sa kmete 69331 kako prav in dobro ravnati s’ shivino. Od ftreshhc in reje shivine, de fe od nje bole'sni fploh odvcrncjo. §• l. jm*-c fe shivina smirej per sdravji ohrani, 1 je vfe na tem leshezhe, de fe ji Na ftrčshbi je vfe fkerbno ftreshe, in fe fploh tako s’ njo ravna, kakor je nie natori in pridu po pa-leshezhe. ineti perme'rjeno. Zhe nima prave ikerbi sa dobro pizho in pijazho, sa parno inhie've, zhe ji ob pravim zhafu ne daje jedi in piti, in zhe je ob pravim zhafu ne ispudi is hleva in fpet ne vshene, mu bo sbivina po godo bolehala, in go* fpodar tedej ne bo imel tifliga prida od nje, kteriga je po pravizi imeti upal. Bole'sni per shivini fe fzer tudi per nar boljfhi flreshbi kdej pergode', zhe fhkodljiva lapa vlezhe ali fe vreme naglo fpreminja , ali zhe fe boldsrii nale'se. Zhe kmet tudi perve dvoje fhkodljivolti ne more odverniti, mu je vender mo- gozhe Iv oje shivine 1’ pravo ikerbjo sadnje obvarovati; zhe fi perfadene ji prav flre'zhi, jo ofkerbovati, ji pridno kladi, jo fnashiti in v’ sdravih hle'vih ime'ti, f’ tem bo zlo veliko bolesen od shivine odvernil, kakor fe bo fpodej bolj in raslozhno pokasalo. §• 2 . hlevih. Prebivanje shivine na planim, ali zhe fe tudi le nekej zhafa na piano Od prebivanja shi- shene, je sa sdravjefzer dobro, in zlo potrebno, pa vender vemo, de je ravno yi nc .. na pisnim m r fapa in vreme, kar shivino zbali v’ bolesen perpravi. .Shkodljivodi, ktere naglo fpreminjenje vremena dori, shivino fzar po* vfod sadenejo, naj she ho na planim ali v’ hlevih. Dolga fuha letna vrozhina, mozbe'rno (ali foparno) vreme, mokra mersla meglena fapa i. t. d. fo she lame na fehi v’ ftanu, marfiktete teshke Lole'sni med shivino obuditi; fhe loshej pa fe to sgodi, zhe fe tako vreme naglo fpre- minja, in zhe po tčm pizha ali klaja prav ne srafte ali fe pa fpridi, tako, de shivina nima dodi sdrave in tezhne pizhe ali klaje. Ob mokrotnim in merslim fpomladnjim in jefenfkim vremenu in oh vrozhih le'tnih dnevih je smirej fve'tvano, shivino, kar fe le da, raji v’ hldvih imeti, ka¬ kor jo fkkodljivodim, ki fe ji na planim lahko pergode, prepoditi, Per tiflih gofpodardvih, kjer fe shivina smirej v’ hlevih redi, in fe le oh le'pim vremenu nekej zhafa na piano ispufha, ne de hi fe pafla, ampak le de fc prode fape navshije, je tudi ref veliko manj flifhati od shivinlkih in na* lesljivih bolesen, kakor ondi, kjer fe shivina fkorej ze'lo le'to ob pafhi redi, To jc pa tudi na kraji leshezhe, kjer je mogozhe toliko klaje perpraviti, de je ima shivina bres pafhe sadodi. Hlevi pa, v’ kterih imamo shivino, naj bodo na fuhim in sdravim kraji, in zhe je mogozhe na vifozhini; naj bodo prodorni, ne preniski, in s’ vezh dodi prodornimi imami ah okni prevideni; naj bodo pridno fnasheni, pa ne pregorki, ne prefoparni, ampak vezhkrat morajo svetrani hiti. Sato naj ima vfak hlev luknje sa foparizo, in Yodotezhiae ta fzavnizo in gnojnizo, de fe fpod njih od¬ teka* Dober konjfk hlev bi ne fmel nisbji od 10 zhevljev biti; vfak pofebeu ftan sa konja bi mogel savolj sloshnodi vfaj 5 zhevljev fhirok in 3 zhevljev dolg hiti, in proti sadnjim nogam nekoliko navsdol vifeti. Tudi hle'v sa govddno mora vfaj 8 zhevljev vifok in vfak ftan 4 zhevlje fhirok biti. Zhifta dnevna svetloba pomaga veliko vfaki shivini k’ sdravju, sato ne fmejo biti line per hlevih premajhne, ie morajo dobro sapreli, de po simi