------    214    ------
Razstava kmetijskih in gozdnih pridelkov na
Dunaji.
Prihodnje leto 1866 maja meseca bode velika razstava izložba kmetijskih in gozdnarskih pridelkov na D u n a j i.
Že jo je oklicala dunajska kmetijska družba. Bode v praterji, začne se 15. maja in končd zadnjega maja, ako se ne podaljša še za  14 dni.
V razstavo se bodo vzeli: 1) vsi poljski in gozdni pridelki in obrtnijski izdelki, 2) živina, in sicer konji, goveda, ovce, prešiči, perutnina in psi, 3) mašine in orodja za kmetijstvo in gozdnarstvo, 4) hišne gospodarske stvari, ki jih potrebujeta kmet in gozdnar.
Iz vsake dežele se jemljejo te reci v razstavo. Kdor želi to ali uno razstaviti, mora to napovedati do 15. svečana 1866. leta, in sicer po pismih, ki se dobe brez plačila pri razstavnem odboru. Ta pisma se pa morajo dvakrat pisati.
Vožnina in da se v izložbo poslane reči razstavijo in po razstavi zopet odpravijo, je skrb vsacega razstav-nika. Da bo vožnja po železnici cenejša, bo skrbel zadevni odbor in to naznanil ob svojem času.
Za lepe in dobre razstavljene reči so odločene premije (svetinje zlate, srebrne in bronaste) in pa slavilna pisma.
Brez tega, kar utegne še vlada dati, je odločenih 10.000 gold. za premije. Tudi srečka nje bo združeno s to razstavo.
Vse, česar kdo želi, še bolj na drobno zvedeti, se zve po pismih, ki naj se pošiljajo na razstavni odbor c. kr. kmetijske družbe dunajske (Aus-stellungs-Comite der k. k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Wien).
Slovenskemu narodu naznanjamo že zdaj to razstavo, da se vsi, ki imajo ali bodo imeli kaj pripravnega poslati v razstavo, že zdaj morejo pripravljati na to. Marsikdo bo spravil kaj skupaj, kar se bo lepo skazovalo v razstavi, naj so žita, vsakoršna druga semena, svila (zida), vina in sploh vse, kar se prideluje. Koliko se vsacega pošlje in v kakih posodah itd., vse to se bode izvedelo pozneje.
Naše dežele imajo lepih pridelkov; časteni so bili že v dunajski razstavi; svet jih je videl, potrdil in razglasil po svetu — vse to pa je na dobiček temu, kdor s takim more kako kupčijo si odpreti, in je potem tudi na korist in čast vsi deželi.
Izprva, ko se napovedujejo takošne razstave, je malo komu mar za nje; kadar pa je razstave konec in se razglašajo postavljena imena, takrat je mnogim žal, da niso vmes.    Zato zapametimo si prihodnjo razstavo !