f.»srnin« plačana v gotovini. Posamezna številka 1 trte. Čas preizkušnje So dobe in so časi v življenju, v zgodovini in v razvoju naroda, ko gre za važne, velik«" odločitve, ko gre za preizkušnjo življenjske moči in sile, za preizkušnjo zrelosti, državniške in diplomatske sposobnosti ter vojaške pripravljenosti — skratka za preizkušnjo in oceno tistih elementarnih prasil naroda, ki so potrebne v bi.ibi s sovražnimi silami za obstoj narodne in državne integritete, če in kadar jr ta ogrožena. Dvajseto stoletje je prineslo Slovencem sicer lastno državo, osvoboditev izpod več stoletnega tujega gospodstva, prineslo in rodilo pn je v Evropi tudi ideologije, sisteme in oblike vladanja držav, ki so zlasti malim narodom, njihovemu obstoju ter njihovim samostojnim državam mnogo nevarnejše, mnogo zn-hrbtnejše kot pa srednjeveški nač.in fevdalnega vladanja, ali pa doba velikih osvajanj Korzičana Napoleona. Res da je fevdalno gospodstvo v socialnem oziru prizadejalo podložnim deželam in podložnemu ljudstvu premnogo krivic, ko tlačan ni bil deležen dostojanstva in pravic, ki so mu kot človeku pripadale — toda niti najbolj kruti časi srednjega veka ne poznajo tendence tot&tat^u u3MW-■-.^v- ~y»lt*j ^v-!—«Vrv, uničevanja njihovih držav, v imenu nadvlade, hegemonije in imperializma enega naroda — kot se to dogaja danes. Dogodki zadnjih mescev jasno kažejo, kak-š&a usoda čaka male narode in male drž' %\ ko dva ali trije absolutisti vadljajo za njihovo kožo, če mali narodi ne bodo na znotraj dovolj močni in pripravljeni upreti se tujemu pritisku, kateremu so dane«- kljub zagotovilom »n nenapadalnim paktom izpostavljeni na vseh točkah Evrope — pa čeprav so še tako nevtralni. Pojavi, ki se dogajajo okrog nas, kažejo, da so preizkušnje naše odpornosti, naše zrelosti vsak dan hujše, vsak dan večje. Zares zahtevajo dogodki od nas, da s svojim pravilnim zadržanjem in s pravilnim stališčem do vseh teh dogodkov pokažemo, ali smo se v teh dvajsetih leftih samostojnega državnega življenja naučili biti v resnici dejansko svobodni, ali re znamo sami vladati, zapovedovat' sebi in si ustvariti spoštovanje in rešpekt pri sosedih. Zavest potrebe lastnega državnega življenja v obliki, kakršno smo si sami izvolili, se nam z raznimi tujimi vplivi in posredovanji, ki že mejijo na vmešavanje na naše interne zadeve, skuša odvzeti, preprečiti ter dokazati, da je za na-1 mesto drugje, da so nam potrebne druge državne oblike in sistemi, -r^t ItJuvtM r^.-~ p*-!''. Žalostno in resnično dejstvo je, da se najdejo tudi pri nas tako lahkomišl jeni. neprevidni, da ne rečemo efialtsko inspirirani ljudje, ki te tuje vplive zagovarjajo, jih širijo, ali so vsaj napram njim indiferentni, popustljivi in neodporni, da ščitijo tuje agente, jim nudijo kruh, streho in vso podporo,, jih prsih. i\e samo tujim agentom, temveč tudi vsem tem našim Efialtoni velja boj vsega naroda, vseh slavensko in Jugoslovan-ko mislečih ljudi brez razlike, da se odstrani to nevarno zastrupi jen je našega narodnega telesa, du se izreze to okuženo run;) na našem poštenem slovenskem narodu. Zato snio rekli, da je to najhujša preizkušnja naših sil in moči, naše lastne državne sposobnosti in narodne zavednosti. Ne najdemo primernih izrazov, da bi dovolj obsodili naše kratkovidno ravnanje, našo veliko potrpežljivost, ko dovoljujem), da dan za dnem sovražni tujci rujejo proti naši dr-žsvni samostojnosti in narodni svobodi, da širijo podtalno od osebe do osebe svojo propagando, da vt hotapljujo letake, znake, zastave tuje države, da izpodkopavajo moralo našega naroda, da se končno vedejo pri nas tako kot da so oni gospodarji v državi in ne mi. Proti tem tujim vplivom in tej tuji propagandi, proti tem zločincem in sovražnikom države, našega naroda in naše svobode je potreben neizprosen boj, da se z brezobzirnimi Prevat. knezoškofu v pozdrav V teh dneh se prične v naši dekaniji redka slovesnost sv. birme. V svojo sredo sprejemamo svojega dragega nad- past\*ja, ki bo našo mladino potrdil za vojsko Kristusovo. Njegov prihod nam nikakor ni nekaj vsakdanjega, nasprotno, slovesnost za vse naše fore. Dvigajo se mlaji, zvonovi mu done v pozdrav, s prvim pomladanskim cvetjem bomo okrasili božje hiše. Slovesni sprejemi, ki jih pripravljajo farani prav povsod, niso nepotrebna zunanjost, marveč so izraz naše odkritosrčne vdanosti, naša izpoved vernosti in spoštovanja, ki smo ga dolžni svojemu nadpastirju. Obisk prevzvišenega ima pa še prav v današnjih dneh poseben pomen, saj živimo v težkem času, v strahu za bodoče dni, v času, ko mobilizirajo vsi sovražniki Kristusovi. Naj on sprejme in s Svetim Duhom potrdi našo mladino, da bo močna, verna in pripravljena na težke preizkušnje. V želji, da bi njegov prihod v Kranjsko dekanijo pomenil novo pomlad verskega življenja, poglobitve in božjega miru, edinosti in složnosti vseh, ga najlepše pozdravljamo. Naj sveti Duh njegovo pot po naši dekaniji bogato blagoslovi. Triumfalen »prejem APZ v Kranju Po ljubljanskem in mariborskem koncertu ter po turneji po naši državi — kar je APZ združil s proslavo 20 letnice obstoja slovenske univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, je tudi v Kranj prinesel program pesmi slovenske romantike iz dob narodnega preporoda ter čitalnic — do začetka „Novih akordov". Ta strokovno glasbena revija je pod vodstvom morda našega najboljšega kritika in esteta, sedaj univ. prof. dr. Gojmira Kreka začela usmerjati našo glasbeno ustvarjalnost na sveže ledine in zaorala novo brazdo - v slovensko moderno, ki jo bo načel APZ v prihodnji koncertni sezoni. Poznavajoč odlične kvalifele tega pevskega korpusa smo tudi v Kranju z velikim zanimanjem pričakovali letošnji njegov nastop in program, katerega je zbor izvajal. Kranjsko ■meščanstvo brez izjeme strank, slojev in prepričanja je sledilo vabilu našega najboljšega rc prezentanta in interpreta; slovenske pesmi in velika dvorana Narodnega doma je bila odlično zasedena, kar se v Kranju običajno pri koncertih ne dogaja. Na koncertu »mo opazili tudi okrajnega glavarja dr. Vidica, žu- pana Češnja, člana obč. uprave dr. Meifnftsr-ja in odbornika dr. Šilarja, tovarnarja Zabreta, ravnatelja „Jugočeške" Horvritza in še polno drugih odličnikov in zastopnikov našega javnega življenja. Poleg občinstva iz Kranja in okolice je bilo na koncertu tudi veliko mladine. Burno pozdravljeni so nastopili akademiki v svoji svojevrstni uniformi, z njimi vred pa je bil enrJco prisrčno aklamiran dirigent Marolt France. Kot prvo pesem so zapeli Vo'aričevo Izgubljeni cvet, ki je takoj močno užgela. Potem je sledila Ipavčeva: Danici, namest) naslednjih