, narodnim načelom služeč list in zato num je glavno vodilo, du v njem ne peremo umazanega privatnega perilu. In še nekuj ste pozabili: V slučaju, uko kdo toži kak italijanski list, pride italijuusk urednik pred italijanske porotnike; ako pii kilo nas toži, pride slovensk urednik pred ita lij a lis k o porotnike. Kazumetc-Li razloček V Pišite še tako ostro, ali stvarno, vzpre-joli bodumo radi v list. Pozdrav ! Spričevalo župnika. Virgen v Tirolu. Vašo blugorodje. Lekarnarju Kiliarda Brumltu švicarske krogljicu upotrebi j njem žo ti let sem, in bilo so mi vsikdur v olujšuvo, uko jo bila motjonu rodna prebava. Upotrobljeval sem jili proti kataru v želodcu, k.i kor tudi, /iko ni šlo zadostno od muiiu ; v oboli slučajih pomagale so švicarski« kmgljii-e (škntljicu 7U kr. po lekarnah), in i/.ivknm evojo posebno sadovoljstvo .Matov/. Stiunptl, /upnik, tožiti jo treba, . junija 1890. Josip Milič lastnik purnogu mlina. •) Prepričali smo so o istinitosti tegu, ter obžalujemo, da siho dali pseveč voro našemu do-nimiiku. Uredn!iltvo. Dunajska borsn f. juniju. F.notui drž. dolg v bankovcih — — gld »9. lf> „ v srebru — — — n so.11."> Zlata renta— — — — — — - — p. 11)'.! 00 5°/n avstrijska renta — — — — — „ 1UI.45 Delnice narodne banke — — — — j OB — Kreditne delnice — — — — — — „ HO'i London 10 lir sterlin - — — — 11 d, 80 Francoski napoleondori — — — — - ".i JJ< C. kr cekini — — — — — — — "»..")> Nemške marko — — — — - — „ r 7. {." Proti boleznim v krvi pomanjkanju krvi, občuj onemoglosti priporočajo zdravniki 4-6 „Železno-taiuarindni sok'4 kemika in lekarničarja Frnnzoni« Ena steklenica stane ttO k r. Dobiva se le v le-kurui Fraiizoni, Via 8. Antoniu 5. Naravna mineralna voda j Znaten postransk zaslužek, Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori). Čisti k ri. Izvrstno sredstvo, uko peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten zu zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni Praxmarer „Ai dne Mori- Pinzza Orande. 1-10 Mirodilnica G. 13. ■v Trstu Piazza della Legna Stev. 1, na debelo in drobno združena z odlikovano izdeloval-niCO čopiče V (pinzeljnev) in z veliko zalogo barv in olja lastnega izdelka I,nkov z Angležke, Fruncozke, Nemčije itd ild. kakor rudi z veliko zalogo in i n o r a 1 ii i li v o d a dobljenih nepusredno od izvirov in jnmčene svežosti, in r o 111 a 11 s k e pi ž v e p I j a za žvepljanje Irt, pomešanega z modro galico in namenjenega v zatiranje peronospore, in tudi v vadi raztopivega bakrenega solfata. Zaloga v lustnej, v Logu pod Kiumanjiii ležečej hiši. 2 I iL Obbrežno kopališče FONTANA, o h m iti/) k molu Santa Teresa, Posebni oddelki, terase in toilettes za gospe in gospode. Posebno pripravljena kopelj za otroke, s katerimi lahko vstopijo tudi gospo. Doneli i od vodovoda „Aurisina". GOKKE KOPELI IN GORKI DOUCHI. Telefon je brezplačno na ruzpolaijunje občinstvu. Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije. Kopališče se je odprlo jtST x dnom 1. juniju •Tedna kopel za odrašeno.....f. —.30 „ „ otroko....... — .20 Gorka kopel............ — .80 „ „ z douehom....... 1. - Proti sredi meseca junija bodo zavod električno razsvitljen z k obočnimi in 20 /.uru i mi svetilkami. Informacije dobivajo se v mestnej pisarni gledališča Polytlieainu mi Korzu in sicer od 10 ure zjutraj do 1 ure popoludne iu od U do 5 ure popoludne; tam so tudi vzpreje-inajo naročila. Radi znižanja cen naročilom za obitelji, kakor tudi za gospode državne in mostne uradnike, se je obrniti do lastniku samega (Via del Pešce 2), s katerim so more govoriti vsaki dnu od 0, do i I, nre predpoludtiem. 8—0 Nadzorstvo. 