ÄB GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC LETO XX ŽALEC, SEPTEMBER 1966 ŠTEVILKA 9 »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor; predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. XVI. KONGRES EHB V PRAGI Kongres EHB v Pragi se je vršil 11., 12., 13. in 14. 8. 1966. Na kongresu je bilo navzočih 190 delegatov in gostov iz 13 držav, ki pridelujejo hmelj. Na kongresu ni bilo zastopnikov Avstrije, Švice in Sovjetske zveze, so pa vse tri svojo odsotnost opravičile. Zasedanja kongresa so se vr-Pragi. To je najmodernejši, po vojni zgrajen hotel z naprava-šila v hotelu »International« v mi za simultivno prevajanje. Organizacija kongresa je bila dobra in širokopotezna. Prvi dan Je udeležence kongresa sprejel župan mesta Prage, ob otvoritvi je kongres pozdravil zastopnik ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, pri ogledu Žatca je udeležence sprejel župan mesta, ob zaključku kongresa pa je minister za kmetijstvo in gozdarstvo Češkoslovaške priredil svečan sprejem. V EHB je vključenih osem držav, in sicer: Belgija, Zahodna Nemčija, Anglija, Francija, Jugoslavija. Španija, Poljska in Češkoslovaška. Na kongresu je bila sprejeta v "članstvo Bolgarija, dočim predlog za sprejem Vzhodne Nemčije — o tem so med delegati ob prvih srečanjih razpravljali — ni bil poda». Poleg zastopnikov hmeljarjev Bolgarije, ki je bila, kot je že navedeno, sprejeta v EHB, so kongresu prisostvovali kot opazovalci še zastopniki hmeljarjev Vzhodne Nemčije, Madžarske, Romunije in Združenih držav Amerike. Na seji predsedstva EHB je bila sprejeta v članstvo Bolgarija in sklenjeno, da se kongres prihodnje leto vrši v Španiji. Zavrnjen je bil predlog Zahodne Nemčije, da bi ta država imela v predsedstvu dva člana. Predlog so utemeljevali s tem, da bi moral biti predsednik ekonomske komisije, ki je iz Zahodne Nemčije* član predsedstva. Pravila organizacije namreč določajo, da ima lahko vsaka država — proizvajalka hmelja v predsedstvu samo en glas. (Nadaljevanje na 2. strani) Zdravi in vitalni telički na te-kališču v Založah »+W** XVI. KONGRES EHB V PRAGI (Nadaljevanje s 1. strani) Po poročilih posameznih članic so se hmeljske površine članic dvignile od 38.440 ha v letn 1965 na 38.497 ha v letu 1966. Hmeljske površine so se povečale v Belgiji za 50 ha, v Češkoslovaški za 150 ha, v Zahodni Nemčiji za 586 ha in v Franciji za 157 ha, zmanjšale pa v Angliji za 142 ha, v Jugoslaviji za 89 ha in v Poljski za 344 ha. V Bolgariji in Španiji se površine niso spremenile. Članice so pridelale v 1965. letu 51.162 ton hmelja, letošnji pridelek pa ocenjujejo na 52.550 ton. Lanskoletni pridelek je ves prodan, prodajna cena pa ni povsod krila proizvodnih stroškov. To so poudarjali predvsem zastopniki Zahodne Nemčije. Ker je računati, da bodo proizvodni stroški hmelja še nadalje rastli, predvsem zaradi vedno dražje delovne sile, so bili vsi prisotni delegati mnenja, da je treba biti pri večletnih predprodajah hmelja zelo previden in to dejstvo upoštevati. Površine hmeljišč v svetu — podatki so bil navedeni na kongresu — so se od leta i960 do 1966 povečale od 60.076 ha na 71.500 ha, proizvodnja hmelja pa od 81.335 ton na 91.975 ton. Proizvodnja piva se je v tem obdobju povečala od 418 na 515 milijonov hektolitrov. V resoluciji, katero je sprejel kongres, je poudarjeno, da je treba kljub temu, da proizvodnja pi- va raste, proizvodnjo hmelja s potrebami trga zelo zavestno vsklajevati. Na zasedanju tehnične komisije je bila podana vrsta referatov o izboljšavah pri gradnji žičnic, mehanizaciji v hmeljarstvu, sušenju hmelja in ekstrakciji hmelja. Dela komisije se je prvič udeležil tudi zastopnik pivovarniškega inštituta .Weihenstephan iz Zahodne Nemčije, kar so prisotni toplo pozdravili in izrazili upanje, da pomeni njegova udeležba na kongresu korak k tesnejšemu sodelovanju med pivovarniško industrijo in proizvajalci hmelja. Značilna je njegova ugotovitev, da so poskusi, kako nadomestiti v pivovarništvu hmelj s kemičnimi nadomestki, pokazali negativne rezultate. Ekstrakcja hmelja v svetu se širi. V Zahodni Nemčiji je v zadnjih petih letih zrastlo šest tovarn, tri so pa v gradnji. Ek-strahirajo nežlahtne sorte hmelja, predvsem amerikanski hmelj. Pivovarne uporabljajo hmeljski ekstrakt kombinirano ,z žlahtnim hmeljem. Na kongresu je bil dan poudarek proizvodnji žlahtnega hmelja, katerega obnova bi v bodoče ne smela biti zanemarjena. Podani referati so bili delegatom na razpolago v pismeni obliki. Tehnična komisija bo na prihodnjem kongresu obravnavala zaščito hmelja pred boleznimi in škodljivci. Plaskan Vlado Težave na stanovanjskem področju Več kot pol leta je minilo, odkar se je formiral Hišni sklad — obrat za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega in poslovnega fonda, last kmetijskega kombinata Žalec. Obrat je v drugi fazi začel z vzdrževalnimi deli na tistih hišah, ki so popravila najbolj potrebne. Precej del pa je v teku. Seveda pa so se pri delu pojavile tudi prve slabosti. Neredno