70
Jezikoslovne drobtinice.
Denešnji dobi je ime ??na pred eka, in toti terja, da ga vsestranno posnemamo, tedaj tudi v jezikovoj omiki in uglajevanji. Vso nase tudi v najboljšem slogu napisane knige pogrešno prilagajo končnico s ki tujim imenom: ev-ropejski, azijatski itd. To je so vsema po nemškem europaisch, asiatisch ponarejeno; duh slovenskega jezika prilaga s ki neposredno na osnovo, izbivši a, tedaj evropski, azijski. — Ravno tako je povse narobe v dvojnem pomenu rabiti amerikanski, afrikanski, avstrijan-ski itd. Slovenščina ima razločevati ameriški, afriški, avstrijski od amerikanski itd. Ameriški pomeni vlastnino Zemljinega dela, na pr.: ameriške reke so velike; — amerikanski pa bi vavško vlastnino, na pr.: amer i-kanske navade so sirove. Tako se tudi razločuje v pomena evropski, azijski od e vropš ki, azija ns ki.—Napačno je samostavnikom dve možke končnici pridevati: Amer i-kanec, Afrikanec, Avstrijanec, Dunajčan, Celj-čan itd. namesto Amerikan, Dunaj an, Celjan ali Dunajec ali Celjec, ker obliki Dunaj čan, Celjčan ste napravljeni iz Dunajec j an, Celjec j a n, e se je izbil, cj pa = č.
Pri glagolih 4. vrste na s ti-1 i šče radi nepravilno stvarjamo trpivno deležje izpahaje i — j in nepremenjaje st v šč: po milosten, cesten, namesto pomiloščen iz pomilosti-en — pomilostj-en m pomiloščen kor zapuščen. Vsaj molimo „Cešena si M. itd, Toisto velja o glagolnih samostavnikih: po milosten je, oprosteuje, namesto po m i los če n j e.
Preradi zanemarjamo j prestavljajoči glagole 4. vrste v 6., postavimo, napolnovati, na p o 1 n uje m, namesto napolnjevati, napolnjujem iz napol ni-u-a-ti — na poln j-u-a-ti =r napolnjevati, in v kazavuikovem sedanjiku napolni-ujem =z na p ohij-u-j e m.
Nekdo nam je svetoval ne pisati: „Slavomir slovenski in laški govori, temoč po slovensko ali laško;" jaz pa razločno velim , da je lepo , pravilno in povse slovenščini primerno pisati in govoriti v prvoj obliki , ker v teh primerih se vsele razumeva: slovenski (jezik ali govor) in v ljutomerski okolici, kder šče se skoro čnta slovenščina govori, nikoli inači ne slišiš. Podobno temu primeru dostikrat samostavnik opuščamo:   „Vseslav   na   Srbskem (kraji)
v .     t rr
zivr\
71
Zavoljo lučca, vrvca itd. primerjaj kosci ca, goli i ca, pesmica, peščica, slaščica kor tudi luč i ca pri nas in drugod.                                             Sekolovski.