r Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah 1 i ni Velja cs vse leto ... $6.00 jjj Za pol leta.....$3 00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA IIstrsIoveiiddhLdeUvce^vAmeriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 55. — STEVrwT Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New Ycrk, N. Y.t under Act of Ccngrtsi of March 3, 1870 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 8, 1933. — SREDA, 8. MARCA 1933 TELEFON: CHelsea 0-8878 VOLUME XLL — LETNIK XT.I "CE BO INFLACUA, BO "KEBA ZVIŠATI PLAČE!"-GREEN še tekom tega tedna bodo začeli krožiti po vsej deželi zasilni bankovci Bivši governer Smith je bil imenovan za načelnika državne oblasti, ki bo izdajala zasilni denar. — Hranilnice ne podlujejo, smejo pa menjavati denar. — Državne bančne postave bodo skorogoto-vo preklicane. — Imena onih, ki so si nakupičlii ogromne vsote denarja, bodo objavljena. — Državni zakladničar je obljubil nadaljne bančne olajšave. Avstrija zahteva zvezo z Nemčijo Nove odredbe glede bank in bančnega poslovanja niso povzročile toliko zmede kot se je sprva domnevalo, da je bodo. Banke so odprte, toda njihovo poslovanje je zelo omejeno. Izplačujejo le denar, ki je potreben za plače in živila. Veletrgovci, ki kupčujejo z živili, se pritožujejo nad pomanjkanjem kredita. Najbrž bo še koncem tega tedna začel krožiti po deželi zasilni denar. Nakaznice, takozvane "scrips" bodo imele isto vrednost kot pravi bankovci. Bankirji si še sedaj niso na jasnem glede vseh podrobnosti najnovejših vladnih odredb. Nobena banka ne sme izplačati zlata ali zlatih certifikatov. Izvoz denarja je prepovedan. Poštna oblast ne pošilja moneyordrov v inozemstvo. Zahteva, naj prevzame zvezna vlada odgovornost za vse bančne vloge, je vedno večja. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da namerava predsednik Roosevelt razveljaviti vse dosedanje državne bančne postave ter uvesti splošen sistem narodnih bank. Državni zakladničar Woodin bo v najkrajšem času še bolj omilil sedanje bančne odredbe. Bivši governer newyorške države, A. E. Smith, je bil imenovan za predsednika "Emergency Certificate Corporation**. To je nova državna družba, ki bo izdajala zasilni denar. Novi zasilni denar je že natiskan in pripravljen, kdaj ga bodo začeli izdajati, pa še ni znano. Vlada ima imena onih, ki imajo v privatnih zalogah nakupičene ogromne vsote denarja, in če bo treba, bo njihova imena objavila. WASHINGTON, D. C, 7. marca. — "American Federation of Labor", je v posebni izjavi obljubila predsedniku Rooseveltu vso pomoč v njegovem prizadevanju, da odpravi bančno in finančno krizo. — Istočasno pa izjavlja Federacija, da bo treba zvišati del avcem plače, ako bo narasla cena živilom in drugim življenjskim potrebščinam. "Položaj bi se popolnoma nič ne izboljšal, — jc rekel predsednik Federacije, William Green, — če1 bi v slučaju inflacije ostale delavske plače iste, do-čim bi se cena blagu povišala. Nakupna sila naroda mora iti vštric z višjimi cenami za blago. Ameriško delavstvo bo z veseljem podpiralo vse odredbe za obnovo gospodarstva. V veliki krizi, s katero ima dežela opravka, bo delavstvo vršilo svojo dolžnost. WASHINGTON, D. C, 7. marca. — Veliki sanacijski program predsednika Roosevelta, kojega namen je napraviti konec finančni zmedi v deželi, zavzema polagoma določno in trdno obliko. Rosevejtov svetvalec je senator Glass, ki velja za enega največjih finančnih izvedencev. Ko bo konec bančnega praznika, kar se bo zgo-dllo najbrž jutri zvečer, ne bodo smele vse banke obnoviti poslovanja. Banke bodo razdeljene v tri skupine: V prvi skupini bodo zdrave in trdne; v drugi skupini deloma trdne, katere bo treba utrditi, dočim bodo morale banke* ki bodo v tretji skupini, likvidirati. poslaniki v denarnih _ zadregah Diplomati v Washing-tonu so zelo prizadeti zaradi ameriškega f i -nančnega položaja. — Ze prej so bili v veliki zadregi. Washington, D. C., T. marca. A* diplomatskem zboru je .sedaj še največ zlata na uniformah. Tuji diplomatični zstopniki .so v ravno isti stiski zaradi denarja kot vsak povprečen Amerikanee. Diplomati so zadnje čase zelo omejevali .svoje izdatke pri raz-nili banketih in zlasti, kar se tiče pijač. Prvič v množili letih .so poslaniki. ki so imeli majhne zaloge šampanjca, likerja in vina, morali odreči prošnjo: "Prosim e»i kvart ali dva". Xek poslanik, ki je samec, je rekel, da razmišlja o tem, da bi prenesel svoje posteljo iz svojega •stanovanja v poslaništvo. Toda zaradi »uslužbencev ni hotel storiti; ri'kel pa je. da .se bo to zgodilo, ako razmere še dolgo ostanejo take. Poslaniki večinoma zahtevajo od svojih držav, da jim pošljejo plačo v zlatu potom diplomatič-nih poštnih .vreč. tudi