£ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po Veliki Britaniji % MORNARSKI VOZEL — reportaža o pomorščakih £ NEPOZABNI MONACO — potopis jeseniških gledališčnikov A FILMSKA PANORAMA KATASTROFE, Zemeljski plazovi pri nas in po svetu KI SPREMINJAJO OBLIKO ZEMLJINEGA POVRŠJA # VEC KOT ZA STO MILIJONOV ŠKODE V TRZlCU. Zemlja se odpira in grozi, da bo zajezila TržJško Bistrico. Na pomoč! Tržič je v nevarnosti, ogromna teža kamenja in prsti grozi z vse večjim •ničenjem! Tržič, 8. decembra 1959 — Zemeljske gmote ob apnendci so začele polzeti proti strugi Tržlške Bistrice. Zvečer so že zaprli cesto Pristava - Tržič. V noči od 8. na 9. december so začutili stanovalci v bližini rahel potres. 10. decembra Je plaz že podrl 30m visok dimnik apmenJce, rušil lopo za žaganje ob njej in raztrgal cesto. Premikal se je s hitrostjo 3 do 4 cm na uro. 11. decembra popoldne so se pokazali prvi znaki premikanja tudi na Debevčevi hiši, ki je stala nekaj metrov pod cesto. V noči na soboto, 12. decembra, jo je plaz odnesel s prvotnega kraja in Jo začel podirati. Z njo je opravil 12. decembra popoldne okoli pol dveh, približno 20 m niže, kjer Je stala. Trenutek rušenja je ujel na filmski trak fotoreporter GLASA Franc Per-dan (glej sliko!). Plaz se je tega dne pomikal že približno s hitrostjo 1 m na uro in se pod cesto precej razširil. Globoke razpoke so se širile na vse strani in ogromna teža približno 150 tisoč kubičnih metrov zemlje, grušča ta gline je gnetla in gubala travnato površje pod seboj. Plaz je grozil, da bo povsem zaprl pot Bistrici. Reševalci so bili na delu. Del struge je plaz že zasul, potem pa je postalo njegovo premikanje počasnejše in končno se je umiril. Se zdaj — po dveh letih — je na tem mestu velika bela lisa, ki opomni mimoidočega na strašno razdejanje in opozarja na take in podobne katastrofe, ki na zemeljskem površju niso tako redke, čeprav Je njihova, vloga pri preoblikovanju zemljskega površja dosti manjka kot si včasih mislimo. ZGODOVINA UDOROV, USADOV IN PLAZOV je zelo zanimiva. Kmalu po ledeni dobi je velik skalni podor z Mežak-lje zaprl pot Savi pri Jesenicah. Podoben podor'je pri Srpenici zaprl pot Soči in omogočil nastanek velikega jezera. Nad 150 m debele plasti gline še pod dnom današnje struge kažejo na velike tektonske premike. Veliki skalni podor pri nas je bil v 14. stoletju na južni strani Dobrača na Koroškem, ki je zasul več vasi in za nekaj časa zajezil Ziljo. 15. januarja 1877.se je utrgalo pobočje pri Zidanem mestu in zasulo 4 hiše v Brišah na levem bregu Savinje z ljudmi vred. Tri Zemeljski plaz v Tržiču je uničil tudi Debevčevo hišo dni nato je sledil večji podor, ki 1 f • * j rti /lil i^i t JI 01'( '"I" -••'. [IICIIIH BRIVEC V FILMU 0brivcih so napisali že opere. Nekje sem prebral, da so bili brivci, zlasti kraljevi brivci v srednjem veku, o političnih in lokalnih dogodkih najbolje obveščeni. Ta slava obveščenosti verjetno tudi v sedanjosti ni povsem zamrla, čeprav je tehnični napredek brivce prisilil, da ne zasledujejo vsega, kar se mimo njihovih oči pripeti v mestu. Tako so se vzporedno z menjanjem pričesk izoblikovala po brivnicah obveščevalna središča in če nimate doma pri roki dovolj ostre britve, lahko v brivnicah obrijete brado in hkrati spravite v javnost vse, kar veste slabega o ,sosedih. To je vzporedna, postranska naloga brivnic. Glavni je njihov obrtniški pomen. Tu pa opažamo, da imajo brivci urne roke, čeprav držijo lažja orodja: škarje in britev. Obiskali smo najstarejšega kranjskega brivca GABRIJELA VAJTA in zabeležili tale pogovor: Cas obtožuje, da ste najstarejši brivec v Kranju. Koliko mladih 6e je pri vas izučilo poklica? — Točnega števila ne vem. Cenim pa, da sem vsaj sedemdesetim pokazal, kako je treba vzeti škarje v roko. Zanimivo je, da to brivsko pokolenje, ki sem ga vzgojil, še živi, razen enega, ki je padel v zadnji vojni. Ste imeli pri opravljanju svoje obrti veliko sreče? — Začel bom s poroko. Poročil sem «e iz poklica v poklic. Zena se je naučila frizerskega poklica na Dunaju in leta 1910 je takratni dnevnik »Slovanski narod« poročal o njej kot prvi slovenski frizerki za ženske pričeske. In na kaj se večkrat spomnite? — Na stavko brivcev V Zagrebu leta 1919, kjer sem bil takrat pomočnik. Spominjam se, da so na« orožniki obkolili In nas pregnali iz Zagreba. Igral sem tudi v slovenskem filmu »Na svoji zemlji«. ' p UiUlMUllUUlIiUUiillUlIflltlUlUllUUlUU je razrušil železniško progo in zajezil Savinjo, da je napolnila dolino do Rimskih Toplic. Huda katastrofa se je pripetila v prvi svetovni vojni na progi med Zagorjem in Trbovljami. Ponoči od 15. na 16. januar 1917 je osebni vlak zadel na skalo r.a tračnici, nato pa so se nanj vsuli trije plazovi kamenja. Sprevodnik in 11 vojakov je bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih. 19. februarja 1930 se je podrlo skalovje ob zgornjem vhodu v Vint-gar. Usadi in zemeljski plazovi so bili pogosti v polhograjskem hribovju po silnem nalivu in povod-nji leta 1926. Zelo rade so se odtrgale tudi previsne stene prepa-relega konglomerata, n. pr. v soteski Kokre v Kranju in drugje na Gorenjskem, kjer je bilo uničen.h že več hiš. Včasih lahko posamezna odtrgana skala sproži več drugih, da nastane kamenito i plaz. Pred leti se ja to zgodilo v soteski nad bolnišnico »Franja« pri Cerknem. Iz velike višine padajoče kamenje je močno poškodovalo več barak in uničilo veliko nenadomestljive dokumentarne opreme. KATASTP*OFALNNI PLAZOVI DRUGJE PO SVfeTD So zelo pogosti. Našatejmo jih samo nekaj. 5. marca 1584 se je podrl Tour d'Ay v Švici. Pobočje, na kater, m je stala vasica Corberie, je zdrknilo z vasjo vrod v dolino in zasulo vas Yvorne. Uničenih je bilo 96 hiš, 5 mlinov in 126 jskednjev, življenje pa je zgubilo 122 ljudi, 149 konj in 347 govedi. 