Tone Potokar, Vlakčani: Nekaj besedi o bolgarski mladinski književnosti (Ob izdaji »Pirhov«). Pri Bolgarih do konca prvega desetletja našega stoletja mladinska književnost kot posebna književna panoga prav za prav ni obstojala. Tudi takrat so Bolgari imeli mladinske knjiige, ki pa večjidel niso bile bolgarskc po duhu, ampak so bile po veliki večini več ali manj posrečeno presajanje tujih vzorcev s tujimi junaki. Stanjc torej, kakršno je prevladovalo 'v vseh književnostih, posebej v onih malih in kasno se razvijajočih narodov. Bolgarska mladinska književnost je bila torej po sili razmer nujno navezana na prevode. Kar pa je bilo originalno domačega (dcloma, toda samo v postranski meri so delovali v tem smislu starejši bolgarski pisatclji, n. pr. Ivan Vazov in Slavejkov in še nekateri), je bilo dalcč premalo. deloma pa je ostalo iz različnih vzrokov neopaženo. Tik pred svetovno vojno in zlasti še potem pa je mladinska književnost pri Bolgarih skokoma napredovala. Zakaj? Zato, ker je iz dneva v dan rastlo zanimanje zanjo. Cela vrsta najvplivnejših bolgarskih pisateljev si je postavila za nalogo. pisati za mladino dela, ki bodo bolgarska tudi po vsebini in dtihu. Tako skoraj ne najdemo količkaj pomembnejšega bolgarskega pisatelja, ki ne bi priložil svojega obclusa na oltar mladinske književnosti. Seveda pa je dobra volja pisateljev. posebej šc v podobnih težkih razmerah, v kakršnih živimo danes, vse premalo za vsestranski procvit mladinske knjige. Pisatelju se mora pridružiti slikar - ilustrator, obema pa podjeten in uvideven založnik. In Bolgari so to vprašanje sila srečno rešili. Založniki (danes so najbolj znana založništva bolgarskih mladinskih knjig»Hemus«, T. F. Čipev in pa državne izdaje z naslovom »Literarne izdaje«, vsa iz Sofije) so se odločili, da bodo mladinske knjige izdajali v trpežni in okusni opremi, kar je za knjige, namenjene otrokom, posebej potrebno, na pomoč pa so prišli pisatelju in založniku nadarjeni bolgarski slikarji, ki so skrbeli za umetniško knjižno opremo, kar je konec koncev knjigo mladini najbolj približalo. Tako lahko kot najuspešnejše ilustratorje bolgarske mladinske knjige navedem nekaj zvenečih imen bolgarskega slikarstva, n. pr. Ilija Beškov, Lazarkevid, Aleksandar Božinov. Denev, Penčo Georgiev, Dečko Uzunov, Atanasov, N. Tuzsuzov, Maša Živkova-Uzunova, M. Nikiforov in še nekateri. Zato ni nič čudnega, če je bolgarska mladina sprejela prenovljeno, po duhu bolgarsko in z domačimi motivi opremljeno knjigo z velikansko ljubeznijo. — Sedaj pa primerjajte samo mimogrede položaj pri nas na Slovcnskcm, da ne govorim splošno o zanemarjanju mladinske književnosti. zlasti še kar opremo zadeva, v Jugoslaviji sploh! Vsestranskemu uspehu navedenih činiteIjev je uspešno pripomogel še pokret v prosvetnem ministrstvu. Na merodajnem mestu so se namreč z vsem ognjem zavzeli za dobro mladinsko knjigo in kot najboljše sredstvo za njen razvoj ustanovili poseben državni fond, katerega namen je bil, podpirati mladinske pisatelje gmotno, s primernimi nagradami. — Stvar je bila sprejeta s posebnim odobravanjem, kajti na ta način je bilo v marsičem pomagano tudi šoli, ker mladinska knjiga otroka najlaže naveže na knjigo sploh. Otrok namrcč vedno rajši in z večjo ljubeznijo prebira, kar je vzeto neposredno iz njegovega sveta, kar mu je blizu in na kar je navezan z vso dušo. Morda bi se nekaj podobnega lahko izpeljalo tudi pri nas in bi se s primernimi nagradami pomagalo pisateljem mladinskih knjig, ki jih tako nimamo prcveč. Da je država smatrala mladinsko knjigo za posrečeno sredstvo in dober pripomočck šoli, je do- kaz tudi to, da je sama posegla na založniške polje in izdala precejšnje število reprezentativnih mladinskih knjig. Splošno lahko rečem, da posamezni bolgarski pisatelji in ilustratorji naravnast tekmujejo med seboj, kdo bo bolje in uspešneje služil mladinski knjigi. Često se dogaja, da isto gradivo obdelujeta dva pisatelja, seveda vsak s svojega zornega kota. Tudi ponatisov uspelih mladinskih knjig ne manjka. Knjige izhajajo v ve^č izdajah in v sorazmerno visokem številu izvodov. Tudi antologije mladinskega slovstva so se že pojavile, kar je nov dokaz, kako resno rešujejo Bolgari to vprašanje. V naslednjem bi rad podal čisto kratek, sumaričen pregled bolgarskih mladinskih pisateljev. Po mnenju samih bolgarskih presojevalcev je začetnica res iskrene, resnične in irmetniško zrele mladinske književnosti med Bolgari pisateljica Dora Gabe. Rodila se je v Dobriču v Dobrudži 1. 