kajzer je prizadet Ker je vrednost holand-skega denarja padla, je moral bivši kajzer svoje izdatke zelo omejiti. London, Anglija, 7. marca. — Dopisnik tukajšnjega lista 'Daily Mail' poroča iz Doorna, da bo finančni položaj v Združenih državah prisilil bivšega nemškega kaj-zerja zmanjšati svoje izdatke. Bivši kajzer .sira h (»in a opazuje tudi znižanje vrednosti holand-skega goldinarja ter znaten pa-24 ter je rekel, da more le vojaško ministrstvo odvrniti nemire. General Othonaios je bil leta 3922 predsednik recolneijoname komisije in je imel od tedaj vedno vodilno mesto v narodnih zadevah, zlasti še glede vprašanja kraljeve rodovine. V svojem oglasu pravi general Plastiras, da je vsako zborovanje prepovedalo in da bo vsaka seja, ki bo v nasprotju s to odredbo, s silo razgnana. V svoji izja.vi pravi general, da dvakratne volitve v petih mesecih dokazujejo, da za Grško parlamentarna vlada ni primerna, kajti do sedaj še ni mogla postaviti stalne vlade ali pa odvrniti nevarnosti anarhije in gospodarske krize. Po njegovem zatrdilu, bo pod vojaško vlado mir in red, izboljšanje gospodar-j skega položaja in združenje naroda. General Plastiras je star 40 let in je sin revnih starišev. L. 1012 je kot prostak stopil v armado in se je boril v balkanski vojna leta 1012 in 1013. Leta 1023 je največ pripomogel k temu. da je bil izgnan kralj Jurij. Pozneje je zbolel za jetiko in je šel .v Švico. Ko je okreval, se je vrnil v domovi-* no in je zopet pričel s političnim in revolucijonarnim delovanjem. avstrijski fašisti hočejo imeti nove volitve DUNAJ, Avstrija, 7. marca. — Gibanje za zvezo tevtonskih držav, Nemčije in Avstrije, kar je povzročalo po svetovni vojni mnogo skrbi sosednim državam, se je zopet oživilo. Hitlerjevi pristaši so imeli po celi državi shode, na katerih so proslavljali Hitlerjevo zmago pri zadnjih nemških volitvah. Navdušenje za Hitlerja je tem večje, ker je rojen Avstrijec. Nastalo je tudi vprašanje, ako je bila opuščena parlamentarna vlada, kajti uradniki, ki so imeli pravico sklicati poslansko zbornico. so v soboto resignirali. Imeli so zelo burno sejo zaradi železniških uslužbencev. Poluradni list "Reichspovst" pravi, da se je poslanska zbornica sama razšla. Niti zbornični predsednik Miklas je ne more sklicati. Voditelj avstrijskih fašistom, Alfred Frauenfeld, je na nekem zborovanju rekel: — iNaš kancler ni Eugelbert Dull fuss, naš kancler je Adoif Hitler. Drugi fašistovski govorniki so svarili nasprotnike fašizma, da je sedaj prepozno zahtevati vpošte-vanje postave. — En narod in ena država. — je bilo geslo zborovanja. Kancler Dollfus ima neomejeno moč, odkar se je za nedoločen čas razšla poslanska abomica. Njegova krščanska stranka v zbornici ni imela večine ter se je morala združiti z drugimi strankami, da je mogla dolovati. Avstrija in Nemčija sta sklenili v marcu 1031 carinsko zvezo, ki pa je bila po šestih mesecih preklicana. k<-r so se Anglija. Francija, Italija in Cehoslovaška sklicevale na mirovno pogodbo, ki prepoveduje Avstriji, da bi sklenila kako finančno ali gospodarsko pogodbo, ki bi bila v kaki zvezi za njeno neodvisnost. skrajni napori kitaj. armade Kitajska premagana vojska se je postavila v bran. — Vojaki zahtevajo smrt za generala Tanga. Peiping", Kitajska, 7. marca. — Kitajska premagana armada, katero so Japonci pregnali iz glavnega mesta Džehola, Cen g teh, >e je zopet postavila v bojno vrsto dvajset milj severno od Kup«'i prelaza skozi zid in ie pripra"Ije-na preprečiti, da bi Japonci prišli preko zida v pravo Kitajsko. T«-j armadi je maršal Čang ILsiao-linag poslul na pomoč dve <1 i viziji. Prelaz Ivupei je milj severo-zapadno od Peipinga in «50 milj južno od Cengteh. Poročila iz Cinčova naznanjajo, da so Japonci zavzeli že vse prelaze skozi kitajski zid. razun prelaza -Kupci, katerega najbrže puste odprtega, da se more ostanek kitajske vojske umakniti v severno Kitajsko. Toda boji v Džeho-3u se še vedno nadaljujejo. Od kitajske osrednje vlade v Nankingu je prejel maršal Cang naročilo, da vprizori. ako je pose je z V trobno. protinapad, da vzdrži ob-glasovi proti 7 glasovom izreklo,' ramVj0 zjdu da ta carinska zveza ni postavna. Svetovno r a zs o d i š č e FORD PLAČUJE V DOLARJIH Dearborn, Mich., 7. marca. — Henrv Ford je v pondeljek plačal svoje delavce v bankovcih. Ford plačuje svoje delavce, katerih je 28.000, vsak dan. Uradniki niso hoteli povedati, koliko je plačal Ford in kje je dobil* v tem času, ko je bančni praznik, toliko bankovcev. PRAZNIK JE ZADEL GOVERNERJA PINCHOTA KAJZER JE ZADOVOLJEN S HITLERJEVO ZMAGO Doom, Holandska, 7. marca. — Prejšnji nemški cesar Viljem II. je rekel, da je popolnoma zadovoljen z izidom nedeljskih volitev, v katerih je