nekej gorkote dershe', tako pa nikoli ne fmejo obernjene biti, de bi folnze shivini prav v’ ozhi fijalo. De pole'ti ni prevezh foparno*, je treba namefti (hip mufbne mre'she po linah preprezbi. Ovzhji hlevi morajo vfaj 12 zhdvljev (a feshni) vifoki in sa ovze dofti pro- florni hiti, tako, de sa vfako siliva! fbtirivogiat prodor od a */ 2 do 3 zhe'vljev dolgofti in ravno toliko fhirokofti (ali V a feshni v’ fhtiri vogle) pride. Line ali okna fe narede' kje' na frddi ftdne bleso eno feshen vifoko od tal, in fe morajo sa simo dobro sapreli. Pregorki ne fmejo hiti ti hlevi, ke'r je gorkota ovzam, ki imajo she tako fvoj koshuh, veliko fhkodljivfbi, kakor frednja mreslota. Zhe je klaja nad hlevi pod ftre'ho hranjena, je treba mozhno fkerbeti, do je fo pari za prav obvarvana, de fo ftrdpnize prav ftilama siosbene, ali tudi s’ flovizo po verhu nftlazhene, de od vftajozhe foparize is hle'va nizh do klaje ne pride, ke'r fe fzer klaja fpridi in je shivini nagnjiifna in fhkodljiva. S. 3. Od rejo na planim in v’ hlevu, a) Od pafhe in fpafhniiov. L» v’ tazih krajih, kjer fe mora sbivinfka reja, ke'r vezh fpernefe, pred poljfkim delam oikerbovati, poftavim v’ hribih, fe shivina vezhi del ob pafbi redi; drug#} pa fe per pravim gospodarftvu le toliko prodora sa pafho odlo¬ žili, kolikor ga je sivini treba, de fe more dofti (prehodili in vlnejati, fzer pa vezhi del v’ hlevu fvojo pizho dobiva. Kjer le pa shivina na pafbi mora najeli, in fe vezhi del ob letnih zhafih pafe, oadi je na pafbi veliko lesbe'zke, sa sdrav/e shivine. .Sploh mora pafha sa shivino dofti proftorha, pa ne predelezb od doma Biti; fpafbnik mora zhift in dobro obdelan biti, to jo, pofebno Ipomladf, pre¬ den fe seleni, mora od futie trave, ofata in gerinovja, kakor tudi vezhkrat ob ldtu od shivinfkiga blata ozhejen biti; ftojezbe vode', mozvirje in lushe fe mo¬ rajo ispeljati in pofulbiti, in pofebno je treba fkerbeti, de fe semlja srahlja, in dobro f^me rastroft, de dobra trava fpet rafte. Per vlakim fpafhniku bi tudi mogle biti fenzhne drevdfa, de shivina pod njimi ob folnzhni vrozhini ali bu¬ dim vremenu sav^tje najde, in pa ali tekozha voda, ali ftudenzhna v’ korita sa pijazho preftre'sbena. Nar boljlhi fpafbniki sa konje fo fuhljite, kofhate rebri, ktere imajo vifokč, fladko travo in vodo blis. Hribafti fpafbniki fo sa shebeta pofebno dobri, de' fe jim noge' in rogjd bolj vdelajo. Pafha sa gove'da fo travnati fpafhniki na bregovih, kakor tudi na niških planinah nar boljlhi, (zer fo pa niški, rnozherni in grešni kraji, pa raozhirnati in terftnati fpafhniki nar fhkodljivfbi, kterih fe je treba varovati. Po travnizih vjefeni fe shivina le bolj omaja in (prehodi , kakor napafe, rualokdej je ob tem zbafu po njivah in fternifhih boljlhi paflia, Pafha po hoftah, sifnej golih trav¬ natih krajev, je bolj k’ fhkodi kakor k’ pridu. b Tudi sa ovze fo vifoki, fuhi fpafbniki nar boljfhi; mokri fpafhniki pia fo smirej fhkodljivi. Sa shlahne ovze fo pofebno rdbri P kratko, mehko in dilhd* zho travo obrafbene dobre; sa navadno shiviuo je vifoka trava, debelji pafha boljlbi, vender pa je tre'ba vfe mozhe'rne in kifle pafhe fkerbno ogibati fe. Ker po (ternah le ob fuhi smersnini pafejo; je treba na to gledali, de fejanje ni prevezh F flano ali zlo f fnegam pokrito, kar ovzam velikrat fhkodi. ) Od klaje in pija- zhe sa shivino v’ hlevu. Klaja in pijazha