plačevanje stanarin in najemnin otežkoča normalno delo obrata, saj nekatere hiš letos še sploh niso nakazale stanarine, medtem ko je obrat plačal zanje vse tiste stroške, katere je po veljavnih predpisih dolžan. Do sedaj so ugotovljeni vsi dolžniki in v prihodnjih dneh bodo stanarine in najemnine morali plačati. Obrat bo pred izterjavo poslal vsem dolžnikom opomine. Temu delu pa bi se lahko ognili, če bi bilo plačevanje stanarin ažurno. V praksi se pojavlja, da hišni sveti pogosto naslavljajo na obrat prošnje, naj bi predstavnik obrata sodeloval na sestanku hišnega sveta. Če upoštevamo, da upravlja obrat z osemsto -stanovanji, je teh zahtevkov več, kot so fizične zmogljivosti zaposlenih. Mišljenja pa smo, da je takšno sodelovanje tudi škodljivo. Republiški zakon je dal sama upravljalcem v stanovanjskem gospodarstvu široka pooblastila, zato bi bilo bolje, če bi stanovalci in hišni sveti vabili k sodelovanju člane delavskega sveta in delegate skupščine stanovalcev, ki so jih izvolili na zborih stanovalcev. Na ta način se bodo stiki obrata s stanovalci samo poglobili. Naloga obrata je predvsem pomagati organom upravljanja pri urejanju tehničnih zadev v zvezi z vzdrževanjem stanovanj in stanovanjskih hiš. Le takšno sodelovanje bo koristno, ker se bo služba obrata lahko posvetila tehničnemu delu v zvezi z vzdrževanjem. Samuopravni mehanizem pa bo pridobil na kvaliteti in pridobil večje zaupanje stanovalcev samih. S tem pa ne želimo reči, da se stanovalci in hišni sveti v posameznih vprašanjih ne obračajo na obrat, kajti v mnogih primerih je sodelovanje obrata in organov upravljanja hiš v zvezi z vzdrževanjem hiš koristilo že v sedanjem kratkem času obstoja obrata. Uranjek Mihael Pristopimo k hitrejšemu urejanju zemljišč Po letu 1960, ko -smo pričeli z intenzivnim podružbljanjem zasebnih zemljišč, -se je -družbeni fond ipovečal takole: Stanje leta 1961 povečanje -stanje leta 1965 1931ha 2884 ha 4815 ha Iz preglednice izhaja, da smo sicer v preteklih štirih letih povečali zemljišča -za 149 % ali letno -povprečno za 37 %, kar je nedvomno velik uspeh, vendar nas pa stanje na terenu opozarja, da so pridobljena zemljišča raztresena po vsej dolini. Široka akcija podru zbijanja zemljišč, je imela za posledico, da smo odiku-povali in jemali v zakup vsa ponujena zemljišča ne glede na ustreznost njihove lokacije. Čeprav je grupiranje parcel v -komplekse potekalo vzporedno z zaokroženostjo pridobljenih zemljišč. Zaradi ponazoritve te trditve naj navedemo stanje zaokrožitve na naslednjih obratih: Obrat % zemljišč v kompleksih % zemljišč zunaj kompleksov Braslovče 84 16 Šempeter 91 9 Polzela 94 6 Vransko 82,5 7,5 Trnava 52 48 Petrovče 88 12 Vrbje 69 29 Poleg raztresenih zemljišč smo v preteklih letih tudi pridobili več parcel, ki nimajo urejenih vodnih razmer. Evidenca o mokrih krajih nam kaže, da imamo ca. 500 ha zemljišč potrebnih osušitve, še več površin pa je potrebno po-praviti zaradi neustrezne' rodovitnosti. Ob takšni situaciji terja najdalje prizadevanje pri urejanju zemljišč kvalitetno spremembo. Medtem ko so doslej predvsem povečevali zemljišča, bo naša naloga v prihodnje, -da le-ta usposobimo mehanizirano obdelavo, ki so 'ji osnova veliki kompleksi z urejenim vodnim režimom, izravnano površino i-n izgrajenimi utrjenimi -potmi. Čeprav je navedena naloga naša stalna skrb, vendar zahteva dosežena stopnja razvoja hmeljišč v -lastni proizvodnji, da v -prihodnje s hitrejšimi koraki pristopimo k reševanju zastavljenega vprašanja. Hmeljišča smo v preteklih letih v lastni proizvodnji močno razširili, pri čemer pa je zaostajal razvoj živinoreje kot preskibovalec osnovne surovine — hlevskega gnoja. Tam, kjer je razvito hmeljarstvo, ima živinoreja še poseben pomen. Ta se odraža v tem, da 'je poleg proizvodnje mesa in mleka, poudarek na proizvodnji gnoja, ki ga hmelj potrebuje vsako leto v velikih -količinah. Zaradi tega je preozko gledanje tisto, 'ki pri ocenjevanju upravičenosti, upošteva le klasične kriterije rentabilnosti. Hlevski gnoj je nepogrešljiv sestavni del proizvodnega procesa in brez njega ni hmeljarstva, prav tako kot ni traktorja -brez koles. Zaradi tega je živinoreja organsko povezana z razvojem hmeljarstva. Nakupovanje hlevskega gnoja o-d drugih gospodarskih organizacij je le kratkotrajnega značaja. Zavedati se moramo, da v normalnih gospodarskih razmerah hlev-s-ki gnoj ne bo več tržni artikel. Nekoliko upov nam dajejo naj-novejše raziskave o zatravljenju i-n zelenem podoru, vendar je te ukrepe mogoče izvesti le na primernih zemljiščih, -na katerih je zasajen hmelj. Ob upoštevanju, da poitrsbuje 1 ha hmeljišč optimailno vsako leto 200 q hlevskega gnoja, hi potrebovali za kritje potreb 3 goveje pitance, računajoč, da nam vsalk da 60 dio 70 q hlevskega gnoij-a. Ob tej predpostavki bi -potrebovali že iz-a 'sedanjo velikost hmeljišč v lastni proizvodnji 766 x 3 = 2300 stojišč. -Perspektivni program irazvoja hmeljarstva pa predvideva, da hmeljišča 'V -lastni proizvodnja povečamo na 900 ha, kar -pomeni, d-a boim-o morali, če se -hočemo glede oskrbovanja s hlevskim gnojem osaimo-svojditi, -zagotoviti v perspektivi 4 do 5 let ca. 2.700 -stojišč za pitance, s tern pa še nismo zagotovili potrebni hlevski gnoj za -proste mjive. Urejeno mj-ivško gospodarstvo pa prav tako terja, da gnojimo vsako leto vsaj eno 'tretjino razpoložljivih injiiv. Ti in ostali problemi terjajo, da na sedanji stopnji razvoja podjetja kolt celote pristopimo k intenzivnemu urejanju zemljišč. Le z zamenjavami in m-orebi-bnim dokupovanjem bomo ustvarili tam, kij-er še nlimamo obdelovalnih kompleksov ustrezna zemljišča, bi nam botdo oimogočila -racionalno pridelovanje krme. Cenena in kvalitetna -kruna, pridelana na urejenih poviršiina-h, pa je predpogoj iza 'izgradnjo prepotrebnih živinorejskih središč. Ing. Selih Franc 3 ap É (§1 til » (fr 81 IS Vé\\c Pi i diri PLAN DOVOZA HMELJA letnika 1966 PREVZEM Y ŽALCU: za bivši «kraj Celje ap sff ig: i # m * H m a§ (J§ n s7k'~ £f£§ Éà * i i » jQ& m m K lil Pa M tS S 8l ö§js m i il fl ÉS SÄ« M IfM I KS® PO Šempeter KZ Slov. Konjice KZ Slov. Konjice PO Motnik KK Šentjur pri Celju KK Šentjur pri Celju PO Tabor PO Vransko KZ Laško KZ Šmarje pri Jelšah PO Gomilsko — Trnava PO Prebold PO Vojnik PO Celje PO Velenje KZ Velenje PO Šoštanj PO Šmartno ob Paki PO Šmartno ob Paki KZ Mozirjé KZ Mozirje PO Braslovče PO Petrovče PO Griže PO Polzela PO Vrbje — Gotovi je PO Vrbje PO Vransko PO Tabor PO Celje — Lava PO Šmarjeta pri Celju PO Vojnik PO Latkova vas PO Braslovče PO Petrovče PO Šempeter V primeru potreb bomo izvršili to pri naslednjih PO: PO Tabor PO Tabor PO Vransko PO Vransko — Motnik PO Braslovče PO Braslovče PÒ Petrovče PO Petrovče KZ Šmarje pri Jelšah EE »Bohor« Kozje KZ Šmarje pri Jelšah EE Bistrica ob Sotli kooperacija lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija lastna jnoizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja lastna proizvodnja tudi prevzem na terenu in lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja kooperacija Za Dolenjsko je vrstni red naslednji: Kmetijska šola »Grm« — delno KZ Kostanjevica na Krki — delno KZ »Zasavje« Sevnica — obrat Loka KZ »Zasavje« Sevnica — obrat Krmelj KZ Črnomelj KZ Metlika KZ »Zasavje« Sevnica — obrat Kompolje — delno KZ Brežice — delno KZ Kostanjevica — ostanek KZ »Krka» Novo Mesto KZ »Zasavje,« Sevnica — obrat Kompolje — ostanek KZ Brežice — ostanek Kmetijska šola »Grm« Novo Mesto — ostanek Za bivši okraj Maribor je vrstni red naslednji: Agrokombinat Maribor — obrat RAČE KK Ptuj — obrat Kidričevo KK Ptuj — obrat Zavrč KK Ptuj —» obrat Turnišče KK »Jeruzalem« Ormož KZ Vuzenica — obrat Muta KK Ptuj —- obrat Sobetinci »Semenarna« kmet. obrat Radlje — delno KZ Slovenj Gradec — delno KZ Prevalje — delno KK Ptuj — obrat Pragersko K K Ptuj — obrat Dornava KK Ptuj — obrat Osojnik Agrokombinat Maribor — obrat Radvanje KG Rogoza Hoče Sanatorij za TBC »Pohorski dvor« KZ Rače KZ Slovenska Bistrica KZ Ruše Agrokombinat Maribor — obrat SKŠ KZ Vuzenica — obrat Vuzenica KZ Prevalje — ostanek KZ Dravograd »Semenarna« kmet. obrat Radlje — ostanek KZ Slovenj Gradec — ostanek KZ Vuzenica — obrat Radlje Objavili smo plan dovoza s katerim se strinja Hmeljarsko poslovno združenje za SRS in se ga bomo točno držali. Spreminjali ga bomo le v najnujnejših slučajih. Zato ponovno pozivamo vse hmeljarje, da se držijo določenega vrstnega reda dovoza. So namreč hmeljarji, ki vozijo hmelj po svoje in s tem povzročajo nered in prerekanje pri prevzemu. Ne bomo ponovno pisali o ostalih nepravilnostih, ki se vsako leto ugotavljajo pri prevzemu; kot žveplanje med sušenjem in po njem, nestrokovno navlaževanje, slabo obran hmelj s precej listja in vejic, dovoz nepokritega hmelja v slabem vremenu itd. Za vse takšne nepravilnosti oziroma manipulacije bomo uvedli iste sankcije kot v minulem letu. Obravnavati pač moramo tako imenovano dvojno basanje, ker se vsako leto pojavlja v vse večjem številu. So tudi taki hmeljarji, ki vsipljejo na dno ali na vrh vreče hmelj slabše kvalitete, v sredino pa kvalitetnejši hmelj. Povedati moramo, da z lahkoto ugotovimo kdo to dela. Če se bo to še dogajalo, bomo takšne hmeljarje zopet poklicali na odgovrnost in jim dvojno basane bale uvrstili v kvaliteto najslabšega hmelja v njej. Sam postopek dovoza in prevzema bo tak kot v lanskem letu. Prav tako bo obstojala posebna komisija, ki bo v slučaju spora postopa kot prejšnja leta. »HMEZAD« m n m im m m ÄI ¥ * iM b'Zó, mZ SÄ« * If m Pl 2'V-\ m ¥ ¥ m/s m II * ¥ ¥ ¥ -# SssSS sp 'Ji>T5 m §i i * lil m* Hmezad je oživel. Kmalu bodo začeli s prevzemom hmelja fl Stanovanjske pogodbe Hišni sklad je pripravil vse odločbe o stanarinah z& področje občine Žalec. Prav tako so sprejeli stanovalci odločbe na celjskem področju. Zaključeni so tudi pritožbeni postopki ozi- 8. SEPTEMRA V TRNAVI DRUGI PLEMENSKI SEJEM ZA SEJEM BO ODBRANIH NAD OSEMDESET GLAV ČISTOPASEMSKIH RODOVNIŠKIH PLEMENSKIH KRAV IN TELIC SIVORJAVE PASME. OD TEGA BO NAD POLOVICO VISOKO BREJIH PLEMENSKIH TELIC IN KRAV, OSTALO PA BODO MLAJŠE, LAŽJE TELIČKE. SEJEM BO OB VSAKEM VREMENU V ČETRTEK, OSMEGA SEPTEMBRA NA DVORIŠČU OBRATA TRNAVA. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO ŽIVINA V ZAPRTI HALI, KI JE NA DVORIŠČU. POTEK SEJMA — Do osmih zjutraj zbiranje živajj na sejmišču. — Do 9.30 strokovna ocenitev živali po plemenski vrednosti. — Od 9.30 do dvanajstih prodaja živali po načinu licitiranja. — Nato dostava živali kupcem s kamionom na dom. POGOJI PRODAJE IN NAKUPA Vse živali bo po načinu licitiranja prodajala strokovna komisija po izklicnih cenah. Orientacijske cene so naslednje: — ,za plemenske krave in visoko breje telice od 300.000 do 45Ö.000 S-din po komadu, — za mlajše Tažje teličke 650 do 850 S-din po kilogramu. Cena zavisi od kakovosti fn brejosti živali. Vse živali bodo tehtane takoj ob prihodu na sejem. Pri tehtanju bo odbit štiri odstotni kalo. Rejec — prodajalec živali prejme za prodano žival denar pri svojem obratu z odbitkom ENEGA ODSTOTKA 1% za manipulativne stroške obrata. Rejec — kupec _pa plača žival pri svojem obratu takoj ali ko dobi posojilo. Kupec plača obratu EN ODSTOTEK (1 %) na kupno ceno živali za manipulativne stroške obrata. Kupci izven področja Kmetijskega kombinata Žalec pa plačajo na kupno ceno plemenske živali še "deset odstotkov (10 %) za stroške selekcije in sejma. Osnovni namen plemenskega sejma je ob sedanjih pogojih pospeševanje pasemske zamenjave, zboljšanje kakovosti in redna možnost prodaje in nakupa kakovostnih živali. Pričakujemo, da bodo kupci plemenskih krav in visoko brejih telic pretežno rejci — proizvajalci mleka. Rejci iz hribovitih j>redeIov pa naj raje izkoristijo možnost nakupa mlajših lažjih plemenskih teličk. Pri tem bi želel opozoriti na to, da je pasemsko .zamenjavo nujno pospeševati tudi v hribovitih predelih, kjer smo šele na začetku poti. Strokovni kader na obratjh, ki dela v kooperacijski proizvodnji, se naj z rejci takoj dogovori o številu nakupa živali, pogojih in možnostih plačila. Prosimo za aktivno sodelovanje rejcev in strokovnega kadra. Grabnar Ludvik roma popravki odločb v primerih, ko stanovalci niso soglašali z ocenitvami. V teku pa je sestava in podpis pogodbe o višini stanarine, o dolžnostih in pravicah stanovalcev na eni in Hišnega sklada na drugi strani. Tov. Gamberger — »Agrotehnika« — razlaga maloštevilnim interesentom sestav in delovanje češkega Zetorja Po veljavnih predpisih mora obrat podpisati pogodbe s stanovalci do konca leta. Z ozirom na to, da je treba podpisati pogodbe z osem sto stanovalci, prosimo stanovalce ob priliki podpisovanja pogodb za razumevanje. V pogodbah je opisano, koliko prostorov koristi posamezni stanovalec in kakšni so ti, višina stanarine za 'leto 1966 v N-din in stanarina, katero bodo stanovalci plačevali leta 1970. Višina staranine za leto 1966 bo ista, kakor so jo stanovalci plačevali po odločbi za leto 1965. Obrat bo pogodbe dostavljal postopno v podpis do Jconca leta vsem stanovalcem. Prosimo stanovalce, da s čimprejšnjim podpisom pogodb omogočijo obratu normalno poslovanje. Obrat ima popisni material o velikosti posameznih prostorov v stanovanjih. Istočasno s podpisom pogodb pa bomo graffio posneli vsa stanovanja, kar nam bo koristilo pri delu v prihodnjem letu. V primeru, da se stanovalec preseli, je dolžan predati ključe predsedniku hišnega sveta, da bo mogoče stanovanje zapisniško prevzeti in onemogočiti nasilne vselitve posameznikov. Da bi bilo poslovanja obrata normalno, je regulirano s pogodbo, da moramo stanarino plačevati mesečno za naprej, in sicer dp petega v mesecu. Stanarina pa ne obsega stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanja, ker po občinskem odloku za tekoče vzdrževanje stanovanj skrbe stanovalci sami. Z ozirom na to, da še niso znani stroški vzdrževanja skupnih prostorov in naprav, se bodo leti določili v konkretnih primerih s posebno pogodbo. Investicijsko vzdrževalna dela pa se bodo izvrševala po programu investicijskega vzdrževanja, katerega je sprejel delavski svet obrata. Uranjek Mihael Most če,z Ložnico na cesti tretjega reda v Založah kliče po nujni rekonstrukciji 5 Obrat Trnava leži v sredini Savinjske doline na desnem bregu ob spodnjem toku potokov Baljsike in Tnnavce. V ta obrat sta se 1. 1. 1964 združila takratna proizvodna okoliša Trnava in Gomilsko. Po obsegu sodi obrat med najmanjše proizvodne obrate v kombinatu. V proizvodnji, v in- tenzivnost proizvodnje in rentabilnosti pa ni med zadnjimi. Zemljišče je raznoliko, vendar je proizvod j a v vsem tem ravninskem predelu razdrobljena. Talni pogoji, pa tudi gosta naseljenost vasi sta proizvajalce privedli k intenzivnemu in preudarnemu gospodarjenju. Kmetje so na vsem področju dobri in vzorni hmeljarji. Talne prilike so na večjem delu za hmeljarstvo ugodne in primerne, vendar gojijo hmelj tudi na tleh, ki ne ustrezajo najbolj tej proizvodnji. Zemljišča so pretežno v privatnih rokah in ikmetije 'še niso specializirane. Hmelj, žita, okopavine in detelje se vrstijo druga za drugo v