Hitlerjeva stranka Nazijeev dobila veliko večino. Toda še bolj bi bil zadovoljen, ako bi 'bila zmagala nacijonalna stranke, katere voditelj je dr. Alfred Hugenberg. Viljem je pri najboljšem zdravju in vsak dan žaga drva. _ NEMČIJA BO DOBILA KOLONIJE Ženeva, Švica, 7. marca, — Francoski delegat na razorožit veni konferenci v Ženevi. Albert Sarraut. je povzročil veliko začudenje s svojo izjavo, da Francija upa, da bo Nemčija zopet prevzela svoje mesto ined svetovnimi koloni jalnimi državami. Nemški delegat grof Rudolf Nadolnv se mu je naglo zahvalil za prijazne besede. Ostali francoski delegati so bili zelo ogorčeni ter so izjavili, da je to samo osebno mnenje Sarrauta, ne pa francoske vlade. Washington, D. C., 6. marca. Vsled lastne razglasitve bančnega praznika je bil prizadet saj eden governer. Governer države Pennsylvania, Gifford Pinchot. je rekel, da je imel ob času. ko je razglasil bančni praznik za soboto in pondeljek,1 v žepu samo 0,"» centov. Ta znesek 1 mu je ostal še tudi po inaugura-eiji v Wahhingtonu in njegov av-| tomobil ima še dovolj gazolina. j da ga pripelje v Harrisburg. • Ameriški zastopnik Frank B. Kei-logg je bil proti tej izjavi. Avstrijska poslanska zbornica se je odpovedala vsaki uadaljni taki pogodbi vsled obljube Lig" narodov za posojilo $4:3.000.000. Ker je bila po vojni Avstrija ločena od Ogrske, je vedno stre-mila. za tem. da se priklopi k Nemčiji. LIGA SKLEPA O CHACO UDELEŽENCI INAVGURACIJE SO V ZADREGI Washington, D. C., 6.. marca. Po inaguracijpskih slavnustih se glavno mesto počasi in mučno vrača k normalnemu Življenju. Vsled splošnega bančnega praznika je več tisoč obiskovalcev » veliki zadregi. Vsi hoteli so razobesili napise: "Čeki se ne sprejemajo". Gostje so razburjeni in brzo-javljajo domov po denar. Ženeva, Švica, 7. marca. — Zastopniki Irske, Španske in Gua-temale so naprosili svet Lige narodov. da posreduje v sporu med Bolivijo iti Paragvajem zaradi Chaco okraja, ki leži med obema državama. Ti trije zastopniki, ki tvorijo ligin odbor glede spora med Bolivijo in Paragvajem, so naprosili liginega generalnega tajnika »Sir Eric Drummonda, da skliče izvanredno sejo sveta Lige narodov. da čim prej razpravlja o tem sporu. Ti zastopniki so tudi prosili Ligo narodov, da razpravlja o predlogu, ki je bil stavljen 27. fe.br.. da bi -Liga narodov prepovedala dovoz orožja in municije v obe državi. * Kitajsko poročilo pravi, da se vrše vroči boji pri Hsifeng prelazu. 4.1 milj južno od Cengteh. kakor tudi v severnem delu Džehola pri Cifengu. Glavnemu stanu maršala Canga je bilo sporočeno, da se pobegli general Tang nahaja blizu Kupei-kova. katero mesto straži Kupei prelaz. Tja je bil poslan oddelek vojakov, da ga aretirajo zaradi bega, toda je zopet odšel, predno so A-ojaki prišli. Vsa Kitajska zelo obsoja beg generala Tanga in vojaki so kričali po Nankingu: — Smrt Tang Yu-linu. Tokio, Japonska, 7. marca. —■• Japonska bo zgradila železniško progo čez gorovje do Cengteh. da se utrudijo japonske postojanke v osvojeni provinci. Neko poročilo celo pravi, da so z deli že pričeli. Činčov, Mandžurija, 7. marca. Japonski glavni stan naznanja, da je v bojih pri Weicangu bilo libit ill 700 Kitajcev. Japonci so imeli samo deset mrtvih in dvaj-set ranjenih. ADVERTISE in "GLAS NARODA" -o L A« IA10PA' [ Glas Naroda ii^SSS&SS^ ygw YORK, W^WMPAY, MARCH 8, 1933 7 and Pnbmted by ILOVEMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pltee of in w. inh L nenedik. Trm*. or the corporation and addresses ot above officers: •t M»nh*ttfin. New City, N. X. GLAS NARODA (Vtieeef Uw People) gT6ty Day Except Sunday mnd Holidays •a calo leto velja fti pol leta ... ■a iatrt leta Ameriko in $6,00 $3.00 ...........$1.50 Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta.........................$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto.......$7.09 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" ltfaaja vsaki dan isvaemM nedelj In praznikov, bres podpisa in osebnosti se ne priobfnjejo. Denar naj se blagovoli po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se tudi prejfinje birallKa naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -0LA8 NARODA". 21« W. 18th Street. Ne* York. N- Y Telephone: CHelsea 3—3878 THE LARGEST SLQVCfrE PAXLY is 0. 