-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Orgau Vugosluv Federation, S. P.--GIuhiIo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — 1» K O S V E T N E MATICE J. S. Z.
•T. - NO. 1462.	.rco.<-r|.M mmttrr, Derraikfr M. H*»T. at t h« »«>•• »fMc«
m. ikuan«, I«., MMrr ibr Ari »r teagrtM »f Murrli ar*. IKM.
CHICAGO, ILL., 18. SEPTEMBRA (September 18), 1935.
1'MklUbed «verkly at
t«»at» H'. 2<tib nt.
LETO — VOL. XXX.
BEAKCIONARJI NA DELU ZA IZJEMNE ZAKONE
MM	^HOT>—M,	^____________'
V ~"	'
Državniki v Ženevi v težki preizkušnji
PROVOKACIJSKA SREDSTVA V SLUŽBI PROTI DELAVCEM
Zahteva v prid prisilnega razsodišča v industrialnih sporih ima fašistični namen
Nasilja v stavkah uporabljana v propagandi za okrnjen je socialnih pravic razlaščenih slojev
Konec bivših vojakov v hurikanu v Floridi "poslednja čast"
Zadnje poglavje — rakve v plamenih
in
ttr*\CIiTlJA razgnala drhal v Minneapolisus s plinskimi bombami. Dva neprizadeta v izgredih ubita. Fizični $ * napad na župana Thomas Latimerja. Guverner Floyd B. Olson ustavil delo v tovarni, v kateri je stavka, in prepovedal dovažanje stavkokazov. Obsedno stanje v Minneapolisu bo prejkone zopet proglašeno."
"V Pelzerju, S. C., je prevzela oblast spet milica, ki jc za-stražila tovarno. V izgredih pred nastopom milice je bilo med stavkarji, deputijl in uposlenimi delavci oddanih nad 500 strelov. Mlada žena, mati dveh o-|-------—
trok, jc bila ubita. Mnogo je Tendenca vsega tega je pri-ranjenh. Stavka traja od 15. i praviti javno mnenje toliko da-julija."	leč, da bo pripravljeno dati
"Drhal v Nevv Vorku obrne- kongresu in legislaturam posa-
Po katastrofi v obrežnih krajih Floride j« bilo izrečenih na račun voja« like oblasti precej očitkov, češ, da je j par sto veteranov izgubi to iivtjenje v silovitem vikarju, ki je podiral vse, kar j* dosegel, edino vsled površnosti
tavala poslopje, ki ga grade relifni delavci, s kamenjem in o-peko. Treba je bilo 200 policajev, predno so jo razgnali."
To jc par vesti, kakršnih je čezdalje več. Načelo sile bolj in bolj prevladuje.
V Pelznerju povzročajo večino provokacij ignorantni hlapčevski delavci, ki hočejo skeba-ti in se za to pravico pretepajo i stavkarji, in pa profesionalni atavkolomci, ki svoj posel smo-treno vrše, da izzovejo bodisi izgrede, ako smatrajo to v korist svojih bossov, ali pa se-jejo v vrste stavkarjev neslogo, sumničenja in razdore v uniji.
meznih držav moralno oporo pri sprejemanju izjemnih zakonov, ki bodo ali so navidezno napisani proti prevratnim elementom, v resnici pa je njih tendenca delavstvu onemogočiti uspešen boj proti izkoriščevalcem.
MUSSOLINI IZZIVA RADI OBUPNIH RAZMER V SVOJI BEDNI DEŽELI
Dvojna vloga Anglije v obrambi pravil lige narodov. Taktika USSR v luči kritike
jin kriminalne nepaznosti merodajnih častnikov in drugih uradnikov. Svoje •družine so spravili na varno čim so po radiu izvedeli, da se bliža silovita nevihta, veterane pa so pustili v šotorih.
Hur kan v Floridi je predprošli teden uničil ob obrežju tudi nekaj kem » 1 rezposrIn h veterenov svetovne vojne—brezdomcev, in 25G njihovih živ U-j. Trupla so pelovili po vodi, ali jih odkopali iz nanešerega blata ali pr jih pobrali is podrtij šele skozi nekaj dni'po postanku nevihte, katera je ot«ž-kočala rešilna dela ir iskanje mrtvecev. Trupla veteranov so zložili v rakve iz grobih desk, jih polili z oljem in petrolejem ter zažgali, kakor prcdstavlj.« ta slika.
"Nasilstva moramo preprečiti." "Pravico do dela je treba varovati vsakemu
Slika na desni prikazuje upepelje-var je trupel. Gori je del čete vojakov, .7 . ,,[*»' ji"» pri pogrebnih ceremonijah ClO\eKU. [»puhali »aUe v zadnji pozdrav.
"Vse rdečkarje se naj deporti-ra!" "Pobijanje mirnih ljudi na ameriških ulicah in pred tovarnami se mora ustaviti!"
To je nekaj izmed naslovov uredniških člankov v kapitalističnih listih.
Boj ameriškega delavstva 8e nikoli, razen med vojno in proti krivicam, za priznanje u-par let po vojni, ni ruvalo medinije in za zboljšanje delovnih ljudstvom toliko plačanih in'pogojev je v resnici kaotičen, neplačanih provokatorjev, kakor sedaj.
V Mihvaukeeju izrabljajo provokatorji ljudsko nezadovoljnost sproti županu Hoanu. Nete ii-grede, izdajajo ščuvalne letake in manevrirajo, da bi mogli župana radi česar že pokazati ljudstvu v slabi luči. Ve- kah klJub "ji največkrat podle-
Unijska in politična vzgoja povprečnega delavca je pičla. Kadar zastavka, vidi zoper sebe vso oblast, ki ga sme pehati gem in tja, pretepati in ga vlačiti v zapore. Njegovi protesti nič ne zaležejo. In tako začne verovati le v silo, toda v stav-
čina tega boja se vrši pod firmo radikalizma, ali pa pod
že. Družbe poznajo hibe ameriških delavcev jako dobro. Z
Gaston Jeze je na seji lige narodov dejal, da edina napaka Etiopije je, da je prešibka. <'v bi bila militarizirana, kot se za "moderno civilizirano deželo" spodobi, bi Mussolini ne gojil nikakih nakan za njeno "osvoboditev iz suženjstva" in prav nič bi ga ne mikalo pošiljati tja svoje armade. Tako pa je Etiopiji nastavil revolver in ob ienem vpije, "Držite tata!".
"Oblast je sila in sila je oblast," je rek, po katerem se Mussolini do pike natančno ravna. Pa se bo kljub vsemu ukanil.
kako nedolžno označbo, pod vs0 spretnostjo jih uporabljajo kakršnimi skušajo priti v kon-jV8V°j° korist, takte z ljudstvom komunisti in Tuf*i dobromislečimi li-provokatorji pod firmo komu- beralci jih je čezdalje več, ki nistov.	i (Nadaljevanje na 5. strania)
Vojni manevri
Evropske dežele spet vpri«
Boj za obstanek na eni, luksus na drugi strani
Izobilje za bogate dediče in plutokracijo, relif in ponižanje za ustvarjajoče množice
Delo s primerno plačo je da- otrok, ima nad $800,000 imovi-nes za ameriškega delavca bo- nc in čez $30,000 letnih dohod-gastvo. Vrednost ima le, dokler i kov. Premoženje ji upra vlja
se more delavec braniti nevar- banka, ki jo je v ta namen dolo-
nosti odslovitve. Relifna dela čilo sodišče. Mlada Elaine je dol rodovitnejše kraje bi se porabilo za naseljevanje Italijanov.
A HA VI in vsemu svetu preteči italijanski diktator se je v svojem afriškem podvzetju vendarle ukanil. Italijansko ljudstvo je s pomočjo časopisja, rtidia, filmov in drugih <redatev, ki so vsa pod njegovo kontrolo, pripravil v vojno razpoloženje, ki je končno postalo kar histerično od navdušenja. "Mi gremo samo naprej, vedno naprej", grmi Mussolini svojim rnosra jčnikom, in ker ni nikogar, ki bi smel ugovarjati v časopisih, ali V zbornici, mu mali in veliki otrobi res v< rja mej o, <ia je talija dovolj močna za osvajanja, s katerimi bo Obnovila nekdanje rimljansko cesarstvo.
A kar naenkrat je moral baron Pompeo Aloisi telefonirati il duceju, da v Ženevi za Italijo jako slabo izgleda. Anglija ie vsled svojih interesov v Afriki in v Indiji, deloma pa po 1 pritiskom političnih skupin v Angliji, katere obsojajo Mu.;solinijeve roparske nakane, stopila na čelo boja za preprečenje vojne v Afriki, s popolnim razumevanjem, da to lahko povzroči spel plošno vojno tudi v Evropi. Anglija se pripravlja nanjo. Gotovo ;e, da če se dogodi, Italija v nji ne bo zmagovaika.
Anglija je za sankcije (kazni), ako Mussolini udari v Etiopijo z oboroženo silo. Zahtevala je, da jo v tej zahtevi podpro :astopniki vseh tistih držav v ligi, ki so za mir in medsebojno varnost. Francoski premier Laval se je najdlje upiral, kajti z M ussolinijem ima tajni dogovor, v katerem mu je obljubil, da Francija ne bo nasprotovala, ako osvoji Etiopijo. Mussolini pa mu je zagotovil pomoč v slučaju, da Nemčija upade v Avstrijo ali napade Francijo. Delavske in liberalne skupine v Franciji pa so napravile na Lavala tolikšen pritisk, da je v svojem vztrajanju proti sankcijam moral odnehati. Na zborovanju v Ženevi je Laval končno obljubil naklonjenost Francije liginim zakonom za ohranitev miru, dasi se je pri tem zelo ogibal izjaviti kaj takega, kar bi Mussolini smatral za neprijateljsko gosto. Kajti Laval zastopa stališče, da se naj izroči Etiopijo Italiji brez vojne, torej s kolektivnim pritiskom Francije in Anglije na vlado v Addis Ababi, da se naj sporazume z Italijo. Etiopija naj bi po imenu še ostala samostojna, toda pod italijanskim protekto-ratom. Njeni prirodni viri bi postali italijanski privilegij. Naj-
ne mičejo, ker je plača nizka (nedavno prejemala za svoje in ker dajejo človeku še vedno preživljanje iz svojih dohodkov pečat miloščinske naklonjeno- precejšnjo vsoto, ki pa se je sti.	zdela njeni materi prenizka,
Razne posredovalnice za de-jkajti sedaj je Elaine že gospo-
Mussolini ni hotel take osvojitve, ampak popolno lastninsko pravico nad Etiopijo. Haile Selassie je odgovarjal, da zanj Lavalov načrt ni sprejemljiv, Mussolinijevemu pa se bo ljudstvo zoperstavilo z vojno. Mussolini je bil prav tako odločen, da tudi ako Etiopijo lahko dobi na Lavalov način, si jo bo osvojil
lo, zvezni uposlevalni uradi in dična. In sodišče ji je res dolo- rajše z vojno, ki bo okrepila Italijo in jo navdala z ognjem na-
slični uradi mest so natrpani z'eilo po tisoč sedemsto dolarjev aplikacijami prosilcev za zve-m* mesec za življenske stroške.
zne, državne, okrajne in mestne službe. Kajti tu se nadejajo
Predložiti je morala proračun, ki med drugim vsebuje sledeče
L Komisarji, ki upravljajo zarja j o velike vojaške manev- ,rkaške parke, bodo v
dobiti stalen, siguren zaslužek, mesečne postavke: oskrba avta,
$95; lofer, $100: stanarina za stanovanje 11 sob, $535; gover-
Ci-svojem
re, kakor pred 1. 1014. Dobro področju potrebovali kakih 50
znamenje za mir to ni.
I nije in društva za Workers* Right* AiimimIihciiI
Privatni interesi so vprizorili Veliko slovenskih organiza-novo ofenzivo, da porazijo na cij se je izreklo zanj. Med dru-sodiščih vse morebitne dobre gimi ga je odobril glavni odbor
«trani novosprejetih postav, kot na primer zakon za stabiliziranje in reguliranje premogovnike industrije, in pa zakon za
uravnavanje odnošajev med
SNPJ, eksekutrva JSZ in veliko društev ter klubov. Kampanja za odobritev amendmenta, ki bi v ustavi zavaroval delavske pravice, se v jugoslovanskih or-
delom in kapitalom (prvi je ganizacijah nadaljuje. Društva znan pod imenom Guffeyev, in in klubi, ki ga še ni so odobrila,
dodatnih policajev, aplikacije za te službe pa je vložilo nad' dvajset tisoč zdravih, močnih, moških.
Boj je za službe, ki prinaša-o sklepu obveste kon^resnika jo dovolj za preživljanje. Mc-| svojega okraja ter D. J. Lotričalzda, ki znaša povprečno komaj
nantka, $100; kuharica, $95; služkinja, $90; pranje, $50; grocerija, $200; obleka, $100; vstopnice na filharmonične koncerte, $.4J0; za glasbene vaje, $50; za zdravnika in denti-sta, $25.
Samo za obleko torej $1,200
v Chicagu. On zbira podatke/dober desetak na teden, pomeni ;"" leto, ali precej več, kot zna-koliko slovenskih organizacij je za to novo določbo v ustavi, da jih potem predloži merodaj-nim krogom z izjavo, da je slovensko delavstvo za delavske pravice, zato zahteva, da se vrhovnemu sodišču odvzame močenj
mizerijo, skrb matere v družini, jša danes zaslužek povprečnega
kje vzeti to ali ono, delavca pa iglavca. Vse, kar more kupiti
togoti, ker mora za to malo pla-jdenar, ji je na razpolago.
čico delati čestokrat kot vol. T;jke so raziiko v razredni!
Je pa tudi precej takih ljudi,' , .■ . .. , . , • . • , , . . . , , , , . *. .* . družbi. I isti. ki producira o boki nimajo teh skrbi. Ena izmeri1	... ,
__ njih je štirinajstletna Ehnic 'Kastva, so ali na relifu , ali pa raj to store na prihodnji seji in uničevati socialne zakone. jgtorrs Frueauff. Dasi še skorol (Nadaljevanje na 5. strania)
vdušenja za nadaljne ekspanzije.
Zastopniki malih dežel v Ženevi so začeli izražati svojo nezadovoljstvo z Lavalovim kupčevanjem na stroške šibke, nezavarovane dežele, kajti kar se danes zgodi nji, se jutri lahko ponovi nad kako drugo.	~
Zastopniki skandinavskih dežel (Norveške, švedske in Danske) so zapretili, da puste ligo, ako velesile ne bodo spoštovale njenih zakonov in če se bodo ogibale izvršiti svojo doi-žnost. Pridružili so se jim zastopniki Belgije in Nizozemske in nato zastopnik Jugoslavije, ki je govoril v imenu male entente.
Laval je torej moral izjaviti, da ostane Francija zvesta zaobljubam, ki so si jih dale države pri ustanavljanju lige.
Za njim je govoril Maksim Litvinov, ki je bil ob tej priliki { spet odločnejši v svojih izvajanjih in poudaril, da sovjetska Unija porkpira izjavo angleškega ministra vnanjih zadev Samuel Hoare-a za sankcije proti Italiji, ako prične z vojno, kajti dolžnost velikih držav je podpirati šibke p *ed pohlepom impe-rialistov. Litvinov je dalje izjavit, da je USSR nasprotna kolo-| nijalni politiki, ker je protiimperialistična. Zahteval je dalje,
(Nadaljevanje na 3. strani.)

SLOVENSKI DELAVSKI CENTER" V CII1CAGIJ
drugi pa VVagnerjev zakon).