okviru manjših površin. Celotna kmetijska dejavnost na področju obrata obsega: — hmeljišč 120 ha, — ostalih njiv 220 ha, — travnikov 280 ha, — pašnikov in gmajn 90 ha, — sadovnjakov in vrtov 68 ha. — hmeljišč 120 ha, Številčno stanje živine pa je naslednje: — krave in telice 363 kom. — mlada živina 249 kom. — pitanci, dani v kooperacijo 210 kom. — konji 144 kom. — prašiči 698 kom. V obratu je 167 hmeljarjev. Površine hmelj skih nasadov so se v zadnjih letih zmanjšale zaradi ureditve arondacije sosednjih obratov. V letu 1964 smo na obratu v kooperaciji pridelali 230 ton hmelja, v letošnjem letu pa ga pričakujemo 180 ton. Realizirana proizvodnja hmelja je v zadnjih dveh letih takahe: 1964 količina 1965 količina 1964 % 1965 % £ 17,59 I. razred ■ 88.193 kg 32.866 kg 38,28 II. razred 136.641 kg 132.943 kg 59,33 71,15 III. razred 4.752 kg 19.459 kg 2,07 10,41 IV. razred 745 kg 1.592 kg 0,32 0,85 Skupaj 230.331 kg - 186.860 kg 100 o/0 O o .Q o'" Upravili k obrata Trnava ing. Pugelj in vodja kooperacije tov. He-rodež v razgovoru s kooperantom Basle Ivanom, ki je v voz s koši »zapregel« kar fica Obrat Trnava je iz lastnih hlevov v Gomilskem oddal te dni 17 lepo pitanih bikov in telic, kar je rezultat dobre reje skrbne rejke.. Oddana živina je uvrščena v I a in del v I. razred Plemenska živina pasemsko še ni urejena. Imamo le 34 odstotkov pasemsko čistih krav in telic. Predvidevamo, da bo s pasemško ureditvijo in selekcijo v perspektivi manjša čreda lahko dajala večje proizvodne dosežke. Počasno pitanje (18 do 24 mesecev), reja neproduktivnih živali, majhen in slab odkup dobrih plemenskih krav in telic in veliko število konj pa so še vedno neizkoriščene rezerve za tržno proizvodnjo. V prihodnje bo potrebno razen že navedenih ukrepov še specializirati posamezne rejce in vasi. Z nakupom manjših traktorjev in strojev za kooperante bi se lahko število konj zmanjšalo za polovico in povečalo število pitancev za sto glav. Strela je udarila v hmeljnik kooperanta Leber Joža iz Orle vasi in mu uničila rastline na 64 hmeljevkah tresena. Z organiziranjem lastnega pitališča s kapaciteto dve sto glav govejih pitancev bomo-ta zemljišča arondirali v tri komplekse. V letošnjem letu smo začeli s pitanjem goveje živine. Živina je v starih privatnih hlevih in je oskrba zato dražja. Zaradi pomanjkanja hlevov in vseh potrebnih objektov ne moremo povečati števila glav, NAŠI OBRATI OBRAT TRNAVA daji mleka. V zadnjih letih smo organizirali načrtno pitanje govejih pitancev do osemnajstih mesecev starosti. Organizirali ismo tudi dve zbiralnici za mleko. Odkup živine je hitro narasel, tako da smo v preteklem \letu oddali 182 mladih pitanih živali. Kooperanti dosegajo visoke hektarski pridelke. Povprečen pridelek v zadnjih letih je nad 21 centov na hektar. Pri pregledu starosti hmeljišč ugotavljamo, da je v večini primerov .povprečna starost nasadov osem do devet let. V bodoče bomo moral misliti na organi- zirano obnovo hmeljišč. Po proizvodnem programu sta Gomilsko polje in polje v Orli vasi predvidena za obnovo večjih kompleksov, katera naj bi obdelovali v kooperacji. Živinoreja dosega dokaj zadovoljive rezultate, tako v proizvodnji mesa kakor tudi v pro- Lastna proizvodnja je bila v letošnjem letu organizirana na večjih površinah kot doslej. Žita smo pridelovali na 30 hektarih, krompir na 8 hektarih, silazno koruzo na 10 hektarih, detelje na 8 hektarih, travnikov izkoriščamo 20 hektarov. Vsa zemljišča in še ostale manjše parcele so še neurejena in raz- zato je nujno, da pričnemo graditi lastne hleve. Vključevanje novih površin v družbeno proizvodnjo in povečanje števila pitancev pa ne sme zmanjšati kooperacijske dejavnosti. Potrebno je le urediti hmeljarstvo in tudi ostala poljedelstvo v večje proizvod- (Nadaljevanje na 6. strani) podjetje sodobna oblika integracije Pojem združenega podjetja, katerega Temeljni zakon o podjetjih (Ur. 1. SFRJ, št. 17/65) uvaja, je povsem nov in zato predvsem teoretično še neobdelan, da o praktičnih primerih, ki so zaenkrat še redki, ne govorimo. V kapitalističnih državah je pojem združenega podjetja podoben tako imenovanemu koncernu, dočim je pri nas pojem poslovnega združenja, ki pa je le ena od oblik združevanja oziroma pogodbenega sodelovanja v gospodarstvu. Poslovno združenje ima status gospodarske organizacije ih je pravna oseba. Mimo lahko trdimo, da združeno podjetje ni ne koncern, niti poslovno združenje. Pri združenem podjetju gre za povsem no vo obliko gospodarske organizacije, katero narekujejo v pretežni meri Je ekonomski razlogi. Z združenim podjetjem se pospešujejo integracijska gibanja, ki so doslej na svoji razvojni poti vedno naletela na težave predvsem v industriji,manj pa v kmetijstvu, kjer so ekonomski pogoji še dokaj nezadovoljivi. V vseh panogah našega gospodarstva oblike integracije, kot so poslovno združenje, pogodbeno sodelovanje (poslovno tehnično) in spojitve ter pripojitve sčasoma za sodobno gospodarstvo ne bodo več zanimive, ker imajo manjiše možnosti za izvajanje enotne poslovne politike. Pri spojitvi ali pripojitvi izgubijo prejšnja podjetja poslovno samostojnost, samoupravnost, dočim pri združenem podjetju ta ni izgubljena. Združeno podjetje je tista ob- ( Nadaljevanje s 5. strani) ne komplekse na zato najbolj primernih tleh. V ta namen predvidevamo v letošnjem in v prihodn jem letu obnovo 24 ha hmeljišč. 