8. A. OBOROŽEVANJE MADŽARSKE PRIČETEK NOVEGA RAZDOBJA Inavguracijski govor predsednika Franklina D. Koose. velta je bil vsej Ameriki nekak vzpodbudni ki; , da so pričenja novo razdiibje. rj . ' . , I VsOki Ze vnaprej seje vedelo, da uv bo novi predsednik ob /al. ker „ ..... tej priliki pojasnil svojega programa v vseli i>ou1o„iiosti.!l,,inm i Navedel je samo glavne smernice, po katerih se bo ravi " ~ ' PRAG.i, Čchoslovuška, 15. frb. V znnanje-politienem odboru poslanske zbornice je poslal namestnik zunanjega ministra dr. Krofta izčrpno poročilo o hirteu-berški aferi z orožjem. II koncu svojih izvajanj je ugotovil med i odkritosrčn > priznalo, da .se ne hi smelo zgoditi kar s* je in da bi h«' tako v bodoče če že ne popolnoma izključilo. vsaj znatno o tež koči lo ponavljanje stičnih zadev. Končno Mno hoteli, da orožje, ki je prišlo v AVKtri jo, ne bi bito odposlano na Madžarsko, in da bi tudi ne ostalo v Avstriji, t e se lx> vse to zgodilo kakor se lahko pričakuje s pomočjo diplomatskih intervencij fran-eo>ko in angleške vlade, bi utegnila Mala untanta opustiti svojo namero, da bi s|»davila hirtemlierški primer pred svet Društva narodov in zahtevala njegovo preiskavo. Vsekakor je Mali antanti zelo fi.afii mirni dogodki ruši in se i:ied državami (v > redn j i Evropi razširja nemir in )a politika nove administracije. ' ..............»T^t- " * j «»\ ir.i /a tis p*-arm ► delo na razorožit- Ta navedba pa že zadošča, tla zremo z novim nihanjem v< ni konferenei. Kljub temu je bi-V bodoenost. , »»fanta od vsega začetka . „ i -i i> .... i" tudi še sedaj pripravljena do- etlsedmk Hoosevelt je izjavil, da se je treba takoj *eči splošna pomirienje z ,,.irno polotiti dela ter obljubil, da bo čimprej sklic al novi kongres k posebnemu zasedanju. Obljubo je držal, kajti v četinek se bo novi kongres sestal. Ako prav premislimo, pridemo do zaključka, da se nahaja dežela v vojnem stanju. Nismo sicer v vojni s to ali ono iuozi msko dišavo, pa.« se pa bojujemo s stisko in revščino, z lakoto in nezaposle nostjo, borimo se proti gospodarskemu propadu. V Ameriki, najbogatejši deželi sveta, je dvanajst milijonov dela zmožni h ljudi, ki kriči* p<> mirovni }Hnfož. mcoi moral hiti po mirovni pogodbi in madžarskenrobrambneiii zakonit v razmerju :»:4:e mladeniče nd 11. do 21. leta v takozva-nih levantskih organizacijah. Tukaj s>> mladina vzgaja v divjem sovraštvu zoper sosedne države. Pomožni organi pri tej vzgoji so organizacij". ki imajo v državi važen in včasih eelo vodilen |>omeu. Kazen tega >e vse te formacije !i-poraltljajo tudi v službi za pobijanje stavk in sploh zoper delavstvo. Nadaljnja \ažna organizacija -o takmvani "vitezi". Kazen tega so v zadnjem času madžarski veleposestniki. ki so naklonjeni vladi, napravili iz svojo služinčadi fevdalne čete. ki naj bi služile armadi kot pomožni oddelki. »Javnost se mora v ostalem zanimati tudi za financiranje madžarske armade. — Madžarski proračun ima za vojsko določenih samo 14 odstotkov celotnega proračuna, toda skoraj enaki zneski za armado so zaračunani tudi v predlogih za ostale resore. Xa Madžarskem ni sramotno, da se skuša dobiti za armada denar ua kakršenkoli način, kar je med drugim dokazala znana falzifikatorska afera s franki. Hortenberška afera jo samo neznaten izrezek tepa. kar s<* dejansko pripravlja tamkaj. V tem primeru jo Madžarska napadla mirno prebivalstvo in kršila avstrijsko nevtralnost. V zvezi s hir-tenberško afero mora biti mednarodni forirm pravilno poučen o današnjem stanju madžarskih oborožitev. Poslanec ljudske stranke kanonik Svetlik je izjavil med drugim: Če je res. da stoji za hirtenber-ško afero z orožjem Italija, potem favna. Italija -proti svoji tradiciji. Značilno p« je, da Italija podpira madžarski revkiorfiflzem, vsekakor ne iz .simpatije za njegove cilje, temveč iz naspro^tva zo|>er Jugoslavijo. Italija hoče morda izrabiti M'dauji položaj v .Jugoslaviji za svoje namene in upa pri tem na pomoč Madžarske. Drnjri motiv Italije je konkurenca s Francijo. V srednji Evropi podpira Italija vse, kar je proti Mali antanti. Tako so govori eelo o vojaški zvezi med Italijo. Madžarsko iu Nemčijo, toda fašistično bitlerjanski revizioni-;'.em gleda vso preveč v preteklost, ne da bi računal z bodočnost jo. — ^laUsburške dinastije ni mogoče več ^obnavljati, ker srednja Evropa ne potrebuje politično-vojaškega enotnega vodstva, temveč samo skupno-gospodarsko postopanje . Dopisi. Barberton, Ohio. Ker mi je naročnina za tJlas Naroda že potekla, prosim, da še nekoliko potrpite. da bom zopet začel delati. Ce bo še kaj tlela, to jo še vprašanje. Preteklo leto .sem ib-lal štiri mesece, od takrat pa nič več. Pa živi ali uuiri. Tako nas je ta depresija izmozgala. da si ne moremo pomagati, ne naprej iu no nazaj. Sam hudič je razpel .svoje !>«•-l-uti in .svoj dolgi rep p«> vsem svetu, in posebno pa tukaj v tej rajski deželi Ameriki. Sedaj smo prišli do .spoznanja mi trpini-de-lavci. kaj je pravzaprav kapitalizem. 