25. avgusta 1818 se je utrgalo pobočje na Monte Centu v severni Italiji. Kmet, ki je dan pred katastrofo sekal drevje na gori, je pribežal z novico, da se tla premikajo. V pobočju so zazijale razpoke. Čebele v okolici so zapustile panje. S strašnim tru-ščem se je zvalilo skalovje v dolino in zasulo veliko vas Pluns z več kot tisoč prebivalci. Z gorovja Diableretis v Švici je v letih 1714 in 1749 zgrmelo za okrog 50 milijonov kubičnih metrov kam nja. Med drugim pripovedujejo tedanje kronike, da je nekega mlekarja zasulo v kleti, kjer je bil »hranjen sir. Bil je živ p;.!copan. Ker pa je imel dosti sira in je tudi curek vode tekel skozi grušč mimo njega, je kopal rov in se po treh mesecih trdega dola rešil iz groba (?). Le'a 1840 je potres uničil razna mesta v Armeniji in povzročil pođor vulkanskega vrha Ararala. Razen kamenja so zgrmeli v dolino tudi ledeniki, jo zasuli in zaustavili reko, da je pozneje predrla pregrajo in poplavila nižje kraje. Strahovit je bil podor, ki je 11. septembra 1881 v pol minuto zasul kraj Elm v Švica rek em kantonu Glarusu in prekril z ruševinami dolino poldrug kilometer daleč. — A. T. Vtisi s poti po Veliki Britanij Na obisku pri ^sorodniku Ob koncu bi rad navrgel še nekaj vtisov, ki sem jih dobil ob obiskih v najrazličnejših ustanovah in podjetjih v Oldhamu. Vem, da tudi s tem še ne bom povedal vsega, kar bi bilo nemara vredno omeniti. Toda na potovanjih je vedno tako: človek se zanima in zbira v večini le tiste podatke, ki se mu zde zanimivi za primerjavo s položajem doma, v svoji domovini; manj pa se poglablja v vzroke, ki uravnavajo življenje prav tako in ne drugače. Najprej besedo, dve o »soro'dini-ku«. Sorodniku seveda, samo po obliki. Odlham ima namreč svoj dnevnik, čeprav z okolico vred ni (po številu prebivalstva) mnogo j večja kot naš okraj. List izhaja- v i 30.000 izvodih vsako popoldne v treh izdajah, izvod lista pa stane 3 penije. Ob obirfcu v »Oldham Croniclu« sta me v glavnem zanimali dve vprašanji: kakšna je tehnična opre- ma redakcije in tiskarne in kakšni so finančni problemi pri izdajanju lista. Kar zadeva tehnično opremo našem videl nič posebnega, čeprav mioram priznati, da sta tako redakcija ko>t tiskarna izdatneje tehnično opremljeni kot so povprečno podobna podjejfcja pri nas. S financami pa je tudi v Oldhamu tako kot pri nas in povsod pri časopisih, S prodajno ceno pokrije založnik komaj 45 odstotkov vseh stroškov. ».4cvarnoi t ne nuklearne vojne med "Vzhodom in Zahodom, je tako majhna, da si zaradi nje ne splača beliti glave.* Bernard Montgomery, britanski feldmaršal »Dolgo smo žc prepričani, da ameriške žene želijo mir.* Nina Hruščeva, soproga sovjetskega premiera »Moj mož pozna vojno iz lastnih izkušenj. Prepričana sem, da bo storil vic, kar je v njegovih močeh, da jo prepreči.« Jacqueline Kennedy, soproga predsednika ZDA »'Zahodna politika f berlinskem vprašanju je resnično v slepi ulici, če isti dan izjavi francoski zunanji minister Couve de Merville, da pogajanj v skorajšnji prihodnosti ni pričakovati, britanski premier Macmil-lan pa trdi, da se je trenutek razgovorov približal.« Izvleček iz nemškega časopisa »Frankfurter Rundschau-« »Besede prkol do sedaj nismo prevajali v francoščino. Po zaslugi prefekta pariške policije je ta praznina sedaj izpopolnjena. Nemška policija je za časa vojne postopala z zaprtimi Zidi manj svinjsko kot postopa francoska policija z zaprtimi alžirskimi voditelji.« Jean Paul Sartre v prepovedanem časopisu »Les Temps Modernes*« »Nisem prišel v Moskvo, da bi jedci kaviar. Ne pristaja mi naziv koktajlskega veleposlanika. Želim biti motor in ne zavora. Dr. Hans Kroll, zahodnonemški veleposlanik v SZ Ostalo mora pokriti z oglasi (teh dobS na leto približno 185.000 funtov ali 370 milijonov dinarjev). Del sredstev pa mu vrže tiskarna, ki tiska tudi komercialne tdskovine. Prav zanimiv je bil tudi obisk v knjižnici. Oldharnska knjižnica je prav tako kot kranjska sestavijo*** dz treh oddelkov: splošnega, mla-» dinskega in študijskega. Razen tega pa je v sklopu oldhanoske knjižnice še manjša galerija slik in muzejska zbirka. Za nas je bilo naj-zanimiveje zvedeti, da knjižnica ne zaračunava spesojndne; vsakdo si lahko brezplačno sposodi katerokoli knjigo za 14 dni. Stroške za vzdrževanje knjižnice v celoti pokrije občina, ta pa dobi sredstva za to iz obveznega davka, ki ga za kultumopresvotno dejavnost plačuje vsaka hiša. SVOJEVRSTEN REKORDER "■kT a zaključnem sprejemu v mest-**• ni hiši so nastopili tudi škotski dudiefi. V zanimivih, živopisnih žifcotskih narodnih nošah, so izvedli pravi promenadni koncert in nekaj najznačilnejših ljudskih plesov. Po koncertu sem se pogovarjal z vodjem orkestra. Koj v začetku razgovora mi je povedal, da ima njegov orkester svetovni rekord v igranju na dude. Prejšnje leto so namreč ob neki priložnosti prekorakali brez postanka polnih 34 milj (okoli 54 kilometrov), ne da bi za trenutek prenehali igrata na dude. Nato mi je potožil, da za folkloro tudi pri njih ni več pravega zanimanja. To je sicer utemeljeval po svoje. Misli namreč, da mlade odvračajo predragi instrumenti (duda stane okoli 54 funtov ali 108.000 dinarjev) in še dražje narodne noše. Kompletna narodna noša z neštetimi srebrnimi obeski, pasovi in čako iz nojevih peres velja nič manj kot 135 funtov ali 270.000 dinarjev. To so nedvomno tudi za Angleže veliki denarji, pa vendar mislim, da so vzroki za premajhno zanimanje za folkloro tudi drugod v. tudi tu na otoku sem namreč opazi!, da čas neusmiljeno lomi staro. — S. Beznik RANJEN PO VOJNI Minister vojnega ladjevja Združenih držav John ConnalIy, ki se je odlikoval kot vojak v drugi sve-* tovni vojni, je dobil pri pregledu častne čete v Austinu v Texasu ra-* no, ki jo je povzročil zaradi izpoI-4 nje vanja vojaških povelj neki slu« šatelj vojne akademije. Slušatelj jej pri pregledu orožja zadel častnega' gosta z bajonetom nad levim očeson* in ga pri tem ranil. Connallv je pol tem tragičnem dogodku dejal: »Sti-ri leta vojne nisem dobil na fronti niti najmanjše praske, zdaj pa se mi* zgodi takšna smola.