1964 1965 : Strojni park traktor Ferguson 65 KM 1 komi. 1 kom. traktor Ferguson 35 KM 6 kom. 6 kom . traktor Steyer 30 KM 1 kom. — traktor Steyer 18 KM 10 kem. 4 kom. Z ureditvijo poljedelstva ih hmeljarstva je nujno, da se spremeni tudi struktura strojnega parka. Mali traktorji naj bi bili privatna 'last, z večjimi stroji pa bi naj obrat opravljal preostala dela. Večkrat razpravljamo o problemih težje mehanizacije, ki bi naj bila na obratu, še bolj pa o lažji, ki je primerna za kmeta. Cesto se pogovarjamo, da je Sortiment kmetijskih strojev in orodja presirfomašen, nedosegljiv m da je povprečna kmetija le 5 hektarov, traktor res ne more biti izkoriščen in rentabilen. S sodelovanjem dveh ali treh kmetij pa bi bili manjši stroji umestni tako, da bi bila možna obnova in stroji ne bi bili zastareli. ing. Pugelj Bogdan Na pojlu za Gomilskim obrat Trnava že pripravlja, podstavke in drogove za hmeljsko žičnico lika, ki zadosti vsem potrebam integracije, kooperacije in specializacije določene veje gospodarstva. Iz tega izhaja, da je najpomembnejša naloga združenega podjetja koncentracija med seboj povezanih gospodarskih dejavnosti in izvajanje enotne poslovne politike, vendar tako, da je vsem organizacijam v sestavu takega podjetja v poslovanju navzven zagotovljena čimvečja samostojnost. Združeno podjetje mora z raz- ranem podjetju je upravljanje iz centra. Tako podjetje se v naši državi bistveno razlikuje od podobnega v kapitalizmu, saj se tam izraža delovanje preko enega organa upravljanja, dočim Sloni pri nas upravljanje na večjem številu organov upravljanja (delavski svet, upravni odbor, direktor in drugi pomožni organi). Navedeni organi upravljanja sprejemajo odločitve, ki veljajo za vse organizacije v podjetju. Tak na- tesela skupina obiralk iz Trnave liko od nezdruženega imeti v svojem sestavu več tovarn, kmetijskih posestev ali podobnih organizacij proizvodnega ali predelovalnega tipa, gostinskih objektov, blagovnic itd., seveda vse v večjem obsegu poslovanja, v katerem so vključene večje delovne skupnosti. Tudi naše podjetje se približuje opisani organizaciji združenega podjetja. Združeno podjetje se torej lahko ustanovi v obliki kombinata, ki obsega več med seboj povezanih obratov proizvodnega ali predelovalnega značaja ene ali različnih proizvodnih panog, ki lahko pomenijo samo faze procesa, ali v katerih se stranski proizvodi ene panoge uporabljajo v proizvodnem pro-cesu druge panoge. Predno preidem na sestavne nega podjetja, moram omeniti še centralizirano in decentralizirano podjetje, o čemer sam zakon izrecno ne govori. Decentralizirano podjetje zakon obravnava takrat, ko izrecno govori o upravljanju v delih podjetja. Nasprotje decentraliziranemu podjetju je centralizirano podjetje. Pri centralizi- čin upravljanja pa ni povsem demokratičen in organizacije v sestavu podjetja niso dovolj samostojne. V decentraliziranem podjetju se organizacije, ki sestavljajo podjetje, same upravljajo po svojih izvoljenih organih. Pristojnosti med centralnimi in decentraliziranimi organi so razdeljene tako, da večino odločitev zadržijo zase centralni organi. Najbolj dostopna oblika za naše razmere je združeno podjetje, ki nastane po volji delovne skupnosti podjetja oziroma pri spojitvi ali pripojitvi po volji vseh prizadetih delovnih skupnosti, ki se za to odločijo. Poznamo dva načina ustanovitve združenega podjetja: 1) ustanovitev s pogodbo o spojitvi ali pripojitvi podjetij 2) ustanovitev s pogodbo in s statutom. Po prvem načinu ne gre za fuzijo, pri kateri podjetja, ki se spajajo v novo podjetje, prenehajo kot pravne osebe. Organizacije, ki se združijo v združeno podjetje, izgubijo status gospodarske organizacije, ostanejo pa pravne osebe. So torej subjekti civilnega prava. 7 Strokovni pogovori in nasveti 1 fe'G Samo še basanje-in za letos je skrbi s hmeljem konec Za letos je hmeljska sezona na polju zaključena. Vse, kar bomo še letos delali, delamo za drugo leto. Preostane nam le še suh hmelj, katerega bomo pod streho brez strahu pred zunanjimi vplivi pohasali v vreče in na dan, določen za odkup, od-, peljali v skladišče. Proizvajalec nima več skrbi kaj se bo s hmeljem naprej dogajalo. Basanja pa se le ne bomo lo-tili brez skrbi. Prevzem hmelja se običajno zavleče v pozne jesenske dni, zato moramo poskrbeti za pravilno basanje in čuvanje hmelja v vrečah. Suh hmelj bašemo, ko primerno odvolgne. Odvolgnjenost lahko dosežemo na dva načina: Z naravnim odvolgnjenjem in z umetnim dodajanjem primerne količine vlage. Naravno odvolgnjenje je najprimernejše in najbolj varno, lahko pa z njim tudi presežemo 11 odstotkov vlage, zlasti če je zračna vlaga visoka