'Prej smo delali in garali za njihov žep. sedaj nam pa kažejo svoje zobe. S tisi o miloščino, ki jo dobimo, ne moremo na noben način živeti, no pa še iLslo moraš kupiti, ker moraš delati osem ur. to je en dan. o jo vnelo gospodarsko poslopje župana Jenerja Ziniiča. Tudi tukaj jo bil ua delu zloben požigalee. ker se je vnelo poslopje čisto zadaj pri hlevu. S težavo so domači m sosedje oteli še ostala poslopja v bližini, da niso postala žrtev ognja. Nasilnega svaka je pobil s sekiro. Ko se jo nedavni veer podal vi-ničar Anton Šiško iz Erjavcev s svojo družino k počitku, je prišel pred njegovo hišo Ludovik To.š. posestnik iz Brengoveev v mariborskemu srezu, ki je tistega dno tam mimo gnal kravo, katero je kupil v SJavščini. Dočim je gonjač gnal kravo dalje, se je Toš ustavil pred hišo. začel razgrajati in velel Šiški, ki je njegov svak. naj mu odpre. Ker je bila že pozna ura in Šiško ni vedel, kdo je zunaj, so jo pozivu odločno uprl. Toša je to razjarilo in jo začel razbijati po oknih. Kazbil je nekaj šip in kričal na Šiško vo ženo. ki ga je od znotraj mirila, tla bo še nocoj mrtva! Nato se je začel z vsi silo zaletavati v vrata, dokler ni ključavnica popustila. Šiško jc v strahu za svojo rodbino zaradi nevarnih groženj v naglici pograbil za vrati ležečo sekiro ter je v temi. ko je Toš pomolil skozi vrata svojo glavo, razburjen par-krat zamahnil z ostrino, da se jc Taš pri prič* zgrudil nezavesten. Po dejanju je Šiško s svojo ženo iu otroci zbežal iz hiše k sosedu Cobeu prosit pomoči. Toš se jo med tem zopet osvestil ter sc -krvaveč zavlekel do posestnika (iumzeja, ki mu je izpral rane ter «ra spravil k sosedu Kocuvanu, kjer je Toš prenočil. Potrebno po moč mu je nudil zdravnik dr. Peter Zgaga Mlado dekle se je imelo poročili s precej bogatim možem. Bil je najmanj dvajset let starejši od nje. Taki zakoni niso posebno priporočljivi, toda. saj veste v današnjih časih. Mlada nevesta ni znala kuhati. Njena mati tudi ne. In zato je bilo sklenjeno, da gre za šest mesecev v sosednje mesto k stari materi. kjer se bo naučila kuhati in gospodinjil i. Stara mati je bila previdna in razsodna ženska. Z velikim ves.'-ljem je vzela svojo vnukinjo v Solo. — Leo. lepo, da se boš po roč i- j la — ji je rekla. — Tako je prav. I)va meseca, boš- pri meni. pa boš znala kuhati in opravljati vsa do-rane na glavi in eno na zat ilniku. t ,i.,i.. : ,,,. ♦ ..... , ... I niaea tlela, llisa je prostorna, to- lz ene rane so jrledtili moŽ!;::ni. t i „ i i i - i «- - i nas pala bos poleg iu'*ue. \ es, tlo- Iver je ugotovi, da je poškodba [ smrtnonevarna. je odredil, da soj Toša prepeljali z reševalnim avtom v mariborsko bolnišnico. Šiško pa se je sam javil orožnikom ter izpovedal, zakaj je ranil svojega svaka. Toš pravi, dn jo bil kritično noč nekoliko vinjen in mene. \ es. o je. da se vsemu priučiš, predno stopiš v sveti zakonski stan. — Poleg vas da bi spala ! — se je začudila mladenka. — Zakaj pa ne v sosednji sobi — Ne. poleg mene boš spala, kajti jaz ponoči strahovito smrčim. Sprva ti bo težko, toda v tla se je hotel s Šiško malo poraz- (}yeU mes,.eih so lloi privadila govoriti, ker sta si že let o dni v sovraštvu zaradi rodbinskih smrčanju, tako da dedca sploh ne i „ .... 1 ilz boš slišala, ko bo smrčal poleg j mer. Šiško slikajo ljudje kot mir- l(.]u. nega in dobrega človeka, ki je l ^ pač dejanje storil v silobranu. do-1 ,Ws,.lnik |{(M>seVeIt dobro ro na. Svojo obljubo, da se bo zavzel za roveže. je začel izpolnjevati la- čim pravijo, da je Toš na slabem glasu in je bil paradi pretepov že kaznovan. Zadevo preiskuje so- Bitka in ohcet. V (lorenji Pirošici je 13. fehr. bila pri Vinlarjevili svatba, ki je bila preračunjeua na svatovanje čez noč. Ob taki priliki pa radi pridejo fantje od vseh vetrov *vo- I koj po svojem nastopu. Prokla-miral je bančni praznik in ^ tem preplašil vse. ki imajo kaj pod palcem, dočim ni reveže v spravil bančni praznik v nikako zadrego. Žive v zavesti, da prej niso imeli ničesar in tla zdaj nimajo ničesa r. glarit'.du so tudi prišli, saj jih ' — Slabše ni kot je bilo pod je bilo ko listja in trave. Vinter- Ho« ver jem — si mislijo. In to jc jevi so radi varnosti pozvali omž- i velik«« bodrilo za bodočno^. . y nike, kis<» tudi res pri-di. Okrog 11. zvečer je začelo po-j Sodnik jo rekel obtožencu: kati. Da SO orožniki odgovorili, j ' — ->vo- ' l,a Povejte, kako umljivo. I)va fanta so morali takoj , st«4 '"""'i tožitelju izmakniti de-od polja t i v bolnišnico v Brežice, i narnico. da ni tega niti opazil. Vojaška karabinka je tako nesla j — Ja. ffospod sodnik — je odda so je krogla zapičila v drug.