1886. Je poleg Lize Bagrjane najbolj znana bolgarska pcsnica. Pisala pa je tudi prozo. Za otroke je izdala lepo število pesniških knjig. Mladinske proze pa ima manj. Zlasti so znane in cenjene njene sličice iz mladasti, ki so tako ljubke, žive in domače, da jih z enakim užitkom bero otroci kakor cdrasli. človek se ob njih nehote -spomni Cankarjevih drobcev iz »Mojega življenja«. — Poleg Dore Gabe moram kot enega starejših mladinskih bolgarskih pisateljev, ki je prav tako polagal temclje tej veji književnosti, omeniti Elina P e 1 i n a (njegovo pravo ime je Dimitr Ivanov, rodil se je v Bajlovu blizu Sofije 1. 1878.). Dosedaj je objavil več ko deset zbirk pesmi in proze za otroke. Znan je tudi kot eden boljših bolgarskih prozaistov. Po sebno hvalijo njegov otroški roman »Jan Bibijan«. — Nikolaj R a j n o v (rodil se je v Kesarevu v trnovskem okraju 1., 1888.) je razen več knjig za odrasle izdal tudi čez dvajset mladinskih knjig in ga je trcba uvrstiti med najproduktivnejše mladinske pisatelje pri Bolgarih. Na prvem mestu v bolgarski mladinski književnosti pa sc vsekakor nahaja mladi R. Angel K a r a 1 i j č e v (rodil se je v Stražici v gornjeorjahovskem okraju 1. 1902.), ki je najbolj popularen med vsemi. Posebno znane so njegove mladinske prozne zbirke »Studenček«. »Iz bajnega sveta«, katere so izšle že tri knjige, »Zlatniki« in »Ob ognjišču«. — Kljub temu, da piše zelo dobro prozo za odrasle, ga smatrajo za pisatelja, ki se je ves posvetil mladini. Odlikuje se po izredno plastičnem in sočncm lirizmu. Njegovo mladinsko delo je prav za prav. kakor p-ri večjem delu bolgarskih mladinskih pisateljev, naslonjeno vsebinsko na narodne motive. Uspel jc z živalskimi basnimi. Deloma pa se je poskusi! tudi z motivi iz vsakdanjega življenja sedanjega časa (posamezne pripovedke v knjig: »Studenček«). — Na tem mcstu morarn omeniti še Rana B o s i 1 e k a, ki se prav za prav piše Genčo Negencov in se je rodil v Gabrovu 1. 1886. Njegovih mladinskih knjig jc čez petnajst. Predvsem je navezan na narodno ustno izročilo. Urejvje tudi mladinski lisfc »Otroško veselje«. Ne smemo pozabiti Lizo Bagrjano (rodila se je v Sofiji 1. 1893.), ki je priznana naj boljša bolgarska lirska pesnica modcrne smeri, ki je pa poleg proznih mladinskih del izdala tudi uspelo pesniško knjigo za otroke »Leto, ki se je odtrkljalo«. — Ostale mladinske pisatelje bom obravnal v par stavkih, ker bi se sicer razpravica preveč razvlekla. Konstantin Konstantinov (Slivcn, 1890.) je izda! več proznih mladrnskih knjig, prav tako tudi Georgi Rajčev (Toprak - Hisar, 1882.), Simeon Andreev (Gabrovo, 1887.), Asen Rascvetnikov (Draganovo, 1897.) Nikolaj Fol (Berkovica, 1898.), Vera Bojadžieva - Fol (Sofija), Kalina Malina in Emil Koralov (Vraca, 1906.). Posameznih knjig pa še niso izdali, dasi pridno pišejo, Aleksandr Spasov (Planinica. 1879.), Dimitr Šišmanov (Sofija, 1889.), Orlin Vasilev (Vranjak, 1904.) in Todor Harmandžiev (Vra- ca, 1904.). Na mladinskem polju delujejo tudi Nikolaj Monev, Ilija Volen, Georgi Karaivanov, Svetlozar Dimitrov, najmočnejši bolgarski prozaist Jordan Jovkov, Dobri Nemirov. Mineva in še nekateri manj znani. Nikakor ne smem pozabiti Jordana Stubela, ki je napisal bolgarskim otrokom več ko deset knjig pesmi, proze pa zelo malo. Razen omenjene smeri bolgarske mladinske književnosti pa obstoja še ena, ki je strogo levičarska in se v marsičem razlikujc od načina pisanja. kakršno je zastopano v »Pirhih«. Omeniti bi bilo tudi treba, da imajo danes Bolgari lepo število mladinskih listov, ki so pestro urejevani in prinašajo mladini vedtio svežih del.