2—5 sustaice za sadni sol 111 sni mošt najnovejšo izborne konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem stiakalne silo. Garantirana tielujoča sila! do 20°'„ večja, nego pri druzih stiskalnicah. Odlikovane s prvo nagrado na državnoj sadne,j razstavi, ki je bila meseca oktobra leta 1888 1111 Dunaju, o katerej priliki so te stiskalnico strokovujaški i/skusili. "ŠOT SADNE IN GROZDNE MLINE 1K 10=5 izdelujejo in z Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & ĆOMP. Tovarne za poljedelske in vinorejsko stroje, livarna za železo in kladivo na par, Dunaj II, Frankobrod na M. in Kerlin N. Ilustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevalu itd. gratis iu franko, ako su jili želi. Vzprejmejo se tudi zmožni in solidni zastopniki zii primerno provizijo. ■■uj mmmmmmennmcmaBmamtammumm Odlikovan z Londonsko. Pa-Hamburžko >veiinjo. S častno v Cernovicali 188<>. z diplomo Dunaju 1885-188j, h posebnim konjerejuj e. kr. gospodarsk. 1885, z priznanjem mojnarod- rižko, Dunajski, Monakovsko. diplomo gospodarske razstavo 1. cene na pasji razstavi mi priznanjem IV. sekcije (ssa družtva nu Dunuju 1879 in nega Jockev-klubu v Badon- Liudenu, avstrijskega jockoj -kluba, ogemkegn Jockej-kluba v lludapesti. KVVIZDiN c. kr. priv. fluid proti ko sto bo I u voda za vmivanje liorvj. V krepčanje pred 111 v oživljanje po velikih naporih, žganenju udov, togosti kit in mišic itd. Cena cd no steklenice gld. 1.40. Kwizdin Korneuburžki živinski prašek. A zu konje, rogato živino in ovce; posebno uspešen je, ako mnogoletna -kušnju, uko živinu nu maru jesi i, za zboljšunji ) f?a daje pravilno, kakor kaže mleku itd. (Jona veliki škatlji 70 kr. mali škatlji 3,r> kr. EWI2DIN0 olje proti červu v KWISDINA vazelina za konjska ušesu lu pse. I stekl. f. 1. kopita, ako se skrha in lomna. KWIZDIN Phisic, pročistne pi-I pusica f. 1,85. lule za konje. 1 škutlju f. 2. KWI2DIN0 kopitno leščilo. iste- SWIZDIN0 sredst. proti driski kluaieu 70 kr. KWIZDINE pasje pilule. 1 ška tljicn for. 1. ZWIZDIN prašek za parklje. 1 steklenica 70 kr. in garjo. 1 st-kleniou f. I ..'10. KWIZDINE pilule proti griži pri konjih in rogatej živini 1 pusicu f. l.tfO, 1 karton «0 kr. £WIZDINA močna piča za konje in goveda, V zabojih a f. ti in 3, paket «0 kr. S7TIZDIN0 mazilo preti červom KWIZDINA podganja 3mrt za konj.) in goveda. 1 ponov občno srodstvo proti podga-f. I. nam in mišem. 1 pnlčica 50 kr. Uori navedene pristne preparate dobi se skoro v vseli lekarnah in na debelo večjih trgovinah z drogami. Da se izogne vsaki zameni, prosimo izdelke vedno zahteva K"WIZDINE EWIZDINA voda za oči za domaČo živino, Stekl. »0 kr. Z7TIZDIN blistek za ostro dr- ganje. Ponva for. H. KWIŽDIN0 raztrovilo (dizin fektacijui /11 hleve, '/3 kila 1"» kr., IK kilov f. 8.40» KWIZDINA mast za žleze. 1 ponov f. ]. KWIZEIN0 olje za pasji lišaj EWIZDIN.\ tinktura odježie za konje. 1 stekl f. 1.50. EWIZIIINA gelatina proti glistam za pse. 1 škutl ja f. 1. KWIZEIN prašek zakuretino. 1 paket 50 kr, K'WIZDINA kopitovina. umu-teljni kopitni rog. Pulč. 50 kr. za ovce. 1 puket 70 ki KWIZDIlf prašak za Bvinje v pospeševanje muščon ju, 1 pu-kot f. 1.2« in (jH kr! KWIZDIN0 milo proti kožnim bolesnim živine po 40,80 kr. i u f. 1.1,0. KWIZDIN balzam za rane /a konje in goveda. 1 st. f. 1 25. KWIŽDINE pilule proti konjskim glistuin po f.i.lio i60 kr vseh IZ Kraljevega vrelca (Konigsbrunn). I m u v sebi največ ogljenčeve kisline ne ■samo med vsemi Rogatskimi vrelci kislin, ampak tudi v vsej okolici in preaeza v tem pogledu radi njenih penečih svojstev in radi njene nespremenljivosti večino vseh poznanih inozemskih j vrelcev. Mešana z vinom ali st> Niulninii j«<*ii*opi nam da izborno pijačo zbog obilice v njej nahajajoče so oglenčeve kisline. Vodstvo vrelcev v KoMtrcnici (Kostreinitz). Glavna zaloga 7,a Trst, Istro in Dalmacijo pri »P. A. CIIII^A v TrNtti, Vin Carintia stv. 5—lu ki se vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žatularji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati : „G. S. 1800- Grnz. posthigernd. 8—25 £1% 2S\ -J r I Riccardo OineSlil iLj - — Lfil Via S. Lazzaro št. 15, Trst. [(Ti) Zaloga nlabastra vsako kvaliteto i^i j^j in oblike. Ujjjj 1 Tovarna za gips i ny °1 inrj yil različnih vrst na drobno in debelo. IlU Izdeluje kipe iz gipsa pO nizkih j=jj 77|J| cenah. 