« PONUDBA ZA KNJIGO Vječeslav Molotov ,ki je znan kot Stalinova desna roka v mnogih čist« kah in voditelj protipdrtijske sku«« pine je dobil od neke ameriške za-< ložbe zelo prikupno ponudbo, dar napiše knjig« o sovjetskih vodite-« I jih, ki so se zvrstili v njegovem življenju na kremeljskem odru. — » Honorar za to knjigo* je izredna visok, in sicer 10 milijonov dolar«: je v. Molotov je ponudbo odklonil. DRŽAVNA BLAGAJNA Blagajna britanskega finančnega ministra Sciwyna Lloyda je zopet v redu., Pred kratkim je minister, Iz svojega žepa plačal britannki dr-, žavni dclg iz leta 1777 v višini 18 dolarjev cerkvi v Philadelph5ji.| Britanski vojaki so v tem mestu za-i žgali leseno ograjo ,ki je obdajala župno cerkev. Predsednik an:.-.i-škega združenja inženirjev in tehH nikov pa je britanskemu min" 'ru pred dnevi vrnil 18 dolarjev z obrazložitvijo, da bi bilo treba po-t žgati v.=>3 ograje med Veliko Britanijo in ZDA. NOGOMETNA TEKMA IN ZAKON Brat maroškega kralja Hasnana II. Mulai Abd&llah je moral na ukaz svojega brata prekinuti medeni mesce in si e svojo ženo Lan'« ogledati nogometne tekmo med Marokom in Španijo. Maroški princ se je poročil z mlado Lihanonko pred mesecem, ko je ta razglasila zaroko s sinem arabskega kralja Sauda. Zaroka pa Je bila samo zanka, da bi prisilila m?,' Skega princa na odloČite*. (j± iratstvo ima svojo zgodovino in običaje. Morski roparji, ki so na-jr padali trgovske ladje, so bili posebna vrsta zločincev, V današnjem času se piratstvo uporablja tudi v politične namene. Znani so francoski napadi na številne trgovske ladje, ki prevažajo tovore ' v arabske dežele. Francosko politično piratstvo si je pridobilo posebno mesto tudi z ugrabitvijo vodilnih osebnosti alžirskega upora. Osemnajstega oktobra 1956 Je bil Ben Bela na čelu delegacije, ki Je iz Kaira odpotovala v Rabat na sestanek z maroškim sultanom In princem Mul a j Hassanom, sedanjim maroškim kraljem. Sestanek je trajal 3 dni to pot je alžirske vodite-fte vodila naprej v Tunis. V zadnjem trenutku so sklenili, da Ben Bela In njegovi štirje ministri, ki so ga spremljali, odpotujejo iz Rabata v Tur*'- f redna letalsjfo zvezo r*?roške letalske družbe »Air Atlas air Marcccc«. Ben f'ela je imel potni list na ime nekega egiptovskega trgovca. Posadka letala je bila francoska. Dvomotorno letalo se Je izognilo alžirski obali in se usmerilo proti Palmi de Mallorca, kjer na.* bi sc oskrbelo z gorivom. Pri vzletu letala so dobili poziv: — Halo, halo, pozivamo vas, da se spustite v Alžiru! — V imenu koga govorite, Je vprašal poveljnik posadke. — V Imenn francoske vlade. Glavni pilot Je nekaj časa razmišljal ln odgovoril. no redko časopisno poročilo Jim pripravljajo. Posadka se je posvetovala. Končno so sklenili, da poslušajo Francoze, čeprav so jim iz sedeža letalske družbe prepovedali, da bi pristali na alžirskem ozemlju. Najtežja naloga je bila naložena stewardessl, ki bi v primeru suma morala prepričati potnike, da naj letalo nadaljuje polet brez sprememb. — Prišli smo v nemirno področje! — Je pojasnila H ""rrar^fvssa potnikom, ko je zasenčila okna. Ta čas — Mi smo uslužbenci tuje letalske družbe in se nas1 francoska sporočila ne tičejo. Uradniški glas z letališča nt bil zaradi tega zmeden. Ponavljal je 6porečiIo. - Via •> a-.ite v J. Spustite se v Alr!ru! Po'eg ai i v ftn bili v letalu maroškđ, francoski in ameriški novinarji, ki zdso slutili kakš- je letalo v I iini co"i krožilo nad morjem, «Ja bi prldo&ilo na času. Končne J« sievvardcjsa sporočila: — Pri ve-« te pasove! Za 1? minut pristajamo na tuniŠfcem letališču. Ko-Je letalo pristalo na letsrLTču jp »-.•vc^-,»i.r;. feffv^ila rfcczi sprednja Vrt hoteli opravičiti svejo p?raisko gerto z ra&ličniraJ izgovori. PrFlo j.'> Šo protestnih zborovanj v arr-.Iwk.ih deželah. Arabska liga jc egrabitev Ben Bele oznsčJla kot »nr^n-v-krio kršenje č!pve!kih pravic,' ki so zajamčene z listino Z-iru'e.i'h narndav.« Ko so Ben B .1? na R'.'rekeni letališču ckovalti reke, jc fraw§o* skim ofieirem dcj.-.l: — S tem ne Mete ni:"ci;a> d ~vgll. Alžirije bo lzvojsvala svoji samostojnost tudi bnz nas. REPORTAŽI - REPORTAŽA • REPORTAŽA v REPORTA tbiWIAŽ KI Zapiski o pomorščakih in svetovnih pristaniščih MORNARSKI VOZEL Od mladih nog si ljudje vtepajo v možgansko skorjo predstavo, da so pomorščaki puščavniki na morju, ki se ob luških sirenah kakor razdraženi sršeni razbežijo po javnih hišah. Kdor ima ob pripovedovanju raznih zgodbic z morja kaj soli, ta ob priljubljeni mornariški pijači rumu prešteje kalorično vrednost te pijače na lestvici pijač in tako je prišlo do glasov da so mornarji po značaju pijanci in ženskarji. V nekem nemškem ljudskem leksikonu — domačih strokovnih razlag za pomorščake še vedno nimamo, najbrž zato, ker še vedno ne vemo, ali spadajo k sesalcem ali k ribam, druge strokovne razlage, ki izhajajo iz ljuds'.ec!a izročila pa so preveč ponarodelc in jih nihče ne jemlje resno — sem prebral, da beseda pomorščak pomeni skupno oznako za več zvrsti dela v trgbvskem pomorstvu. Med pomorščake uvrščnio različne poklice: od kuharja in ma-zača pa do ladijskega poveljnika z zlato obrobljenim pokrivalom. Vsa velika svetovna pristanišča imajo podgane in prostitutke. Ladje v njih prihajajo na znak zel<»nih luči. Tudi prosti turLke su ravnajo jx» zelenih lučeh. Pristanišča eo za pomorščake »»nebesa na zemlji«, kjer Izpraznijo denarnice in si ogledajo ženske noge. Zakaj na morju so spalnice brez zakonskih poste^ in na ladijskem krovu ni prostora za žensko telo. Morje pozna famo a'-ge in ribe, sol in ladijske sobe, iz katerih ni mogoče pobegniti pod okno dekleta. Zato se v le sobe zaklepajo pomorščaki z vKimi svojimi človeškimi strastmi in rja razjeda njihove ladje in njihova srca. Ladje