Iz dosedanjih skušenj se je vsakdo, ki mu je socialna zakonodaja več kakor frazarija, lahko prepričal, da neglede kako dobre zakone kongres sprejme, so neprestano v nevarnosti pred ___
loliš l a liCnJem na VTh0Vnem sk,»d JSZ, ^ 1 dovoljenjem |te jo lahko z malimi stroški po- Frank Alesh ter Filip Godina. »tavb. in nos. društvu $8,909. V u"	eksekutive sklenil proslo soboto veča, da bi bilo prostora v nji Pri sklepanju pogodbe sta bila Vloga v Lawndale Natl. banki
Paradi tega vodi socialisti *na stranka veliko
2» sprejetje Hi!lquitovega a- dale Ave. in W. 23rd M. Obse- pravna za vaje. mentmenta ustave, kateri dolo- ga štiri stavbišča (lote) v širini S hišo in stavbišcem vred
preide v posest stavbinskega
Odsek, ki upravlja stavbinski rana za kakih 85 sedežev, ki pa nik Frank Zaitz in pa člana 83. Od te^a jc v omenjenem
v nji Pri sklepanju pogodbe sta bila Vloga v (14. sept.) kupno pogodbo za za dobrih sto sedežev. Nad to poleg teh navzoča Fred /v Vi- znaša $566.80. kampanjo posestvo na vogalu S. Lawn- dvorano je še ena manjša, pri- der in Chas. Pogorelec, in pa | Ker vso*e, ki jo imamo vlo-
Joseph Stcblay, tajnik Jugo;). z«*no v stavb, in pos. društvu, stavb, in pos. društva.	- vsled sedanjih razmer ne mo-
remo dvigniti, je nam JSPD o-
ča, da vrhovno sodišče nima ioo čevljev ob Lawndale Ave. pravice razveljavljati ali tol- in 225 čevljev globine ob 23rd
Pačiti zakonov, ki spadajo v St. kategorijo delavskih pravic in Na Pa uravnavanje narodnega ;jo
Resoluciia, sprejeta na z bo- .... ic-z i iooa t .	dobrilo posojilo,
JSZ I. 1924, in potrjena na . .. Ajn..z
spodarstva. Tisoče unij je sprejelo reso-
sklada tudi vse pohištvo, to je, stoli, mize, peč, svetilke, zave-jru ... tem stavbišču je hiša, se, klavir, kozarci in kuhinjska n**lcdnJ«™	določa, da
znana v soseščini pod imenom posoda, nekaj orodja itd.	ko h,tro Poslooic kuP'»
Club House, ki j» bila nekaj let Kupna cera za vse omenjeno m°ra	inkorpori- ^	„„.
v posesti Lavvndale Auto kluba, je $8,900. Sedanji lastniki bodo r*h tv deln,*ko d™zbo. Sklep bo ^^ ^ tednov sklican bo
na katerega ho treba odplačevati mesečno z obrestmi vred nad $84.
V novi stan se preselimo čim bo izvršen proces prepisa, kar
lucije V prilog Hillquitovega Zdaj to posestvo upravlja J. G. plačali real estate davek za «k^hu*ive Je,	inkorpori-
, .	tudi občni zbor vseh, ki imajo
amendmenta, ravno tako stoti- |2elezny real estate firma. La- prošlo leto, in pa kolikor ga pri- ranj!\ 'fT"	lfncnofJ1 5,0 plačane deleže, da si izvolijo
ne društev in drugih organiza- ttuiejo ga tri osebe.	de nanje v tem letu do datuma,	delavski center (Slovene gU,n. direktoriJf ki bo prevzel
cij. Delavske federacije držav Hiša ima klet s centralno kur- ko bo posestvo prepisano na Labor Center)	upravo. Druge podrobnosti o
Wisconsin, Connecticut in mno- j avo, sobe v pritličju, v katerih nas. Pogodbo je v imenu stav- Celotna imovina stavbinske- tej akciji bodo v prihodnji šte-*e druge so ga odobrile.	bodo uradi, na vrhu pa je dvo- binskega odseka podpisal taj- ga sklada JSZ znaša $1" • vilki.
NALOGE DELAVCEV
v si;i>vvii Kitm
• 4
Mussolini in Hitler sta civilizaciji, miru in človeštvu nevarna, ker nta zrušila delavrko gibenje v njunih deželah.
Naloga delavstva v drugih deželah je, da se čimjačje organizira in stori vse v svoji moči za oma.ianje in strmo-glavljenje diktatur v Berlinu in Rimu. S padcem režima v Rimu se zakotali v prepad tudi krvava klero-fašistična vlada v Avstriji.
Desperatni diktator v Rimu preti zaplesti svit v novo klanje, zato da pedaljša življenje svoji oblasti nad Italijo. Hitlerjev režim vodi v enako nevarnost. Svetovni proleta-riat je zopet na preizkušnji. Sklep socialistično internacionale in mednarodne zveze strokovnih unij je, da se je treba v bojih proti fašizmu in vojni posluiiti vsakega izdatnega sredstva.
Ameriška socialistična stranka istotako kliče d?lav-stvo v akcijo.
Sklicujte shode proti fašizmu in vojni! Pridobite delavce v cocialistično organizacijo! Širite delavske časopise, predvsem "Proletarca". Delujte v unijah v duhu socialisti-čn:h načel. To so naše nalogs. Lotimo se jih odločno in smo-treno, kajti le to je pot k uspehom!
k
r- «

Proletarec, September 18, 1935.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO.
I Mlaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III.
SUEŠKI PREKOP JE ZA ITALIJO BLJI2NJICA V ETIOPIJO
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Z*dinjenih driavah za c«lo leto $3.00; za pol leta $1.75; za
četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za prioblitev v itevllki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Yugoslav Wo»Hkmeji'»
Kst»Wishca 1906.
Editor....................
Business Manager..........
Asslstant Business Manager.
........Frank Zaitz.
...Charles Pogorelec. ........John Itak Jr.
SU BSCRIPT1 ON RATLS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
3639 WEST 26TH STREET
Telephono: ROCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL.
"Sovjetska" Internacionala
VVisconsinski senat je dne 0. sept. predlagal regentom dr-ža\ne univerze v Madisonu. da naj odpovedo vse ugodnosti in nravico zborovanja v prostorih, ki so posest vseučilišča, "rdeč-karskim" študentovskim. klubom. Povdarja, da sta znani posebno dve taki organizaciji visokošoleev. Svoja zborovanja baje vedno zaključujejo s petjem "sovjetske" Internacionale.
Zbornica poslancev v Madisonu je bila toliko pametna, da te senatne resolucije ni hotela sprejeti. Brez odobritve obeh zbornic pa nima veljave, študentovski klubi bodo torej še lahko peli "sovjetsko" Internacionalo.
Kljub temu je klic wisconsinskega senata dodaten dokaz, da se ta dežela bolj in bolj pomika v šovinistično histerijo.
Glavna pretveza, oziroma sredstvo fašistične in patriotične propagande, so komunisti. Ampak večinoma taki komunisti, kakršnih nikjer ni. Ali pa pritiskajo pečat "ruskega komunizma" na take ljudi, kot so na pr. člani Rooseveltove administracije.
Strupene gonje in hujskanja proti "rdečkarjem" povzročajo napetost. Posledica te so drhalski izbruhi. Tem po navadi slede novi nasilja in nato rzjemni zakoni. Naperjeni so vedno proti delavstvu. Žal, da večina vodij ameriških unij te resnice ne zapopade, pa pomagajo reakciji z vpitjem proti "komunistom", ki jih je treba izključiti, deportirati — sploh obračunati z njimi. Ampak zakoni, ki jih zbornice sprejemajo proti "komunistom", se končno porabijo proti unijam — konservativne unije niso izvzete — in pa proti takim političnim organizacijam, kot je socialistična stranka.
Reakcija zgoraj, ki vleče niti, ve, kaj hoče. Ako bi delavci to zapopadli, ne bi igrali v roke svojim sovražnikom.
Nespametni boji za obliko vlade
Monarhisti v Grčiji, ki so zdaj v sedlu, so podvzeli akcijo za odpravo republike. Na nesrečo republikanizma so se grški republikanci oprli ob Mussolinija, kar jim je odvzelo moralno vrednost njihovega prepričanja v ljudovlado. Monarhisti so c tem dobili priliko dokazovati, da so bolj republikanski vzlic svoji zahtevi za povrnitev kralja, kakor pa republikanci, ki zidajo svojo republiko pod Musolinijevim pokroviteljstvom.
Na Hrvatskem se je v prošlih par mesecih pripetilo precej izgredov in pobojev, ker Hrvatje hočejo svojo "nezavisno državo", pa naj bo kar že — samo da pod Belgradom ne ba. Tudi ta boj je vse kaj drugega kakor boj za resnično svobodo. Večinoma ga še vedno financira Rim s pomočjo Madžarske, kar ne pomeni za Hrvatsko nič dobrega.
Klerikalizem pod naciji
Na nedavnem fašističnem slavju "prerojene" Nemčije je Hitler med drugim izjavil, da v tretjem rajhu ni mesta za versko politiko. "Klerikalizem smo izgnali iz rajhstaga", je dejal, "in zatrli ga bomo v državi. Proti krščanstvu kot takemu ne bomo nikoli dvignili prsta, toda primorani smo nastopiti proti takim duhovnikom obeh konfesij (katoliške in protestantov-ske), ki so zgrešili svoj poklic. S svojim delovanjem dokazujejo, da so v resnici politiki, ne pa svečeniki, ki se bi brigali za bogoslužje."
Vtikanje duhovnikov v politiko, ki ne spada v njihov poklic, je v resnici nespametno. S tega stališča je Hitlerjeva izjava na mestu, ako bi bila iskrena. Ampak ni. Kajti kar Hitler hoče je, da cerkev v Nemčiji — katoliška in protestantovska — služi nacijski politiki in nobeni drugi, kakor služi katoliška cerkev v Italiji Mussolinijevi politiki. In če bo Hitler še kaj dolgo ostal na krmilu, je gotovo, da si bo politični vpliv cerkve prav tako podvrgel, kakor si ga je il dtfCfe.
Nelaskavo mnenje o advokatih
Odvetnik Frank'W. Brown piše v Čikaški Tribuni z dne 11. sept., v odgovor na zahtevo brezposelnih advokatov, ki hočejo večji relif, kakor pa je določen za druge poklicne delavce, med drugim tole:
"V pravnem poklicu je nekaj dobrih, vestnih pravnikov in ljudstvo bo take odvetnike vedno potrebovalo. Vsi odvetniki niso kruki, tatovi in lažniki, ampak večina teh, ki jih poznam, so. Jaz sem eden izmed njih, zato vem, kaj konstatiram. To, da so, ne pomeni, da bi morali biti. Vzrok, da so, je krivda takih odvetnikov, ki niso sposobni za pravniški poklic."
Njegova izvajanja so precej daljša, ampak to so njegovi bistveni stavki.
Mi soglašamo z F. W. Brownom le v tem, da bodo pošteni pravniki vedno potrebni. Ampak on meni, da je poleg "kru-kov", "lažnikov" in "tatov" že sedaj tudi preveč takih, ki so pošteni.. Pošteni pa so zaradi tega, ker niso zmožni za odvetniško prakso, kakršna je danes v modi.
Tem slednjim se najslabše godi, posebno ako so p°lcR poštenosti tudi nesposobni za pošteno odvetniško prakso.
Pravnik Brown svetuje advokatom, ki hočejo zvezni relif, da naj se zadovolje z mero, ki je določena za poklicne delavce. Cemu naj bi bili advokati nekaj boljšega, kakor drugi brezposelni poklicni delavci, vprašuje on. To je pravilno naziranjo. Ampak kar se tiče "krukov", "tatov" in "lažnikov", ne spadajo na relifno listo, pač pa v prisilno delavnico, čeprav so advokati po poklicu.
Italija prevaia vso tvojo čete, municijo, delavce, lojna letala itd., proti Etiopiji »kosi Sueški prekop. Ako »o bi dogodilo, da ga ji druge države nasilno sapro, bi moralo njene ladje v Somalijo po okrog p4t tUoč milj dolgom ovinki* ob jusni Afriki.Pot tisoč milj pa je aa 'adje in sa ielesnice ie dolga pot. Vrhu toga Anglija lakko sapro oiino skosi Gibraltar, in tako bi bila Italiji tudi ta pot odvsota.
Sueški prekop jo ob enem cesta angleške paroplov-be v Indijo. Vsled tega jo morska pot skosi to oiino ■vana "srčna iila Anglijo". Strategično jo kontrolira Anglija, ki posredno in neposredno vlada skoro vsa osemlja ob nji.
Sueški kanal jo bil dograjen 1869. Kopali so ga deset let. Lastujo ga privatna druiba, v kateri ima nad-polovično delniško vočino francoski kapital, ostalo vlo-ibo pa kontrolira Anglija. Francoski druibi jo podelila koncesijo egipčanska vlada. Potekla bo I. 1968.
Sueški prekop nima savornic, kakor Panamski, in ladje plovejo skoai b re« zadrževanja, kor jo višina vode ista kakor morsko gladino.
Vhod v sueški prekop is Sredosemskega morja jo pristan Said (Port Said), imenovan po Said paši, ki jo bil viceroy Egipta v času, ko so gradili prekop.
Suoaki prekop jo io »ftlji, Icajti prvega so agradlli
I. 600 pr. K. V vojnah in uimah so bili kraji opustošoni in prekop jo zasul pesek. Drugič so ga skopali Egipčani I. 1330, toda ga vtled velikih bitk sa posest teritorijev niso mogli obdriati v prometu. Zasul ga je snova posek, ki ro ga viharji nanesli vanj.
V rasmotrivanju, kako so naj Italiji prepreči vpad v Etiopijo, jo bilo prošlo tedne najpogostejše suge«ti-rano, da naj Arglija • svojo mornarico Italiji prepreči provos skosi Sueški prekop. ''Ca to storite, so bomo so-perstavili vsem, ki so nam bi postavljali v napotjo," »o s«rohneli v Rimu. "Mi moramo samo daljo", jo saklical svojim črnosrajčnikrm Mussolini. Na sliki jo italijanska ladja, ki polje vojake in potrobičine v italijansko Somalijo ob Etiopiji, kjor so pripravljajo sa "civilisacijsko invazijo". Italijanska sastava na parniku jo sa sna m o-vana s sulico.
O tem in onem
ZMOTE NEPOŠTENIH
Kapitalisti potrebujejo nepoštene delavce. Veliko bolj nujno jih potrebujejo, nego se marsikomu zdi.
Tudi neumni delavci so dobri; zlata so vredni. Ali svoje usode ne morejo kapitalisti obešati na ta klin, kajti neumnost ni večna. Razni faktorji sodelujejo, da se ljudje sčasoma spametujejo—izkušnja ni zadnji med njimi. In za izkušnjo skrbe kapitalisti — hočeš, nočeš, moraš — sami.
Nepošteni delavci — to je drug račun. Tu se pusti neumnost lahko na stran. Možu, ki ima svojo vest tako na vrvici, da jo lahko priklene in se ne sme niti geniti, se izplača ponuditi kakšno korist, n. pr. pri-boljšek plače, nagrado, manj priganjanja itd.
Neumen delavec gara kot črna živina, ker ne ve, da bi moglo biti drugače. Ali tudi črna živina lahko zdivja. Na samo neumnost se ni zanašati. Plačana Judeževa služba je kaj drugega; to je kupčija.
Judeževa služba je važna. Samo s svojo močjo si kapitalisti ne bi mogli zavarovati go-spodstva. Njih je manjšina, delavcev ogromna večina. Stroji se ne sučejo brez dela. Premog ne leze sam iz zemlje. Ruda se ne izpreminja na povelje v jeklo Vlak ne pohiti čez ameri-ki kontineivt, ako pihneš vanj.
Ako ni med delavci Judežev, jim bo izkušnja pod neizogibnim kapitalističnim pritiskom prejalislej pokazala, da je delo v njihovih rokah največja sila človeškega sveta, če nastopi združeno delavstvo prjt: kapitalistom, se mora izvršiti njegova volja. Kdo naj ga užene?
Peščica kapitalistov, tudi če bi imela potrebne sposobnosti, ne more opraviti dela, ki ga izvršujejo armade delavcev.
Z zakonom ni mogoče upog-niti delavcev; kajti njih je več, lahko si napravijo zakon po svoji potrebi.
S puškami se ne prematgajo; kajti kdo bo streljal na de:av-ca, če ne gredo sami v unifor-be in ne pokajo na povelje?
Sloga delavstva je poraz kapitalizma.
Treba je preprečiti alogo delavstva. To je služba Judežev. Očitno je, da je to važna služba.
Kapitalisti vedo, da potrebujejo Judeže, pa jih zato vzgajajo. Delavsko ljudstvo je organizirano. Kapitalizem izvršuje vse v velikem slogu, torej tudi podlost. Posebne agenture
se bavijo s tem, da dodajajo kapitalistom v času kakšne
stavke cele trume skebov, in~*eni za podlost, pa je tvoje |glo-
kupčija mora biti dobra, kajti znana so imena tak.h finih self-mademanov, ki so si nagrabili velikanska bogastva ob tem nečednem poslu. Drugi iščejo v podjetjih slabe značaje med delavci, pa vzgajajo iz njih Špijone, ovaduhe, škodljivce organiziranfh tovarišev. Tretji lezejo v delavske organizacije in se trudijo, da bi korumpirali njih voditelje in uradnice, četrti postanejo sami organizatorji ; hlinijo se delavcem, igrajo komedijo, dokler ne spe-ljejo nekoliko delavcev na led, pa osnujejo organizacijo, ki je po imenu in po svojem članstvu pač delavska, v resnici pa služi kapitalistom.*
Take reči stanejo seveda denarja. Delavci bi se lihko vprašali, zakaj so kapitalisti tako radodarni za podobne namene, in prišli bi do zaključka, da se jim mora to izplačati. Potem bi se morali pa še vprašati, na čigav račun se jim to izplačuje. Tudi ta denar, ki ga trošijo za take svrhe, mora priti od nekod. Tistega slavnega osla iz bajke, ki daje cekine od sebe, ni več. Iz oblakov pada marsikaj — nekdaj je celo mana deževala; ali dolarjev ni iz njih. Delo opravljajo delavci, in to se v kapitalističnih blagajnah izpreminja v zlato in srebro in v bankovne čeke.