« | vrnil obtoženec — tega pa ni mo-steno hišo. ko je prvo ^teno pre-1 Jroče kar tako nakratko povedati, drla. pri Živoderjevih. kjer je na- ^var je treba dolgoletne rciwMira™ BilMIIIW«ISiiasiliBSSB 3 ii •• mi o =1 stanjon instalater, ki montira vodovod: nad njegova glavo je krogla frči»la. Kdo iu koliko je kje krivde, bo dognala preiskava, ki se je že pri-« čela. Nov udarec rudarjem. Vodstvo rudnika v Hudi jami je 13. februarja objavilo razglas. k katerim je odpuščenih 112 delavcev ca družinami. Pri uovem-berski redukciji bi moralo biti odpuščenih 11!' delavcev. l'a je bila radi neizpodbitnih dokazov od strani delavstva, da so redukcije neutemol jene. odpoved delno p ro- va je. -laz sem se učil osem let. pa mi še včasi sfali. * Na svetu je dosti ljudi, ki prodajo svojo dušo iu žive lahke vesti od obresti. * — Torej nameravaš kar lamn odpotovati za par mesecev v Evropo' — so vprašali mlado /.i-vahuo ženico. — Kaj pa mož.' Ali ga boš doma pustila? — Seveda. Kadar gle človek na pojedino, ne jemlje klobase seboj. * K strogemu očetu jo prišla hči in mu ponižno povedala, da bi se klicana tako. da je bilo dejansko rad« poročila. takrat redueiranih le SO rudar-j — Zakaj pa ne — je rekel o-e— koga boš pa vzela .' Ko je imenovala ime svojega izvoljenca. je vzrojil: — Nak. ujega pa že ne boš vzela. — Zakaj pa ne .* — Zato. ker nori. — Saj ne nori. oče. — Seveda nori. k«*r je tebe zasnubil. jev. Sedaj si je pa vodstvo rudnika izmislilo potrebo po novi redukciji. Dokazil no je. da ima rudnik v Hudi jami dovolj naročil radi iboljše kakovosti premoga. Odpustitev pa vodstvo rudnika motivira s tem. tla je premalo storitve. lies pa jo nasprotno, tla je 300 zaposlenih rudarjev protluciralo dnevno -400 vozičkov. Po t«'in načinu postopanja s strani vodstva rudnika v Hudi jami bodo prisiljeni objaviti komisiji. kje naj išče vzroka t«'inn Kakor je znano, je centrala TPD o tem že obveščena. Zaupniki, ozirouia delegati II. rudarske skupine so stavili v imenu delavstva vodstvu rudnika predlog, naj se redukcije opuste. da ostanejo zaposleni vsi rudarji s tem, da se praznuje takti, kakor se praznuje v Trbovljah in Hrastniku. samo tla ostanejo vsi usltiž-beni. Vodstvo rudnika tega predloga ni sprejelo. Delavstvo bije boj. katerega uspeh javnost zelo zanima. Ves izmučen in is reda? Prod vet- leti je »lavni zdravnik si)eci-julist Iznašel zdruvilnu zmes. ki je čudovito delovalo na. njegovih txjinikih z Jačajijem oslabelih in uniC-enlh organov, ki niso delovali kut potrebno in so rabili tonike. Ta predpis se sedaj prodaja v vseh lekarnah po nizki eeni zu en dolar za eno mesečno zdravljenje, Ako jki dvajsetih ilne-i niste zadovoljni s«- rani vrne vaš 'lolar. Samo pojdite k vaSemu lekarnarju in si naročile steklenieo prave NtTtJX-'roN'B—palite *da l«rf ime na steklenici. " J Nuga-Tane Po plesu jo rekla sladka stva-rica svojemu oboževale::: — Dobro, bom pa šla z vami skozi park. če mi obljubile, da me ne boste objeli. — Xe. ne bom vas objel. ir«»si><»-dična. bost c skuša I i po-ila vas ne bom me lil* — In ljubiti.' — Prisegam, skušal poljubiti. Malo je pomislila in odločila : — Xo. potem se pa ne izplača hoditi skozi park. * Pošten mladenič je prišel snubit hčer bogatega iu samozavestnega bankirja. —■ Koliko pa zaslužite na teden? — ga je vprašal b.r./.ir za-nieljivo. • — Petindvajset dolarjev — je odvrnil snubec. — Kaj. samo petindvajset dolarjev? Petindvajset dolarjev ne zadostuje moji hčeri niti za žepne robce. — (V jo stvar taka — je rekel snubec — je pa za noben denar ne vzamem. Xisem namreč vedel, dar je tako smrkav*.' » 'GLAS NARODA* THE LARGEST SLOVENE DAILY Is U. //. K Š. LEPA ZLATOR JAVA OBLEKA "Lepa. /latorjava obleka !** «e|>c- kor izprenicnjcua. Z gnjrvoui v sr-|golo je. črne. brez kra.sa se dviga-• '<• Kat j i rit opazuje dame. ki se ustavljajo jo veje v bledo zimsko nebo. Že \ t m h ii liovli vsak dan du poleg nje in ogledujejo obleke v i/-j Koliko dni in noči že stoji drev-ziiane m m I ii«- trgovine, v kat«*re iz-' ložbi; pomiri m* šele. če vidi. da se je ta*kot izpostavljeno mrazovom, l .'«•!.i uga.ia. Kajti je. ko da bi jokala. Solze pa .stalo, preden pride pomlad. Po Zlutorj'i\;i j«\ ji nt* teko jk> lieih. m ar ve«"* kapajo Kalilo lijej-. / ram 'H Široki ro- j naztr»*raj. Kakor majhni kameni kavi. okrog vratu >e lagiMluo ovij i • pud«jo na bolero rano, aln ovratnik. , - . -, •• , . , „ Ko In h* luiela ze službo. m * klil.-k.i Mam- «amta uif sedaj popolnoma zapustili. ! nrhal bi me duxi'i .-»trail pred dne- ? '.i. ki so še .pred menoj." Saiuo--— < 'r lit ta ti*-ark. Med!*? zimsko sinitt ija p > knpuinab. vendar — ali so ue zdi. kako nestrpno že pričakujejo v zemlji novi sokovi, da m* ob prvih toplih vetrovih dvignejo po deblu v vis. se razlije jo po vseh do zadnjih krjncev iu {toženo popje. iz katerega se po-tem razvije nov« cvetje in listje. Xa to misli Katja domov grede. Razumela je. da mora tudi ona. | kakor narava, skozi dolge, mrzle j mračne dneve. Z umevaujem ra-te nj \j \ »Ija . Prestati hočem. mo-' * * ki !4ko> i i v •siueh- ram in hraniti ino«*i za lepše ča.