fo perve potrebnofti sa rejenje domazhe shivine, pa dobro tekne, je na tem lesh^zko, koliko in kakfhne klaje fe ji in kdaj fe ji daje. De fi daje, Ša konje je sraed sliitat ovef nar boljfhi klaja, žhe je zhift, prav fwll ia ne (iifhi: jezhmen in fozhivje je po florjeni fkufhnji veliko menj tezhen; dobra j zhifla, s’ vodo ali povddnjo ne ofkrunjeaa merva je mem ovfa nar boljfhi klaja, farna na febi pa ne da sadofli sbivesha, frova merva pa napenja* dela bodlaje in druge teshave. llavno to fe tudi sgodi od nenavadne in prepogofte seiene klaje, ktera je fplob malo te'zhna ; delelifhe pa she zlo ni varno per- pultiti sa pafho; zlo fhkodljivo je tudi hnldto ali Aolzbeno sbito, zhe fe jim ga veliko da. Po trikratni pokladi je tre'ba vfelej f’ hladno in zhifto vodo na¬ pojiti , po simi pa veuder ne f’ premerslo vodo, ampak dobro jo je pred en- maio ogreli. Sa rejo govdd v’ hle'vu po letu je nar boljfhi sdrusbiti fuho klajo (mer- vo, deteljo in flattio) s’ seleno ali frovo. Sele'na klaja is nafdbnih ali perfiljenib travnikov naj fe v’ fd nzi nekoliko ofufbi, iti fe ne fine nikoli veliko na enkrat ldafli, ampak fe mora le v’ manjfhih rasddbh pokladati. Ob moki itn vremenu je boljfhi nizh seleniga ne v’ hlev noflti. ^rova klaja od korenin, semeljrtth Lunk, kakorj podse'mljiz, re'pe naj fe vfelej s’ sresalio fuho klajo smefha, ali po verlli s’ njo poklada, in nikoli fe ne fine farno s’ njo redili, de fe vdlki shelodez f’ fuhoto sadoffi rasiegne. Pi- jazha naj bo fre'dnje hladna, in pred poldne'vno klajo dana; nikoli naj fe ne da piti prezej po savshiti frovi klaji. Gorka pijazha, polivka in pomije dajo Vezli mleka, ne fmejo prevrozbe biti, in fe mor*jo po verfti s’ drugo kiajo da¬ jati* Zhe te rezbi predolgo flojd, le fkifajo, in fo potlej shivini fbkodljive. Ovze v' hle'Vu je nar boljfhi rediti f’ prav ftiho, difhdzho mervO, ktera je na vifozhiriah ralla. K’ te kla ji fe tudi fine' ovfena ali pfhenizhna flania perdjati. Per rtekteTih gofpodarftvih fe sutlej navadne klaje tudi marliktero lift- je, bunke ia korenine, tudi ftolzhen shelod in divji koftanj zbali po verfti f’ terdo klajo, ali pa v’ sincfi s’ njo ovzam dajejo, in jim dobro flore. Pijazbe fe ne Ime prevezb in ne prezej po vsilili klaji dajati; per fuhi klaji fe jim dva¬ krat na dan piti da, §. 4 . Malopridna pafha je shivini na sdravji in raftenji slo fhkodljiva, in bo naj, de je pafha sa rejo shivino žlo potrebna, ali de fe oli reji v’ hlevu savolj oma- jenja na pafho goni, je tre'ba Srnirej per te'm veliko fkerb imeti. Niški, mozb^rni pogoltnim povodnjanl podversheni fpafbniki ob rtiozvirji in vajerjih rode fhkodljivo pafho iii zlo ftrupe'ne roshe; tazih krajev tedej rti treba sa fpafbnike iiiidti, ravno tako tudi ne fuhib, prafhnih ali s’nefnago ome¬ tanih trat, ali tiftih folnzhnih, pefhenih in nerodovitnih bregov, kjer le gladesb, obit, potrofhnik , plefhez in druge take fuhotne in netbzhne roshe rafejb. ( She fhkodljivfbi fo tifli pulti, nerodovitni fofefkitii fpafbniki, kakor fe V vezli krajih sravert vali vidijo, kteri nilo tako f’ zhverfto travo, kakor f’ kurjekl ali gofjeki in drugo nefnago pokriti, in kjemvfe gomsi od muh, brenzeljnov in komarjev. Taki malopridni fpafhniki (o sa shivino kraji teShuv in nadlog, ia rte de bi fe napafla, ampak fhe le prav f-bujfba. ,She od rtekdej fknfhnja Uzbi, de je Veliko boljfhi , take