dveh pesmi označenih ua programu so pa peli Svetkovo: Majolko. Naio je zbor odpel Saohsovo; Vzdih in Michlovo: Sokrai-tova smrt, ki je bila gotovo najmočnejša točka v prvem delu piograma. Zadnja točka programa pred r.dmorom je bilo Hajdr;hovu domoljubna pesem: Jadransko morje, katero so pevci podali re? zelo občuteno, prvemu delu programa pa so še dodali 2 pesmi Zdravico in Od Urala do Triglava. Dirigentu Maroltu je bil poklonjen lep venec. (Dalje na drugi strani spodaj.) sredstvi napravi konec temu početju. Notranji razkroj naroda, notranja gniloba je mnogo nevarnejša, nego vsi zunanji sovražniki. Proti vidno nastopajočemu sovražniku se moreš boriti, proti nevidnim podtalnim silam je vsak odpor nemogoč jn tako se zgodi, kot smo videli zadnjih šest mescev, da s0 vsled izdajstva in notranjega razkroja ter nepripravljenosti cele države izginile z zemljevidu. Če kduj. polem je danes pr šel tisti veliki čas preizkušnje naših moralnih in mater ahuli sil, čas preizkušnje naše svobode in državne samostojnosti, ki bo v bodočnosti pokazal, ali so bili jugoslovanski narodi vredni samostojnega državnega življenja, ali so b'li dovolj močni in odporni, da so odbili tudi ta naval južnemu slovanstvu sovražnih sil krepko odločno in pogumno. Če kdaj, potem je danes našu svoboda ogrožena bolj. kot kdnjkoli in zato mora biti v nas pogum, borbenost in pripravljenost fin boj proti notranjim razdiralnim sila'm kot proti zunanjemu sovražniku. Ko motrimo vodstvo naše državne politike v teh težkih časih preizkušnje državniške sposobnosti in modrosti, smemo biti zadovoljni-Kot je bil s Hrvati lani tik pred sedanjim viharjem doseženi sporazum velik državniški akt in znamenje naše notranje konsolidacije Martinka Bidovc: Le ena je mati Na nebu pač nebroj je zvezd, a sonce je le eno; je polje od premnogih cest vse križem prepleteno. Pod soncem mnogo je ljudi, a mati je le ena; zvestejša, kakor njena ni ljubezen pač nobena! A sonca in zvezda sijaj nam zatemne oblaki, ljubezni materini kraj v spremembi ni nikaki. Je zemlja od premnogih cest vse križem prepletena, a ena le, če žge bolest, tja k materi zgvrajena. Ob materinskem dat-1 u BELEŽKE Slovenci in Jugoslovani! Žrtvujte na nabiralni dan, dne 2. maja 1940, na Vnebohod, za kočevske Slovence! Vsak naj žrtvuje po svojih močeh. ter državniške uvidevnosti, ki je imela velik vpliv na domače razmere in je še bojj ugodno vplival na naš prestiž in moč ter ugled države v sosedstvu, tako nam je modra politika naše vlade s svojim edinole pravilnim stališčem nuše države do vseh evropskih sporov in trenj in do vojujočih se taborov- prihranila že samo do sedaj mnogo gorja in nesreče. V teh modrih ukrepih in potezah naše vlade za očuvanje miru in nevtralnosti do zadnjih možnih mej — med katere spada tudi zadnje, sicer za političnega Itaka res nekoliko nerazumljivo zbližanje s Sovjetsko Rusijo — vidimo pa tudi poroštvo, da bo naša vlada storila vse potrebne korake in ne bo opustila nobenega sredstva svoje politike, da tudi v bodoče zavrne vojni požar od naših mej, da z vsemi razpoložljivimi silami skrbi za mir. Če si torej vodstvo naše države prizadeva, da budno skrbi in pazi na red doma in na mejah, ali ne liomo v teh težkih časih tudi nit vsi tako požrtvovalni, da bomo pomagali preprečevati vsak izbruh kakega nereda, da bomo pazili na tuje elemente, da bomo med narodom budili vero v lepše, mirnejše dni. ki morujo nujno slediti, samo če nas bo sedanji ■ čas preizkušnje našel pripravljene, odločne zavedne in močne, dorasle vsem težavam, s ! puško ob nogi in s pogumom v srcu. Malikovalci. Ko so Izraelci prebivali v puščavi, se je dogodilo, da so pozabili na svojega pravega Boga. Jehovo in so začeli maii-kovati in moliti tuje bogove. Mojzes jih je večkrat rotil in prosil, naj se odvrnejo od tujih bogov in se povrnejo k svojemu bogu. Nič ni pomagalo vse dotlej, dokler jih Jehova ni kaznoval. Pri nas imamo ljudi, jugoslovanske držav-ljune, sicer ne veliko, nekaj jih je pa le, ki so naenkrat začeli malikovati tuje državne poglavarje, njihovo vero in nazore. Take ljudi najdemo v privatnem življenju, kar je pa bolj tragično in usodno ter zanje še bolj poniževalno in izdajalsko — tudi v državnih službah. Zato se mi le čudimo šefom takih državnih uradov, o katerih smo prepričani, da so iskreni Jugoslovani, da ne znajo napraviti red in take malikovalce izročiti pristojnim oblastem, ki bodo rade take odpadnike poučile, ni čigavi zemlji žive. čigav kruh jedo. pa se spozabijo tako daleč, da rujejo proti lastni državi in obožujejo tuje idole. V zavesti in žrtvi je moč! Nabiralni dan za kočevske Slovence na Vnebohod 2. maja bomo imeli zopet lepo priliko, da izkažemo s skromnimi žrtvami svojo narodno in državno zavest. Nrj ne bo znvednepai Slovenca in Jugoslovana, ki ne bo izvršil na ta dan svoje narodne dolžnosti. Kolikor more, toliko naj vsak žrtvuje! STRAIS 2 GORENJEC JVcsJ se organizira tujski promet r obč. Križe Prijatelj našega listo iz K rižev nam je poslal v objavo daljši «*• I a -nek, kako bi se organiziral tujski promet v križki občini. Morda bodo v tem sestavku našli kaka do bru navodila tudi drugi naši loto-viščarski kraji, kjei je tujski promet šele v povojih. Radi obsežnosti bo članek izšel v več številkah. U redn ;št vo. MehaJ »ploinih ugotovitev Križe so že po svoji ugodni legi kot ustvarjene za razvoj tujskega prometa. Ze sedaj so Križe v tem pogledu zelo važna točka, ker se tu odcepi ves promet zu «iiavi!išče Golnik in ta promet ni ravno majhen. Med Krizami in Golnikom je zadnja leta organizirana dobro avtobusna zveza. Lepi so pa tudi peš izleti in sprehodi proti Golniku. Lani je bil sklican v staro šolo v Križali sestanek, nu katerem bi se pripravilo vse potrebno za ustanovitev tujsko-promencga društva, pa se je na tem sestanku zbralo le par ljudi — med njimi samo eden gostilničar — da ni bilo mogoče izvoliti niti pripravljalnega odbora. Do drugega sestonku pa ni več prišlo. Tujsko prometnu zvez« v Ljubljani je tudi poslala v Križe interesentom pravila za ustanovitev društvu, s kuterimi je prav da se seznanimo. Križka občina in bodoče tujsko-prometno društvo naj bi čimbolj vneto sodelovulu za gospodarski napredek občanov s področju o-men jene občine, kar se pa tičo delovanj« za ve« tržiški okraj, naj bi se sestavil akcijski odbor za ves tržiški okraj iz zastopnikov občin, obiasti, tujsko-prometnih društev ali odborov podružnice SPD, Touring kluba v Tržiču, zastopnikov lovcev, vseh gospodarskih urtanov t j. gostinstva, obrti, trgovine industrije in predvsem kmetijstva po njihovih stanovskih društvih ter vseh ostalih činiteljev, ki