Torej je tudi tisci denar, s katerim se podkupujejo Judeži, delavski donai.
Ali nepoštenim ljudem tudi ta argument ne imponira. Oni mislijo, da opravljajo imeniten posel, imeniten seveda z materi jainega stališča. Ob poMenem delu ne bi mogli tako dobro živeti kakor ob izdajniški raboti.
Tukaj je napaka v njihovem računu. Krvavo se motijo.
Najprej je treba pomisliti, da imajo Judeži le dotlej ceno, dokler je njih število omejeno. Ako bi bila podlost splošma delavska lastnost, ne bi bilo treba iskati Špijoncv in druaih lum-pov; noben izdajalec ne bi do-bi'l nagrade, ker bi kapitalisti izhajali brez njih. Saj jih ne plačujejo zato, ker so sploh izdajalci, ampak zato, ker imajo korist od izdajstva.
Špekulacija z lopovščino se torej lahko ponesreči. Kajti kapitalisti trošijo le toliko, kolikor je treba, če zadostujeta dva Efilata, ne bo tretji dobil nagrade.
Zato je služba infamije tudi precej nezanesljiva, nesigurna.
Danes si ljubljenec kapitalistov: jutri se najde boljši ta-
rije konec. In to se prav rado zgodi, zasaj tudi. tukaj velja pregovor, da nova metla oobro pometa.
Enkrat se izčrpa vsaka taka sila. človek pride nekoliko v leta, gibčnost in iznajdljivost pojema, "služba" se ne opravlja več dovolj premeteno, pa je amen. Ali pa se organizacija tako učvrsti, da spozna kapitalist .sam njeno moč in ji mora ugoditi; tedaj ne potrebuje več zgagarjev, ki so mu le na škodo, in jim da brco. Kajti spo-£.oval jih ni nikdar; izdajniško službo je sprejemal, ker mu je koristila, izdajalce je pa preziral.
Tedaj obvisi Judež med nebom in zenVljo. Iz kapitalističnega kraljestva je dobil brco, vrata k delavskim tovarišem mu pa ostanejo zaprta. Kdor se potrudi, da opazuje življenje takih poštenjakov, lahko opazi da jih večina popolnoma propade. čas brezuspešnosti pride, iz tega se porodi obup, človek se zapije, pa konča popolnoma po barabsko. In če mu ostane še toliko moči v možganih, da more premisliti svoj položaj, spozna, da je za par let ugodnosti prodal svoje življenje.
Druga zmota pa je v tem: Kdor ovira splošno zboljšanje delavskega položaja, ovira tudi svoje izboljšanje. Ako ne bi bi'lo Judežev, bi delavstvo hitreje napredovalo, prišlo bi do svojega cilja v razmeroma kratki dobi, in kadar bi bili delavci gospodarji svojega dela, bi se vsem bolje godilo kakor tistim, ki se morejo v- kapitalistični družbi najbolj pohvaliti.
Judeži so pomilovanja vredni ljudje. Nepoštenega človeka ni mogoče blagrovati, tudi če se mu dobro godi. če ga pa povrh še čaka neizogibno razočaranje mu ne more nihče zavidati par Judeževih grošev, ki itak pojdejo, kakor so prišli.
če pridejo izdajalci delavstva do zavesti, da ravnajo podlo, ne bo to nič pomagajo. Nemara bi kaj zaleglo, Če bi spoznali, kako krvavo se bodo urejali prejalislej!
Zapoved " ne ubijaj" in cerkev
Dr. C. A. VVeiss, ki je ubil senatorja Huey Longa, je imel ne Mamo slovesen, ampak tudi svečan katoliški pogreb. VVeiaat so takoj po atentatu ubili Longovi stražniki. '
Katoliška cerkev uči, da tisti, ki koga namenoma umori, izvrši smrten greh. Dr. VVeiss je umor preračunano izvrjii. Vedel je ob enem, *la bo ubit čim izvrši svoje dejanje. TaV.o ni imel nikake prilike, da se bi po umoru izpovedal in dobil odvezo za storjeni greh. Po naukih cerkvejg šla njegova duša narav.-nost v^pekftl, Od kjer zanjo ni več rešitve. Kljub temu nauku je ta ista cerkev njegovo truplo blagoslavljala in ga spremila na pokopališče z vso svojo ceremonijalnostjo. Vprašanje je, ali cerkev verjame, kar uči, in ako verjame, čemu postopa nasprotno svojim naukom?
Skrajševanje distanc
Laura Ingalls se je dne 12. sept. pripeljala s svojim leto-lom iz Los Angelesa v New York v dobrem poldnevu. Vzelo ji je 13 ur, 34 minut in 5 sekund, da je preletela to razdaljo. Povprečna brzina njenega letala je bila 200 milj na uro.
V	Santi Ani v Calif,, je dosegel Howard Hughes nov rekord, ko*je s svojim letalom vozil od 340 do 353 milj na uro.
Vožnja z najhitrejšim brzovlakom iz Chicaga v New York vzame zdaj okrog 17 ur, ali precej več, kakor pa je porabila Laura Ingalls iz Los Angelesa v Nevv York. Po 29. sept. bo vožnja z najhitrejšim brzovlakom skrajšana med New Yorkom in OhicifO na 16 in pol ure. Aeroplani obetajo železnicam, kar se osebnega prometa tiče, pač slabo bodočnost.
Optimističen ženin
Dvainsedemdesetletni senator VVilliam Gibbs McAdoo iz Californije jeTvelik optimist. Poročil se je v tretjič, zdaj s 46 let mlajšo bolničarko Doris Cross. 46 let razlike med ženinom in nevesto je pač precejšnja, ampak McAdoo se je ne straši.
Albanija potlačila revolto
Albanski kralj Zog se je obdržal na prestolu. Revolta proti njemu je bila zadušena vzlic temu, da je bila resna stvar. Precej upornikov je bilo v spopadih ubitih. Vladne čete so nekaj njihovih vodij polovile. Vlada jih je 38 spravila s poti s smrtno kaznijo, približno toliko je bilo obsojenih v dosmrtno ječo, "manj krivi" pa so dobili po nekaj let zapora. Precej aretiranih osumljencev je izpustila, ker se je izkazalo, da v uporu niso sodelovali.
Tako je Mussolinijev podrepnik Zog zadušil upor. Ampak vzroki zanj so ostali, zato se prej ali slej dogodi proti njemu nova revolta.
Žalostna vloga svete stolice
V	prizadevanjih ^a preprečenje italijanske invazije v Etiopijo je papež prevzel najmizernejšo vlogo. Moli za mir, a ob enem zahteva, da se aspiracijam in potrebam Italije v Etiopiji mora udovoljiti, toda na pravičen način in brez vojne. Ta njegova čudna rešitev spora nima nikake soglasnosti, ker so aspira-cije Italije z ozirom na Etiopijo krivične, zato je nemogoče, da se jih bi pravično uresničilo. Mussolini to dobro razume, zato je tudi mobiliziral milijon mož in jih par sto tisoč poslal z vsemi morilnimi pripravami v Afriko. Papeževe poslednje pridige o miru so nov dokaz, da se je katoliška cerkev v Italiji, s s*eto stolico vred, degenerirala popolnoma v sredstvo Mussolinijeve politike.
Za komunistično delo med Slovenci
Druže Lučič iz Clevelanda je na konvenciji hrvatskih rad-ničkih (komunističnih) klubova v Detroitu dejal, da je treba slovenske drugove izvežbati za delo med Slovenci. Priznal je, da se je s takim delom že poskušalo v prejšnjih letih, toda "se ga je slabo izvrševalo". Lučic je za slovenski komunistični list, čim bo ustvarjene zanj med Slovenci dovolj opore. Eden tak poskus je stal hrvatske komuniste vsega skupaj nad $11,000. Veranič v Milwaukeeju je bil erfini, ki je imel profit od tega, kajti dali so mu za naslov (glavo) lista tri tisoč dolarjev. Noben slovenski list v tej deželi ni bil prodan tako drago, kakor je prodal Veranič svojo "Slovenijo".
Chas. Frank Novak je bil mojster v "treniranju" slovenskih delavcev za "komunistično delo", ampak posledice so bile slabe, dividend nikakih, in tako so ga hrvatski komunisti končno vrgli iz stranke ter ga proglasili za izdajalca in "provo-katorja". Eden izmed "treniranih" slovenskih delavcev, ki je deloval v slovenskem radničkem klubu v Chicagu, je zdaj v Jo-lietu, kamor je bil obsojen zaradi umora. Za par judeževih srebrnikov je ustrelil človeka, kateri mu ni storil nikdar nič žalega, zato, da so tisti, ki bi mu imeli biti najbližji, iztirjali za njim visoko zavarovalnino. Tudi Steve Kuervich je deloval med Slovenci in robantil proti "socialpatriotom". Zdaj je v ječi zaradi požiga in mučenja. Druže Lučič se bo moral najprvo navzeti nekoliko "buržvazne morale", kajti brez te bo zbral okrog sebe zelo slabe apostole, ki komunističnemu imenu ne bodo delali časti.
BISTVENA SPREMEMBA TAKTIKE KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE
"Heil!"
Nemčija je pričela 10. sept. praznovati obnovitev svojega militarizma. Poročajo, da takih svečanosti ni doživela še nikdar prej.
Mariborska "Delavska Politika" z dne z i. avgusta piše:
"Taktika komunistov se je v zmislu sklepov sedmega komunističnega kongresa v Moskvi bistveno izpremenila. Posebna resolucija navaja po ovinkih napake, ki so jih vršile komunistične sekcije po vsem svetu. Take napake so: prepozna taktika enotne fronte; nesposobnost, mobilizirati množice za politične in gospodarske delne zahteve; neumevanje potrebe boja za obrambo ostankov meščanske demokracije; neumevanje potrebe, da se ustvari popularna protiimperialistična fronta v kolonijalnih deželah; odklanjanje dela v reformistič-nih in fašističnih strokovnih organizacijah, kakor tudi v po meščanskih strankah ustvarjenih velikih organizacijah množic; podcenjevanje delovanja med delovnimi ženami, podcenjevanje pomena , delovanja
med kmeti in malomeščani mest; zakesnela politična pomoč sekcijam o<l strani izvršnega odbora.
Čujte torej! Zaradi napak, ki jih je zapovedala komunistična internacionala svojim sekcijam, so te po vseh deželah razkrajale delavske vrste. Očitek sekcijam, je neupravičen, ker je napake delala internacionala sama. Posledica, če ne druga, je poraz demokracije v Evropi."
Litvinov za mir
Na seji društva narodov je Maksim Litvinov 4. sept. izjavil, da je USSR za ohranitev miru v Afriki ali kjerkoli na svetu. V ta namen je pripravljena podpreti vsako skupno gi-lanje dežel, da se agresivne dežele primora spoštovati mednarodne zakone in nedotakljivost tujega ozemlja.
A
ANDREAS LATZKO:
* I SEDEM DNI
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ.
ti
KLIC NA OBRAMBO
^^	(Nadaljevanj s.)
U ena skrb mu je obtoževala- vrnitev v »lastno kožo": Abt se je bat zasede — ni se ^tfil m»hiti nu^ii. da mu nlegue Jwi tajno policijo na vrat — nič ni bilo
Uijeg«- kakor llati Ka zf4jcti» ko se v temi vrne domov.
Hitro je sklenil in napisal pismo doktorju Undauu, a pometal poizkuse drugega za dru-tlm skrbno raztrgane v koš, dokler mu ni na-jjJJnje uspelo, da je na kratko opisal svojo Miitolovščino, ne da bi kajpada izdal stvari, [jje bil obljubil, da jih obdrži zase. V to pismo je vtaknil večkrat preganjeni listek, na katerega je bil zapisal ime in naslov gospe majorke in nujno prošnjo, naj stopi na policijo ter zagrozi / razkrinkanjem vse resnice, če ne izpuste Karla Abta v štiri in dvajsetih urah. Na doktorja se laltko zanese! Planil je ko bister lovski pes, če se je kakšnemu nebogljenemu človeku zgodila krivica, ne sebi ne svojemu denarju ni prizanašal — hkratu pa je bii~prem^žat m prezaposlen, da bi Šel iz. same radovednosti odpirat listek, preden bi potekel postavljeni rok.
Z obvestilom doktorju Landauu se ni mudilo, dovolj zgodaj ga prejme, če ga vrže v nabiralnik proti večeru. Bog bodi priča, ni je bilo stvari na svetu, da bi se, zaradi nje zdelo Abtu vredno, smukniti prezgodaj v strahotno ozkelakaste čevlje. Cemu bi hodil na cesto — in kam? Lepšega pač ni na svetu kakor velika, hladna postelja in čudovita kad! Spati —' jesti — kopati se, vsaj enkrat do kraja se od-počiti!
Le spomin na slovo od lepe gospe — tisto tiho domottržje po njeni bližini ni hotelo utihniti — pramen bledega zimskega solnca je padel na telefonski aparat---
Zakaj ne bi poizkusil?---
Več ko spodleteti mu ne more!
Nihče v hiši se ni spominjal, da bi bil že sploh kedaj videl gospo majorko tako slabe volje. Ura za4iro je potekala — miza je bila ie davno pogrnjena za kosilo, Friedl pa se ni oglasil.
V	to obupano pričakovanje je odrešilno za-brnel telefonski zvonček, in veliko je bilo razočaranje uboge Mimi, ko se je namestu zaželenega iglasu oglasil Abt, čigar jecljanja sprva sploh ni mogla razumeti. Dokler ji ni iznenada šinila v glavo misel, sprejeti njegovo posredovanje. Obljubil je, da takoj osvobodi jetnika, takoj po kratkem poslovilnem obisku, ki ga želi kot edino odškodnino. Sicer pa ni ubogi kujon prav nič nevaren, bog ve da nima nič satirskega na sebi, jedva da si upa dvigniti oči — naj pride v božjem imenu.
Se d o ligo je držal Abt slušalo na ušesu, tako težka je bila zanj ločitev od Miminega glasu. Do pol devetih je še dolgo: osem celih ur — najbolje, da jih prespi! Za šesto uro si je naročil dobro večerjo brez pijače, ker ni hotel, da bi dišal po vinu — potem se je zadovoljno splazil nazaj v posteljo trdno prepričan, da ga bodo pravočasno prebudili. Glasovi Fried-richove ceste so (ga kmalu zazibali v spanje.
Ko je natakar potrkal na vrata, se je že zdavnaj stemnilo, luči mimo drsečih avtomobilov so tekale kakor urni hrošči po stropu — ostalo mu je še ravno toliko časa, da je po obilni večerji zleknjen v temi pokadil cigareto, preden je zadnjič stopil v čudovito kad. Potem se je z največjo skrbnostjo oblekel, počesal in uredil.
Trdnemu sklepu, da lepotice ne bo spet dolgočasil z obtožbami in opisovanjem svojega brezupnega življenja, se je Kari Abt kmalu izneveril, ker je Mimi Brenkenova začela pogovor takoj z vprašanjem, ali ne bi vendarle skušala poiskati zanj silužbo šoferja — če že vztraja pri svojem nespametnem upiranju, da ne sprejme nobene pomoči iz baronovih rok.
Pogovor se je nekam zapletal, ker se sicer tako iznajdljiva Mimi nikakor ni mogla od-pomoči od iznenadenja.
Mar je to tisti neokretni, zanemarjeni krvo-ločnež od včeraj, — Zdelo se ji je, da se je Čez noč vrasel v elegantno obleko. Urejena, svileno bleščeča se frizura je dajala obrazu drugačen izraz, ves pojav je imel nekaj presenetljivo kultiviranega: to je bil prikupno-skromen, Jjubeznivo neroden človek — nič večji zarobljenec kakor športniki, kmetje in častniki, če se oblečejo v mestno civilno obleko.
Zaman se je šiloma trudila, da bi si priklicala v spomin sliko prejšnjega večera, razto-goteni obraz pod premočenim, predenastim čopom las: misel na sivo volneno srajco brez ovratnika in težke čevlje jo je spomnila le strahotno izpremenjenega obraza ubogega, nesrečno popačenega Friedla Mangiena. Mož, ki je stal njej nasproti, jo je zmedel; preplašen od njenega molčanja tudi Abt ni spravil nobene besede več z jezika.
V	ta premor iz zadrege je zabrnela s kabina ura, odbila najprej deveto in odcingljala svojo staro gavoto. Nehote sta se oba ozrla tja, kjer je stal baron, naglo povesila oči in Ma še bolj zmedena — dokler ni nazadnje Abt obotavljaje vstal, zajecljal nerodno nekaj o "hvali" in čutil, kako mu kleckjo kolena, ko je videl, da se mu bliža bela, s prstani obložena roka, izprožena v slovo.