-« 'pridejo tako gotovo, kakor gotovo S hrasta se utrga zapoznel IL-t se vrne jvnulad. Tedaj se ji izpolni p .lesa v.i v zraku in pade poča*i želja po zlatorjavi obleki in muo-ni/dol. Katja ga prestreže v roko geni drugem. čeprav morda ne či-in ga ogleduje. s4<> vsem — kdo bi st* hotel b<»- < >h. zlatorjav jr. kakor oldeka. tati z v<*likolcpim življenjem za Katja ozre po tlrevjll. \ se ko .-eliet» že!.»a ! Iz Jugoslavije. Šestleten otrok ustrelil mater. ; A' srlll StailkoVlell pri Oreblčn j se je oditrrala grozovita drama. •Sin m»*>arja .fakoba Kraliei. star j s,|rt. je /. oerlovo [Miško ! j utsi-elil la*tuo mater. Mali ji* vzel! ' očetovo pu>ko. ki je visela na zi-I till v .sobi in je bila uahd.san.l. Ko ! j se je mati vrnila domov, je deček j : na ra/.daljo prt metrov nameril j puško prt.t i njej in .sprožil. Krogla je zadela v čelo. Nesrečna mati sr je takoj zgrudila mrtva. Mali pa je mirno odšel iz sobe. ko da sr ni nič pripetilo. Ko ga j«* na >tem jo ustrelil". iz]Mr>iuje obdukcijo. kar pa je ona odbila. « »i-ro pokopali. na zahtevo sorodnikov iz lleograda pa .spel odkopali ni obdukcija je ugotovila. da je bil .sum upravičen. Olga Veselinovieeva je bila zadavljena, rana na .-»t* učili pa jr posledica močnega mlarea. 1'vedena preiskava doslej še ni imela nobenega uspeha. i Mater razsekal in povabil svate, da jim pokaže svoje grozodejstvo. V vasi Dankovru blizu Zagreba je kmečki Fant Kratijo Ivanovič v hipni duševni zmedenosti po-grabil sekiro in razsrkal na kose svojo mater .Vmalijo. Ves okrvav- liotapei, katerim je moral odpreti. ker se jih je bal. , Nekaj tihotapcev je medtem že poskakalo na*dvorišče, od koder so streljali na orožnike. Pred hišo se je razvila bitka, meti katero so se tihotapci previdno umikali proti gozdu. Orožniki jih niso mogli zasledovati. Par tihotapcev pa je planilo naravnost iz hiše in je eden ustrelil proti orož-liiškemu naredniku in ga lahko ranil. Tudi narednik je streljal in zadel tihotapca v nogo. Druga Uva tihotapca sla uša v gozd. o-rožniki pa so pozneje v sobi našli več svežnjev tobaka. S svežnji. iti so jiii tihotapci sami zavrgli, je zaplenila patrulja nad 300 kg tobaka. Pozneje so blizu hiše kraj gozda našli še dva tihotapca, ki sta bila ranjena med streljanjem pred liišo. Po ukazu "gospodarja noči". •'Gospodar noči" ti ukazuje: "Ker želimo oropati nekega profesorja. ki živi saui v hiši in hrani v njej 300.000 dinarjev, nam nabavi v Starem IW-cju .samokres. ker sr zaradi policije v Heo-gradu ne more nikjer dobiti. Samo kres je potreben, ker bo morda kri. . (lospodar noči". Za tem pismom je prišlo kmalu tudi še drugo pismo, ki je opominja Iti prejemnika, naj sr podviza z nabavo spniokresa. Prišel je tudi denar za samokres in druge .si roške. |'vampirji II R ° - A">S VEL m m tr^^jnBwjv^mvMw Spisal EMILE GABORIAU VELEMESTA jI I« 83 .Njegov strah je bil tako čuden, da je Catenae* smeje pripomnil: — No, saj razumem tvoje, razburjenje, doktore. Toda sedi nazaj, Leeoq nima s tem ničesar opraviti. — Ne, nima, — je pritrdil Masearot. — Ta dečko, vihrav kakor ženske, je odgovorit, da mu njegov položaj policijskega detektiva prepoveduje peeati se z zasebnimi zadevami, kar je res. in k<» mu je vojvoda ponudil bogato nagrado, če da policijski službi slovo, jf ponudbo odklonil, ikš, dit ne dela Zii d«'-liar temveč zei zabavo. — In to je res, — je pritrdil Catena«*. — In ker j«» eL<*oq ponudbo odklonil,—-j«' nadaljeval Mas«*ar«»t. — j<* obrnil vojvotbt na < Vtena«*a, ki i;a jr srznanil s Perpitnia-nom. .. .Jr t«» vse i — Da. vse, — jr odgovoril akat in vstal. — Povrni naj samo ^r, «la mi V soboto se pa pri]»ravke na veliko presenečenje. soboto vas namreč odvede lastnik hotela "POšta" na samotno posestvo ob jezeru, či oar lastnik se pi obrazi. Kmiitiea pr«'-'bledi in vzklikne: sr — Križ hožji! Ijorj^olin, li ^ospudj« zanimajo <-rlo za našo ubo^o Sirotko! — Kaj. to da ]ior«'čr kmrtira i — jr vprašal presenečeni Catena«*. — To in nič druirejra! A mož. ki sr takoj oglasi k besedi, vam pojasni, dn so dali to ime nesrečnemu dečku, ki so ga našli nekega jutra vsega premražnuega v jarkti ob «•«'-sti in ira vzeli domov. In nazadnje vam pokaže spomine na naj- filenrka. nje«;iivo obleko, praznimi suknu«* ir vojvo- . . . . . ..... ... i , . i - .. , . , *.. . . iu novo «-rpn*o. ki so mu i«» bili poprei kupi- «ta liaroi-il naU/iraTi ljudi, ki se lotno lska-.i- • li... iga iijrgoveg;i sina. i f> Vs.. to j«- preje! brezposelni I) nilo Štilie v Starem Bečeju. ki se je potem Tutli tlejanski potrudil, da bi nabavil samokres. Toda kamorkoli je prišel, mu iii.su hoteli prodali samokresa, ker so ga kot /dejal