bi prišli v poštev za čim večji razvoj turizmu in gospodarstva v tržiškem okraju sploh. Temu l>okretu bi se v splošnih vprušanjih lahki tudi pridružile občine, izven trž. škegu okraJB- Društvo naj bi se imenovalo: „Tujsko-prometno društvo Križka gora Križe na Gorenjskem". Imelo bi različne odseke, kakor: mladinski, izseljenski, olepševalni, propagandni, športni itd., kot bi pač nanesle potrebe. Člen 3. teh pravil pravi, da je tujsko prometno društvo narodno-kulturno in gospodarsko združenje splošno koristnega značaja, izven vsakega političnega delovanja in strankarskega vpliva. Čl. 4. pravi, da je delokrog društva področje občine Križe. Čl. 5. pravi, da ima društvo nalogo, da prouči sredstva, ki imajo za splošni cilj razvoj in pospešitev turiz.ua po sledečih vidikih: Prometne %vexe 1.) Razvijalo naj bi pri svojih članih in preko njih pri vseh slojih razumevanje za o-lepšavo vsega področja občine Križe. Tu bi bila predvsem skrb olepševalnega od-eka. da bi skrbel za lepa pota in oskrbovane steze, za postavitev klopi na ruzglednih točkah in sprehajališčih, za markiranje potov in po-ta-vitev ku/ipotiiih in napisnih desk. . 2.) Skrbelo bi zu ureditev regularnih naprav, gradnje vodovodov, elektrifikacijo, kanalizacijo, napravo potov in parkov, zu estetsko zunanjost ulic in javnih lokalov, za gojenje cvetlic in za zgraditev turističnih objektov. Tudi v vseh teh naštetih pogledih jc dovolj dela za olepševalni odsek. Društvo bi pomagalo občini do ustvaritve regulacijskega in kanalizacijskega načrta. Skrbelo bi za vodovod«: kjer jih še ni in za elektrifikacijo- 5.) Delalo bi se za izboljšanje cest m prometnih zvez. J'oklenilo naj bi korake, da bi banovina, oziroma bodoča samouprava zgrudala avto cesto Križe — Gozd — Zu'og -. Gorice, ki bi bila za razvoj turizma velikega pomena. Ob novi cesti bi se dobila lepa stav-bišča za gradnjo gostinskih obratov sana! >-rijev, letnih hišic in počitniških kolonij, posebno ob črti Gozd — Zalog. Zemljišča bj gozdovi ob novi cesti bi dob.la večjo vrednost. Vas Gozd naj bi se z lastno cesto zvezala z Golnikom, du bi lažje bolni lahko bivali po vaseh po penzionih in pri privatnikih, seveda z dovoljenjem zdravilišča, da niso nevarni zdravim domačinom. Na tu način l»i veJiko boilnikov lahko dobilo primerno oskrbo, zu domačine bi se pa zelo povečal tujski promet kot važnu gospodarska panoga. Zdravljenje, prebrana in stanovanje naj bi bila pod nad-zoistvom zdravilišča, ki naj bi tudi prirejalo primerne tečaje za oskrbovanje bolnikov. Država naj bi prevzela v svojo upravo cesto Križe — Golnik Gorice — Trsteiuk — Preddvor in jo modenizirala. Elektrarna naj prestavi transformator, država naj odkupi in odstrani staro šolo, Benkova hiša naj se u-makue zu širino obeh gostilniških prostorov, potem bi te lahko postavil nov hotel ali restavracija. Veliko oviro in nepreglednost na križišču cest predstavlja tudi župnišče s skednjem. Župnišče naj bi se zgradilo bolj proti Benku, ali pa na koncu novega pokopališča, katero naj bi se podaljšalo in cerkev povečala. Kapelici poleg župnišča in šole naj bi se prestavilo, kanal skozi Snakovo naj bi se pokril, odstranilo naj bi se Čebrovo gospodarsko poslopje in znižal klanec proti gostilni „Letovišče-". Preglednost ceste tudi zelo ovira Bajdova hiše. Modernizirala naj bi se za težki in hitri promet državna cesta od odcepa pod Zejami pa do Sv. Ane. Skozi Duplje naj bi nova cesta vodila po novi trasi, to je po nasprotni strani železnice, s čemer bi odpadli nevarni križišči ceste z železnico ter z nadvozom čez Belejevo pot. Zadraški most naj bi bil nov in železobetonski. Naprej naj bi bila cesta speljana z nadvozom čez železniško križišče pod Pristavo in naj bi za Primožkovim zidom po visokem in širokem nasipu vodila z nadvozom čez zasebno cesto v Mlako mimo Pristave in bi se na sedanji rosto priključila nekje pri uradniški hiši tovarne „Peko", nasproti katere bi se zožil hrib, da bi bila cesta ravna, pregledna in bi s tem odpadli vsi ovinki skozi Pr.stavo. (Se nadaljuje.) IZ 11 PRAVE. Vse bivše naročnike lista „Na mejah", ki prejemajo ..Gorenjca", obveščamo, da smo jim danes poslali zadnjo Številko na ogled. Kdor j lista ne namerava naročiti, nnj ga takoj vrne. vse one. ki liste ne bodo vrnili, bomo pa smatrali in vpisali za redne naročnike. Drobne novice s Jesenic Cesta v Plavški Rovt. Pred nekaj dnevi so začeli zemljetnerci od kr. banske uprave merili na kraju samem in izdelovati podu.one nučrte /a že napovedano novo cesto v Plavški Rovt. Cesta se bo odcepila od ceste na Golico ♦ nm kot dosedanja cesta v Plavški Rovt in pelje čez betonirani most čez Jesenico. Onstran mostu se loči od dosedanje ceste in zavije na levo okoli hriba. Novo cesta bo seveda daljša oim kaj pripeti. Ob priliki intervencije jeseniške uprave pri kr. banski upravi radi ceste v Plavški Rovt, je bilo na tehničnem odddelku kr. banske uprave tudi govora o regulaciji ceste skozi Podmežakljo. Na banski upravi so tej regulaciji naklonjeni. Z re-gulac jo te ceste dobi Bled najkrajšo '.vezo Ureditev kranjske „Zvesde" Vsak krajevni domoljub, ki mu je napredek mesta pri srcu. mora imeti veselje pri pogledu po ceti proti „Bekselnu", odkar je padla prva vrsta kostanjev ter izginil del zidu Savnikove pristave. Ko bo nova cesta v tem predelu gotova, obeta nuditi ta del Kranja prav velikomestno sliko. Temu pa je treba zdaj tudi prilagoditi lice edinega javnega nasada med gimnazijo in Narodnim domom. Po padcu drevoreda ob cesti je postalo jasno, da bo morala izginiti tudi druga vrsta dreves, ki sama ne izpolnjuje več svojega namena, da bi izprehajalcem nudila senco, ker (Nadaljevanje s prve strani) V drugem delu sporeda so pevci zapeli lpav-čevo: Zupuščenu, Jenkovo: Vabilo, Maškovo: Mliiliei. katero so morali ponavljati. Gerbiče-\o: Rožmarin, Michlovo: Atila in ribič, ki je drugemu delu programa dala Ptoj poudarek, kot tehnično najtežja in precizno izvajana z lepimi solo vložki. Ofieelni program je zaključila Hajdrihova: Hercegovska, kateri so pa pevci morali na zahtevo občinstvu dodati še dve pesmi. Zbor je pokazal vse vrline, ki ga odlikujejo: Sočno, ubrano in homogeno harmonijo glasov, precizen smisel za dinamiko, absolutno pokoravanje pevovodji, ima pa tudi dobre soliste, od katerih je zlasti ugajal baritoni?! APZ nam bo v Kranju s svojo pesmijo vedno dobrodošel, ker nam tako izpolni vrzel, v našem koncertnem in glasbenem življenju, ki nam malokdaj nudi podobne večere glasbene kulture in užitka. ta pada čez nasade in na pešpot. Na drugi strani pa zakriva Narodni dom, ki je mišljen ,' kot reprezentativno poslopje in kvari