Dasi so mu bile rokavice ozke, jih ni bil sle-kel — polagoma se je priklonil — od daleč
željno sesal vase vonj po hiacintah — že pripravljen, da se vrže na vabeči plen — ko ga je Mimi nenadoma pahnila od sebe ter planila
iz sobe.	'	.......
^Z UFvje bolščeči mi očmi, z zadušeno kletvico v grlu je strmel za njo.
Igra? . .. Drzna, pretkana igra, da ga tem bolj gotovo zvabijo v past?
Visoko se je vzravnal, zbral vse moči, se hotel vreči na barona in mu treščiti pest v zmagoslavno režeči se obraz, pa naj se zgodi potem, kar se hoče!
Nobenega moškega ni bilo v sobo — le Mimi se je opotekla skozi vrata, zastrmela vanj in zaječala:
_*4Caj ne slišite? — Auto! Moj mož!".--
■ . Ne, to ni bila past! Njen prebledeli, od strahu spačeni obraz, je v lil odločnost v Abtove odrevenele ude. Pomagati je hotel —• rešiti jo nevarnosti — potegnil je težki kožuh kakor vlečko za sabo in silil k vratom. "Vogalna soba na vrt?" — "Hitro! Hitro! Kje je?" —
-je šepetal in težko sopel. — "Tam sem
hutel sinoči splezati kvišku po atremmdu,
Tja! — K predzadnjem oknu! Hitro!"--
Tekla je pred njim — s trepetajočimi rokami sta odpirala zapahe in ovirala drug drugega, da je pretekla skoraj cela večnost, preden sta okno vendarle odprla. — V brezglavem hitenju se Abt ni domislil, da bi bil vrgel kožuh na vrt — zajahal je okensko polico, ena noga mu je visela že čez, in se obupno boril s težkim bremenom.
"Je že tu! — Prepozno!" je zaječala Mimi in letala od vrat do oKna, od okna do vrat. — "Izgubljena sem!"
Pod žgan od njenega obupnega krika se je zavihtel Abt čez okno. Njegova glava je izginila pod okensko polico prav tedaj, ko je planil Bodo Brenken v sobo. Ostra, zarjavela žica strelovoda je ranila Abtu dlan do krvi. Kožuh je ob zapahu ali žeblju obvisel, se nenadoma nategnil in trdovratno oviral njegov beg. Pustiti znanega baronovega kožuha nikakor ne sme! Misel, da bi mogel lepotico izdati, mu je podelila tako nadčloveško moč, da je viseč z levico na strelovodu vlekel z desnico kožuh. Trikotni konček, ki se je odtrgal in obvisel, je bil premajhen, da bi ji utegnil biti nevaren! če mu še uspe doseči tla in s suknjo odnesti pete, bo rešena.
Tu se je pretrgala njegova skrb za Mimi, kakor bi trenil. Nagon samoohrane se je oglasil — polastil se je slehernega živta in sleherne mišice. — Ne da bi se bil zmenil za kri, ki mu je topla tekla po rokah, je drsel navzdol, in hlastno meril razdaljo, ki ga je še ločila od življenja. Zdelo se mu je nesmiselno, skoraj smešno, da je prestal štiri leta vojne in srečno odnesel pete — zdaj pa naj bi ga ljubosumen možakar, ki mu žena skače čez
plot, ustrelil kakor veverico!--
Toda šlo je za res, nagla druga za drugo sta zažvižgali dve krogli mimo njegovega ušesa. Ozrl se je kvišku. Spet se je zabliskalo in v levi nogi je začutit skelečo bolečino. — Zadet! — Naslednja krogla pojde morda sko*zi glavo.
Kaj je tisti tam zgoraj znorel? —--
Streli so bili namenjeni pač nekomu drugemu! — Pravi krivec je sedel na varnem — saj se vendar ne sme, ne sme zgoditi, da bi
celo smrt, celo smrt za gospoda barona--
Abt je hotel zaklicati — protestirati — toda daveča jeza mu je zadrgnila grlo."^trah pred smrtjo je mrzlo pršel iz vseh znojnic. • Tedaj je udarila krogla naravnost skozi glavo, naravnost skozi vročično delujoče možgane.
"Krivica!" — je bila zadnja misel, ki so jo prestreljeni možgani še izoblikovali. "Krivica!" — je hotel zarjoveti. Vsa neizrabljena življenska moč, ki jo je košček svinca več desetletij prezgodaj razbil, se je zgnetla skupaj, mu odprla usta in napela pljuča za osvobo-jujočo obtožbo, ki ga je davila vse žive dni.
"Krivica !" — ta krik je tičal v njegovih ugasujočih očeh, njegovi prsti so grabili v zrak po opori, kakor da hoče še v padcu strgati krinko s sveta, da mu pljune v razgaljeni obraz, ker mu je storil krivico — njemu, materi, očetu, v življenju in smrti, povsod in
zmerom le krivico!--
"Krivica!"---
Smrt mu je pognala nezakričan krik nazaj v grlo kakor čep, mala krogla je zavrtela krepko telo okrog sebe in treščila mrtvo kepo z opletajočimi udi v zimski vrt.
Vznak, z obrazom navzdol —tako je silna teža padca povlekla truplo še. nekaj pedi po zamrzlem pesku, nakar je brezoblična kup obležal na robu vodometa. Ce ne bi bilo oblečenega telesa, bi v krvavi kaši, ki je s peskom pomešana lepela čez raztrgani ovratnik srajce, živ krst ne spoznal ostankov človeškega obraza.
(Dalje prihodnjič)
Ako bi hoteli delavci prisluškovati petino toliko časa resnici kakor prisluškujejo la-žem, bi svetovna socialna revolucija mahoma korakala.
Kralj Haila Sa-lassie »a je v »poru > Italijo izka-sal dozdaj dokaj spretnega, ker »a ja izogibal provo-kativnih izjav in dejanj. Dočim »a je Italija mobilizirala, je on molil ■a mir in naslavljal apele ligi narodov. Ko je uvi-del, da gre zares, ja tudi on odredil mobilizacijo. Na »liki je trobentač etiopijske arma-dew Kljub primitivnosti rtiopij« skega ljudstva navdušenje med njim za obrambo pioti tujim usiljivccm naglo narašča.
VOJNA NAJVEČJA NESREČA ZA LJUDSKO ZDRAVJE IN BLAGINJO
"Ženski List", glasilo »loven- je čisto razumljivo, da se je skega socialističnega ženstva, Splošno "zdravstveno stanje
piše v svoji avgustovi številki j ljudstva nujno moralo poslab-. (jeja vstvu in se norčeval, da je socialističnemu gibanju za vselej
MUSSOLINI IZZIVA RADI OBUPNIH RAZMER V SVOJI BEDNI DEŽELI
(Nadaljevanje s 1. strani.) da mora biti liga odločna v vsakem slučaju proti vsaki deželi, ki se posluži vojne v dosego svojih namenov.
Priporočil je, da naj se prizadevanju za razorožitev obnovi in v ta namen se naj ustanovi trajna razorožitvena konferenca, namesto sedanje, ki je neefektivna.
Države, zastopane v 2enevi. so ae kt^nčno t o rej Ju Igja v i I (Ta iViussolinijeve vojne v Afriki ne bodo vzele mirno na znanje. Samo zastopnik klerikalne fašistične vlade v Avstriji je branil Mussolinija in njegove nakane. To je razumljivo, kajti režim, ki krmari današnji Avstriji, obstoji samo po zaslugi Mus-solinijevega in papeževega Kima.
V razpravah o predlogu Anglije za sankcije proti deželi, ki se bi poslužila sile za osvajanje tujih teritorijev, se je opazilo, da ima delavsko gibanje v Evropi mogočen vpliv. Zastopniki .skandinavskih dežel in tudi nekaterih drugih so govorili ne samo v imenu svojih vlad, ampak tudi v imenu socialističnih strank in unij. Litvinov je govoril ne samo v imenu velesile, ampak v imenu take velesile, ki je odpravila kapitalizem in gradi nov ekonomski sistem na temelju kolektivne svojine.
Kritiki sovjetske vnanje politike v delavskih vrstah so bili s tem več ali manj potolaženi. Ampak čemu USSK prodaja poslednje mesece Italiji toliko živil in sirovin, če je res za sankcije vprašujejo tisti, ki žele, da Rusija ne krene na pota meše-tarenja, po kakršnih hodijo imperialistični državniki.
Herbert Morrison, predstavnik delavske večine v londonskem mestnem svetu in eden vodij mogočne angleške delavske ^Urank^r j^ u mestnem svetu dejal, da je Mussolini neodgovoren fanatik s krvoželjnimi tendencami. Mussolini kaže z zgražanjem na barbarizem Etiopije, tisti'Mussolini, ki je kriv političnih umorov v Italiji in poplave racinovega olja, mučenje jetnikov in zasužnjenja ljudstva. Ta Mussolini se predstavlja zdaj za svetnika, kar je šala, ki ji v sto letih ne najdete primere.
Morrison je nato apeliral na ljudstvo Italije, da se naj osvobodi vezi, v katere ga je uklonil nori diktator.
Delavska socialistična internacionala in mednarodna zveza strokovnih unij sta sprejeli skupno resolucijo, v kateri zahtevata, da vlade podvzamejo proti Italiji drastično akcijo, ako bo pričela z vojno." Enake zahteve je sprejela zveza angleških unij in organizirano delavstvo v Franciji.
Mussolini, ki se je pred par leti še rogal socialističnemu
pod naslovom "Pogubne posle- sati. Vojna je sovražnik ljud-dice vojne za ljudsko zdravje" skega zdravja, vodi k uničenju med drugim:	človeštva, v barbarstvo in
odzvonilo, zdaj lahko spoznava, da je spVavil v resnici svojo diktaturo v opasnost, Italijo pa pritiral prav do prepada. Ako bo kljub vsemu še vztrajal pri svojem histeričnem vojnem po-
"Vojna je najtežja nesreča'zdravstveni polom. Fašizem i £etju, bo vržena v katastrofo, kakršne mu ne bo njeno ljudstvo, za delovno ljudstvo. Ne zahte- skuša vojno prikazati drugače, j k0 se zdrami iz vojne omotice, nikdar odpustilo, va žrtev samo na fronti, ampak 'Imenuje jo "jekleno kopelj", ki	■
Fašistični
zadene posredno vse delavce in narode ' osveži------------, nrodaio na jrre v
kmete, tudi žene in deco. Stra- zdravniki skušajo s svoje strani I^JVJ odgovornost za kri
njihovo
Žrtev tuberkuloze
pidemlja
slučajno. Vzroka ji ne smemo nilna". Samo, da služijo kapita iskati v tem, da so nastopili ka- Katom skrivajo dejstva, ki doke posebne vrste bacili. Ne, ;kazujejo, kako strašno vpliva.	izdatke epidemije so vedno le spremlje- stradanje na širjenje jetike. ^ ^ ' valke vojne. Tudi druge bole- Trdijo celo, da je brezposelnost na kater X zni postanejo v vojni nevarnej- za jetiko ugodna, ker brezpo- v P®t«k"a še, tako posebno otroške bole- *elni lahko mnogo miruje. Take iajni* zni in pa jetika. Kako pogubna Mne teori je nas ne morejo preje vojna za ljudsko zdravje, (motiti v boju za boljšr delovne nam kažejo naslednje številke: !><>goje, proti fašizmu in impe-1. 1913 je v Nemčiji umrlo 13'-« jrialistični vojni, ki grozi uničiti ljudi, leta 1918 pa 23Jt ! Va- "as vse, posebno pa našo mla-žno je vedeti obenem, da je dino.# predvojno umrljivost stalno pa-
Bingham Canyon, Utah. -—
ilki sem poročal Frkoviča, člana pt. pa je premi-
in 224 priliko, da pripomorejojnui ™ ieim George Stanuga. k res impozantni prireditvi, ob Bil je samski^ Ugonobila ga je enem pa pridobe nekaj sred-
tajnik stavbinskega odseka Fr. Zaitz poročal o podvzetju za
tuberkuloza. Rojen je bil v vasi Grišnik pri Severinu v Jugoslaviji. V Ameriko je prišel leta 1897. V Binghamu je bil nad 28 let. Do 1. 1929 je delal v rudniku. Bil je član HBZ. Nje-
nakup poslopja, o katerem i no društvo mu je priredilo veli-smatramo, da je primerno- za Men pogreb ki ga je vodil urade Proletarca in JSZ in pa ^venski pogrebnik John Stam-
Reroluclja, ki bi mogla strmoglaviti igno. ranco t delavskih vrstah, bi bila najvai-»•JAa In najpotrebnejša.
Nase aktivnosti v Chicagu
Chicago, III. — Prošlo soboto
jdala. Ta velika umrljivost nam postane razumljiva kakor hitro se spomnimo, kako so morale široke mase ljudstva stradati,! prenašati prekomerne telesne |je imel svoj koncert "Red Star napore in trpeti pomanjkanje v Orchestra", ki deluje pod okri-vsem. Medicina uči, da je po-ljem naših srbskih sodrugov na trebno za delovnega človeka iseverni strani, združenih v klu-najmanj 130 g beljakovine, bu št. 20 JSZ. Udeležba je bila 100 g masti in 500 g ogljiKovih 'obilna in spored dobro predva-hidratov v hrani. V resnici pa jan.
delovne množice niso dobile v Shod mladinskega odseka vojni, niti majhnega dela te kluba št. 1, ki je bil sklican na nujno potrebne količine. Da <lne 5. sept. na vogal ulic Mil-niso nečloveško trpeli samo voj- ilard in 2f>th, se ni vršil, ker tajniki na fronti, ampak tudi nji- nik okrajne organizacije ni mo-hovi domači, nam ni treba po- |Rel dobiti zanj policijskega do-
sebej dokazovati. Zato pa nam voljenja.
Na pikniku čitateljev Proletarca in drugih prijateljev delavskega časopisja, ki se vrši v nedeljo 29. sept. pri Kefglu v Willow Springsu, bo predva-Cleveland, O. — Od poletne jan zanimiv spored, o katerem sezone se bomo poslo\ili v ne-|je poročano na drugem mestu.
za seje in vaje kluba št. 1 in pevskega zbora "Sava". Poleg tega bodo podana druga važna poročila, na pr. o pripravah za spored slavja 25-letnice JSZ, o financah kluba, o delu soc. stranke v okraju Cook, o našem
fel. Pokojnik je bil pokopan po civilnem obredu. — Naročnik.
Shod proti fašizmu in vojni
Chicago. — Angleški odsek angleškem odsegu, o Red Fal-jkluba št. 1 JSZ je sklenil skli-cons, pevskemu zboru "Sava" cati shod proti fašizmu n voj-
itd.
Kdor ni še napravil obračuna za vstopnice, ki jih je prejel za zadnji piknik soc. stranke dne 24. avgusta, ali ako ima še kaj vstopnic od kake druge prireditve kluba in "Save", je pro-šen, da stvar izravna na seji 27. sept. čimvečja točnost na tej strani, toliko bolj pregledna bodo poročila, ki jih o našem
Vabilo Clevelandča-
nom v naravo
skupnem delu podaja tajnik in gleški odsek kluba št. 1 s tem
izvršuje svojo dolžnost.
deljo 22. sept., ko priredita klub št. 27 in "Zarja" skupni zlet na Tanckovo farmo v Mentor. V slučaju neugodnega vre-
Vsi, ki imate avte, ste prošeni, da povabite s sabo svoje prijatelje, kolikor imate zanje prostora, za druge pa bodo na
mena se bomo zabavali v klu- razpolago truki dopoldne in ta-bovih prostorih v starem po- j<0j j)() ]. uri. Tudi busi, ki vo-slopju SND. Apeliramo na vse zjjn v Joliet skozi \Villow naše prijatelje, da nas v nede- Springs, so za vožnjo na Ke-1 jo 22. sept. gotovo obiščejo. glov vrt jako prikladni.
Boljše je iti. v prosto naravo na pveži zrak, kakor pa se gnesti okrog Baragovega spomenika, ki nima za slovensko delavstvo nikakega pomena ali koristi.
Kdor še ni bil na Tanckovi
Za ta piknik, ki bo v korist Proleta#«a, je več članov in članic obljubilo prispevati jestvi-ne in pijačo, nekateri pa so prispevali gotovino.