fofeTkinc fpafh- nike gofpodaijem v’ lafl rasdeliti, de njive in travnike [is njih naredd, iii pa tem fvojo shivino', kar je veliko boljfhi, v* hlevu rede'. Dokler fe rofa in flana po travi rte pofufhi, bi fe shivina nikoli ne fmeTa na pafho gnati; fpomladi in vjefeni, ko fe trava posrto pofufhi, bi fe moglo shivini sjutrej, preden fe na pafho shene, vfelej kej fuhiga dati jefti, de ne gre naglo, ko na pafho pride, fhe mokre trave shret, in de «■’ njo Vred ftru- penih seljfh ne poshre, kterih fe fzer ne pertakne. Medna, mokra rofa in pajzhevna , zhe jo je veliko, je shivini na sdravji slo fkodljiva, in tedej le je je treba, kar je mogozhe, ogibati. Med vfimi fiikodljivofliini, ktere shivino na pafhi sadenejo, fo te, ktete f * od vremena pridejo, nar navadnifhi in nar teshej odverniti; veliko teli fhkod- Ijivoft pa vender priden in fkerben gofpodar odverne. Naj gofpodar Ivojo shivino doma ima, kadar je merslo, deshebno ali megleno, kadar fpomlad ali vjefeni fneg pafho pokrije; naj fe shivina poleti sgodej, ko fe dan napozhi, na pafho shene, in do devetih sjutrej v’ dobro svetrane hleve fpet pershene, in fhe le popoldne naj fe fpet proti fhtirim ali petim isshene. Zhe je pa na pafhi kteri kraj v’ fenzi in na vetru sa ftajo, je fhe boljfbi sa shivino, de ondi, dokler vroznma tdrpi, ’ miru pozhiva. Pofebno ovzam je fhkodljiv tifli kraj, ki je zel dan na folnzu, ktere od vro- zhine obnemagajo in fe pote', tako, de fe vidi, kako fe, de bi vfaj glavo foln¬ zu odmaknile, Arina jo, in jo pod tre'buh Ipredej ftojezhe ovze fkriti fkufhajo. Naj fe tedej ob taki vrozhini v’ fenzo pod dre'vje, ali kam v’ flajo sheno, ali naj pa ob hudi vrozhini doma v’ hle'vu bojo. Pofebno je tre'ba fkerbeti , de fe ne prepafejo, kar jih v’ teshke in dolge hol^sni perpravi. Prepafejo fe pa nar vezhkrat fpomhd, kadar lazhne ovze, ktere fo po simi ob fuhi in fkopi klaji ftradale, na zhverfto mehko, travnato pafho pridejo, pofebno ob potokih ali ftudenzih, ali po ledinah ob mokrim vre¬ menu, kjer trava naglo rafe, ali po mozhernih travnizih, po grabnih in ob vajerjih, kjer rnarfiktdre ftrupene selifha: famojeja, trobelika, velikonozh- niza in druge take ofire selifha tla pokrivajo. Per napajanji shivine je fhe tre'ba fkerbeti, de fe, kadar fe s’gonjo vgrejc, f’pitjem per merslih ftudenzih naglo no ohladi; tudi fe ne fine' puftiti na tazih krajih piti, kjer fe je voda f’ itajamga ledu ali fnega fhe le nabrala; ravno tako je voda, v’kteri fo fe predivo ali konoplje namakale, shivini slo fhkodljiva. ;Sploh je prav veliko leshezhc na laftnoftih paftirja, in kakor priden, fker- hen in previden paftir marfikte'ro nefre'zbo odverne, ravno tako nevc'djn fvojo- glaven ali le'n zhlovet le fhkodo in nefre'zho nakopT ! Perpomo^Iiki sa dob Per re P divine ^ amo na tern leshezhe, de fe /i da dofti in r dobre kla- ro shivinfko rejo! je, ampak tudi de fe ji daje po pravim re'du, hakor pofebno tudi, de fe ji da sdej omajenje sdej pozhitek. Pozhitek je vfi shivini sa pervo prekuhavanje klaje v’ shelodzu zlo po¬ treben, salo fe pufti konjem vfaj eno uro zhafa po klaji sa prekuhavanje, prc- shvekovavzam pa, gove'dam in ovzam dve' uri; med tem zbafam fe pufti na mirnim, fenzhnim kraji kla/o preshvekovati, in k’ nobenimu delu je takrat ne fme' filiti, ne goniti, ne poditi. p , „ t Szcr je pa oh drugim zhafu delo in omajenje shivini zlo