in če je hmelj na tanko nasut ali slabo posušen. Zato se nekateri hmeljarji neopravičeno pritožujejo pri prevzemu zaradi odbitka na teži. Zato priporočamo tistim hmeljarjem, ki po občutku ugo-tove visok odstotek vlage (vla-gomerov nimamo), da take vreče postavijo v suh prostor in z 'vbodeno kovinsko palico večkrat preizkušajo, če se hmelj morda ni vnel. Vreče v katerih se je hmelj pokvaril, razparamo in hmelj ponovno posušimo. V topli in suhi jeseni hmelj težko odvolgne. Če ga moramo basati zaradi prevzema ali zaradi potreb po prostorih, se hmelj pri premeščanju in stiskanju vreč drobi, kar kvari kakovost. Tak hmelj zato navlažimo s potrebno količino vode, ki pa je odvisna od zunanjih vplivov. Ze majhen porast relativne zračne vlažnosti dvigne odstotek vlage v hmelju in bi bili enaki odmerki vode za enako količino hmelja v takih primerih preveliki. Vlažnost — odvolgnjenost hmelja se iz dne- va v dan spreminja, spreminjamo pa ustrezno tudi količino vode. Edino merilo pri presoji, koliko vode bomo dodali, je hmeljarjev občutek. Bolje je vlažiti dvakrat z manjšimi kot enkrat s prevelikimi količinami vode. Za vlaženje uporabljamo na-hrbtne škropilnice z razpršilci, ki vodo fino razpršijo. Večje kapljice vode takoj padajo na tla in hmelj »zmočijo«, drobne kapljice pa lebde v prostoru dalj časa in padajo na hmelj tako, da »mokrote« ne občutimo. Najbolje bi bilo v prostor pihati vlažen zrak toliko časa, da dosežemo 96 do 98 odstotno zračno vlažnost, česar pa z razpoložljivimi škropilni- jočem ventilacijskem sistemu. Ventilacija ima naslednje naloge: 1. Oskrba s kisikom. Količina le-tega je odvisna od števila živali na kvadratni meter in od starosti živali. 2. O d s t r ani t ev s plini nasičenega zraka in prahu iz hlev a. Amonijak in prah lahko povzročita motnje v dihalnih organih, ker dražita sluznico in na ta način odpirata pot močnejši infekciji. ' 3. Odvod morebitnih klic bolezni. Na gostoto teh vpliva naseljenost, število obolelih živali in izmenjava zraka — ventilacija. 4. Preprečevanje v etikih temperaturnih sprememb. Prilagajanje temperaturnim spremembam zahteva več telesne energije živali, posebno, kadar so spremembe močne in pogoste. Ta izguba energije gre v breme prirastka, odpornosti in zdravja živali. 5. Hlajenje živali v vročih dneh. Takrat ne- cami ne moremo doseči. Zato bodimo z dodatnim vlaženjem skrajno previdni! Hmelj, skladiščen v visokih kupih, bašemo postopoma. Vsak dan posnamemo zgornji sloj kupa in tistega, ki smo ga prejšnji dan razgrnili po podu. Z vlaženjem odvolgnejo samo zgornje plasti kupa. Pri basanju različnih kvalitet hmelja, ki smo jih ločili ob sušenju na različne kupe, ne smemo mešati kvalitetnega hmelja Z nekvalitetnim tako, da bi dali na dno vreče hmelj slabše kakovosti, na vrh pa boljšo kakovost z namenom, da bi vse skupaj prodali kot boljšo kakovost. To se lahko za proizvajalca slabo konča. Pri praznjenju prekinjeno ventiliranje s pretokom zraka izboljša hlajenje. 6. Urejanje vlage zraka. 70 odstotna relativna vlaga zraka je za rast najbolj ugodna. Preveč suh zrak je lahko vzrok dihalnih in prebavnih motenj in slabe operjenosti živali. Nasprotno povzroča previsoka relativna zračna vlaga bronhitis, nahod in gliste. Pri visoki vlagi se na stenah, stropu in opremi nabira kon-denčna voda in posredno s tem povzroča škodo. Ravno tako nastajajo zaradi mokrote na stenah izgube na toploti. Zaradi močne vlage se stelja pokvari mnogo prej in jo moramo večkrat menjati. Kapaciteta ventilatorjev zavisi od žive teže živali. Zaradi tega mora bili odmerjena na največjo potrebo, tako da je zadovoljiva tutdi ob najtežjih pogojih ko so živali dorasle in v vročih dneh poletja. Drugod v inozemstvu razlikujejo ventilacijo še po tem, da služi samo za: v skladišču pred žveplanjem vreče namreč po dolgem razparajo in se različne kakovosti kaj hitro opazijo, ker so vreče oštevilčene, je tudi lastnika kaj lahko ugotoviti. Pri taki vreči obvelja za celo vrečo naj-slabška kvaliteta. Tuji predmeti (opeka, kamenje, železo in podobno) ne spadajo v vreče za hmelj. Z njimi se hmeljarji sicer okoriščajo, obenem pa osmešijo. Napolnjene vreče, ki naj ne bodo težje od 60 kg, na vrhu čvrsto zavežemo, nakar jih vskladiščimo v suhem in temnem prostoru z nizko temperaturo, da do prevzema ohranimo kakovost. DOJI a) odvod vročega zraka (v vročem pasu) in b) izmenjavo zraka in kontrolo temperature hleva (hladnejši pas), kjer mora biti ventilacija prirejena tako, da dobro deluje v poletnih in zimskih mesecih. Zaradi različnih dolžin hleva je najboljša prečna ventilacija, katero lahko prilagodimo . različnim potrebam. Zaradi ventilacije nastaja strujanje zraka, ki teče vedno po najkrajši poti med vstopilo in izstopno odprtino za zrak. Najlepšo sliko strujanja dobimo z dimnim testom. Pri tem moramo paziti, da ne nastajajo mrtvi koti. Tega se izogibamo s tem, da si odprtine za vstop in izstop zraka ne stoje nasproti. Najbolje je, da je vstopna in izstopna odprtina za zrak razporejena z dotočnim in odtočnim