nekako j simetrijo k impozantni zgradbi gimnazije. | Medtem so začeli podirati še kostanje ob ti- j skaini „Savi", kar je z estetskega stališča hvalevredno, ker so delali tam gnječo. Ulica je! tam za nje preozka in ves nasad za toliko vi- I šokih kostanjev premajhen. -Zvezda" bo prišla zdaj do izraza in bo po- j trebno radi tega nasaditi še nekoliko lepotic- ; nih grmičev ali cvetličnih rondojev, ker senca ! kostanjev ne bo več v oviro. Pričakovat; je, do bodo obiskovalci sami varovali polepšane | imsade pred poškodbami. Gotovo je, da bodo tudi anahronistU:nc ci- | pre-e pred ginuiuzijo morale letos zginiti in . pustiti svetlobo v učne prostore. Svoje opra- i vilo,, da so lovile obcestni prah, so končale, ker je pri betonskih cestah nepotrebno Ker pa bo to poslopje bolj vidno, bi ga bilo treba pobeliti. vs;aj na sprednji strani, kajti fasada je že jnko bledu in oluščena. Podpirajmo napore občine, ki se trudi, da nam olepša zunanjost našega Kranja, tudi po PVOJih močeh m mi ji bomo dali na ta način svoje polno priznanje. Nabiralni dan za kočevske Slovence! Na Vnebohod 2. maja naj ne bo zavednega Slovenca, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. (Jeslo naj bo: Dal boni za kočevske Slovence po svojih močeh! sti proti nezuželjenim in sumljiv iu tujcem je žel tudi na Jesenicah vsesplošno odobravanje. Če stopajo nu prste takim tujcem v notranjosti države, koliko bolj potrebno je to na meji kakor na primer na Jesenicah. Tu imamo /.e od nekdaj gnezda za neohodno potrebne tujce ..izvedence", ki odjedajo našemu človeku boljši kos kruha. Naj bi naše lokalne oblasti zlasti v te prostore posvetile z neza.-trto lučjo ter v duhu izdanih odločb dosledno postopale Morda bi bilo zanimivo in c:lo koristno, če bi objavili seznam vseh ,.strokovnjaških„ tujcev, brez katerih bi se baje ustavili jeseniški obrati, če bi zapustili svoja mesta. — Tu se spomnimo izjave neke ugledne nemške osebnost, češ, da Nemčija dobro pozna kvantiteto in k v aH i teto Tuskih . nddu-rijskih izdelkov, ker so v teh industrijah zaposleni nemški ..strokovnjaki". V narodnoobrambnem oziru je za Nemčijo to vsekakor zelo koristno. Malo za šalo, mah. za res. ..Jutro., in „Slovenski Narod" že nekaj časa sem morita svoje do skrajnosti potrpežljive bralce s kilometrskimi dopisi o naših cestah in zlasti o prahu nu njih. Če bi Jeseničani te stvari resno brali, bi že morali umreti od utvare, da jih je prug zadušil. Jeseničani prav dobro vemo, da je prah škodljiv. Ze neznaten prah, ki z očmi ni niti viden, lahko nosi smrtnonevarne klice bolezni. Kugo lahko zanese po celem naselju-da v nekaj urah izumrje jeseniški rod K sreči so pa Jeseničani silno odporni. Preskuš-njo so prestali v dobi liberalnih režimov nn naši občini ko so bile naše ceste še vse drugače v slabem stanju in so se s prahom pretepali samo vetrovi. Danes so občinske ceste že znatno v boljšem stanju. Za nje se vsako let0 izdajajo visoke vsote. Vendar je še premalo. Preje ne bo miru, dokler ne bodo vse ceste asfaltirane in bo škropljenje urejeno kar na knof. ki ga bo po potrebi gospod župan pritisnil \ svoji pisarni in z njim na Raznašalci „Slovenca" v jeseniškem kotu z Jesenicami in z vsemi tremi prehodi čez mejo. Istočasno z regulacijo cestišča bo treba razširiti tudi podvoz pod bohinjsko železnico. Ta podvoz je že za krajevni občinski promet preozek. Veliki avtobusi, ki vozijo v medkrajevnem prometu, pa sploh ne morejo brez škode skozi. Materinski dan, ki ga je priredilo zavetišče Viucencijeve konference z našimi najmlajšimi preteklo nedeljo v veliki dvoruni Krekovega doma, je uspel, kakor dosedaj še noben-krat, čeprav je tu prireditev vedno dobro obiskana. Vstopnice so povsem pošle in so si de-lomu pomagali z zasilnimi sedeži. Točke bo-gategu sporeda so bile skrbno naštudirune in so jih mali kur najlepše podali. Custite sestre so imele mnogo trudu, du so pripravile in naučile vse ljubke prizorčke. Posebno je ugajala /borna deklamacija: „Mamice naše niso bogati-, pu so vendar zlate!" Prvi letošnji letoviščarji. Tujskoprometna sezona pri Sv. Križu traja pravzaprav celo leto: pozimi iu poleti. Najslabše je \ prvi pomladi, ko zgine sr.eg in še ni zadosti toplega vremena. Zadnji toplejši dnevi pa se zdi, da so že odprli tudi poletno rezono. ker Sv. Križ navadno posečajo samo Jugoslovani, je upati, du vojne razmere ne bodo veliko ili pa prav nič neugodno uplivale na letošnji obisk. ..Boštjanov'' (Belcijanov) hotel jc lansko jesen prevzela gdč, Tilka Bernikova. Proč z nadležnimi tujci! Nastop naših obla- ki bodo odslej prodajali tudi »Gorenjca". muh poškropil cele Jesenice. Škropilni avto ' bo kvečjemu še za kake rovtarske ceste. To-j du že sedaj bi bilo boljše, če bi „Jutro" po-! učilo gospoda cestnega mojstra, ki skrbi za ! državno cesto skozi Jesenice, naj ne daje cestarjem navodil, da grabijo prah s strani na sredo ceste. Ko jeseniški škropilnik polije ta na cesto nagrobljeni material, je takoj za njim brozga blata, čez čas pa spet prejšnji prah. — Jeseničani si dolgo niso vedeli razložiti, zakaj tako dolgi članki o tej zadevi, da bi že skoro z njimi lahko potlakali vse važnejše ceste, toda odkar so zvedeli, da so dopisi plačani po vrsticah, je zadeva razumljiva. Prav radi tegu bi pu zahtevali, nuj bi bili dopisi mulo bolj duhoviti! Poučen spor se nam obeta med KID in stavbno zadrugo „Družina in dom". Gre zu svet ge. Rekarjeve med državno cesto in Mestnim zavettSčem na Plavžu, ki ga je svojčas kupil zu stavbno zadrugo ..Družinu in dom", g-kaplan Andrej Krizman, du bi pripomogel članom zadruge, največ tovarniškim uslužbencem, do prijetnega hotnega doma. Za pomoč je naprosil K113, g. podpredsednika Avg. Praprotnika, ki je |m> dogovoru / g. Krizmanom plačalo zemljišče iu obljubila, da ga b<> oddajala za domenjeno vsoto članom zadruge, ki so tovarniški uslužbenci. Seduj pa tovarna noče dati sveta. Naj s,, konča spor kakorkoli poučen bo v vsakem slučaju. Želeli b:, da hi se končal v duhu Ijiibeznii pravice. s GORENJEC« — .^^^^^^^^^.^^___STRAN 1 TEDENSKE NOVICE Spored s t: birme a> Kranju V petek popoldne ob 3. uri se vr.