Komur je mogoče pomagati
farmi in se bo peljal tja z av- na sličen način, naj svoj prispe-tom, naj vozi skozi VVillough- vek izroči ali prijavi bodisi so-bey in prav ob koncu zavije družici Karolini Macerl, ali pa preko malego mosta, nato po tajniku kluba Justinu Zajcu, potu ob reki do zrakoplovnega Vsem klubom JSZ v Chicagu pristana, od tod pa na desno po in v VVaukeganu so bile poslane posuti cesti do napisa Salvation vstopnice k slavju 25-letnice Army. Tam zavite notri in ste JSZ. katera se bo vršila v dvo-na mestu. Oni, ki se bodo pelja- rani ČSI*S v nedeljo 20. okto-li ob jezeru, na j zavijejo po bra. Vstopnice so v preprodaji Lost Nation Rd. do zrakoplov- po 35c. Klubi, katerim so bile nega pristana in od tu kakor poslane, jih bodo plačali po prej omen jeno. — Odbor. .15c, 20c od* vsake vstopnice, ki
pa člani odsekov.
Takozvani počitniški meseci so minili. Sezona naših priredb v dvoranah, in zlet v korist Proletarca, je na pragu. Torej vsi na delo za čim boljši napredek kluba, Proletarca in JSZ ter našega gibanja v celoti.—P. O.
ni, ki se bo vršil \ prostorih kluba brezposelnih, 2544 So. Millard Ave., v četrtek 26. septembra. Nastopijo razni govorniki. Poleg tega bo predvajana protivojna slika.
Ameriška soc. stranka je izdala nedavno poziv na vse pridružene skupine, da naj skliče-jo protestne shode proti imperializmu, fašizmu in vojni. An-
Odbor.
i
VEMCVS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Tal. Craarford 138J
Pristna in okasna domača jedila Cana zmerna. Postrežba točna.

CLOTHCRAFT iS1
OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI
IZ
CISTE VOLNE
16
.00
Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95
Močnik Clothing, Inc.
6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
V Slovenskem narodnem domu
SE PRIPOROČAMO
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
XI
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo ▼ slovenskem, hrvaikem. slovaškem, {eikem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jetiku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU
4
Proletarec, September 18, 1935.
KONCERT IN GOVORI NA PRIREDITVI "PROLETARCA"
Spored, ki bo predvajan na zletu članov JSZ in drugih prijateljev "Proletarca" 29. sept. pri Keglu v Willow Springsu
Ob 2. pričetek sporeda. "Glasnogovornik" bo raznesel po vrtu pesmi in glas govornikov
Chicago, IU.—Na slovenskih zletih v Chicagu imamo ponavadi le plesno zabavo, balinca-nje in veasi športne igre ter tekme. Le redkokdaj pa smo čuli na kakem pikniku naSih organizacij pevski spored in govornike.
V nedeljo 29. septembra pa bomo čuli pri Keglu v Willow Springsu na zletu čitateljev Proletarca in drugih prijateljev delavskega časopisja tudi lepo slovensko in drugo petje ter govornike. Nekaj pevskih točk — upamo tako — bodo predvajali Savani — druge pa bodo podane z gramofonskih plošč. Poleg slovenskih pesmi boste čuli tudi tri ali štiri ruske, ki jih je rekordiral sloviti kozaški zbor in pa ruski mešan pevski zbor velikega slovesa.
"Sijaj solnčice", "Fantje po polj' gredo", "Slovensko dekle", "Pleničce je prala", "Pogled v nedolžno oko", "Rajben-ška", "Še kikeljco prodala bom", "Gor čez jezero", "Ne bom se možila", "En starček je živel", "Jaz pa za eno deklico vem", "Sinoči je pela" — to so nekatere izmed pesmi, ki jih boste čuli na zletu čitateJjev Proletarca v nedeljo 29. sept. pri Keglu v Willow Springsu.
Zbori in pevci, ki so označeni v teh rekordih, bodo oznanjeni na pikniku skozi "glasnogovornik", kakor pravijo taki napravi v starem kraju. Istotako bo skozi te zvočnike oddajan ves pevski spored.
Poleg slovenskih narodnih pesmi bodo predvajane, kakor že omenjeno, tudi razne umetniške skladbe. Kozaški zbor zapoje s plošče "Rdeči sarafan", mešan ruski zbor pa dve ruski narodni pesmi. Tudi arij iz oper ne bo manjkalo.
šaljapin zapoje "Brodarje z Volge". Ravelov "Bolero" nas bo tudi zabaval.
John Rak bo v angleščini na kratko objasnil delo mladinskega odseka JSZ, Mary Jugg bo razložila namen organizacije "Rdeči Sokol" (Red Falcons), in pa uspehe, ki jih ima mladina v šoli, katero obdržuje klub vsako soboto. Vodi jo Mary
Jugg-
Frank Zaitz bo govoril o Slo-venskeme delavskem centru, o poslopju, ki smo ga sklenili kupiti v ta namen in o možnostih, da v njemu res lahko razvijemo socialne in prosvetne aktivnosti, kakršne bodo dale naprednemu slovenskemu delavstvu v tem mestu novo življenje.
Chas. Pogorelec bo govoril o važnosti delavskega tiska in vlogi Proletarca med Slovenci in drugimi Jugoslovani v Ameriki. In naravno, da bo omenil tudi slavje 25-letnice JSZ, ki se vrši v nedeljo 20. oktobra v dvorani ČSPS.
Donald J. Lotrich bo oznanil prireditve k slavju 10-letnice Slruštva Pioneer, in oznanjeni bosta tudi vinski trgatvi, ki ju priredita društvi Slavija in Nada, prvo v Chicagu, drugo pa na vrtu pod trto v Clarendon Hillsu.
Kakor že omenjeno, je na sodelovanje v sporedu povabljen zbor "Sava" -s svojimi solisti, dueti in kvarteti.
Veselični odbor kluba št. 1, v katerem so poleg tajnika Justin Zajca, Karoline Macerel, John Hujan in Chas. Pogorelec, in od angleškega 'odsega pa John Rak, Jos. Turpin, Tillie Polenik, Ernestine Jugg ter Til-flie Ločniškar, se ne trudi samo da bodo udeleženci čimboljše postreženi, ampak skuša dobiti prispevatelje, ki bi dali bodisi jestvine ali, pa gotovino v ta namen, zato da bo gmotni uspeh toliko boljši.
Imena vseh prispevateljev bodo objavljena po prireditvi.
Imeli bomo kajpada tudi plesno zabavo, na kateri bo igral J. Kochevarjev orkester.
Angleški odsek kluba je poskrbel za to prireditev še posebne zabavne točke, o katerih poroča na angleški strani.
Na članstvo klubov JSZ v Chicagu, na čitatelje in sploh na vse naše prijatelje apeliramo, da oglašajo to prireditev, pa bomo imeli udeležbo, ki jo bomo vsi veseli. Vstopnina je prosta.
Na angleški strani v tej številki in y slovenskem dopisu o splošnih aktivnostih kluba Je pojasnjeno glede vožnje.
Da, kaj pa v slučaju, da nam vrag "zmeštra" vreme? Upamo, da se to ne zgodi. S tega stališča tudi pripravljamo ves omenjeni spored. Ampak če se naobratno le pripeti, se bo prireditev vršila v dvorani SNPJ.
Pridite na Keglov vrt v nedeljo 29. sept. zgodaj, da se na-užijete lepote jeseni, da se zabavate, in da poslušate omenjeni spored, ki se prične ob 2. popoldne.
V vrtu so mize, za balinca-nje je prostora na izbiro in paviljon je prostoren.
Tako je v glavnem povedano za enkrat vse. Na zavedno delavstvo v Chicagu pa se zanašamo, da se gotovo udeleži te prireditve. — Odbor.
Vabilo na zabavo v Strabane 28. sept.
Strabane, Pa. — Klub št. 118 JSZ vas vabi na plesno zabavo, ki jo priredi v soboto 28. sept. v dvorani druš. Postojnska Jama SNiPJ. V Penni smo to leto imeli nekaj prireditev v proslavo 30-letnice Proletarca in tuoi ta se bo vršila v ta namen. Igral bo na nji orkester Bergantovih hčera iz Lisbon, O.
Naš klub vabi na to slavje vse napredno misleče delavstvo v tem okrožju, z zagotovilom, da bo s prireditvijo, postrežbo, z družbo in sporedom vsakdo zadovoljen.
Vsakikrat, kadar tukajšnji socialisti prirede zabavo ali pa slavje, vedno čujemo izraze u-deležencev, da se nikjer ne zabavajo tako dobro kakor med nami. Prav tako obilega razvedrila bo vsakdo deležen *v soboto 28. sept., če že ne radi drugega, pa zato, ker nam bo-
\A OTV
NOVIH GOSTILNIŠKIH PROSTOROV
v soboto 21. septembra vabi
VALENTIN KOBAL
Clarendon llill«. III.
Okusni prigrizek (sveža svinjska pečenka itd.) proat. NA SVIDENJE V SOBOTO!	FINA GODBA 1
do igrala dekleta, ki jih je lepo videti in slišati.
Vrhu vsega ima vsaka prireditev kluba št. 118 delavski pomen in prav tako ga bo imela ta. Torej napolnimo dvorano, ker nas vabijo vanjo vsi prej navedeni razlogi.
John Terčelj.
Volilna kampanja v Clevelandu, nase prireditve in drugo
Cleveland, O. — Primarne
volitve za nominiranje kandidatov v mestno zbornico in za župana se vrše 1. oktobra in druge 5. novembra. Prve so za nas vsled sedanjega volilnega sistema v Clevelandu važnejše kakor druge, kajti pri prvih izberemo izmed vseh dva kandidata v vsak urad, ki gresta nato na končne volitve. Kandidati ne bodo navedeni po strankah. To je, vsi kandidati za Župana bodo v skupni koloni in enak sistem je za kandidate v druge urade, katerih je kot listja in trave — namreč kandidatov. Za nas pridejo le delavski v upoštev. V slovenski naselbini imamo dva, ki sta bila nomini-rana od delavcev. To sta Louis Zorko v 23. wardi in Frank Barbič v 32. Ce hočete, da bosta ta dva prišla v ožje volitve v novembru, agitirajte in glasujte zanju. Ako delavski kandidati ne prodro pri primarnih volitvah, potem končne volitve nimajo za nas nobenega pomena, kajti volilci ne bodo imeli pred seboj drugega kakor glasovnico, na kateri bosta v vsak urad dva kandidata, oba pristaša sedanjega sistema in ob e-nem pristaša ene ali druge kapitalistične stranke.
Socialistični kandidat za župana je Robert Dullea, mlad, energičen "fant, tajnik ohijske soc. stranke. Ako hočete, da do-
Cleveland razumnega in poštenega župana, glasujte zanj! Agitirajte med znanci, da store isto.
*
Jugoslovanska sekcija za zavarovanje brezposelnih delavcev sklicuje javen shod, ki se bo vršil v petek 27. sept. ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clairju. Nastopili bodo razni govorniki. Za govornika je povabljen tuai državni senator Duffy, ki se* v zakonodaji bori za zavarovanje brezposelnih. Govorila bosta tudi slovenska aldermanska kandidata Louis Zorko in Fr. Barbič.
V	agitaciji za ta shod sodeluje tudi klub št. 27 J. S. Z. Vstopnina je prosta. Udeležite
se ga v velikem številu.
*
Vnedeljo 29. septembra bomo imeli v Slov. nar. domu na VVaterloo Rd. slavje 30-letnice proletarca. Kaj je Proletarec, ni potrebno pojasnjevati, posebno onim ne, ki ga čitajo. Trideset let borbe za delavske pravice ni lahka stvar. Tri desetletja se že upira močnim sovražnikom med nami in bogataškim magnatom, ki trošijo milijone dolarjev za zavajanje in zaslepljevanje delavske raje. Ampak Proletarca niso mogli uničiti.
V	sporedu slavja bodo koncertne točke, igra in govori. Program se prične ob 3. pop. Zvečer bo plesna zabava v spodnji dvorani. Po koncertu nastopijo tudi naši kandidati Zorko, Barbič in Dullea. Povabljen je tudi slovenski govornik iz Chicaga.
Vsi, ki ste pristaši delavskega gibanja in verujete v boj za osvoboditev delavstva izpod bremena izkoriščanja in drugih socialnih krivic, udeležite se tega slavja. — Kamp. odbor.
Prosvetna Matica
"mi moramo naprej!
M
V fond Prosvetne matice JSZ »o vplačala društva, socialistični klubi In
druge .orirunisacijc v .nmju,	juniju, juliju in avgustu kot *ledi:
At. in kraj društva	V.iota
1,	SNPJ., Chicatfo, 111 $	0.00
2,	SNPJ, La Sallu, IU.	3.00 S, SNPJ, Johnstown, Pa.	0.00 5, SNPJ, Cleveland, O.	12.00 8, SNPJ, So. Chicatfo, 111.	0.00
10, S/NFJ, Ucck Sprint, Wyo. 4.50
13, F.NPJ, liridjreport. O.	6.00
16, SNPJ. Milvvaukee, Wi*.	12.00
21, SNPJ, Pueblo, Colo	6.00
34, SNPJ, In JianapolLs, Ind.	6.00
36, SiNPJ, VVillotk, Pa.	3.00
47, SNPJ, Spri n« Med, 111.	3.00
49, SNPJ, (iirard, O.	6.00
54,	SNPJ, Cileneoe, O.	6.00
55,	SNPJ, K. Palestine, O.	3.00 59, SNPJ. DePue, 111.	3.00
64,	SNPJ, VVeat N*wton, Pa.	6.00
65,	SNPJ, Breezy Hill, Kans. 3.00
81,	SNPJ, Red Lodge, Mont.	3.00
82,	SNPJ, Johnstovvn, Pa.	6.00 89, SNPJ, \lidway, Pa.	6.00, _ 92, &NJ, Franklin, Kans. -	3.00 98, SNPJ. U Salle. IU.	6.00
102, SNIM. Chicago, IU.	6.00
118,	SNPJ, Pituburgh. Pa.	3.00
119,	SNPJ, VVaukegan, IU.	' 6.00 122, SNPJ, Aliquippa, Pa.	6.00 124, SNPJ. Forest C»ty, Pa.	12.00 142. SN.PJ. Cleveland, O.	6.00 147, SNPJ. Cleveland, O.	6.00 153, SNPJ, Youngstown, O.	.50 168, SNPJ, Conemaugh, Pa.	3.00 234, SNPJ, Mihvaukee, Wia.	6.00 244, SNPJ, Kaylor, Pa.	3.00 254, SNPJ, Bon Air, Pa.	2.00 258, SNiPJ, Bellairt*, O. -	~ 2.00 275, SNPJ, Mavnard, O.	3.00 287, SNPJ, Burgettatovvn, Pa.	6.00 295, SNPJ, BridgevUle, Pa.	6.00
($3 za 1934.)
297, SNPJ, Raton, N. Mex.	3.00
312, SiNPJ, Cleveland, O.	3.00
314,	SNPJ, Buhl, Minn.	3.00
315,	SNPJ. Canton, O	3.00 .158, SNPJ, Power Point, O.	3.00 434, SNPJ, Arma, Kans.	6.00 449, SNPJ, Cicero, 111.	4.50 494, SNPJ. Point Marion, Pa.	3.00 535, SNPJ, Akron, O.	3.00 559, j?NPJ, Chicago, IU.	6.00 562, SNPJ, Barton. O.	1.00 747, SNPJ, Milwaikec. Ww.	6.00
26th St., in v uradu za aranži-ranje koncertov, Bertha Ott, 5u K. Van Buren St. Telefon Va-nekovega urada je Lawndale 2018.
Italijanski diktator navdušuje Italijane i šovinističnimi gesli in pa • prerokovanjem, da je Italiji usojeno obnoviti staro rimsko cesarstvo. To pa ji je mogoče le, ker je fašistična in vsled tega "očiščena vsega demokratskega in marksističnega strupa". Na sliki je italijanska ladja, z moštvom, "ki mora naprej", na poti is tržaške luke v italijansko Somalijo.
Shod v prid akcije za brezposelne
land, Pa. Federacija SNPJ, v*h. Ohio
in W. 'Virginia Federacija SNPJ, vzh. Penna 48. SSPZ, Arma. Kans. 80, S«t»Z, Herminie, Pa. 181, SSPZ, Power Point. O. 220, SSPZ, Detroit, Mich. 108, JSKJ, Young>vOwn. O. 19, JPZS, M;lwat*kee, Wis.
KLUBI J. S. Z. J, Chicago, IU. 3, ()glest>y, IU. 37, Milvvaukee, Wia. 45, VVaukegan,, IU. 69, Herminie, Pa. 114, Detroit, Mich. 175. Moon Run, Pa. 222, Girard, O.
Druge organizacije. Slov. nar. dom, Ambridge, Pa. Soc. pev. zh. "Sava", Chicago, Soc. pev. »b. "Zarja/. Cleveland 6.00 Dramski klufo "Zora". PueLlo, 6.00 Dramsko dr. "Anton Verovsek",
Cleveland, O.	6.00
Dramsko dr. "So*a", Strabane, 6.00 Ženski zadružni odsek, VVaukegan, IU.	12.00
........ ........................, Cleveland, O. — V petek ve- .