spričo tez prevajalke in spremljevalke, krr naš konzulat v Marseillu na prošnjo festivala,- da naj jo preskrbi sploh ni odgovoril. Razen tega pa smo prišli v Monaco še z dvema urama zamude. Toda dejstvo, da smo tu, da imemo s seboj reprezentativne gledališke liste v francoščini in aogle-ščini in da smo zadovoljni tudi s prevajalko, ki zna nemško, je vwe 6krbi odplavilo. Ob kozarcih šampanjca in bliskanju fotokamer so nam razdelili spominska darilca in festivalske značke in v priletnem razpoloženju je prehitro minila ura. Pozdravil nas jo generalni sekretar festivala simpatični in debelušni g. Guy, Brouase, in sicer tate prt" (Nadaljevanje na 6. str.) Napovedi angleškega znanstvenika o te1M'^*m razvoju v prihodnosti AT*> i It jj \ fivVI ITALIJANSKI SA LIT — Prvi italijanski s bodo po načrtih, ki so jih napravili, izstrelili najkasneje do začetka leta 1864. V decembru letos bodo v Italiji Izdelali podrobni n~.črt za vsamirskf raziskava. Pri uresničevanju tega načrta bo sodelovalo okoli il v Pevcu jaaza, ki ga imamo >4ahko za prvi musical (izg. rnjuzikl). ;*Vlusical se je razvil na temeljih ameriške glasbene tradicije, in sicer predvsem na naslednjih treh: odrski nastopi potujočih pevcev src H prejšnjega stoletja (ministrel shows), ncwyorški brat pariških »Folies Bergercs« — Ziegfield Fo-lies in broadwayske »glasbene komedije« (musical comedy). Kar se tu B vsebinskega in splošnega oblikovnega značaja musicala, si lahko izposodimo kar definicijo za njegovega gledališkega kolego — ta pa je »igra z glasbo, pogosto šega-vega ali satiričnega značaja, površne dramake zgradbe s pevekimi in oiesnimi točka^mi. '' tej raznovrstni naravi mu.^ieala tiči tudi glavni problem, ki ga je treba premagati, če naj nastane dobro delo — kako čimbolj neprisiljeno povezati bolj ali manj realistično dogajanje z malone povsem nerealnimi pevskimi in plesnimi vložki ter ustvariti iz teh dveh elementov zaključeno celoto. Rešitev tega problema je bila enkrat boljša, drugič slabša, bilo je pač odvisno predvsem od režiserjeve umetniške sile in obvladanja filmske tehnike, v veliki meri pa tudi od sposobnosti drugih sodelavcev. Zakaj kvaliU-ta in uspeh musicala sta še kako tesno, neločljivo povezana s svežino in privlačnostjo glasbene partiture, z bogastvom in domiselnostjo dekorja, scene, kostumov, s spretnostjo plesalcev pa z okretnostjo kamere. 1930 - 1940 Musical se je po prvih, Se negotovih korakih, s katerimi je predvsem še opravljal nalogo popularizacije zvočnega filma, razvil v tridesetih letih do svoje dokončne oblike in to predvsem s filma Bue-bvja Berkelevja in Freda Astairea. Berkeley je dosegel svoj vrhunec z režijo plesov v »42. ulici«, ki je obenem tudi značilen primer mo-r.umentalne revijsko smeri v glasbenem filmu, ki jo je zafltopal: uporabil je razkošna prizorišča, a se pri tem že tudi podal z odra na ulico, se poslužil vrtljivega odra in plavalnih bazenov, mojrs^rsko vodil- Prizor iz lanskoletnega kandidata za Oskarja »Dom na griču« se izognete pripombam na račun njegovih sorodtnćikov. Predvsem pa morate vedeti, da tako dobro kot njegova mati ne kuha nobena druria Žena na svetu, vi pa še posebno ne. .Se pred porod«) vam je rokel, da vas ima rad. Verjeli ste mu in zanj je stvar opravljena. Nerazumljiva so mu torej prepogosta vprašanja: al: me ljubiš? Tadnja stvar na svetu, ki ga zanima, 60 prav gotovo sentimentalne prigode vaših prijateljic. Zato ga ne morite z njimi. lover, ki ga nosite že tretje leto? Žene velikokrat napravijo celo tragedijo zaradi drobnih laži. Toda te so največkrat v rabi le zaradi tega, da ne bi bilo potrebno etvari na dolgo in široko razlagati. Večina mož želi predvsem to, da se počuti doma udobno, ženi pa ne gre v račun, da je prebran časopis obležal na tleh poleg kavča, umazana srajca poleg zaboja za umazano perilo in da prenekateri možje raje ničesar ne večerjajo, kot pa da bi si morali sami kaj pripraviti. ne im^no Mi ' Nikoli ne bo razumel, da ljudje premišljujejo o drobnih in nepomembnih stvareh, zato ne drezajte vanj z neprestanimi vprašanja: ali Ee spominjaš?, kako je bilo takrat?, s katerimi bi radi načeli pogovore 0 raznih majhnih doživljajih ali celo opravljali svoje znance. 1 CESA ONA NE RAZUME Večina žena ne razume, da je v časopisih res toliko zanimivega, da je vredno za branje oddvo-ijiti toliko dragocenega časa, kot frtori to večina mož. Prav tako žena ne razume, da mož ne opazi, če ima novo obleko. Se vam je mogoče že kdaj zgodilo, da je mož pohvalil vaš »novi« pu- Takih primerov je seveda še nešteto. Verjetno boste rekli, da so vse to drobnarije, o katerih se ne piplača govoriti. Toda kadar smo nervozni, take drobnarije vse prerade zavzamejo velik obseg. Mnogi zakonci, ki se razdvajajo, po dobrem premisleku doume jo, da so jih k temu privedli prav majhni nesporazumi, zaradi katerih so se pogosteje prepirali iii končno privedli tako daleč, da se ne trpijo. Predvsem je treba velikokrat pomisliti še na nekaj: Niti mož niti žena ee nista rodila tistega dne, ko sta se prvič srečala. Vsak izmed njiju je imel še pred tem svoj okus, svoje navade, svoje ideje, svoje prijatelje... — M. S. naravnost mehanično natančno sin-hronizirano množico plesalcev, ki jih je znal komponirati v zanimive geometrične like — kolesa, spirale. Fred Astaire je po enako mogočnem začetku v »Plešoči gospe« leta 1933 ubral drugačno pot. Ustvarja! je («icer le kot plesalce in koreograf nekaterih solističnih točk, vendar moramo upoštevati, da je lahko izbiral, v kakšnem musicalu bo zaplesal!) vse intimnejše, bolj ooebne filme, v katerih je znal ples vse bolj tenkočutno navezati na situacijo. Predvsem pa je bil seveda že takrut Astaire — sinonim nepre-kosijivo elegantnega, dovršeno lahkotnega, oproščenega, prefinjenega, a vendar toplo neposrednega, modernega, a ^krati klasično umirjenega p^a. Vedno svež in lahkoten je enako neubranljivo privlačen v Cilindru iz leta 19311 kot v nedavnih filmih Smešen obraz ali Pojmo v dežjii. 