potrebno, tako, de zlo tudi molsniin kravam to dobro ftori, in oh lepim vremenu fe mor jo tudi po simi kam na piano goniti. Predolga gonja, pofebno po terdih, prafh- nih zeftah shivino prevezh utrudi, tako, de je shivina po tem slo trudna, in zhe fe to pogofto ponovi, f-hujfha. Perpomozhek prekuhovanja per shivini je fol, kar je fploh snano, kte'ra pofebno per fuhi klaji shivini dobro ftori. t Soli fe da goveji shivini enkrat v’ te'dnu s’ debelo moko ali otrobi smčfhane; ali tudi s’ nekej kimeljnam, svifh- zhem, kolmefhem, i. t. d. smdfhane* ovzam fe vfak te'den enkrat ali pa tudi le poldrugi t^den nekej foli v’ koritih poda, toliko de je sa odrafheno ovzo okoli dva lota pride. V’ mokrih, deshevnih letih pa, oh deshevji, per flabi, nekervnati in bolehni shivini je fol fhkodljiva. Tudi' ni fvetvati obefhati kof kamne foli v’ hlebu, ampak raji dati je, kar je prav, kčr fzer nektebo shivinzhe smirej liske, de ima prevezh, druge pa ne mo,rejo staven priti. Zhe je tifta voda, per kteri fe shivina pafe, nezhifta in tedej nesdrava, ali premersla • jc tudi dobro shivini v’ vodo, fctero v’ hlevu piti dobiva, kamne foli permefhati, de po tem uno fhkodljivo vodo na pafhi, ker jc boljlbi navajena, per miru pufti- §• 6 . De fe shivina dobro redi, je treba smirej fkerbdti sa nje fnashnoft. Odfkorbisa fnash- Delavno shivino, ki je potu in prahu bolj podvershena, polcbno konje, je noft shivine. treba vfak dan fnashiti in zhefati, delavne voli vfaj enkrat v’ tčdnu. Drugo govejo shivino, pofebno pa molsne krave, je treba vfak te'den ornih in od per- je'tiga blata pofebno po sadnjih (tegnih in vimenu ofnashiti , in po tem P flamo do luhiga odergniti. t Steljo je treba vlako jutro preve'trati, le zhido in fuho pufliti, in zhes malo dni oponoviti. Is gnoja, kten fe v’hlevih nabere, fe fo- pariza vsdiguje , ki je shivini slo fhkodljiva , ravno takc5 je fhkodljivo , zlie fe gnojniza pod trohnjenimi, predertimi podnizami bres vodote'zhine nabira, Sato je treba is hlevov sa konje in gove'jo shivino pofe'bno poleti vfak dan iskidati, de fe tudi nmfhize in drugi kukzi prevezh ne sarede. ( Snashnofl je povfod potre'bna, sato fe morajo tudi jafli, korita in kar je taziga, pridno fnashiti. Tudi na to, kar je okoli hleva, dvorifhe , ulize, in kar je drusiga kraja, je trdba gledati, ke'r njih nefnaga, ftoje'zhe mlake in iu- she, ki va-nje is vali shivino gonijo, P fyojo kushno foparizo fhkodujejo. Zhe fe shivina v’kopel shene, je tre'ba fkerbe'ti, de fe pred ne podi in ne fgrdje, ke'r bi fe po tem kmal prehladila. Kadar fe ovze savolj drishve volne fkopljejo in omijejo , jih je treba prezej na kak gorek folnzhen kraj ali v’kako vetreno lopo gnati, de fe hitro pofufh^, she' oftrishene ovze fe morajo v’ dofti prodorne, pa vender ne v’take lope ali hleve devati, fkosi kt^re fapa vle'zhe. §* V Per delavni shivini in pofe'bno per konjih je fkerb sa noge, pofdbno O'* olkerbovania sa rogali kopito tolikajn potrebnifhi, kdr samuda ali pregreThek v’te' re'zhi ve- n ?". [ jer ‘fčlav ui shi- likrat nar boljfhi in nar drajfhi shivino k’nizh flori. Gofpodar fam lahko she v’td re'zhi veliko fhkodo odverne, drugo je leshezhe per umnofti in sdravi pameti kovazha. Konjfkih kopit je tre'ba prevelike fubote, kakor tudi prevelike mokrote varvati. Konjfka (laja naj fe tako napravi, de prednje noge' ne na podnizah, ampak na mokri ilovzi dojd, ali vfaj na pdfku fprddej delaj mokro¬ to, ter gnoj tje pometaj ali s’mokro ilovzo potrofi. 