Federacija snpj, s. v. ohio 9.oo fer 27. sept. bo v Slov. nar. do-Federacija snpj, Westmore- ^ mu shodf ki ge sklicuje po Zastc
'i nalogu Jugoslovanske sekcije 6.00 za zavarovanje brezposelnih.
Za govornike so povabljeni po-o oo s*anec v ohijski zakonodaji ;U)0 Puffy, ki je predložil osnovo za :i.oo tako zavarovanje s podporo 3.00 naše organizacije, dalje T.
je tem in zaposlenim delavcem.
Eni kot drugi imamo iste sovražnike in enake probleme. Torej skupno v boj za skupne
Zastopniki Jugoslov. sekcije so vabljeni, da pridejo skupaj ob 7. zvečer, ker bodo imeli pred shodom sejo. — Odbor.
Naznanilo in vabilo
Chicago, lil. — Seja kluba brezposelnih se vrši v četrtek zvečer, 19. septembra, ob 8. zvečer, pri Kerinu, 1838 VVeut Cermak Rd. Pričakuje se, da se je udeleži kolikor mogoče največ članov, ker bo zelo važna. Kdor ima kakega novega kandidata za pristop v klub, naj ga pripelje s seboj na sejo.
Kot je bilo že poročano v tem listu, priredi klub brezposelnih, pridružen k VVorkers Alliance of Cook County, domačo zabavo v soboto 21. sept, v klubovih prostorih na 2544 S. Millard Ave. Pričetek ob 8. zvečer. Godba bo prvovrstna: Pucljev trio. On je tudi član našega kluba. Vstopnina je samo lOc, torej tako ni*ka, da se vsak lahko udeleži te^bave.
Vstopnice se dobe pri tajniku in članih kluba. Kdor si jo poprej ne preskrbi jo lahko kupi pri vratih ravno za isto ceno. Pričakujemo velike udeležbe. Znano nam je vsem, da kot pridružena skupina k VVorkers' Alliance of America tudi naš klub št. 61 deluje širom Združenih držav za dobrobit in izboljšanje delavskega položaja. Klub št. 61 gmotno podpira to jorganizacijo. Zato prireja-večkrat zabave, da tako pomore blagajni. Klub brezposelnih vas vljudno vabi, da se v čim-večjem številu udeležite zabave v soboto 21. septembra. S tem pomagate organizaciji, ki se resnično trudi izboljšati mizerne razmere in za boljšo bodočnost. — J. Oblak.
Naročajte knjige iz Prole-tarčeve knjigarne.
Češka operna pevka nastopi v Chicagu
6 00 Long, ki je vodja progresivne fi00 skupine v Clevelandski delav-jj.oo ski federaciji, Steve Losco, 12.00 predsednik Lige brezposelnih v,	,	A
6 00 jClevelandu, Robert Dulea, ki ^ovem koncertu slovita ceska
j;® bo govoril o važnosti predstoje-l°P^rnf Pevka M,la Koc(n;a- V čih mestnih volitev, in Louis.Pnhodnji sezoni je angažirana
češko delavsko pevsko društvo Lira (Lyra) nam sporoča, da nastopi na prihodnjem nje-
2.00 #.06 6.00
3.00 4.00
Smrt za "domovino"
Italija je uradno priznala, da je do 31. avgusta umrlo v italijanskih kolonijah ob mejah 130 italijanskih vojakov. Poleg teh je poginilo pri delu v istih krajih kakih 20 italijanskih delavcev. Tisoče italijanskih vojakov in delavcev je zbolelo in so jih morali odpeljati iz kolonij na italijanske otoke, da so jih skrili pred ljudstvom.
Zorko, ki je kandidat za kon-cilmana v 23. vvardi.
Shod bo torej zelo interesan-ten. Po končanem govorniškem sporedu pa bodo predvajane slike z letošnje skupne prvomajske proslave. Ako bo občinstvo z njimi zadovoljno, bodo v bodoče slični filmi na naših prireditvah večkrat predvajani.
Na Članstvo vseh društev apeliramo, da se naj tega shoda udeleži v čimvečjem številu. V Chicagu se bo vršil v četr- Prične se ob 8. zvečer. Vstop-tek 26. sept. v prostorih kluba nina je prosta. Nihče se torej brezposelnih, 2544 So. Millard ne more izgovarjati, da mu je Ave., protivojni shod, ki gaj na ta shod nemogoče priti za-sklicuje angleški odsek kluba radi brezposelnosti, ali ker ni-št. 1 JSZ.	ma denarja — kajti namenjen
Skupaj $381.00 TAJNIŠTVO P. M.
Protivojni shod
IMPERIALIZEM JE BREZ SRAMU
j za nastope v New York Metro- -politan Opera.
V Chicagu bo pela zaeno z zborom Lira v nedeljo 24. novembra zvečer v Studebaker Theatre. Vodja zbora Lira je znani operni dirigent Frank Kubina, ki je tudi prvovrsten pianist.
Mila Kocova se je proslavila v vseh slovitih opernih gledališčih v Evropi z nastopi v operah Turandot, Aida, Lohen-grin, Lucia d i Lammermoor, v iDvorakovi operi Jakobin in v mnogih drugih.
Ze to, da je angažirana za važne operne vloge v newyor-ški Metropolitan Opera je dokaz, da je resnično umetnica svetovnega slovesa.
Vstopnice v predprodaji za ta koncert se dobe v uradu Anton Vanek & Sons, 3707 West
ii i ■ m m m m mm m m »m
| BARET1NCIC & SOK
Tel 147S
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.
■ ■ ■ ■
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Stan« sa celo leto $6.00, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset Članov (ic) j« treba za novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo j«?
2657 S. Lawndale At«. CHICAGO, ILL.
Nothing was ever made but that some one could not make it worse and seli it for less.
A modernized good housewife and careful mothers will
buy from	4
IVenccFs
Dairv Products
Producers of Highest Qualitjr
MILK PRODUCTS
Phone Monroe 3673
*
CHICAGO, ILL.
2380-82 Blue Island Avenue
Who don't make it worie — But make it save
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURkt At 3724 W. 26th Street
1:80—8:30; 6:30—8:80 Dailj Tal. Cratrford 2212
Al 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wedn«sday and Sundajr by appointments only Reiidenca Tal.i Crawford 8440 If ao aniwcr — Call Au.tin 5700
RUar CaPflll rodov (policaju)t
• to karikaturo predstavlja Muasolinija, ki kliče ligi na* "Pomagaj, pomagaj mi loviti barbarskega roparja!" Ta
ropar kajpada ja Etiopija, pred katero je Muno in njegova Italija varnosti"
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, IIA.
Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
'«c, ^tpitniucr i O,
STAROGORSKl:
NOČ MALE VERICE
AVTNE NEŽGODE NE PRIZANAŠAJO
(Nadaljevanje in konec.) "Mir, pravim in tiho, če ne •• je rekla trdo in zavihtela i Albo, da se je Verici nekje da-v duši pojavila slika čarovnice. ki je zaklela Snegu»lčico o kateri ji je teta pripovedovala.
"Kradla si," je trdo govorila čarovnica. "Krasti je greh. Zato boš sedaj kaznovana."
Verica ni vede'la, kaj je to krasti in kakšen je greh in zopet ae ji je podzavestno pojavilo nekje v duši nekaj kakor po-iast, ki grozi, da jo snede.
Kmetica je zavlekla Verico da dvorišče ter jo tam zaprla v
]fokošinjak.
%orje ti, če boš kričala," ji je za žugala.------
In glejte, uboga mala Verica. otročiček, je bil vržen iz raja kakor Adam in Eva in zaprt v kokošinjak, v temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Zato, ker je jedla hruško, ki jo je rodila hruška vzraščena iz lemlje.
Verica je sedela v temnem kokošinjaku in z drobno ročico »tiskala usta, da bi se ne slišat jok. Zakaj bala se je vsega v tisti temi. Bilo je strašno. Kokoši in piščeta so se pri vstopu Vecica- vznemirile, čivkale in kokodajskale. Ko pa so sprevidele, da jim ne preti nevarnost, nego da je tu nekdo, ki potrebuje tolažibe, so se polagoma približevale Verici, Čebljale, kakor da jo hočejo tolažiti. Ali čdbljanje kokoši in pi-ičet ni moglo potolažiti Verice, ki je tiho, vzdrževaje se, jokala v drobne ročice, stiskajoča jih k ustecam. — Sedela je stisnjena v kotu in mislila na sestrico in teto. Kje sta ... zakaj ju ni, da bi jo rešila?! —
Doma pa je proti večeru teta vsa v skrbeh spraševala vse-naokrog: "Kje je mala moja Verica?" In nikdo ji ni vedel odgovoriti.
šla je celo v kolonijo-vas, ker je vedela, da Verica rada po beli cesti zaide kam daije in tTraševala:
KAli ni prišla tod majhna punčka, moja Verica?"
In vsi so odgovarjali, da niso videli nobenega otroka. Tudi kmetica Mika, ko je bila vpra-iana, je rekla:
"Kje imam pa čas paziti na kakSnega otroka? Kaj mi ma-ri?! Pazite na otroka, Če ga že imate, da se mu kaj ne pii-peti?"
Sonce je zašlo. Mrak, noč je naatala. Majhni oblački, kakor jagneta, so se z zadnjimi sončnimi žarki pobarvaili lepo rdeče in hiteli utrujeni nekam domov. Samo Verica, drobno detece, izmučena, vsa prebledela ne more domov. Kokoši in piščeta že
vse spe. Nenaden, hladen ▼eter je pripihal od nekod in obiskal tudi kokošnjak. Noč je postala še temnejša, zakaj polno je že bilo. Verica je drgetala od strahu in raraza kakor 4iba na vodi in v njenem srčkiu Je (bilo tako ibridko, da ni mo-fla niti jokati več ...
Polnoči je odbila ura tam neJtje v predmestju. Tedaj je Prišla hudobna čarovnica in rekla:
"Polberi se, nebodiyatreba otroče domov. In samo enkrat
še se podstopi priti na moj vrt in krasti moje hruške. Potem te sploh več ne izpustim."
Mrzle kakor led ho bile te besede.
Sama, čisto sama je šla mala Verica po beli cesti, ki se je v črni noči vila nekam kakor ozek, temnosvetel trak. Tam visoko na nebu pa so migotale svetle pikice-zvezdice. Nikoli še ni bila v tako pozni noči sama na cesti. V srcu ji je bilo, da sama ni vedela kako. Nekaj jo je strašno stiskalo, a zopet nekaj ji je vplivalo korajže, komaj čutivše, kakor bi ji govorilo:
"Le korakaj, Verica, le korakaj! Skoro boš pri hišici, pri tisti, v kateri je sestrica in teta."	*
In ta korajža, ta dober duh, ki se vedno pojavlja, ko je najhujše, je šel z Verico in jo pripeljal domov. Vsa o(t mraza in ;trahu šklepetaje je prišla domov k teti.
Ali vrata so bila zaprta. .Verica ni upala klicati. Bilo ji je tako v srcu, da se je bala odpreti usta, bala se je, da bi je ne slišala čarovnica, in jo zopet zaprla. Sedla je na prag pred vrata, v mislih nič, v srcu nič, nego samo nekaj grenkega, obupnega. In r.i trajalo dolgo, l ar je priletel mimo angel spanja. Objel je Verico nežno, poljubil jo božajoče in ubogi, za izmišljeni greh kaznovani otročiček, mala Verica, je spustila glavico na prsi ter sladko zaspala. Presta no trpljenje, strah in groza so bili izbrisani iz glave in srca.
Tako je spala do zore ... *
t V arhivih pravice je stalo zabeleženo:
"Kmetica Mika je stala pred sodnikom in govorila:
— Nič ne vem o tem. Videla sem otroka, kako je kradel hruške. Stresal jih je in kradel. Ko sem zakričala je otrok zbežal. Za njim nisem šla, zakaj stara sem in ne lovim otrok, če je to bila ta, ne vem."
Verica je gledala kmetico, gledala je sodnika in tako čudno se ji je vse zdelo.
"Tako velika, pa tako govori", ji je govorilo nekje v mislih, tiho, da je komaj čutila. "In teta je vedno govorila, da tisti, ki drugače govori, kakor je res, laže. Lagati pa je gTeh."
Ko se je sodnik nagnil čez mizo, se rahlo nasmehnil in vprašal:
"Verica, kaj si ti vzela hruško?"
Verica je prikimala z glavico in rekla::
"K mojim nogam je padla in tako zlatorumena je bila, pa sem jo vzela."
"Aha", je rekel sodnik in pogledal kmetico. "Torej je le ta bila, kaj?"
'Če sama priznava, gotovo. Nisem je poznala," je odgovorila in sline so se ji nabrale v ustih od zadrege.
Sodnik je zopet pogledal Verico in prijazno vprašal: :
"Kaj nisi vedela, da ne smeš vzeti?"
Verica je široko pogledala v sodnikove oči in rekla z otroško naivnostjo:
"Saj bi bilo škoda, če bi taka lepa hruška obležala v travi in bi jo mravlje ali polži snedli.
A VVEEK-END IN MILVVAUKEE
V avtnih nezgodah j« izgubilo lani v Zed. državah življenje blizu 40 tisoč ljudi. V Chicagu j« bilo v prvih S. meiccik tega lota nad 500 ubitih in blizu 12,000 ranjonih. Večina ne »reč se dogodi vsled nepaznosti voznikov. Tudi belgijska kraljica ja bila ubita vsled nepaznosti svojega moža, ki je gledal v mapo, namesto pazil na volan. Cafgtll na tej sliki pravi, da je brzina avtne vožnje nevarna revnim prav tako kakor bogatim, in v dokaz navaja nekaj imen.	........
((\)ntinuf<j from pa** C)
»hort time available for viniting we had to hurry on. Sto^pin^ at Vincent Pu-gelj'n home the Mrs. told u» that he wa* at a lotile meeting. Uoth of t h® Ptif elj'1 are aetive memberj of branch 180.
"V\ here do the Yer«in'* live", I a !ced R<»«ic. "Over there", he point-ed. Arriving at their bom« we w«rt gTieted >by the Mr«, and her two >on«, Adolph an I Kelix, both aetive mem-~5«r» in the SNPJ Enfliih npeakiag loilge. Mr. Ycr« n in al.so a merr.ber of our Wu»t A11I.h branch ani wj< a i the SSPZ lodge m»*eting. Radel prt-viou*ly told u# that there are several young ihoy* who \ve uhould contict and interest thim to join the So?i«li*t braneh. VVe talked t jout thvvith the Ycr«in boy* and planned f ir a meeting <»n Saturday, Nov« m »er 16. Our ntxt »top wa.<? at comrade Ma kov ch, aecretary of branch 180 JSF, w'.iom vit« acquainte I with our plann. He aa.-ured full ?o<« teration.
Beuore 1'aving Milwau4tee I a! o met L?onard Alpner, Frank Ermenc and Frank Puneer. They infotmed me a« did Martin Rozie that ainging uo-_\ety Naiprej has started with r»hear-
saLs a^ain and in planning for a bit; I program on J$unday, N jvimber 17. Thi« is ohe of the cldent Slovene singing soeietie* in exisU»nc:\ The drama-t'e neetion of branch 1 JSF, Ohi ago wiM present a three act drama "He 1 Flowera" for their program.
After tvvo ibusy day* in Milvvuuke • and Wuat Allis I am convinced that can have a Wve movement am >ng I the younger geneiation a« well as the elder Slovenes. VVe can in~Tea.se the circulation of our petper, g t members to join our branch*«, have good at-trnled meetings and »ponaor educa-tional and cultural program*, f~3ic'h-es alone vvill not acCompMah this, but vvork, cooperation and good vvill on ihe pait of ali com ad For this vvinter j-ea.-on tvvo r) ? af.airs are t.1-ready undei way. Socialist s!rg ng . o-ciety Naprej ?elebra:ji its 2&lh an-aiversaiy in Novem.'»er and traneh "17 J S F iponiorsan anniveraary program on Sjnday, Uc-cm^HT 15. Both of thi«e affairs can be a aucccss. I^t this be the start cf Milvvaukee mar h-ling fot vrard again.
To the R >z:e fami!y for their kin 1 hosf>iUlity and coc ,)eration, my Jcere thank».—John Rak, Chi -rgo, 111.
Jaz pa imam tako rada dobre hruške."
"Aha", je pokimal sodnik. "Kaj nisi vedela, da ni bila tvoja hruška?"
"Hruškina hruška je bila. I? ona mi je je dala."
"Neumen otrok", je rekla kmetica Mika.
Sodnik pa je zaprl La hip oči, nato pa pripomnil:
"Mislite? ...
Verica pa je dodala:
"Toliko hrušek še ima na svojih vejah, gospod, oh, toliko hrušek, da bi tudi ta huda teta lahko katero dobila."