ši slovesen spi ejem g. škofu dr. G. Rozmana nu Mestnem trgu. Od cerkve do mestne hiš«' napravi špnlir šolska mladinu. Za špalirjem se postavi občinstvo in organizacije. Nekako pred mestno hišo med špalirjem mladine čakajo zastopniki uradov in organizacij. l'o pozdravu na Mestnem trgu se razvije sprevod V župno cerkev, kjer je blagoslov, nato odide prevzvišeni v ljudsko šolo. Sobota 27. aprila: Ob 6.30 ima prezvišeni sv. mašo v župni cerkvi. Ob 8. in 9. uri bo v meščanski šoli nadziral verouk, nato odide eno uro v gimnazijo in od 11. ure dalje še v ljudsko šolo. Popoldne ob poli štirih pride na Primskovo. najprej obišče cerkev in nato šolo. Nedelja 28. aprila: Ob 9. ur; slovesen vhod kuezoškofa v župno cerkev, kjer zapoje najprej cerkveni zbor himno: „Ecce sncerdos ma-piius", nato podeli škof vsem navzočim svoj blagoslov in odpustke. Nato je pridiga, sv. maša in birmovanje. Po škofovi sv. maši se birinunci raz vrste s svojimi botri v vrste pred oltarjem po sredi cerkve in na obeh straneh v cerkvi. Prostor Po sredi cerkve, pred oltarjem in ob straneh nuj ostane rezerviran le za lvotre in birmance. Po birmi vsak boter pelje svojega birmanca pri zakristiji ven iz cerkve. Pri vratih zakristije birmuncu duhovnik odveze trak in mu izbriše sv. krizmo raz čelo. Vsi birmanci morajo počakati zudujega blagoslova ki ga škof podeli po končani birmi. Pred blagoslovom bo pozvonil veliki zvon. Med tem, ko škof birmanca birmajo, naj boter drži svojo desnico na desni rami birmanca. Podoknica prevzvišenemu se vrši v soboto ob poli devetih zvečer. Sv. maše bodo v nedeljo 28. aprila v Kranju: ob 3.. 6., 7., 8. in škofova, zadnja sv. maša pa po končani birmi. Kmečki tabor v Murski Soboti V nedeljo 5. maja priredi Kmečka zveza t Murski Soboti, skupno z Zvezo poljedelskih delavcev tabor celokupne svoje organizacije. Spored tabora je naslednji. ()b 5. uri budnica s fanfarami. Ob 9 uri sv. maša v farni cerkvi. Ob 10 uri sprevod na s ta J on SK .Mure" Ob poli 11. uri tabor, na katerem bodo govorih zastopniki KZ m ZPD. Ob 12 uri na stadionu igra- ..Slovenskega kmeta povest". KRANJ Saje na pasante ai kranjski zamorci. Bilo je prejšnji ponedeljek popoldne med drugo in tretjo uro. Ob tem času kot je našitm čitateljem znano vlada na Tvrševi cesti mimo Semperita živahen promet. Pri tovarni Sem-perit, ki se sedaj naziva ..Jugoslovanske tvornice gume", so delavci kot se to dogaja večkrat, zlagali saje z voza v primeren prostor. Tisto popoldne pa je kot nalašč vlekel precej močen veter, ki je saje z voza iu vreč odnašal po zraku. Mimo teh delavcev so pa ves čas hodili nič hudega sluteč ljudje. Cim je veter potegnil, pa je pasantom natrosil vse polno saj po obrazu in obleki. Vsak s> Je hotel saje obrisati i obraza, pri tem jih je pa še huje razmazal. Mimoidoči ljudje so bili črni po obrazu, kot bi se maskirali za zamorce. Krivda ne pada prav za prav na ui-kogar, prav bi pa bilo. če bi delavci ljudi opozorili na skladanje saj. Strelska drnžina v Kranja prične z ostro-strelskimi vajami v slučaju ugodnega vremena, v nedeljo 28. aprila popoldne. Streljanje bo odslej vsako nedeljo in praznik od 2. do 6. ure popoldne. Vabijo se člani in prijatelji tega lepega viteškega športa, da pridao pose-čajo strelske vaje na našem idiličnem strelišču v gozdu pri vasi Struževo ter pristopajo kot člani v vrste junakov naše strelske garde, ki je znana kot ena najboljših v dravski banovini. Občni zbor strelske družine v Kranja bo dne 29. aprilu (v ponedeljek) ob 8. uri zvečer V hotelu »Jelen" v Krunju z običajnim dnevnim redom. Za članstvo udeležba obvezna, nečlani vljudno vabljeni. Lovski tečaj »Gorenjskega lovskega društva" v Kranju se vrši v dneh 3. in 4. maja v salonu hotela „Jelen". Vsi lovski tovariši vljudno vabljeni! Opozorilo. Vsem odjemalcem električnega toka v informacijo. Botri! Botrice! Birmanska darila, ure, zlatnino in srebrnino boste kupili dobro in poceni pri tv. Drago Šegregur, urar KRANJ, Vidovdanska c. 15. V slučuju defektov na omrežju Kranja ali kukršnihkoli nujnih popravil kličite telefon št. 30 uli pu direktno montetjfl Oven Ivana v Kranju, Laverjeva uleia 3. Odjemalci toka iz rajonu ..Primskovo" pa naj se v istih primerih obrnejo na monterja Tu.ška ne Primskove-m št. 188 (za Hožičevo tovarno). -Kranjske deželne elektrarne. Zakaj ne napreduje delo pri modernizaciji držuvne ceste na Jelenovem kilaiiicu?, Ljubljanska gradbena tvrdka „Slograd" je lani ta-licitirala delo pri modernizaciji ceste od sav-skegu mostu, no Jelenovem klancu skozi mesto do Prešernove tovarne. Ze sredi poletja jc nato pričela z delom. Rečeno je bilo takrat, da se ho do zime pripravilo cestišče na klancu v toliko, da bo po prezimitvi že pripravljeno za tlakovanje. Rečeno je tudi bilo, da se bo že jeseni pričeto s prvimi deli od pošte navzgor do Bekselna. Vse to se ni zgodilo. Res je, du ji- luni zgodaj nastopilo zima in da podjetnik morda ni vezan tako zelo pospešiti delo. Dokler cesta ni bila razkopana, je bilo končno vseeno, kako delo uapreduje, čeprav vsi želimo, da bi bila cesta skozi Kranj čim-preje urejena. Večje težave so nastopile sedaj, ko se cesto razkopava tu, razkopava tam. kot da kopljemo strelske jarke, pri tem pa se delo ne pospeši, kar je ravno nu klancu in pred Staro pošto, kjer je velik promet, veliku ovira. Najbrže podjetje dirigira premalo delavcev za določeno delo in tako trpi kopanje enega samega kanala veliko dni. Proti v i hu klanca sdaj poglabljajo cesto. Tudi to delo traja že teden dni in ni nikjer videti, da bo kaj kmalu končano. Delavci in nadzorstvo so tako brezobzirni, da so ves hodnik pred hotelom „Jelen", zlasti na oglu pred An-drašičem zasuli, da je dohod k Jelenu zabarikadiran s kupi prsti in kamenja, niti ni poskrbljeno za prehod na cesto ne pred hotelom in ne na vogalu. Celo na banski upravi se čudijo temu počasnemu delu, kajti kdor ve. kako je ravno Jelenov klanec frekventiran. bo tudi razumel, da je na takih eksponiranih točkah treba pohiteti z delom, saj ni trebu 500 m ceste graditi več kot enQ leto. Čimprejšnja ureditev te ceste je želja vseh Kranjčanov. NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom prevzel s 1. majem gostilno „pri Ziati ribi". Točil bom le prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina (dingač), kakor tudi postregel svojim gostom vsak čas s toplimi in mrzlimi jedili. Predvem pa bom sprejemal abonente na dobro meščansko hrano. Otvoritev na praznik 2. maja. Se priporoča Ambrožič Vinko. Licitacija gramoza. Dne 29. aprila ob 9. uri dopoldne se bo vršila v pisarni tehničnega delka v Kranju licitacija gramoza za drž. cesto št. 2 km 631 do 674; dne 50. aprila na občini Jesenice s pričetkom ob 9.30 uri za drž. cesto št. 2 km 674 do km 709.909; dne 1-maja ob 9.15 uri pa na občini v Tržiču za drž. cesto št. 51 km 0.0 do 21.920. Interesenti dobijo potrebne ^niormacuje p& navedenih oblastvih. Esperantsko društvo v Kranju bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 29. aprila ob osmi uri zvečer v Delavskem domu. Vse člane kakor prijatelje vljudno vabi odbor. Mizarski mojstri in pomočniki, ki nameravajo posečati mizarski tečaj za