4 Skerbi, de ne bodo ko¬ pita per podkovanji na voglih in kotih, na podplatu in v’shlebini ofhkodo- vane, de fe de'ne previfoke ne pufle' in od sunej ne fzhefnejoj na podkovi naj ne bodo predolge dole, ke'r fe per vfim tem dopal pofufhi, fe zdpi , in noge flifka, is tega podanejo perfiljenez in hude bolezhine na nogah. Navadna mo¬ krota (lori, pofe'bao gnojniza, de kopitni rog gnjije, fe drobi, in napravi pol- nat in plofhnat rog. ^Snashi tedej smirej ftajo , de fe per sadnjih nogah pre¬ vezh gnoj i ali fzdvmze ne nabere. Prefuhe fpre'dnje kopita fe sboljfhajo f kopanjem v’ tekozhi vodi, s’obesili f’ kravjekam, ilovzo, mokrim predivain i. t. d. pofebno ob dolgi fufhi in boji po terdih , fubih zedah. Per podkovanji ne fine' kopito ne prevezh ne premalo pore'sano biti, ampak kar je trdba, de fe srafhene dene kopita neko¬ liko fkrajfhajo. Preteshke , prefhiroke in predolge podkove f’ krajzi proti do- lain potegnjenimi, s’nerodnim popadam in doli fo zlo per teshkih vosnih konjih slo fhkodljive. \ Tudi parklje delavnih volov, zhe predolgo v’ miru ftoje , ker fe rasrafejo, je trdba nekoliko perresovati, fhe bolj pa je to potrebno per bikih in molsnih kravah, ktere smirej v’ hlevu doje. S- 8. Kdor h ozhe fvojo shivino per sdravji ohraniti, ne moro ime'ti prevezh Od varvanja shi- prcvidnodi sa odvernjenje nevarne nalesljivodi. Ta previdnod ukasuje fkerbno vin« nevarne nales- odverniti vfe okolifhine , po kterih bi fe utegnila nalesljiva bole'sen kakorkoli sanedi ali podndli. She sato je zlo dobro in koridno , shivino v’hlevih rediti, ker tako nar bolj od druge shivine odlozhena odane. Previden gofpodat ima fvoj shivinfk hlev sapert vfim ptujzam, kte'ri. imajo kakorkoli s’drugo shivino opraviti, hodo naj mefarji, volnarji, ftrojarji ali pafiirji, ovzharji, konjedirzi i. t. d. Nobeniga novoknpljeniga shivinzheta nc pufli v’fvoj hlev ali med fvojo zhe'do, dokler le ni popolnoma preprizhal, de je prav prav sdravo. Previdna fole'fka sapove' fvojimu zhedmku , zhede fkerbnu varovati med uno hlishnje fof^fke , in nobeniga ptujiga shivinzheta med njo ne puftiti j zhe ktero shivinzhe sboli, ga bersh od zhede lozhiti, in hitro sgiafiti, Jam pa nikoli fe ne podftopiti v’ fofeTki, ktero bolno shivinzhe osdravljati. ,So- fefka ho nad mefarjem v’ fvojirn kraji zhula , de shivinzheta sa kolitev kupljeni« ga na fofefkin fpafhnik ne pofhlje« S- 9* Od zhutjanad shi* Pridni kmet, tteri fvojo shivino in nje fhtato oh sdravji dobro posna * vino. in vezhkrat ogleda , tudi nje bolesni ne bo lahko pregledal $ zhe le pa bolescn pred fposna, loshej fo osdravi. Ali fposnati perbajajozbo ali prizhijozho bole- sen, je veliko vezh treba, kakor le na to gledati; ako shivinzhe jd aii ne je, kdr fe shivinzhe velikrat she dolgo zhafa bolno, defiravno smirel rado jc'. Zhutje nad bolnim shivinzhetam tudi kmc'ta tako suzhi, de vd bolesen in nje snamnja shivinfkimu sdravniku, kadar pride, na tanko rasloshiti, tako, de ta rozhno fposna, kar je tre'ba rediti, in da pravo sdravilo. Na te okolifhine je tedej pofebno treba gledati; Je bolno shivinzhe debelo ali medlo? snftavno ali floko ? Je v’korenini rogov, ufhef, parkljev ali kopit, gorko, vrozhe ali hladno? ( Se kosha terdno dershi ali fhumi ? je ( per ovzah) bleda ali redezha? Je dlaka fvetla