"Neumen otrok", je ponovila kmetica Mika.
"In teta te je zato zaprla."
Verici v očeh so se pojavile solze. Sklonila je glavico in tiho pokimala.------
In sodnik je izrekel sodbo:
"Dva Meseca težke ječe — pogojno."
Pod tem izrekom sodnika je stalo zabeleženo:
"Državni pravnik se .e pritožil zoper izrek "pogojno".
GIRARD, OHIO
Piknik Irhrba št. 222 JSZ se vrši v nedeljo 22. sept. Ne bo pa pri "Slovenski Bistrici", kakor je bilo prej naznanjeno, ampak vsled hladnega vremena v spodnjih prostorih Slovenskega doma Lsti dan.
Vsi prijatelji delavskega gibanja so vljudno vabljeni na to prireditev, da bomo skupaj zbrani bodrili drug drugega in se zabavali.
Na veselo svidenje dne 22. sept. v Slovenskemu domu.
Istega dne se bo vršila tudi seja federacije društev SNPJ v gornjih prostorih Slovenskega doma. — J. Kosin.
V Prosvetni matici je »etos več društev ko kdaj poprej.
RAČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. Z.
ZA MESEC JUUJ 1935.
Driava in mesto «	2
6	J5
f	3
ca	o
S
m C
v
B
i
*■—»
£ a
M
B
£
S JS
5 c
e>
o
C C £ O
T3 C O Vi
sJ N C 1/3
i "Grandsons
ILLINOIS: Springfield Waukejran -Oglenby Chicago št. 1. Virden
Chicago it. 20
KANSAS:
Anma
MHHKJAN:
Detroit št. 114
MONTANA:
Bearcreek
OHIO:
Salem
Girard
Bridgeport
Nevvburfh
Povver Point
Collinvvood
PENNSYLVANIA:
Burgettstown
Herminie
Rridgeville
Sygan
Moon Run
W. AliqUiippa
Forest City
Canonsburg
Imperial
WKST VIRGINIA Pursglovo
.SKUPAJ
19
A novel about tliree grandsona of a Slovene worker
BY LOUIS ADAMIČ
! Priče «2.50
Order from
PROLETAREC BOOK STORE
3639 WEST 26TH STREET, CHICAGO, ILLINOIS
2	6
10	G
—	14
a«	24
20	10
3	5
r>	15
3
4
12 •
5 4
20
—	$ 2.85	$—$—.—	$ .80
—	5.30	——1.60
—	4.90	—.—	—.—	1.40 12 21.00	—.—	—.—	6.60
9.75	13.70	6.70	3.00
22
1
10
7 3
n
3 5
4 1 1
15
10
15
4	9
4	I
6	-
4	2
10	l
- 1	3
11	1
7	—
9	4
40 H 4
176 139
5
142
—	2.85
—	8.05 2	9.50
—	1.35
—	4.75
—	4.00 —	2.00 —	1.10
—	5.25
—	4.35
—	1.55
—	2.00 —	2.20 —	2.10
1	3.45
—	1.35
—	3.65 4	2.50
—	4.35
.84 2..'10 2.05
.40 1.0* 1.50
5.46
2.60
.80 2.10
3.00
.40 1.50 1.10 .35 .30 1.50

7.17 1.35
3.3 V/j .65
19 $110.45 $.'13.87 $ 16.22J .$32 ZA MESEC AVGUST 1938.
.30 .50
.60 .60 :m) . M .li) .90
.30 .415
ILLINOrR:					
Springfield	1	5	7	—	% 2.40
I^a Salle	17	19	20	—	' 12.75
Oglcsby	- —_	14	—	—	4.90
Chicago At. 1	24	24	—		15.60
Waukci?an	4	3	—	—	2.25
MIOHIGAN:					
Detroit St. 114	R	8		—	5.20
Detroit At. 115	24	4	—.		8.60
MONTANA:					
Bearcreek	16	8	—	—	7.60
OHIO:					
Ma.vnard	4	4	—	—	2.45
Po"wer Point	1	4	—	_	1.70
Rridgr port	8	2	11	mmm	3.65
PENN8YLVANTA:					
Moon Run	1	2	8	—	1.40
Herminie	7	1	—	—	2.45
S.vgan	6	—	8		2.20
W. Aliquippa	10	1	—	1	3.45
Rri<!gevi11c»	1	—	7	—	.65
Canonsburg	15	1	__		4.85
WI.cCONlStN:					
We*t Allift	4	10	10	___	4.60
Mentber at Large	12	—	—	-	3.60
SKUPAJ	163	ll 10	71	1	$* 90.30

11.37
4.40
2.40
2.41
5.55
2.20 1.20
1.15
4.78
2.70
2.27'
1.30
.60 4.25 1.40 4.80 .70
1.60 2.80
2.40
.80 .50 1.00
30 .80 .60 1.30 .10 1.75
1.40 1.20
Neveael pregled
Gow«nda, N. Y. — Minulo je I že precej Časa. od kar se nisem j oglasil z dopisom. Dobrega tako ni kaj poročati, zato je boljše, da človek molči in opazuje, kako se ta pukljasti svet obra-|ča vedno na slabše. Delavci se itak v glavnem zanimajo le za garanje, ki jim je plačano nesramno nizko. Ampak samo da ji delo. Tu in tam pogleda eden ali drugi v nazadnjaški časopis, j da si z njim svoj um še bolj o-'mreži, če greš na agitacijo za Proletarca in ljudem pojasniš < b enem vzroke socialnih krivic in krize, ti odgovarjajo, da je I že vse prav, kar poveš, ampak (ni imajo "druge liste". Ko jih i j uste — pa pridi spet na okrog, morda še potem naroče. Sicer pa še teh, ki jim imajo, ni časa citati .. .
Dokler bo narod tako brezbrižen, ni upanja na premembo razmer na boljše.
V klubu št. 12 tudi ni tistega življenja, kakršno bi bilo za njegovo prospevanje potrebno. Je pač vse preveč boječe. Namesto da bi vsaj nekaj sodru-gov pokazalo nekoliko korajže za aktivnosti, se pa večinama zanašajo na eno osebo. Nekaj je temu kriva nemarnost, in to ne le v našem klubu, ampak v okrajni organizaciji.
Dne 25. avgusta smo imeli zlet članstva okrajne organizacije. Vsak je prinesel jestvine s seboj. Po obedu so nastopili govorniki iz Oleona, Salanvmke, Jamestona, Westfielda in Buf-fala. Na tako prireditev sem pričakoval veliko večjo udeležbo, posebno, ker so bili nanjo povabljeni člani vsega zapad-nega dela države Ne\v Y >rk. Samo v našem okraju je 570 vo-lilcev registriranih za socialiste, a vseh skupaj je nas prišlo ekrog 80. Zame je bilo to raz-očarujoče presenečenje. Vpraševal sem se, ali pridemo kdaj naprej ob taki brezbrižnosti?
Pikniki raznih društev so to sezono večinoma dobro izpadli. Sedaj se vse pripravlja na plesne veselice v dvoranah.
Dne 21. nov. priredi tukajšnji Slovenski dom svojo prvo veselico. Plesalcem bodo tokrat igrale Bergantove hčere iz Lis-bona, O. Torej velika novost za naš kraj. 2e to — če nič drugega — bo pripomoglo, da bo prireditev obilno posečena. Vstopnina je sajno 25c.
Dne 5. oktobra bo imelo prireditev zelo delavno društvo SNPJ Gowan;la Boosters. — Vstopnice v pred prodaj i so oo 25c in pri blagajni 35c. Društvo se priporoča v naklonjenost, zato vabi, da kupite vstopnice v predprodaji. Naša mladina zasluži, da ji izkažemo dobrohotno pomoč v njenih naporih za nadaljevanje našega dela.
Ako se tudi naš klub odloči za svojo prireditev, bom poročal. Dosedaj še ni bilo izgleda, da se bi izplačalo, v luknjo pa nočemo. — Na naročnike lis4a apeliram, da obnove naročnino, ko jih obiščem.
John Matekovich.
Huey Long pokopan in poslan v pozab-ljenost
Ameriško časopisje je o atentatu na seratorja Huey Long« in o njegovi imrti veliko pisalo. Posvetilo mu je več prostora kot bi ga kateremukoli drMgemu senatorju, tudi ako bi izgubil iivljenje na sličen način, kakor ga je Huey Lonr.
Provokacijake sredstva v službi proti delavcem
I (Nadaljevanje s 1. strani.)
menijo, da ne bi bilo napačno, jako se stavke prepove, spore med delavci iif delodajalci pa naj bi izravnavalo ob*igatno razsodišče.
| Ideja je navidezno mikavni — tudi delavska tajnica Per-kins je zanjo — ampak če bo sprejeta za zakon, bo zobliko-vana tako, da bodo delavci v vsakem sporu vedno potegnili krajši konec, ako jim bo sploh dana ta prilika. Pogledajo naj 'v Nemčijo in Italijo, kjer so f .avke zabranjene. i Hoj reakcije za fašiziranje Zed. držav je problem ne samo socialistične stranke in liberalnih elementov, ampak prav tako in relativno še celo v večji meri tudi Ameriške delav.ike federacije. Ako se ga bo na svoji konvenciji prihodnji mesec resno lotila, bo delavski stvari in varovanju civilnih svo-bodščin veliko koristila.
PRIRCOBC
Ki l HOV
Je £.
Long je imel veličasten pogreb. Poke pali so ga v vrtu pred vladno palačo države Louisiana v njenem glavnem mestu Baton Rouge. Longa se bodo posebno v Louisiani, kjer je bil diktator 9 let, in v zveznem senatu še dolgo spominjali. Ampak za seboj nc zapušča drugega kakor ta spomin |!er beje med politiki v svoji' državi, ki se tepejo za njegovo politično ded-i ščino.
Boj za obstanek na eni, luksus na drugi strani
(Nadaljevanje s 1. strani.)
delajo za plačo, s kakršno bi bilo 14-letni Elaini "nemogoče" i shajati.
Plutokrati imajo ves mogoč {luksus, izobilje brez meja. |Stvaritelji, ki so jim to omogočili, pa so v skrbeh, kje dobiti sredstva za hrano in obleko svojim otrokom.
V sledečem seznam« so priredba
klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočita.
SEPTEMBER.
GIRARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ v nedeljo 22. septembra v Slovenskem domu.
STRABANE. Pa. — Veselica kluba št. 118 JS v soboto 28. septembra.
CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ priredi slavje 30-letnice Proletarca in 25 letnico v nedeljo 29. sept. v Slovenskem delavskem domu.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo TO. sept. piknik v korist Proletarca pri Keglu v Willow Springsu.
OKTOBER.
CHICAGO, ILL. — Slavje 25-letni-ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani ČSPS.
NEWBURGH, O. — Koncert "Delavca" v nedeljo 27. oktobra v SDD na Prince Ave.
SPRINGFIELD, ILL. — Proslavo 30 letnice Proletarca kluba it. 47 JSZ v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem domu.
NOVEMBER.
VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu.
M1LWAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora ''Naprej' v S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo "Rdeča
rože".
CHICAGO, ILL.—Koncert "Sav«•, v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
BRIDGEPORT, O. — Proslava 10-letnice kluba it. U JSZ, 30-letnice Proletarca in 25-letnice JSZ v soboto 30. novembra v društveni dvorani na Boydsvillu.
DECEMBER.
MILWAUKEE, WIS. — Proslava kluba it. 37 k jubileju Proletarca in Zveze v nedeljo 15. dccembra.
CHICAGO, ILL. — Silvestrova zabava kluba it. 1 JSZ v torek 31. dec. v dvorani SNPJ.
SPRINGFIELD. ILL. — Silvestrova zabava kluba it. 47 JSZ v torek [31. decembra v Slovenskem domu.
MAREC 1936
CHICAGO, ILL.—Prireditev v ko-rist Proletarca v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ.
APRIL 1936
CHICAGO.—Koncert "Save" v ne-deljo 19. aprila v dvorani SNPJ.
Priredbe društev
TAJNIŠTVO JSZ.
CLEVELAND. O. "Mir", it. 142 SNPJ. Srebrni jubilej v nedeljo 3. novembra v Slovenskem domu na Hol-mas ave.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Pišite po cenik PROLETARCU
' - •
A Yi!g©aJi»v V.Vekly IVvotid to the Interest of i\e \Voikers OFF1C1AL OKGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION,
ORGANIZATION
COOPKRATIVK > COMMON vvkalth
NO. 1462.
Publi»hed We«Uly at 3639 W. 26tb Si.
CHICAGO, ILL., September 18, 1935.
VOL. XXX.
ASSASSINATION IS NOT THE WAY TO ELIMINATE WR0NGS
We Socialists are not believ-ers in assassination to achieve our aims. Wc are striving to build a real civilization in
olic, and he may have believed Long to be an incarnation of thc devil. He may have mereiy been incensed because Long
which there vvill be no plače was attcmpting,to legislate his, for exploiting millions for the Wela8' father-in-lavv, Judge B. benefit of a fevv, nor for other,H. Pavy, into a district where brutalities. As bearers of sueh he would be defeated for re-civiJization, we are against ali eleetion. Or he may have been
metho<ls in the create a better
barbaristic struggle to world.
"Shooting always invites more shooting", said Senator Thomas of Utah. That's no re-velation to the Socialists. Therefore vve are fighting for the rebuilding of society in which there would be no cause for shooting.
Thc Milwaukee Leader stat-ed the Socialist position in re-
firmly convinced that he wa> sacrifieing himself for the good of Louisiana and the United States.
Assassination is a ga me which both judes of any struggle can play at. It is an abominable method. It is used freely in Fascist countries, to get rid of opponents. The soil of Italy and Germany is red vvith the blood of assassinated opponents of the Fascist and Nazi
are used against them. But ther$_ is no excuse /or sueh methods in a country where de-mocracy exists, even though it is stili limited in degree.
The fact that assassination sometimes hits the right mark
Protest Meeting Thur. Sept. 26
Chicago, 111. The national exeoutive co mm i t ti e of the Sojialift Party, thru it« reeent proclamation ha« called upon ali itn srnlnli vision* to ar-raiiKe maas meetings against vvar aml fa*ci*m which is threatening world peace.
Our English Section of hranah 1
PROCLAMATION TO SOCIALIST
farty members
Comrade*:
St-venteen years after the end of the World war the pea« e of the vvoild
Our sympathies k« to the E.hiop an people in their struggle against the Fascist barbarisim of Ita!y. It i* our duty to do our otmost to
ia again threatened. Three r«action- aJfa'jn((t the proposed roblber raid by ary ,puwer», Italy, Geimany and Ja- Mu**olini and to Ibloek hi* effort« at
?hips or to carry »uch materiali i/ bound for Italian port*.
Protest againBt any financial loana protest 1hat Mussolini may seek in the United »States and protest aga ru»t th« actrv-
^PVi	......................-________it'eB of »ny °f his Fascist banda in
J.SF at iu meeting last Friday ha* pin, 4>y provocalive policies and acts 'COnque»t of Ethiopia by every mean* thi* country. Make it known that the ;i!ready taken aetion in thi* renpeet. are bringing the nations to the Lfoysa 'wlthin our povver. The peace of Eu- r<*f
A mas* meeting has been arrangel of war.
for Thursday, September 26, at the Unemployed llead<|uarter*, 2544 So.
excuse.it. It sets an example of political murder—an
gards to the crime in Louisiana regimes. As democracy is not in the follovving very timely permitted in those countries, battles, vvithout force and vio-article:	there might be some excuse for lence, in the arena of debate,
does not in the least ju.4tify or Mlllsrd Ave. Several prominent Socialist party speaker* w.ll give talk* Ion *he grave erisis that may result CXample into another vvorld vvar. A shojt pno-ali too likely to be foll >we I, gram, including an anti war f»kit will and to have as its vietims the ** f«»tored at this meeting. vvrong marka. The Socialist«	al1
, * , •, ,	path.zers to attend the mcet.ng.
had _ contemplated sending a Tht.re wiu ^ no B(Jmi*sion eharge.
van through Louisiana, -vvith Come out and protest against the
Norman Thomas as the m iin "»muce	which m thi*at-
speaker, to educate the peopletr""* the dett^tion of modem civit-*1 . . .	. - .. . , V ization. Don t forget, Thursday, Sep-
of Louisiana out of their fealty tenv»)or at the Unwwpioyc<1 H,ad.
to Huey Long. That—not as- quarters.— Committee.
sassination—vvould have been---
the right method of dcaling
vith him. IaU us—the people of
the United States—fight our
fugt es from Fa*ci»t Italy and the rope and, probably, the peace of the fighters for liberty in ltaly will re-
pudiatc any loans ma<lc to Mussol ni vvhen his 'batlbarou* regime is over thrown by the revolutionary ma»se3.