luženje, se obveščajo, da se ta tečaj prične v četrtek, na praznik Vnebohoda, dne 2. maja 1940 ob 9. uri dopoldne v risalnici stare šole v Kranju. Smrtna kosa. Na Zlatem polju je v nedeljo umrla v 54. letu starosti ga. Ivanka Romšek, žena žand. narednika-vodnika v pok. Pokopali so jo v torek popoldne. Naj počiva v miru! V torek je pa umrl v ljubljanski bolnišnici profesor fizike in matematike na kranjski gimnaziji Rustem - Beg Vladimir, po rodu Rus. Bil je še mlad in je lansko jesen prišel na službovanje v Kranj radi rahlega zdravja. Pogreb se je vršil v četrtek 25. aprila iz mrtvašnice ljubljanske bolnišnice na| pokopališče k sv. Križu. Pokojnega tovariša je spremil nu poslednji poti ves profesorski zbor in pa veliko število dijakov in dijakinj skupaj okrog 300. Ob odprtem grobu se je poslovil od dobrega tovariša direktor g. France Kor-bar, učenci pa so mu zapeli v slovo. Bil je dober tovariš ter dobrohoten učitelj kranjske gimnazijske mladine. Pokojnika bo zavod pogrešal tembolj, ker že itak primanjkuje učnih moči. Nuj bo pokojniku slovenska zemlja, kamor je prišel iskat zdravju, lahka! TR2IČ Priprave z.n birmo v Tržiču so v polnem teku. Izgleda, da bomo iinelj prihodnji teden le tri delavni- dni. 3. maju popoldne bo slovesen sprejem škofa. V soboto je sv. Florijan. zaobljubijeni pruznik zu Tržič, y nedeljo je pu sv. birma. Kdor je bolj rdeče pobarvan, tu bo najbrže praznoval 1. maj in opustil eno a'i dfttgo cerkveno slovesnost. Dekleta pridno spletajo vence. Cuje se, da nekateri birmoici še nimajo botrov. Je velik vzrok tudi v tem. ker se birmo v splošnem smatra le v zunanjem ■ n materialnem oziru važnejšo, kakor v dolio vnem pogledu. Sprejem škofa bo pred cerkvijo, kjer bodo navzoči čč. duhovščina, zastopniki uradov, š.d-sku mladinu, društva in kongregacije. Po sprejemu je v cerkvi škofov blagoslov, po blagoslovu odide Prevzvišeni v spremstvu duhov-šč.ne v mešč. šolo, od tam pa ob poli šestih na občino. Občina je dala v smislu sklepa obč. odboru v Jugoslovanski tiskarni 1 Zgotoviti lepo spominsko knjigo, v katero se bodo podpisovali odličniki, ki bodo prihajali ob raznih prilikah v Tržič. Knjiga je vezana v rd---8e usnje m ima na platnici zlat tržiški rerb. To knjigo je občina pogrešala že ob priliki blagoslovitve mestnega doma. Tudi že pozneje smo imeli visoke odličnike kot goste v Tržiču, katerih imena bi krasila to knjigo. Je pa tudi prav. da se kot nrvi vpiše škof in tako da poseben pečat knjigi, kar naj bo znamenje da je bila knjiga nabavljena takrat, ko so imeli na občini oblast v rokah ljudje povsem vdani rim. kat. cerkvi. Na sv. Florijana dan bo vodil zaobljubi j eno procesijo sum Prevzvišeni škof. Prav bo, če se tržiški farani udeleže procesije v čim večjem i številu. Občinski odbor se bo udeležil kor- ' porativno. I Varovanci Skale prirede v nedeljo 28. t. m-i ob treh popoldne akademijo s sledečim sporedom: I Venček narodnih pesmi. 2. I.ijonski pohod. 3. Pastirček Peter in kralj Briljantin. Baikn v štirih dejanjih. 4. Srbska narodna kola. >. Pred Marijino podobo. 6 Dvogovor: ..Kaj bi se Jože rad učil.' Vljudno vabljeni! C^ne sedežem: din 8 7. 6, 5.: s'ojišča din Predprodaj« v-topnic v trafiki Peme. KRIŽE Krajevna proiiitnberkulozna liga v Križah vabi vse svoje člane in prijatelje na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil na praznik, dne 2. mnja t. 1. ob 3. uri popoldne v prosvetnem domn v Križah. Dnevni red isti kakor lani, vršilo pa se bo tudi kratko zdravstveno predavairvjei ŠKOFJA LOKA Priprave za tombolo Kat. prosvetnega društva Skofja Loka, ki se bo vršila 2. junija t. I., so že zavzele tak obseg, da je že sedaj jasno, da bo le ta tombola i'mela uspeh v veh ozirih. Prodaja tablic po 3.— din komad se je že pričela. Zato naj nihče ne zamud) ugodne prilike in naj si vsak nabavi čim več tablic, kajti dobitki bodo prvovrstni. Med drugim bo vsakdo lahko zadel prvovrstno gorenjsko telico, več moških in ženskih koles, kuhinjsko upravo, več vreč moke, cele zaboje sladkorja in namiznega olja, kar bo vse zlasti v sedanjih časih dobrodošlo. Okrog krasnih dobitkov bo na tej veliki tomboli. Zato ni čudno, dn je vest o tej tomboli provzro-či!a toliko zanimanja in veselja, da boš za din mogel dobiti tako bogate dobitke. Pri nakupu tablic pazite na društveni žig! Pa pridno zasledujte poročila v časopisju. V četrtek se je poslovil od Škofje Loke rek tor uršulinske cerkve čg. Viktorijan Demšar. Z jasnim zasledovanjem kut. noče) in prijaznim nastopom si je tekam 6 let bivanja v našem mestu pridobil splošno priljubljenostt in spoštovanje. Za vse njegovo delo na verskem, socialnem n prosvetnem polju mu izrekamo prisrčno zahvalo, obenem pa mu čestitamo k imenovanju za župnika in dekana v Ribn-ei-kjer. mu želimo obilo božjega blagoslova in uspehov! PRIMSKOVO Dnevno otroško zavetišče bi zelo potrebovali pri nas. Velika večina družin, ki bivajo na Priinskovem, je delavskih, orno pač predmestje industrijskega kraju in premnogo de-lavstva iz kranjskih tovaren je nastanjena tu. Težko je zlasti družinsko vprušunje namreč kam t. otroki, kadar sta oče in mati istočasno v tovarni, ali kje drugje zaposlena, kur se mnogokrat zgodi. — Nekatere družine si pomagajo na ta način, da najamejo deklo, ki pazi na otroke in opravi druga potrebna dela. Vendar je bolj malo takih dniž.in, ki bi imele toliko dohodkov, da bi plačevale služkinjo. — Nekateri dajejo otroke v oskrbo tuijm ljudem, ki pn «e za izročene malčke le malo brigajo, zlasti kar se tiče vzgoje. Koliko otrok se prav vsled tega izkvari in propade. — Spei drugi pa si ne morejo pomagati drugače, kot da o-Iroke doma zaklenejo in jh prepustijo samim sebi, kar gotovo tudi ni vzgojno. 5. maja vsi na majniški izlet V LOGARSKO DOLINO ki ga priredi „PUTNIK" - Kranj Po r bne Informacije pri kranjskem „Putniku" in pri nvtoBusnem pojjetju Gonian v Trž ču j Vsemu temu bi se dalo pomagati, ako b' j imeli dnevno otroško zavetišče, kamor bi star-; ši pripeljali otroke. Tu bi bili pod nadzor-| stvom in bi dobili pravo vzgojo. Treba bi bilo ! le mulo prispevati, kar bi pa vsaka družina ; rada storila, saj bi 1 :,a potem glede otrok j brez skrbi. — Ali ne blb prav, da bi začeli i pri nas misliti na to prepotrebno ustanovo? SV. JOšT Romarje in božjepotnike, ki tako radi priha-j jajo k sv. Joštu, obveščamo, da v nedeljo 28. i aprila ob 10. uri pri sv. Joštu ne bo sv. maše in običajnega shoda, ker se ta dan v Kranju j vrši sv. birma. DESNICA ! Dan sv. birme se bliža. V torek, dne 30. j aprila se vrši v naši župniji birmovanje. Torej le še par dni in že bomo sprejeli prevzvi- I šenega gospoda škofa dr. G. Rozmana v svojo sredo za katerega sprejem je vse potrebno ukrenjeno. V ponedeljek 29. aprila nekaj čez 3. uro bodo zvonovi slovesno oznanili prihod g. škofa v našo župnijo, kateri bo naslednji dan podaril 66 domačim in nekaterim zunanjim birmancem zakrament rv. birme. Škofovega prihoda se vsi prav prisrčno veselimo posebno pa birmanci, ki bodo prejem sv. birme ohranili v trajnem spominu. VODICE Na Vnebohod 2. maja bo v Vodicah akademija, ki jo priredi Dekliški krožek. Spored bo prav izbran, nekaj deklamacij, simbolične vaje in igrica „Pa trnju do cvetja". Pridite pogledati naše dekleta, ki bodol prvič nastopila pod okriljem Doklišjkegiu krožka. 