jaškom vzdolž nasprotnih sten. Posebno priporočljivi so ti jaški v zimskem času, ko se zrak že na poti malo ogreje, a hladen zrak enakomerno pomeša s toplim v celem prostoru. Skice a, b, c, d, in e f kažejo prostore z urejeno ventilacijo za letni in zimski čas. Dimenzije in razpored vstopnih odprtin so pomembne za uspešnejšo in boljšo ventilacijo. Pri tem moramo paziti, da (Nadaljevanje na 8. strani) Vrednost dobro delujočega ve n t i 1 a e I j s ke g a sistema Zaradi visokih investicijskih stroškov pri gradnji novih pitališč je perutninar prisiljen čimbolj izkoristiti vsak kvadratni meter svojega hleva. Važen pogoj pri tem je gostota naseljenosti, ki je pa mogoča samo pri dobro delu- 8 Vrednost dobro delujočega ventilacijskega sistema (Nadaljevanje s 7. strani) lahko vse te odprtine postopoma odpiramo in zapiramo in s tem ventilacijo prilagodimo različnim potrebam in letnim časom. Za ventilatorje kapacitete 4000 kubičnih metrov, kar zadostuje za 1000 brojlerjev, mora meriti vstopna odprtina 1,25 kvadratnega metra, lahko jo pa razporedi na več manjših odprtin ali eno vzdolžno režo na jašku. Če so vstopne odprtine premajhne, nastane zaradi vleka ventilatorja pri vstopni odprtini premočno strujanje — prepih. Priporočljivo pri mehanični ventilaciji je, da so za primer izpada električnega toka pripravljene dodatne lopute za prirodno ventilacijo. Da se izognemo nepotrebnemu odpiranju in zapiranju loput in regulaciji ventilacije, vgradimo v prostor termostat, ki preko releja vklaplja in izklaplja ventilatorje. V zimskem času moramo paziti, da je ogrevanje zadovoljivo, kajti ventilacija je lahko nezadostna (termostat ne vklaplja. zaradi nizke temperature v prostoru). Ventiliranje z mešalno komoro (Lohmannnov sistem). Drugi uspešen način ventilacije je vgraditev ventilacijske- ga elementa, ki omogoča poljubno ventiliranje in dovod svežega zraka. Regulira se s pomočjo centralne lopute in termostata. Ta način je posebno ugoden v zimslžem času, ko lahko v dovod svežega zraka primešamo ogretega notranje-njega. S tem je omogočena regulacija temperature svežega zraka. V poletnih mesecih se lahko loputa obrne tako, da dovaja samo sveži zrak. Delovanje je zasnovano na naslednjem: a) Ventilator srka zrak iz prostora ter ga odstranja skozi spodnji kanal. S tem nastaja v prostoru podtlak. b) Zaradi podtlaka v prostoru vstopa skozi zgornji kanal sveži zrak (ki se lahko v komori po potrebi premeša) in se - z zato prirejenim vijakom ali šobo usmeri pod stropom do nasprotne stene. Na tej poti se ogreje in premeša in se tako ohlajen pri tleh vrača nazaj k ventilacijskemu elementu, ki ga odstranjuje iz prostora. ( Glej sliko 1, 2 in 3 ) Prvi kot drugi način ventila- -cije je dober. Zadnji je za vgraditev enostavnejši, je pa dražji- Pristovšek Radko Mešalne komore za zračenje po Lohmannovem sistemu 9 Požarna varnost 255SÌ Poletje, suho vreme in s kmetijskimi pridelki napolnjena skladišča, seniki in kozolci, povzročajo na kmetijskih objektih večjo nevarnost požara, kot je v zimskih in spomladanskih mesecih. Sicer pa je kmetijstvo vedno izpostavljeno veliki nevarnosti požarov. Kmetijske objekte ogrožajo slabe električne instalacije, neozem-Ijehe stavbe pred udarom strele, neprevidni kadilci, otroci, ki se igrajo na dvoriščih in senikih brez nadzorstva, uporaba odprtega ognja in razni nepoklicani gostje, ki iz nemarnosti povzročijo požar. Pri tem pa ne smemo izključiti tudi namernih požigalcev. Vse te možnosti za izbruh požara se ob obiranju hmelja še povečajo, saj pride na naše hmeljarske obrate okrog 10.000 obiralcev, na večje kar čez 1.200, v celo Savinjsko dolino pa nad 20.000 tujih ljudi. Ob tako povečanem številu delavcev, skoncentriranih na gospodarskih dvoriščih, in še zato, ker je med njimi veliko število mladoletnikov in slabo seznanjenih o nevarnosti pred požari, se možnosti za izbruh požara še povečujejo. Čez poletje je nevarnost požarov v glavnem le v skladiščih sena, slame in drugih skladiščih, raznih delavnicah in slabo urejenih hlevih. V sezoni obiranja in sušenja hmelja pa se ta" razširi na sušilnice in skladišča hmelja in zaradi povečanega prometa in večje obremenitve vodilnih in vseh stalnih delavcev tudi na vse ostale objekte. V predpripravah za sezono obiranja hmelja sicer posvetimo del pozornosti varnosti pred požari, vendar še premalo, saj so pogoji za izbruh in hitro razširitev požara naravnost idealni. Ta nevarnost ne obstoja v kmetijstvu samo v družbenem sektorju, pač pa tudi v zasebnem in je v mnogih primerih tu celo večja, če upoštevamo, da je marsikje stanje električnih napeljav slabo in da so ukrepi za preprečevanje požarov slabi. Po vaseh so na zaščitne ukrepe pravočasno opozarjali člani prostovoljnih gasilskih društev, v naši delovni organizaciji pa smo izvršili temeljite preglede in dali predloge za preventivne ukrepe. Predno rečem besedo ali dve o požarnovarnostni preventivi, je potrebno, da na kratko opomnim na najpogostejše vzroke požarov:. a) strela in sonce ter veter kot ;•