1940 - 1950 in naprej Razvoj pa se ni ustavil, ampak je šel v naslednjem velikem desetletju musicala (456 tovrstnih del!) po zaslugi nekaterih novih ustvarjalcev naprej — mimo us'aljenih formul Berkelevja in Astairea, ki sta sicer še nadaljevala z delom. Najčastuejše mesto med njimi pripada gotovo Gene Kellvju, ki je v Sophia I.o.en se Je z Izredno igro zopet uveljavila v filmu »Mađara Sans-Gene« llvvooioum 1. Kragujeva^ka tragedija je končno zapisana tudi na filmskem traku, in to v dokumentarnem filmu (UFUS) »Poklicali so tudi V3«, ki ga je pred kratkim posnela ekipa Milen ko Štrbac (režija) — Dragoljub Karndjinovič (kamera) — Dušan Radić (glasba). Ljudje se po vsem svetu radi smejijo in zato v vseh filmskih deželah nastajajo tudi komedije. Tako tudi na Poljskem. Stanislavv Bareja je posnel komedijo »Mož svoje žene« na račun priljubljenosti športnikov — v tem primeru športnice, ki jo igra Aleksandra Zawieruszanka, njenega moža — glasbenika pa Broni slaw PawUk. VVejciech Has je zrežiral romantično komedijo »Ločitve«. Glavni vlogi igrata Lidia Wysocka in Wladyslaw Kowalski. vValina Bielin-ska in VVlodzimierz Kaupe pa sta po svojem scenariju zrežirala satirično komedijo »Srečni Toni« na temo stanovanjskih težav varšavskih mladoporočencev Czesla\va \VolleJka in Terese Szradgielownc. Marlon Brandc, Kiji O kada in gledališki igralec Arih ur Hill bodo nastopili v »Grdem Američanu« producenta in režiserja Geor-gea Englunda. sodelovanju z nekaterimi najpomembnejšimi režiserji tega žanra — Minellijem, Watersom, Sidneyjom, Donenom — predvsem obogatil ples v glasbenem filmu z odkrivanjem novih izraznih možnosti, razen tega pa doprinesel tudi k razvoju koreografije in režije musicala. Dekle z naslovne strani, Amerikanec v Parizu, Pirat, Pojmo v dežju, Plesalke — vsem tem in še mnogim drugim je vtisnil svoj osebni pečat kot izrazno zelo močan in vedno človeško topel in pristen igralec. Vincente Minelli združuje s čutom za komercialnost svojih del tudi te-nak posluh za dekoracijo in kostume ter za oblikovanje scenarija in karakterizaoijo oseb, zato se lahko tudi na področju musicala pohvali s takimi uspehi, kot so Koča na nebu, Yolanda in tatic, Amerikanec V Parizu, Pirat, The Band Wagon, Brigadoon, Gigi. Stanley Donen je ustvarjalec, ki skuša glasbenemu filmu dati g'obljo vsebino, včasih v satirični, vča«ih spet v poetični obliki in je eden najpomembnejših sodobnih režiserjev te zvrsti. Ce si prikličemo v spomin 6amo naslove nekaterih njegovih del, nam bo stopila pred oči podoba tega ustvarjalca — Pojmo v dežju, Sedem nevest za aedem bratov, Smešen obraz, Risarka modelov. Kot povsod je torej tudi v musicalu odvisno od Astaireov, Kel-lyjev, Minellijev in Donenov ter njim enako polnokrvnih in umetniško zrelih ustvarjalcev, afl gledamo samo bolj ali manj zabavne, razkošne, ptisane slikanice ali pa deld resnične vrednosti. Ah vam ugaja Kelly bolj kot Astaire - to Pa je samo stvar okusa, ki za primerjanje vrednosti del enega in drugega nI odločilna. Zaenkrat plešeta in pojeta še oba — zato izbirajte. Dušan Ogrizek C .iomek, ki ga objavljamo, je zaključni del novele velikega frcnec.kcga literarnega ustvarjalca Vercorja. Novela »Molčanje n-.orja«, ki je izšla v k: jugi pod naslovom »Oči in svetloba-« je na-ti;ia ieia 1941, ko so Nemci podjarmili Francijo. Avtor jc prizadeto •*•••••> 1 v notranji svet nemškega izobraženca — umetnika, ki jc od r rr.ške cku?»acije pričakoval marsikaj drugega kot pa barbarsko uničevanje .Razočaran se javi na fronto. Notranje globine dela. Ju je vseskozi izredno pretresljiva, ni moč opisati. Qlus c naposled pretrgal ta molk. Bil je blag in nesrečen. Imel sem prijatelja. Brat mi je bil. Skupaj sva se učila. V Stuttgartu sva stanovala v isti sobi, v Nhrnbergu sva skupaj prebila tri mesece. Ničesar, nisva storila drug brez drugega: jaz sem m ■> igral sro' jasnih oči. Bil je odkritosrčen, da. To ' je najstralnejlc.« Njegove oči so se široko odprle — ■kakor da vidi ostuden umor: »Storili kodo, kakor govore!« je zaklical, kakor da bi mu ne bila že morala verjeti. »Preudarno in vztrajno' Pornam te zagrizene vrage!« £ tresel je z glavo kakor - pes, ki ll ga boli uho. Skozi njegove stisnjene zobe je prišlo mrmranje, ječeči in siloviti »oh« prevaranega zal'u bi j ene a. Ves čas se ni premaknil. Še vedno je ftM negibno, tog in vzravnan med podboji vrat, z iztegnjenimi rokami, kakor d j so rtu pesti svinčene; In bled je bil — ne tako kakor vosek, temveč kakor tn.ivi": po »-haterih odrešenih zidovih: siv, z bolj belimi folitmimi lisami. Videl sem, kako je počasi upog-nil život. Vzdignil je roko. Z navzdol obrnjeno dl.mjo in /. malo ukrivljenimi prsti jo je sprožil proti >icčakinji, proti meni. Skrčil jo je in jo malo stresel, medtem ko se je izraz na njegovem obrazu napel z nekako divjo silo. Njegove ustnice so se na pol odprle in mislil sem, da naju bo ne vem k čemu spodbudil: mislil sem — da, mislil sem, da naju bo spodbudil k uporu. Toda nobena beseda ni prestopila njegovih ustnic. Njegova tuta so se zaprla in še enkrat tudi oči. Vzravnal se je. Njegove roke so se vzdignile ob telesu, počenjale v visini obraza nekaj nerazumljivega, kar je bilo podobno nekaterim gibom venskih plesov z Jave. Potem se je prijel za senca m z4l čelo ter si pritisnil iztegnjena mezinca na trepalnice. •Rekli so mi: »To je u+ia pravica in naša doMnost.« Naša dofinost! Srečen je tisti, ki najde pot do svo)e dolžnosti s tako preprmto gotovostjo!« Roki sta se mu spet pobelili. »Na kriipotju vam pravijo: »Pojdite po tej poti.« Stresel je z glavo. »Toda kakor vidimo, se ta pot ne vzdiguje proti svetlim višinam vrhov, pogreza se proti nesrečni dolini, po- greza se med zaudarjajoče sence mračnega gozda!... O bog! Pokažite mi, kje je MOJA dolžnost!