19—44 [Lra JiJ SHfjai^Rl^ Vozni listi in tovorni listi v; I Ameriko. ! Kraljevski belgijski postni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & PMladelfijo konnesijonovftnft črta, od n. kr. avstrijske vlade. Na vprašanj« odgovarja toćno : kon-ceaijonovani zaitop 19—42 Ludwig Wielich na Dunaju, IV Weyringergasae 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionabureau fiir die k. k. Stnatsbnhncn in Innsbruck. Najboljša 20 — 40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna Sigel-Imhof -v Brnu, Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 (Mli'OKek v dolgosti 3'10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčjo volne velja: jI®" gld. •!.#© iz navadne "TP^j gld. 9.9» iz line gld. IO.oO iz jako line SF** ghl. 19.-IO iz najlinejšo Nadalje so v največji izberi: h svilo protkanu grebenasta sukna, blago zu ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. Uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se smo prati, pristna piijue-gllet-biaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno doposiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko. Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaj« listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. v-8 Prva llrnska firma za razpošiljanje liianita ki urnega bia^a Bernhard Ticho — Brno 12 -20 « 11 t ■»» « It t št. IM, — razpošilja po poštnem povzetju. HAJE CKEPE čista volna, dvojna širokost 10 metrov gld. 5. nato varst- naj p. n. si. občinstvo kupovaje te PREPARATE ter naj posebno pazi veno znamko. Vsak dan razpošilja po pošti glavna zaloga: Kreisapolheke i Korneuburgu pri Dunaju Kranz .Poli. c. k. uvsti*. in k. runi. dvorni dobavitelj za živinske preparate NOUVEAUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in carreaux, dvojna širokost, 10 in. gl.H PISANO praktična snov za hišne obleke 10 metrov gld. I. Oludkohtirvcuumodema snov v vseh novih barvali dvojna širokost 10 met. gld. Ji.— SIFON 1 kom.30 vatlov I. vrste g.*» 50 najboljše kakovosti g. 41.50 CHEVRON nove vrste, črtana snov, dvojnoširokost lOm.gl.S-.r»0 Trožica (Dreidraht) dobre kakovosti 10 m. ČRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld I-SO DOMAČE PLATNO 1 komad .SO vatlov gld. I »O i „ 30 w „ »|4s-ao KING-WEBE bolje nego platno 1 kom. b[4 širok.30 vatlovgld.«. KANEVAS 1 k. 30 vatlov lila gl. -l'SO, 1 k 30 vatlov rudoč gl. 5-20 Kane Vas iz niti 1 k 30 vatlov lilu in rudoč gld. tt.— RATE-RIPS v vseh barvah, 10m. gl.» oO OKSFORD ki se more prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom. 30 vatlov gld- l450 Zefir za srajce najboljše, kar so more priporočati, 1 kom 80 vatlov gl. «I SO BOSTON ki se more prati, najnovejši deseni, 10 metrov gld. - Jedna Rips garnitura abstoječttod^pogrinjal za poste Ijoin 1 /.ami/o,sesvilenimi fran-žalni gld. 1 — Tunis-portiere za 1 okno,kompletnoj delu t'.3-5o| Jedna garnitura od juto 2 posteljna in 1 namizno pregrinjalo z franžani gld.il.5Q Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gH 9 !IO llolandske dolge preproge (o-| Stanki) 10 — 12 met. dolge 1 o-| stanck gld :i »4> Najnovejši franooski volil, kisel morejopruti, krasnih načrtov, 1()[ metrov gld il SO Rjuhe brezšiva izdobnfgudornn-| čegu ]ilatnu 3 kom. gld. XoO[ Platneni iava-robci z zavozlani mi franžumi t; kom. gld. 16 IO Ženske srajce in Sifona in platnol s lino štikanjo3 kom. gld. IS .'»Oi Ženskesrajce iztrpežnogu plut.I >brobljene sčijikumiOk. g. !I"2"J Možke srajce lastnega izdelka bele ali barvene 1 kom. I vrste gld.| I 'HO II. vrste gld. I 'tO Srajce zadelalce i/, rumbur&kegal oksforda, kom]iletne, veliko. 31 kom. gld t* Normalna srajca kompletna veli ka, 1 kom.g I .">oNormalne hlačel komp. velike, 1 kom gld 1501 l PoletnoogrlnjaloVlidgo SJ-2U| 1 konjska plahta najbol jšega i/-delka, I90om dolsu, IHO orn ši-| roka, gl. I »O, Carskoruineiml plahtazafljakerje 1 kom g '».»o isrnik pol. družtvo ..c'linost11'. Vzorci gratis in franko - rJ Izdnjat«'lj in odgovorni nr.'dnik Maks CutiČ llustrovan modni žurnal „Briinner Neuheiten- gratis in franko. Tiskarna Dolenc v Trstu