2. maja vsi v naš dom! JEZERSKO Fantovski odsek priredi s sodelovanjem Dekliškega krožka na Vnebohod dne 2. maja ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu svojo 2. telovadno akademijo. Spored bo zeio pester. Odseki in krožki kranjskega okrožja, izkaz-te svojo bratsko čuteče srqe in se pa zastopnikih udeležite akademije. Dobrodošli! Bog živi! Delavski obzornik ' Delavski sestanki. Podružnica ZZD v Kranju z intenzivnim delom izvaja program svojle organizacijo. Posebno pažnjo polaga na sestanke, da se članstvo pouči v stanovskem vprašanju, obenem mu pa daje možnost, da delavstvo dobi zadostno izobrazbo, da bo znalo zagovarjati svoje interese. I Organizacija ZZD ima težak boj z nasprotniki. Našemu mlademu pokretu so ob ustanovit-I vi prerokovali marksisti pogin, še vedno bla-I ti jo naše voditelje in zlivajo na delavstvo I strup svoje propagande. Naša organizacija pa 1 kljub temu raste kajti mi se zavedamo, da / bodo naši nasprotniki prej ali slej utihnili, ker J jih delavstvo zapušča. Na zadnjem sestanku preteklo nedeljo nam i je predavatelj g. prof. Oman nazorno obra-I zložil komunizem in njegovo razdiralno delo. Mi le obžalujemo, da se še dobijo delavci, ki so katoliškega mišljenja, pa nasedajo marksistom. G. dr. Ogrizek nu'm je podrobno razložil delovno pravo. Obema predavanjema je delavstvo z velikim zanimanjem sledilo. Centralo je zastopal tov. Tratnik. Na prihodnji sestanek vabimo tudi delavce, ki še niso noši člani, du pridejo med nas in se pouče o naši organizaciji, našem delu in našem programu. Vljudno sporočam vsem cenj. botrom in botricam, da bom na dan sv. birme osebno fotografiral povsod, kjer se bo ista vršila Foto Jug - Kranj STRAN 4 .GORENJEC« Naii komunisti v novi situaciji Tesna naslonitev na Sovjetijo, iu je bila parola sodrugov komunistov v z-adnjem času In zdaj? Trgovinska pogajanja, o katerih se ni niti sanjalo rdečini sodrugorn, so se pričel« med Jugoslavijo in Sovjetijo, najbrže p;> ..zaslugi" rdeče propagande in po zahtevi vsegu naroda, kot se izražajo rdeči tovariši v raznih letakih. Upamo, da bodo sedaj komunisti, ko je takorekoč Jugoslavija priznala Sovjetijo na vsuk način odobravali vladno polit'ko m prešli iz svojega destruktivnega početja v konstruktivno delo. To bi bil sicer logični zaključek, toda mi vemo, da ni tako. Kdaj pa fO spioh bili rdeči sodrugi z« kakšno trezno in koristno akcijo? Kolikor vemo in do pothnkosti poznamo našo politično zgodovuo. lahko mirno in nepristransko povemo, da »0 komunisti bili vedno tisti, ki so oedočni nasprotniki vsake pametne politike, vsakega pametnega dola in so v vsaki stvar našli vedno več kot dovolj neumestne kritike. Trgovinska pogodba s Sovjetijo pa prav gotovo ni nobena zasluga rdečih sodnikov in njihovo hvalo bi lahko imenovali aprilska Su-lo in hudoniušje. Gospodje sodrugi p,i naj prav nič ue mislijo, da smo mi, ki smo nastopu!, vedno proti vsaki nekrščanski in materialistični ideologiji, zdaj IBOgOČe na um -ku. Ravno nasprotno- /daj bomo še bolj po večali našo borbo, ker smo še vedno trdno o-d ločen i počastiti našo Slovenijo vsake sledi za kakim komunizmom, marksizmom in podobnimi ideologijami. Naj nihče ne misli, dn s! bomo dopustili diktirati, da moramo, tolerirati tega aH onega sodrugu komunistu vsled njegovih anarhističnih idej. Kdor to misli, ta se temeljito moti in naj pazi, du ne bo razočaran. Poznana nam je svoboda stanov v Sovjetiji in take svobode si mi ne želimo, privoščili bi jo pa vV«»m t-s ti m, ki hočejf nas učiti, kakšna naj bi bila svoboda. Vsi se zavedamo, da je med nami in komunisti nepremostljiv prepad ne le v idejnem svetu, ampak v vsakem konstruktivnem delu. Zato ostanejo komunisti še vedno naši nasprotniki, kateri-m je naperjena naša borba v še bolj poostreni obliki. Mi ostajamo še vedno na istem stališču te borbe in tudi. če je treba do skrajnosti. Nič se ni izpremenilo in to naj vedo vsi gospodje sodrugi, ki mogoče že pripravljajo bratske izlete v rdeči raj in sanjarijo o svoji svobodi. ČEBELARSTVO ===== Malina v čebelarstva. Glede nadomestni rastlin je/ zelb važna vrtna malina (ne gozdna), katera cvete in rodi skozi vse poletje ter daje tako razen sadu tudi čebelam skozi vse poletje dobro pašo. Zato se sajenje te rastline vsem priporoča. --Par sto takih sadik vrtne maline ima na ruz-polago še kranjska čebelarska podružnica. "» sadik za l din. — Zanimivo je, da vrtnu mali-kor tudi gozdna malina uspeva najboljše v zanemarjenem prostoru t. j. tam kjer se koprive šopirijo, zato bi bilo umestno, da se povsod koprive z vrtnim malinjem zamenjajo, za kar nam bodo čebele najbolj hvaležne. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih s« plača I). 0*60. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Sipica) Kolesa prodajam še vedno po s,arih nizkik cenah. — Julij Zemik. Stražišče. Premalo pažnje polagate na fotografiranje svojih drugih, če bi katerega izgubili, šele takrat znate ceniti pomen fotografije, ako j" imate. Slikanje na domu izvrši Foto Jug. Kranj. I a li Elektrovarjene Štedilnike, kakor tod! m prta 1 a kljatarnlčArnka deta Izvršuje v strokovni Izdelavi FLORJANČIČ ključavničar KRANJ \ Ingalet- osnov se sprejme, imajo prednost. Ponudbe Mlidi i la ZZD a pridni Kranj. Proda se radi selitve omara s 4 velikimi predali in hladilnik. Kranj, Tavčarjeva 19. Odda se enosobno stanovanje z uporabo kopalnice takoj. Istotam se odda -meblirana sobo tudi s souporabo kopalnice. Naslov v upravi. Iščem deklo na malo po-estvo. Istotam se sprejme pastir v starosti 15 do 1"5 let. Skr-junc Mura. Ziganja vas 19, p. Križe. Pohištvo za 2 sobi in kuhinjo mulo rabljeno tef nekaj moških oblek radi selitve takoj prodam. Poizve se v upravi „Oorenjca". Iščem za takoj prazno svetlo sjbo v mestu s posebnim vhodom po možnosti v pritličju Ponudi«; na upravo. Najlepše birmansko darilo je fotografija iz fotoateljeja 3, POGAČNIK KRANJ - Savski breg 1 Fotografirata Josip Pogačnik iz Ljubljane in poslovodja podružnice Kranj Se vljudno priporoča III Botri! Botrice! Ob priliki birme se Vam toplo priporoča m m m fotograf Štefan RovšeK Kranj, Cojzova 4 (pri starem pokopališču VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinnrni v Ljubljani Fran-kopunsko ul. 11. Botri! Za birmo Botrice! Vam nudim cenena in krasna darila še po starih cenah. HVALA FRANC zlatarska delavnica KRANJ — poleg delavskega doma. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj ČEVLJE vseh vrst in NOGAVICE za botre, botrice in birmance dobite v trgovini Kristančič - Kranj POLEG FARNE CERKVE Cene zmerne! Najboljše in najlepše obleke za birmance in prvoobhujnn.ee dobite pri nas! ŠTEFAN ČENCrC in FRANC K 0 7,ULJ Plašč ali obleko lahko naročile tudi po meri. Za birmo priporoča botrom in botricam vsakovrstno nov in čokolade znana Slaščičarna Š I N K h K /i N J ■ nasproti farne cerkve Novost sa Kranj Kje? Ekspres kava! Kje? V slaščičarni F. S i n fe. fi VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA IPA" KRANJ - Lagerjeva ul. Pohištvo si nabavite najceneje in garantirano solidno izdelano edinole pri znani domači tvrdlci KOS ANTON STROJNO MIZARSTVO - KRANJ Oglejte si stalno zalogo. Naročila se sprejemajo še vedno po starih cenah. Mitnic Zagorska: 04 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) Bog je Marijini priprošnji vse tako lepo uredil. Ce bi Polonica ne šla tisto usodno jutro v Radovljico, bi jo ruor-da ujeli Turki, ubili bi j), ali pa odpeljali v še strašnejšo sužnost. Tako pa jo je nevede in nehote rešila krivična roka oskrbnika Leopolda. In Gorazd! Gorazd, ki ji j*' rešil čast? Izginil je kakor kamen v vodi. Polonica se je po-greznila v žalosten spomin in je prosila Boga, naj odpis-sti blaznemu Gorazdu strašno krvavo dejanje, ki je pa končno tudi moralo priti vmes. Pa je zavrgla strašno misel in je še bolj goreče prosila Murij), naj ji da vedno in povsod srečo. Pred seboj je videla Martinu in njeno otroško čisto srce je molilo k Mariji: ..Marija Sedemžalostna. ne zuse, le zanj te prosim!" Prav pred Marijinim oltarjem sta oba hkrati pokleknila, Martin in Polonica. Skrivaj sta se ozrla drug na drugega. V očeh obeh so blestele solze in obeim« je bilo v duši svetlo in toplo. Tisto lepo nedeljo sta se Vilibald in Martin vračala s Tabora. Vilibald je hodil otožno, ni se še i/.nebil tiste mehkobe, ki mu je polnila dušo v cerkvi. In kakor mu je bila misel mebku in voljna, tako je tudi beseda zvenela. Z ljubeznijo je gledal edinca in mu je rekel: „Martin, sin moj! IX) danes nisem še vedel tega, a danes sem se zavedel, da sem truden od življenja in star-Zame je smrt, ne gospodarstvo. Funt je pogledul na očetu, res, črni lasje so mu osiveli in visoka postava se je upognilu. Hotel je očetu tolažiti, a ta ga je prehitel s svojim pripovedovanjem. ..Poglej, Martin, [»glej tja na pokopališče k svetemu Jukobu. Tvoja mati, moja žena tam poči.a. Zaželel sem si kakor še nikdar, da bi počival zraven nje." „Zakaj govorite o smrti, oče?" „Saj sem ti rekel, da sem truden, truden od dolge poti v življenju. Ko boš ti dočakal mojo starost, se boš spomnil name in ne boš se čudil. Saj nisem rekel, da boni umrl. Morda mi ie Bog da dočakati, da boni pettoval vnuke. A smrti se ne bojim, pripravljen sem nunjo." „Oče! Tuko govori svobodnjak in župan?"' .Tako govori trudni starec. Svobodnjak in župan m od zdaj naprej ti." ..Težko mi je oče, te/je kot takrat, ko sem trpel krivico in ponižanje." ..Tudi meni je bilo težko, ko mi je oče tuko povedal in tvojemu sinu bo težko, ko mu boš tako govoril ti. Glej, dom so vzdignili iz razvalin, zdaj pa svatu jemo." .Nikar še," je zaprosil Murtin. .Nikar? Videl sem vaju danes v cerkvi in ne moreni razumeti tvoje besede." ..Videli ste naju v cerkvi, oče, videli ste solze \ najinih očeh. Spominjala sva se prestaneg« trpljenja in ob tem spominu so so oči od sreče orosile. Oče, ljubim dekle, pa ljubim še bolj \as in domačijo. Ko bo našu zemlju preorana, ko bo dom na trdnih temeljih, tedaj bomo sv a to vali." Vilibald je tedaj objel sina in zaihtel je na njegovih mladih prsih. Potem si jo pa obrisal solze in smehljaj sreče se je razli I po njegovem ostarelem licu. Iztegnil je roko nad svojo lastnino in rekel: ..Tu zemlja je lasi rodu Vilibaldovegfa. Pomni: Martin, sin moj edinec od danes nisi več Martin, Vilibald si, svobodnjak in župan, Sin moj, verno poslušaj očeta, ki ti dobro svetuje: ljubi to zemljo, kakor bi ti bilo mati in nevestu. Ne zapusti je tj in ostalu ti bo zvesta, zvesta do koncu. Mariji Taborski jo izroči v varstvo in plodila li bo, da |o boš ljubil kot svoje življenje. Nikar ne zapusti, te iiuše deviške zemlje, ne zapusti naše oznojene zemlje, s krvjo prepojene grude, ki ji stoletja gos-podarijo Vili-baldi. Prišle bodo nud to zemljo še nesreče, prišlo bo še hujše gorje kot je bilo dosedaj, a prešlo bo vse to hudo, zato bo prešlo, ker zemlja jo sveta, posvečena od Boga samega in očuvana, Tako se ho zgodilo, kukor zduj. Nebo je nad njo kivavo žarelo; zdaj pa jo obseva samo sonce, ti našo sveto, posvečeno zemljo!" »Amen!" je resnobno odgovoril Martin XVI. Ob robu ravnine stoji Vilibaldov dom, ves lep in nov. Naredili so mu novo streho, prebelili so ožgana zidovju pistavili nove hleve in lope. Viiibuldova bela hiša se spet razgleduj« okrog in okrog, da je z zavistjo in občudovanjem obenem gledajo vse vasi, prav do daljnega Gozdu, sredi Križke gore. Tudi druge hiše v vasi so že popravljene, kjer pa niso, tam zdaj pomaga vsa vas. Rana, ki jo je zasekal turški vpud. ni še zuceljenu, a vendur se dobro zdravi, ker ji pomaga upanje v lepše, srečnejše čase. Na Vilibaldovem dvorišču rezgetajo konji. Okrušeni vozovi stoje v vrstah jHid širokimi lopami. Vilibaldov dom svatuje. Dovolj so doživeli žalosti, dovolj skrbi, zdaj je prišlo veselje na vrsto. Svutje vriskajo, Za klobuki imajo suhe pušeljce, nageljnov, rozenkruvta in rožmarina ni. ker je predpust V hiši za mizo so zbrani svatje in oče Pankrac iz. I jub-nega je starešinu, kukor je bil na Mickini svadbi. Pa vesel je bil oče Pankrac, dn je dobra volja kar žarela iz njega. Najprej se je obregnil ob Tita. ..Hej. Tit, kje p« imaš Micko?" ..Doma je oče, domu," se je smejal i it. ..Danes sem jo kor duma pustil, saj je s Turki dosti okrog hodila." „Seveda jo je doma pustil, ker jo je moral pustiti. Saj že teden dni ziblje." je zinil Martin. ..Martin, ie tiho bodi." je pozabavljal Tit. ..Ob letu bo pu tvojo Polonica tudi zibala, pu ti ji lxiš pomagal " 7.a urednika in izdajatelju odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. tisku tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.