« Rekel je — skoraj 'zakričal: »To jc Boj — Velika Bitka Minljivega proti Duhovnemu!« Žalostno ;e strmel v lesenega angela, izrezljat:cga nad oknom, v zamaknjenega m nasmejanega angela, ki se je bleščal v nebeški spokojnosti, iznenada je bilo po njegovem izra-I zu videti, da je napetost v njem popustila. Telo ni bilo več tako togo, obraz se mu je nekoliko nagnil k tlom. Vzdihnll ga jc spet: »Uporabil sem svojo pravico,« je rekel preprosto. »Zahteval sem, naj me pošljejo v kako divizijo na bojišču. Naposled so mi prlznili to ugodnost: jutri smem na pot.« Zazdelo se mi je, da mu je na ustnicah krožila senca smehljaja, ko je natančneje pojasnil: » V pekel.« Njegova roka se je vzdignila proti Vzhodu — proti neizmernim ravninam, kjer bo prihodnje žito poganjalo na truplih. Obraz nečakinje mi je zbujal žalost. Bil je bled kakor v mesečini. Njene ustnice so bile kakor robovi opidinske vaze, bile so razprte v obrisu tragično spačenih grških mask. In videl sem, kako so se ji na robu med čelom in lasmi ne nabirale, temveč izstopale — da, izstopale — kaplje potu. Ne vevt, ali je Werner von Ebren-nac to videl. Kakor čoln v rečnem toku privezan k obroču na bregu, tako so bile njegove in dekletove zenice videti zvezane med seboj s tako napeto, tako nategnjeno nitjo, da bi si človek ne upal potegniti s prstom med njunimi očmi. Ebrennac je z eno roko držal vratni gumb, z drago se je držal zd podboj. Ne da bi le za las premaknil pogled, je počisi potegnil vrata k sebi. Rekel je — ;rc-gov glas jc bil čudno brezizrazen: »Zcllm vam lahko noč.« Mislil sem, da bo zaprl vrata In odšel. Toda nc. Gledal je nečakinja. Gledal jo je. Rekel jc — zamrm/al je: »Zbogom.« r\fšji se premaknil. Ostal je povsenv JI nepremičen in v njegovem napetem obrazu so bile oči šr boli negibne in napete, priklenjene ;:,r oči tnoje nečakinje, ki so bile pre v odprte in preveč blede. To jc trajalo, trajalo — koliko časa? — ira , dokler ni dekle naposled zganilo ustnic. Wemerju so se zableščale oči* Slišal sem: »Zbogom.« Treba je bilo prezati na to besedo, da jo je človek slišal, toda slil.il sem jo in tudi von Ebrennac jo je slis .', vzravnal se je in vickti je bilo, d* sta se mu obraz in celo telo sprostil* po pomirjujoči kopeli. Nasmehnil se jc, tako da jc bila moja zadnja podoba o njem srn"'1' «-joča se podoba. In vrata so se za' - a in njegovi koraki so zamrli n:lie v hiši. ' Ni ga bilo več, ko sem prišel drugo jutro dol, da popijem svejn -jutranjo skodelico mleka. Nečr' '- a mi je bila pripravila zajtrk k ' r vsak dan. M&lčc mi je postregla. Molče sva pila. Zunaj se je bleščalo skozi "meglo bledo sonce. Zdelo se mi je, da je zelo mrzlo. (Nadaljevanje s 3. strani) srčno, da mu nismo mogli zameriti, ker je našo državno zastavo obesil z rdečo barvo navzgor. Po kosilu, pri katerem smo pogrešali juho, ki jo v Franciji servirajo zelo izdatno le pri večerji, smo si vwi želeli samo — posteljo. Zvečer so Tripče, Kris in režiser imeli oddajo na monaški televiziji- Igralca sta odigrala kratek prizor, režiser pa je imel intervju. Ob pol desetih zvečer pa je iz pristanišča z vsemi udeleženci festivala odpeljala slovesno razsvetljena ladja »Galus« na izlet do San Rema in nazaj. Trudni od potovanja in v skrbeh za predstavo naslednji dan smo že skoraj obžalovali, da nismo raje ostali v hotelskih posteljah. Toda malica v obliki pladnja drobnih sendvičev vseh okusov, po katerih so prvi planili Angleži in steklenica treh decilitrov dobrega vina. je povzročila, da se je razpoloženje ogrelo. Pisane papirnate kape vach oblik in brki, ki si jih je vsak in vsaka prilepila pod nos, so v hipu pripravile na ladji čudovito maskerado in babilonsko veselje šestnajstih narodnosti Sicer pa naj razpoloženje na ladji ponazorijo besede starega Francoza: »Co bi se vsi ljudje na svetu šli teater in pili vino, bi nikdar ne bilo vojne!« Prisrčna poznanstva in stiki s tolikimi ljudmi z vseh koncev sveta so bili vredni, da smo šele ob dveh zjutraj legli k tako želenemu počitku. Naslednje dopoldne smo bali ob ID. uri ▼ Studio de Monaco. Beseda je bila o predstavah Angležev in Ircev v torek zvečer. Tov. Smon je obe predstavi videl. Angleži ni60 igrali Sheridana nič bolje, kot bi ga večina naših amaterjev, Irci pa s svojo moderno igro razen treh igralcev in dolgoveznega govorjenja niso pokazali nič posebnega. Predstavljena je bila skupina iz Nemčije Jugond Theater iz Hamburga in mi; razen tega pa smo še izvedeli, da so v častnem festivalskem odboru med drugimi Silvana Magnano, Yul Brjmner, Virtorio de Sica in Jean Vilar, vsa monaška vlada in konzuli držav udeleženk, razen Irske in Jugoslavije. Sicer pa je bil festival pod pokroviteljstvom princa Rainerja in njegove žene Grace Kellj, ki pa sta zaradi beljenja svojih soban in po sprejema igralske skupine iz ZDA odšla z Onast>isovo jahto na križarjenje po Sredozemlju. Popoldne nas je čakala priprava odra in postavitev scene. V nervozi in babilonskem vzdušju smo komaj pripravili odnskega mojslra do tega, da nam je pustil zastor pred pri-čelkom predstavo odprt, simpatične delavee pa smo hitro pridobili z našo slivovko. Sicer pa jc prevajalka govorila nemško in francosko, režiser je znal angleško in italijansko in slovenščini se je pridružila celo ruščina. Zato ni čudno, če je r.er-vozni režiser tov. Smonu, ki ga ;a potrepljal po rami in mu dejal: »Saj bo šlo, boš vidsl!« odgovoril: »Si, si, monsieur!