Set up joint committees of co-operating^organizations to isvue puhlic statoments, to send ^peakers to explain our view«, to act in any emer-gencies that may arise, by continuous activities awaken the masses to the dangers of Fasci^m obtaining any
At the moment Fašist Italy is fol- vvorld are aLso at stake in this grave lowing a course vvhich, if not checked, cri»is.
may involve ali Europe in a b'oody The national exeoutive committee, conflict and sueh a conflict is almost therefore, calls upon ali sabdivisions certain to npread to a'J other nati ns. 0f thc party to immcdiately arrange Fascist Italy, which has	a maHM meetiogs in co-operation with
slave state in which the voice of the trade unions and other organi/^tion^ masses is stifled, proclaims through Vapable of sueh co-operation in pro-the dietator, Mussolini, that it inten l3|t««t against the mad policies of the to carry *'civU»ation" to Ethiop a. Italian dietator. »Smeh meetings vvill Mussolini dec I a res < penly for a brutal corresj>ond with the efforts of the or- prestige or povver over other peoples Mkjf Otf Conque*t. He defif- ga niza t ion* affiliatt-d with the Lahom and nations.
sober peace opinlons of the world. and Socialist international and the This erisis also offer* an opportunity Hundreds of thouaands of he'pless Trade Union international to prevent 10 carry to large masses knowledfe conscripts are mobil aed hy the Fas- war	of what Fascism means in the coun-
cUt dietator for a robber raid on a Solutions should ibe adopted and	rules ,an<l /hus ^
nat.on in East Afnca.	gent to thc local press. Trade unions i^ H<|r0,t.	of any
Th? ene.my r f «11 'bat is beat in .nd peace aocieties should be in luced Mu"ahni ,n ihl* countAr^g
be
*'How can you feel kind when a tion 25.000
POOR THINGS! 'n modern civ lization i* not to
found among the weaker pe<tples in exi|>ect the rich to romote sections of the vvorld. That
riulical administra- enetny is to be found in the Fa*ci»tjwar ibe stopped and soaks 25 millions out of their and aggressive militarist nations like the tianp.i>ort service to refuse to load O miHions of income," ask* Italy, Germany and Japan. The vvork-1	-----------
to take similar aetion.
Demand that ex|>orts to Italy of ali materials that can be used for waging urge unions in
VVe urge our comrades to act witb-out delay, as a grave erisis may con-front us at any hour!
National Earcutive Committee Socialitt Partjr of the U. S. A.
Although vve vvould be hypo-!^e enemies of Farcism to re- and at the polls, and in the le- »Brcadline »enny with tears in hisjing cla**. the peasants, the artists,
A WEEK-END IN MILWAUKEE
critical it vve vvere to say vve sor* to same methods vvhich gislative halls.
are sorry that Huey Long is	~ ------ ---- ~ ~ ----------------- V
dead, vve are genuinely sorry that he died by means of an assassinfs bul let instead of dying a natural death. Assassination is deplorable. It cannot be condoned, even though it is our opinion that the vvorld
cyes.	poets, »cientists and singers of human
•*\Vhy doesn't the President	ju»t freedom in these nations are crushed
give 'em the trea><iry, so	they(under the brutal mi-ght of Fascist
wouldn't feel »o bad."	|and militarist cliques.
~f
After several months of pa*sivity 1 Comrade Kent, sccretary if the the English Section of braneh 37 JSF j Socialist party of Mtlwaukee county in Milwaukee bt-sgan to funetion once and his vvife, returning from the 141 ti more. The young comrades took upon ward braneh meeting. also attended is improved by the absence Ot themselves to Held regular meetings our gathering. Makin«g his acquain-
again and to carry on Socialist vvork tance, he invited my guide, comra le among the young folks and assist the Jacdb Rožic and I to visit h m at he
Program At Proletarecs Outing Sunday, Sept. 29 at Kegel s Grove
ii
SEARCH LIGHT
t fta .........
VI
Donald Lotrich
lih.........
Huey I>ong, just as vve believe the vvorld has been improved by the absence of E. L. Doheny.
We had very little to say about Mr. I)oheny vvhile he vvas living, and vve said comparativ-ely little about Huey Long — for vve are not ftghting indivi-duals; vve are fighting the sys-tem. Individuals sometime»s get in the forefront in sueh a way
Chicago, III. VVith only a tem more picnic's held this year. A loud »peak-weeks of favorable weather to hold ,ing amplifying system vvill be set up, braneh in aH of it* affairs.	joffi.ee. It vvas late in Ihe evening out d001** *Ms>rs thc readers of Pro- broadcasting goo<l concert music. The
At one of the recent meetings hei l when my Ko*ic huddies, Frark Juvan	in ^»<ago and su »unSs are |young comrades are .going to pu
put up prizes.
The National Executive Committee Ision is only lOc and the net proceeds of the Socialist Party has issued a wil be used for heating the premises proclamation airain-t vvar and urged during winter. We ui-ge y-?u folks to 1>ranches of the party, everywhere, to attend in full numbers. hold antiwar rallies. Kuiojk' is ali i	#
astir. War drum^ are beating every-
vvhere. The self-imposed rulers of So much ia being said afrout the Italy and other countries clamor for Constitution by people who have no blood in order to save their neeks at right to say it that it has become a
Fridav SoDtember S the underaimed *n(i I t^«" »teting talin* M [»viUd t-' K^grfl Orove in Willow a consessi«,n, giving away . ^vas invited to outline the activities with the špirit an I deiermin ition ^ings, 8unday, »Scptemier 29. to a .There will be plenty of balina games !home. They must conquer other lands mockery. Stalvvart republ.cans, who
and funetions of our y >uth
shorwn lby the young member* to be-
groups. [-------- ' —- ----" ----------- — —
Al>out 15 young comrades inc'uding c<>mf, one of the m >8t act,ve English
a few members from the senior Sections of our Federation. braneh vvere present. Comrade An- } The next day we set out to visit
ton Kamniker presided. Meeting sueh	the readers of Proletarec. Comrade
comrades as Eddie So?tarich, John	Jacrtb Rožic is in this line one of our
Kuhzar, the Podjavor.shek's, Spek,	most aetive agitators. The field in
that they have tO be noticed. A*pncr an<1 !*everal Other* foj: the	Miliwaukee i* large an I it ta^es more
. A * .. ... , ' 'first time, it was indeed a pleasure to	than a few days to canvass the entire but vve notice them VVlth reluc-(have their awurance that Socialist territory. It is also more than one
picnic aponsored »by braneh No. 1 jgoing on for your amusem?nt and a
Itug-of-^ar contest »bet'ween husky The committee in charge of this Jami strong comrades. "Good dance affair have planned ontertainment (music for old and young vvill St* fur-which wi!l
tance, as it is the system vvhich 1 vve vvant to discard, not the individuals. Most of the latter could be fitted into a nevv sys-
work will be carried on amongst our	nian can handle and with the eo-
people in Milwaukee. The new of-	operation of a fevv mire comrade*
ficers that vvere elected are John	it would not only make the w >rk
Kobzar, *ecretaryf Eddie Sostarich,	easier, but better results could bc
recording secretary and Leo 6Vjhwei-	had. A wide circulation of Proleta
tem, once they vvere deprived heading the auditing committee.	ree is es*ential to every hraneh. It is
Of the frightful incentives Aoeording to the former secretary nwe5,S*ry th^fore that ourcom-| vvhich capitalism and the ig- their English Section has 20 mem-norance of the people give tO frers. A few were absent due to ill-them.	ness, others attended union meetir.g^
and *everal that vvere out of tovvn on vacations. ^hort talks vvere given ana!yzing our faults, and suKgest;or ma«lo to create more interest &m >ng
Huey Long vvill be consider-ed a martyr by many. But— vve need not kid ourselves—hus
assassin, Dr. Carl A. Weiss, eye |the	f©H» to join the »ranč i,
specialist, vvill also be consider-!0nc of,the fi,r,8t affaTs <hat thcyoun5
.	.	, ,	, :comrades w»ll acti-vely part:c»pate is
ed a martyr and a hero by	that of the wnior hranch ,J>onsor
large numbers Of good people	an anniversary prt gram on Sunday,
vvho undoubtedly gave a sigh	Deccmber 15th at the South Side
of relief vvhen they read of the	Turn Ha,K A varit>ty program is
rades make this one of the primary du-ties and carry it out.
Comrade Rožic and I made ar-rangements to also visit West Allis. Our first *t< p vvas at RadePs. It felt f »od to see th? "old war horse" nga n and soon our conversation dri-fted into the purpose of my trip. Due to the
(Continucd on page 5.)
f!'II EAT
vvith valuable natural depos ts to bol-!«rP now opposing Rooseveit on the
ster their ruinous strukture*. Am:r-	ground that his acts are too radical
icans should be told the truth about	therefore, unconstitutional, now
vvar. Who gains and vvho loo*es. We	honor and respect the Constitution
make it one of the be t niahed by our well-likt»d Johnny Ko-!must arouse the frenzy of our people	antl unre patriotic Američana te ofc-
chevar'* orchestra. Our Sava song- i»gainst vvars and those vvho seek and	serve Constitution Day. The Amer-
sters no doubt vvill entertain us al-»o cause vvars. We must emphasize why	Constitution stands definitely
vvith a fevv medlies. • -war» are #waged. AH this vvill sum	the very things these superpa-
Truck transportation has been pro- down to one important lesson: Thai	trioU and ultraconservatives oppos«.
vided for those that do not have cars. the vvorkers must become conscious	It stands for free speech and free as-
Krank TTdovi-hN trurk vvill leav E nough to form their ovvn polit eal	sembly. These Torys have in the past,
from 2623 S. Ridg©way Ave., at 10 P. party vvhich vvould take over the du-	and will again in the present and fu-
M. Another truck in the aftern >on tie* of the government and legi?late	ture stop progressive radical move-
vrill leave from Martin Ivan*ek's and administer it for the great mass	ments from meeting and exercising
plače, 1751) W. Cermak Rd., at 1:15 of wort4ers.	their conMitutional right of free
and make a stop at the SNPJ Hali at *	speech. Look, it was a rcpublican
,:3°- Th-1-wi:i ,bc ..........a» r...y h., h^,.,,..,,,.. ^isir^is
l lub for d Norman Thomas in Illinois, vvhile V\ e want iry]nfr to nia,k<? a ftpeech, 18 months
every comrade to part.c pate and as-	,t wfts r hlican ^
s.st »n fi 11 mg the headquarters of the ]who mittCfl two men to ^ tarred Unemployed Club at 2544 S. Millard an<i feathercd b lhe vi^iante in Ca-
By VVilliam Allen Ward
I am strong ... I carrjr nations on may back . i . I
grow from the soil . . .
I a m vvheat . . . Let the w«r lord s rage . .. Let th« battlefields along... Bury the oead .. . Give me time ... I will make soil of
4 them ...
I am wheat ... I make men
. . . vvomen . . . carry nations on my shoulders.
charge at the grove. The entire pro->ed by our Social Stud ceeds of this picnrc wUl be oontrjuut- Thursday, September 26.
'el to the sustaining fund of Proletarec. A number of comrades.have al-ready contributed food stuffs, other cash to make this picnic a suceess. A good time is asm red. VVe cordially in-'meeting v:te ali sympathirers to join us Sun-|our ,0. day, September 2'J, at KegePs Grove.
i Ave.
, and help therefcjr to make the lifornia recently. Yet, the most im-mg succeasful \Vhether omot Unt illuatration is this: Kveryow people learn the true fa-ts aibout of th<? ^ af the Amerjcan Con-
Committee.
removal of vvhat they believed to be a serious menace of Fas-cLsm. Unless he had confidan-tes, no one knovv exactly vvhat vvas in the mind of Dr. VVeiss. He vvas a religious man, a Cath-
being planned, featuriog two fhort one act iplays, prominent party speak-ers, several selcctions by singing so-"itty Naprej and other enterta:r.-ment. This will be one of the fir<t major affairs of the ibranch and with good cooperation on the part of ali members it can and will ibe a success.
LITTLE FELLOW "PAYS THE FREIGHT"
PR0M0T0RS OF HYSTERICAL NATIONALISM MOST DANGEROUS TO PEACE AND PROGRESS
It appears that Bemarr Macfadden is eager to nose out his fellow-publisher, William Randolph Hearst, as chief reaction-ary in the United States. As publisher of the magazine curious-ly named "LibertyM he has been carrying on a campaign thal excels onIy in stupidity the Hearst war upon those Americans vvho dare to do their own thinking on social and economic questions.
His latest performance vvas the publication of a clumsy and idiotic attack upon vvhat has come to be known as "eollege radicalism," in vvhich the vvriter deliberately set out by con-fusing Socialism and Communism to arouse hysteria against aH independent thinking.
That this sort of thing comes from Macfadden is hardly surprising, considering the progressive degeneration of a man who once was an honest, though somevvhat erude idealist. In his robust youth he promoted in his magazines ideals of physi-cal culture, clean living, sane sex education and intellectual in-tegrity. Indeed, he once published a magazine first called "Fair PlayM and later "The Cry for Justice" that vvas so radical that the Macfadden (and the Hearst) of 1935 would have called for its suppression and the jailing of its editors.
But that vvas the end of his intellectual honesty. Slowly he slipped into pornography, until he published the unspeak-able New York Graphic of foul and unsavory memory; and then^Hie "Dream Confession" type of magazine pandering to the cheanest and lovvest instinets of the ignorant vvhom he once sought to elevate.
Novv he is rich. Now he publishes 4lLiberty.M Novv he out-Hearsts Hearst. Novv he has reached the bottom. Hovv the Macfadden of an earlier day vvould have despised the Macfadden of 1935!—The Nevv Leader
stitution wa^ a radical and a rebel These conservative torys have ;no right to sing praise for a document originated and defended 5>y radical rdbels. Tbey have no right to guard it against the attacks of people, who vvish to make the Constitution serve more effectively, the great masa of American people for whom it waspre-
Uvar wi!l d ene nI entireiy upon our ability to interest them and a<lvise them. Tho the time is short we can stili gather a large crowd to the meeting.
*
v .
H;tler's unconstitutional and illcgal fascist g(»vernment of Ciermany has the audacity and affrontery to protest an expression of opinion by an pared and adopted. We are aware of American Judge on what he thinks of the asinine purpose of these would be Germany's present rulers. After American fascists.
doing so many unhuman and illegal	_ .
things, after breaking up legally for- •
med organizations and confiscatingI TRUE PATRIOTISM legally elected officiais and usurping their powers, Hitler dares to warn I America against criticism of its piracy. And what is worse, America
ansvvers humbly of th? unfortunate circumstance and practically begs for-gi ve ness the usurpers. No wonder
War should also be renounced on grounds of patriotism. If true patriot-ism ibe defined as love of countrytn?n, devotion to national ideals and will-ingness to m»rve and suffer for those
^ ■ * \ •» V »»»» »II«	- 14 I	1	« i	»» v ll\l V I
Hitler dares to do so much damage I Pe(VP,e and thf4»f idea1, Huro,,y and so many mean things to his tri-be. (Vbvious that u U hi*hly unpatriot*
to wage a vvar that is unecessary, m-effective and suicidal. This point de-
And right on the heels of the American reply Hitler declares that Jews
cannot become German citizens.
* - ^
Our Unemployed Clu»b is holding a Social and Dance Saturda.v, Sept. 21, at thp Hcadquarters, 2544 S. Millard
serves emphasis because of the po-pular tendency to identify patriotism with support of vvar, whereas the evidence is conclusive that the genuine patriot is the citizcn who refusei «teadfastily to engage in war. —Kirby
Ave. Pucl's trio will play. The admis- Page. in Living Triumphant!y.
THE HIGH COST OF EDUCATING OFFICERS
Congresrman Kari Štefan of Ne- Sl5,000—a total of $25,500,000 on braska recently printed in The Con- the hasis of 1,700 midshipmen."
grevional Record the hitherto un-, |HHbl *hed fact that it cont* the tax-payers nearly 40million dollars a year to maintain West Point and Anna-I p ills.


Under the army and navy appro-priation bili* passcd this session, each congre**man may send one add>t onal cadot to West Point and one addition-al m'dshi.pman to Annetpolis. On the basi* of Congressman Ftefan's figure*, guoting estimate* compiled for him this will mean an extra 4xpe-nditure by the adjutant-genvrars off ce, he of $5,158,919.88 for the navy mid-snid: "The cost of educating a cs let shipmen and $7,965,000 for th* army at West Point for four years is $9,- cadets.
715.48—a total of $12,630,124 on These expenditure* are being marte the bas s of 1,300 cadeta. T-he navy in the face of general cnrtailment of d« part ment rcpirted that the co*t of^pu^dic school expens«s thrMighout the c ducat ing a niids-hipman for four country.—National Council ft>r Pr«-years at Annapoli* ia approxi*v»te4y |vention of War.