ali temna, gladka ali kodljava ? Sc shivinzhe poti velikrat in mozhno ali ne ? t Se kasbejo' otekline ali mehurji? Kjd? t So bolezhe ali nebolezhe? £ So ozhi omotne, ognje¬ ne, t^rde , trudne, kalne, vpadene, fuhe ali folsne ? t So ozhi, gobez , notre- nje nofnize redezbe, ble'de ali rumene? Tezhe zhift ali kalen fmerkelj is nofa ? Je rivez (rilo) fuh ali mokroten, ali fpokan? ( So sobje rahli in fhkripajozhi ? Je mefo okoli sob bolezhe ? jesik zhid ali uuiasan? Kosha po gobza gladka ali s’mehurji obf jana ? Ali shivinzhe velikrat s’glavo treTe ? Ali vrat na ravnod de- guje ali ga globoko pobeTha ? Ali f' pervimi nogami na fhiroko doji? Ali delezh od jalel doji? Ali vfe fhtiri noge bliso fkupej pod trebuh podavlja? Ali herbet kopizhi? Ali fe pogodo , ali malokdej ali nikoli ne uldshe ? Ali fe vezhkrat lu- zha in valja? Je njegova hoja krepka ali trudna in omahavna ? Kako podavlja noge? 4h s’re'pam maha, zhe tudi muh ni? 4 Se kashe ohzhutljivo ali neob- zhutljivo ? Ni na kopitih ali parkljih nizh bolniga ? Kashe veliko ali malo lazh- nodi in sheje ? Sanizhuje ktero pofe'bno klajo, m ktero drugo, pa vender fbe je? More lahko poshirati ali ne ? Preshvekuje po redu, malokdej ali zlo ne? Pije shivinzhe naglo, pozhad ali prenehama ? ,Se vezhkrat sleza? Je trebuh, (sadnji konez ) Ipiodren, napet ali odnmkel ? { So lakotnize prasne, globoke ali napete? Je sadnjiza odperta,, odmekla ali napeta? Gre blato pogodo ali ma¬ lokdej od njega, fuho ali mokrotno, v’ oblizah ali v’vodi, zhido ali rjavkado, shelado , kervavo ali s’ glidami ? Kako gre' fzavniza od njega, pogodo ali pored¬ ko, veliko ali malo? Je kolna ali zhida, rjavkada ali vodnada , redka ali vle- zhe'zha in shlesada ? Baje molsna shivina navadno mero mleka , ali ne smirej, ali ga zlo smanjka ? Je vode'no, rumenkado, plavkado ? ( Se zhulijo bitki fe rza ali ne? £o možhni ali flabi , terkavni , valjavni, pozhafni ali nagli ? Ali silila por konjih hitreji bije kakor 4 okrat, ali per* goveji shivini hitreji kakor 5o do 6 okrat, per ovzah hitreji kakor 70 do 8 okrat v’minuti? Diha shivina v* miru po- zhafi ali hitro, fopd, pifkaje, sdihov.aje, gergraje ali kafbljaje? Ali fe majejo sraven nofnize, rebra, mezhe in trebuh malo ali mozhno in zhudno ? Je dih hladen ali vrozh ? £ Se kafhelj fili pogodim ali pore'dkim, fuh ali rahel, f’ Lira- keljnam ali bres njega i. t. d. Zhe fe te in druge take okolifhine bolj raslozhno pfeifhejo, gotovfhž je , de bo bole'sen prezej v’ sazhe'tku fposnana. Mnogotere bolesni po njih sazhetku in Vasfhirvi, §. 10 « De fe sazheta bolc'sen prav rasiozhi, je tre'ba, vfe okolifhine is vaditi , po klenih hi fe bila utegnila perjeti, V’tem sadevku je ali; in rčzhi -j i^*c^a preseli, de fe veliko sliivine na enkrat prime in is tnzih fhkod- Jjivoft,isvira> ki imajo v’ gerdirn vremenu ali v’negodnofti kraja fvojo korenino, ali fe je pa sazheda savolj pomanjkanja ali fpridenja klaje , kakor ob flabi ledini , ali is fbkodljive vode sa pijazho. V’tem pergodku imenujejo bolesen kugo , ki lahko vfo shivino popade, ktera je tiftiin fhkodljivoftim podversbena. To je ve- zlii del neogibna nadloga v’desheli, ker fe tiftih fhkodljivoft s’shivino ni mo- gozhe ogniti. Ali : 2 ) boleken ni od tažih fplofhnih fhkodljivoft, ampak je nalesljiva, ktera fe per nas ni sazhela, ampak je is daljnih deshel f’ ptujo shivino od ondot per- gnano saneiena , in fe od eniga famiga shivinzheta lahko veliko druge shivine kmal prime. 