«. Večerjali smo bolj iz potrebe kot s tekom, Smon pa ni zmogel niti juhe. Igrali smo v Theatre Alcazar v Monte Carlu že na francoskem ozemlju. Veliko dvorano s 700 sedeži je napolnila publika skoraj do kraja. Namesto zvonca je, po navadi še iz Molierovih časov, odrski mojster s trikratnim močnim trkanjem po odru razglasil točno ob 9. uri zvečer pri čet ek predstave. G. Henri Lelarge, francoski advoka;, namestnik predsednika AITA, ki pa v treh mesecih peš prehodil Jugoslavijo in bil že štirikrat na Triglavu, je spregovoril o jeseniškem teatru in uprizoritvi. Za odrom «mo bili samo čudno napeti, trema posameznikov se je umaknila skrbi za celoto. Kje so bile Jesenice, dolgi večeri vaj in naporno potovanje. Bili smo samo še Jugoslovani- ki . .. Začeli smo. Morda se je komu res pri prvih stavkih tresel glas, toda prvi prizor s Krisom in Trip-čern je stekel kot po mre;lu in ob koncu prizora se je v dvorani odtrgal ©pon'an aolavz. Je to mar (Nadaljevanje na 7. et~.) Tri rtilške TI Poštni nabiralnik tštni nabiralnik se počasi polni. Značilno je, da se najbolj oglaša jo mladi iz ikofieloške oko-'lice. Branka Hafner 'drugič pošilja svoj prispevek. Pa na kratko preglejmo sestavke. TEK CEZ DRN IN STRN Lepega sončnega popoldneva smo ee zbrali pred Solo. Pripravljali smo bs na tek čez drn in atrn. Predvi-cb.no je bilo medtazredno tekmovanje. Pridružila sem 6e sošolcem, ki so tekali po igrišču in se ogrevali za tek. V manjših in večjih skupinah so prihajali tudi drugi pionirji. Skupno smo odšli na start. Najprej bo tekmovali višji razredi, ki 60 iweli daljšo tekmovalno progo. Na cilj sem pritekla druga in zbrani so 'olei so navdušeno pozdravljali zmagovalce in tekmovalce. Po teku ism se odpočili. i;T pa nismo imeli dovolj časa, nito se odpravili domov. Naslednji cian nam je tovarišica povedala, da e-mo bili v končni razvrstitvi najboljši razred. Branka Hafner NASE MESTO Skorja Loka je staro mesto. Obdaja jo veliko hribov. Mesto je -znano že iz srednjega veka. Po vojni so zgradili veliko novega. Zgradili bodo tudi tri mostove. Pravijo, da bodo v mesto speljali dve novi cesti. Sedaj je naše mesto že lepo urejeno. Učenec iz Škofje Loke 2ivele so tri miške, Ki so imelo zemljišče veliko kot dlan. Pozimi je zapadlo dosti snega. Miške so ga očistile z zemljišča in v snegu 60 našle košček masla, ki je bil velik kot grahovo zrno. Dale so ga v varstvo mlajši miški, ta pa si ga je prisvojila in ga naposled pojedla. Miški sta jo postavili pred sodišče. Sodnik je bila najstarejša miška iz rodu, obravnava pa javna. Najprej je dobfla besedo starejša miška. — Bile smo tri miške... — Precej velika druščina! — je pripomnil sodnik. — Imele smo zemljišče veliko kot dlan... — To je cela država, — je menil eodlni*. — Zapadel je sneg in prekril zemljo... — Pozimi se to često zgodi, — je pristavil sodnik. — Našle smo košček masla, ki je bil velik kot grahovo zrno... — Veliko bogastvo, — se je nasmejal sodnik. — Dale smo ga mlajši miški, da ga spravi... NESPORAZUM Zdravnik Je naročil malemu Milanu, naj pazi na prehrano, če želi biti zdrav. — Moraš jesti veliko sadja, pre-pečonec, meso in piti pomarančni sok. Takrat pa je MIlan nenadoma vprašal. — Kdaj naj jem: prej ali po kosilu? V KNJIŽNICI — Prosim, dajte mi neko knjigo! — pravi Stanko knjižničarju. — Nekaj lažjega? — Vseeno mi je, ker knjige ne nameravam nesti domov, temveč jO želim brati tukaj- Nepoftahni Monaco (Nadaljevanje s 6. strani) mogoče? Kako, da ne, saj ni minilo dolgo in spet je bij prizor zaključen z aplavzom. To, kar se j« dogajalo potero, ni mogoče vež opasati. Imeli smo občutek, da igramo domaČi publiki irt čim bolj je bila navdušena, tem bolj zavzeto smo igrali. Se pet aplavzov je balo do konca, cela vrsta začetih aplavzov pa je siloviti tempo in razigranost igralcev enostavno prekanila. In ob koncu je zabučal aplavz,, ki «e mu Je ob dvigu zastora pridružil enoglasen: »Bravo, bravo Jugoslavie!« Pravilnik festivala je določal za vsako skupino enkrat en dvig zastora za eno minuto, nam so ga morali dvigniti tudi drugičl In- ee bi Nemci ne nastopali za nami, bi se zastor Še dvigal. Preden je utegnil Priti tov. Smon iz dvorane za oder, jo bila scena pospravljena in deset minut po naši predstavi so že- Igrali Nemci. Zdaj, je ba šele čas, da smo se znebili prepotenih kostumov in Šminke, toda tu so že bili g. Brous-ee, g. Lelarge in cela vrsta drugih. Navdušenja in čestitk ni bilo konca ta nič nI čudnega, če so komu od nas privrele solze v oči. Ko erno nalagali kujise na avtobus, je bil čestitk deležen vsak, ki je froei liško cepfco na glavi in navdušenja ljudi, ki jih nikoli nismo in ne bomo videli, nI mogoče opisati, zlasti še, ker je bilo izraženo v tolikih jezikih in si razen stiska rok in trepljanja bore malo. razumel. Sicer pa," ko so trije naši člani odšli po avtobus, se je sredi Monte Carfa v lokalu na drugi strani ceste sprožil aplavz! Naše Mike čepice niso bile več samo simbol Jugoslavije, temveč* tudi simbol izrednega uspeha, ki si ga niti v sanjah ne bi mogli želeti. V hotelu smo uspeh zalili z zadnjimi kapljicami domače pijače in veselje z nami sta delila tudi člana kul turno-prosvetnega veča iz Beograda, ki sta pripotovala prejšnji dan. Vekika. skrb in odgovornost sta bili za nami. - B. Cebulj} - Postala ]e torej varuh, - je rekel sodnik. — In požrla ga Je... — Poglej, kakšen požeruh, — je ugotovil sodnik. — Ozmerjali sva jo in pretepli . . . -~ Nastala je prava vojna in ob- toženka je dobila svoje! — se je Bmejal sodnik, ko je predlagal, da so miške pobotajo. Ko so se pobotale, je sodnik zaključil obravnavo. (Mongolska narodna pravljica) 0 JEŽEVO ZIMSKO SPANJE V Berlinu so letos ai vrtu r.r/'icga meščana pskončall mladiče domači mački, in to isti dan, ko je ježevko s sedmimi mladiči smrtno pevozil nrki avtomobil. Marka jc posvojila mlade ježc> in z njimi preživela vse poletja. Ssčudila se bo najbrž šele seda«, ko si bodo ježi poiskali skrito zavetje in zaspali v zimskem snu. $ NOJEVE OCI Oči afriškega noja so skoraj dvakrat težje od nje:;ovHfe možgan. £ NOGE ZIRAFE Zirafa ima vse štiri n.-;ge enako dolge. Sprednje na-/ e pi izgledajo precej* daVšff, ker ima zelo visok vrat in hrbet, ki je nagnjen od vrata prrjti rer"U. * KOKOŠJE JAJC"'. Kokošje jajce je pzec i odporno. Ce ga postavimo pokonci, lahko vzdrži priti k de Ji) kilogramov. IZ UST V ASIH SOVRSTNIKOV Učiteljica: Torej glagol se sprega takole: ne kričim, ne kričiš, ne kriči, ne kričimo, ne kričite, ne kričijo. Ponovi, Primož! Primož: Nobeden ne kriti. Zapadel Je pr.l ■■K voč na dol ŽELJEZNICA Je označba za prometno sredstvo, tj se gii-ij. tirih. Kot vprega služijo lokomotive, ki «tt> lahko no parni, ole..-trifinf in meterai počen. Lokomotiva vleče vagone, ki stalijo za prevoz potnikov in blaga. Prva parna železnica Je bila zgrajena leta 1825 v Anglija .Zgradil jo je Anglež Geerge Btepnemon. Pred tem so uporabljali konjske železnice tudi v javnem prometu. Prva takšna žefeamca je bila zgrajena 1808. leta med Londonom in Biir-mingnamomi. Od leta 1829, ko je zmagala Stepnensoueva lokomotiva, se je zadel nagel raevoj železnic. Začetna hitrost parne lofcom r, tlve Je bila okoli 16 km na uro. Največjo gostoto železnic srna Belstia. V nekaterih državah Je prišlo do prenasieemosti železnic in grad*Jo zelo malo novih železni«. Danes nekateri vlaki t Evropi dosegajo hitrost preko 175 kan na uro. Najdaljša hieujdca Je sibirska želez-nica, ki veže Evropo c Daljnim vzhodom. Največjo višino dosr'e v Evropi turistična železnica na Jun-gfrau v Švici, in sicer 3457 metrov. Prav tako je Švica edina država, ki Je skoraj popolnoma elektrificirala svoje železnice. Poskusi z enotirno železnico so prinesli nova odkritja. Enotirna ▼laki namreč lahko dosežejo hitrost tudi do 388 km na uro .Število železniških postaj je veliko zlasti v velikih mestih ln nJDkav4A predmestjih: London Jih ima 300, Berlin 190. Največje želo križišče sveta Je Chicago, od koder gre 33 prog. ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN BOSONOG MARATONEC MARATONSKI TEK NA OLIMPIJSKIH IGRAH 1960 V RIMU. Največje presenečenje morda ne samo atletskega dela iger, ampak prav celotnega programa. Etiopski atlet Blkila Abebe, ki zanj pred olimpijskimi igrami vsaj v Evropi ni nihče slišal, je pritekel v cUj — in to bosonog; tlsočglava množica ga je burno pozdravila. Kdo je Bikila Abebe? Kdo je mislih vseh novinarjev. Etiopija Jo njegov trener? To sta bili vpraša- kot popolnoma nova olimpijska de-nji, ki sta bili v tistem trenutku v 2eia (na igrah se je pojavila šele leta 1956) osvojila svojo prvo zlato medaljo in to v kraljici športov — atletiki. Skrivnost maratonca iz daljna Etiopije se je začela nato kmalu razvozljavati. Bikila, 20- letni oficir cesarske vojske, Jo začel trenirati pod vodstvom inštruktorja cesarske garde, Šveda Niskanena. Ta je v vitkem atletu (visok je 176 cm, težak pa le 61,5 kg) kmalu odkril velik talent in tako ga je od dne do dne smotrneje pripravljal za olimpijske igre. Sved je za svoje načrte znal vzbuditi zanimanje pri cesarju in tako 6ta z Bikilo imela res ugodne pogoje za delo. Na prašnih cestah v okolici Adis Abebe (v nadmorski višini 1800 metrov) sta si izbrala progo, ki je približno ustrezala pogojem maratonske steze, in že nekaj dni nato jo Je Bikila poznal do potankosti, saj Jo je vsak dan pretekel. Pra.vne proge pa se je vedno loteval bos, ker je ugotovil, da je tako mnogo hitrejši, le najtežjih kamnitih delov proge se je loteval v sprinle-ricah. Nato je prišel Rim in veliko zmagoslavje. Gledalci so se ob pogledu nanj, ko je pritekel v cilj Se bolj začudili, kot takrat, ko so bili po zvočnikih obveščeni, da bo zmagal. Bikila jo namreč pritekel na cilj popolnoma svež in videti je bilo, da bi lahko pretekel še dvajset kilometrov, pa ne bi imel nobenih posebnih težav. Izgubil je samo 35dkg v dve uri in pol dolgem teku. Medtem ko so se ostali nalivali z vodo in vsemi mogočimi osvežilnimi pijačami, je Bikila spil samo pol litra mineralne vode. Italijani, ki jim sicer Etiopija ni tako neznana, 60 nato izbrskali na dan še vse ostale podrobnosti o atletiki v Etiopiji, ki baje skriva množico talentov, a ne samo za maratonski tek, ampak tudi za krajše discipline. Marcel Haneennej znani^ francoski rekorder je dejal* da bo verjetno zmagovalec maratonskega teka na olimpijskih igrah v Tokiu tisti, ki bo zmagal na kvalifikacijskem tekmovanju maratoncev v Etiopiji. Abebe sam pa je dejal, da je v Etiopiji še več atletov, ki bi lahko še bolje pretekli progo. Pri tem je mislil predvsem na poštne sle, ki nosijo pošto v oddaljene kraje njihove prostrane dežele in tako premagujejo še večje razdalje, kot so na klasični maratonski stezi. KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST Bikila Abebe ni samo odličen atlet, ampak vsestranski športnik 2 !3 4 5 6 7 j t !* O 10 12 o 1 ™ □ 15 }~ f 11 i i a. 17 □ i* I Ti I i 22 J MEH y SLJKJ Ne vem zakaj mi žena vsako jutro pripravi čebulo za malico ... ENKRATNI IZUM S POSLEDICE ] Vodoravno: 1. starejše ime za . Koroško, 8. seštevati, 9. zvrhan, 10. j okrajšan pedredni veznik, 11. glav-! tla oseba v enem izmed odrskih del I Shakespeara, 14. vrsta močnate je-; dd, 16. površinska mera, 18. mesto i V Holandiji, znano po siru, 20. je-i žiti, hruliti, 22. vprašaj (srb. hrv.). ' Navpično: 1. zamašitev srčne ži-' Je, 2. zobna pasta, 3. del glave ne-i katerih živali, 4. okras, 5. kazalni I iaimek, 6. oče, 7. večje podjetje v Selški dolini, 12. v sorodstvu, 13. prepovedan (polinezijsko), 15. ljubkovalno žensko ime, 17. podaljšek Jhrbtenice pri nekaterih živalih, 19. čar, 21. členek v nekaterih stalnih Zvezah. REŠITEV KRIŽANKE ST. 4 Vodoravno: 1. koledar, 8. okolica, 9. Sepe, 10. Om, 11, leva, 14. »ato, 16. en, 18. tisk, 20. Potokar, 22. ovirati; navpično: l.kos, 2. okel, 3. Lopez, 4. elevator, 5. D(uknovič) I(van), 6. Aco, 7. rama, 12. Atika, 13. lepo, 15. osat, 17. NOV, 19. kri, 21. ti. —- Kaj ste, pravite, izumili? — Našel sem tri kreditno sposobne poroke! — Letos sta se spoznala na avtocesti PIJACA ZA ZIMO OBZIREN PES M prt Y-W m m i i>'-- — Ta pes me nekam čudno gleda! — Seveda, ko pa je ugotovil, da ješ iz njegovega krožnika! — Kaj praviš, kakšna pijača je to? — Antifrlstl