'Take kuge fe imenujejo nalesljive kuge. Te bolekni fe pa ne farno s’bolno shivino, ampak tudi s’ mefam, P ko- shami in gnojem, kakor tudi s’oble'ko , kosbuhovno i. t. d., kterih fe je na- lesljivoft perjdla, v’ fofeTke , zhede in hleve sanefe. Te nalesljive kuge fo velike nadloge v* desheli; ktere pa nifo neogibne, kakor une sgorej imenovane navadne kuge, ke'r je mogozhe P pravo previd- noftjo in fkeibno lozhitvijo fvoje shivine popolhama ogniti fe nalesljivolU , in tako tudi bolesen od nje popcdnania odverniti • fo pa grosno nevarne , zhe pre- vidnofti sa odvernjenje nalesljiVofti nimajo v’ vfi mogozhi fkerbi, ke'r fe od malo bolnih zhes ze'le fofeTke naglo rasfhiri, in kjer fe je nalesljivoft perjela, ni krat¬ ko in malo nizh vezh mogozhe bole'sni odverniti ali vftaviti. Sadnjizh 3) fe sgode mnogotere holesni per pofamesnih shivinzhetih is tazih okoli- fbin , ktere fo le farno to shivinzhe sadede, poftavim, od pregrefhkov ali smot per reji in fhesbbi, od veliziga in dolsiga terpljenja per delu, od prehlajenja , od ftrupenth sedjfh, od Vnanjiga ranjenja i. t. d. Te holesni fo fzer tudi slo nevarne, zlo merljive, pa vender ne flore', zhe fe tudi fhe tolikrat pergode, desheli zlo tolike lhkode, kakor kushne in nalesljive holesni, ktere na enkrat vfc zhede ali vfo shivino vezh fofefk v’ nevarnofl perpravijo in velikrat kmal popol- narna konzhajo Sato ho tedej tudi v’ tein poduzhenji fpodej fploli le od kug in nalesljivih bolesen govorjenje, kako jih je fposnati, kako njih sazhetek in vezbt rasfhircv odverniti, in kjer fo fe she sazhdle, jih, kar je mogozhe, k’fre'zh* nimu konzu perpraviti. Nalesljiva hole'sen fe pa smirej le rasfhiraje od shivine do shivine, zhe bolna s’ sdravo shivino vkup pride na pafhi ali v’hlevu, ali zhe fe sdrava shivina sbene na tifte kraje, kjer je pred bolna shivina bila, in kjer je kej klaje, gnoja, fzavnize , fline in kej drusiga taziga od bolne shivine fhe oftalo; velikrat fe pa tudi nalesljiva l>ole'aen po paflirjih , konjedirzih, kupzih , volnarjih , ne¬ umnih sdravnikib in po drusih ljudeh sanefe, kte'ri fo imeli s’bolno shivino opraviti, in potem, ke'r nobene nevarnofti nb miflijo, k’ sdravi shlvini pri¬ dejo. JNalcsljivi ftrup pa fe velikrat sanefe in prime she po farni fapi in fopari- z i, ktero vc'ter prezej delezh sanefe, ali ktera fe tudi lahko na druge rezili, poftavim, na obleko , kosbuhovno h t. d. natvesi in vezh zhafa obtizhi, in zhes dolgo zhafa per sdravi shivini, do ktere fe P tako rezbjo pride, ravno tifto bolesen obudi* Ta tudi tifte bole'sni , ktere od Sažhdlka nifo nalesljive , ampak fe per¬ gode' oh gerdirn letnim zhafu in vremenu, oh fprideni klaji i. t. d., samorejo fzhalauia nalesljive biti, in ftrup bole'sni is valiti, kteri nad popolnama sdravo shivino, ktera pred takim'fhkodljivoftim ni bila podvershena , lahko prejde irt tifto bolesen saplodi. Per vfih teh boldstiih pa je zlo potre'bno , na tanko ogledati in pre- ifkati vfe okolifhine ter raslozhno isv^diti, ako fe re'f s’ nalesljivoftjo rasfhim- jejo ali ako fo le navadne hole'sni, ke'r fe mora vfe nje osdravljevanje po tem v m dri ti in ravnati; to rezh pa samorejo ve'zhi del le umni sdravniki, zhe jih go- fpofke in gofpodarji shivine f' fvojo pomozhjo podpirajo, prav de gotoviga dognati in is vaditi*