advokatU. domačina dobro poznali, in vede- siguren, li. tla je brez zaslužka, pa -se jim je zdelo, da bi mu samokres ne rabil v poštene namene. Ivo jr pri nekem trgovcu še v drugo iskal j samokres, ga je trgovec ovadil policiji. N'a policiji >o ga preiskali in našli pri njem ono pismo "*g«»- — Imate že liaert t — Se ne. Vojvoda mi jr nartw'-il najti nj<--govega sina. pa čeprnv bi bilo t roba v ta namen poizve«lovati pri ljudeh vsega sveta. Masearot se je nekam čudilo na>mrhnil. — Srdi torej k moji pisalni mizi. dra^i Catenae, in zapisi vsi-, kar ti -l ren spozna, ne Perpignan. ki se na take bo imel več obstanka. l»«>š vid« 1. kako vam radosino pove. da se lio zdaj lahko razvoz-Ijal ves klopčič. ker .Iržl nit \ rokah • n: privede vas k otroku, če ie le živ če pa je / • mrtev, pa k njegovem gr«d»u. Najprej vas odvede v tdičiiiski urad Viisi povem. — jej \/r pn< 1 katerega spada posestvo Lorgelo-|»eh, kakor sem ti rekid j vi|l Talll l>lvlr]edate listin«' in pri.lete na . ye.u,lar l:a P»t«*Hji.iii !>"»""- S],iS v«i je kymeilijautov, ki >o pup.vali sko-n. \ se j«' odvisno od tvoje vestnosti in pa z- V.|S \yv l.jivosti. Napačen korak bi lahko vse pokva-i ril. I Obtoženi železniški uradniki. Drža v nt. pijvduištvo v Velikem 1 »erkerkei) je obtožilo Železniške iiratlnikr Milana Mihajloviča iz Zemiina. Janka Pipana iz Beograda. .lovana R-iupingerja iz \'eli-kega Uečkereka ter l/.aka Tesiča iz Viukoveev. ker so oMimljeni. , da .st» bili v zvezi z bivšim blagaj-I nikoui Vlailislavoin I*arago. ki je j ] oueveril 2»V).tHKI Din ter se u-j streli!, ko st» delravtlaeiji prišii j ua sled. i j Tretja bogata starka kot žrtev morilcev. ! •cograj.ska ]M»licija je že pred tretjo uganko umora, izvršenega tiad premožnimi starkami. Vsi trije primeri >o še iiepoj.isiijeni, da- XX. Catenae j«' >e.«lel molče k Masearotovi pi-sodarja not-i" l>anib> .se iti thxsti j salni mizi. Položil je pivdsr prt»t«'k«»l in vzel obotavljal in priznal, tla je pismo svili«*llik. l*eko«"*: ilobil iz Beograda. Zato ga je b« — Čakam. Masearot j«* vz«* čejska policija izročila beograj ski \ iu v Beogradu je nato povedaH vse. kar je vedel. Policija je n i; tistih Iis"k«>v, ki se je^z njimi zadnje ease 11«'- 1 iz škatli«-e dober tu«- .. - . .. , . ptnllagi njegovega priznanja z;i Ijeil je hitel potem po tn-rtJ. ki Je ' , . * , ... . .. . .- , . | prla natakarja pri IJuskem car- bil pri prijatelju na svatbi. S cud-1 . .. , ' . .. , , ... . . . • : ju . Slavka Babica 111 brezposel- nimi kretnjami m grimasamt. je . . , ... r> . ... . ........ nega delavca Antona Hipa. Potem povabil svate s seboj, tla bi jim .... , • , . . . . . se je razkrila vsa grozna tajna iH»ka/.al ka i jt- .storil uevrz .sr ni , , ____ . , ... v. , , "gtuspodarja nori . zavedal .svojega zločina. Aenado-J p 1 m a ac mu je bil omračil um in po-1 Kip se je že pred daljšim časom slediea je bila. da je svojo nesreč- seznanil s služkinjo Faniko. ki j.- no mater raz&ekal na kose. Ko sf» prihiteli .svatje z očetom, so oo .strahotnem prizoru ostrmeli, fant •se je pa režal in ponavljal uaj le pogledajo, kaj jc storil. Bitka med tihotapci in finančnimi organi. služila pri upokojenem profesorju Svetozarju Vidakoviču. Stari profesor je skoraj čisto sam stanoval v hiši ua vogalu Dositejc-ve in Uospoilnr -levremove ulice. Kunika je tudi |w»veilala Hipu. da ima stari profesor precej cvetika. ker ga je videla, kako je štel ti sočake iu da jih je bilo okoli iri Nedavni večer se je blizu vasi sto. ltipa je zelo zanimala stvar in Nova Dubrava v prnjavorskem j nič hudega .sluteče dekle mu je na srezu razvili prava bitka med, njegova vprašanja točno opisalo večjo skupino tihotapcev in pa-, hišo iu navade starega profesor-truljo orožnikov in finančnih! ja. Uip je vse ti povedal Slavku .stražnikov. Med tihotapci in pa-iBabiču. pa sta skovala načrt, ka -i >t> si v marsičem podobi. Xaj-11ruljami je bilo letos v tem kraju j ko bi starca olajšala za tisočake. \ prej jr bila umorjena milijonarka ' že vej* .spopadov, ta pa jr bil naj-Jhišo bi vdrla z vetribotn. toda po M it ri«-evičk.i fn«lrm -»o nrznani j liujši. Sko/i ta kraj prrbaja naj-jtem bi bilo tr»'ba ustrahtivati pro-zločinei umorili in gradil kalo .lovaiiovit zločin pa se jr dogotlil v PaiuVvil v mali pritlični hiši. v kateri sta .stanovali priletni .sestri o čakali orožniki in finančno organi ž«- nekaj noči. BiH so namreč obveščeni, tla sc pripravlja večja 1 iholapska akcija. V sredo 1."». februarja ponoči so opazili orožniki večjo tihotapsko .skupino, ki pa .se jr ra zbežal a ta-kt«j. kt» je opazila za sledova lre. na vse .strani ter piLstila ležati več zabojev uajfinejšega hercegovin jal. tla ni vid«J nikogar. Pozneje j skega tobaka. sr jr Mileva spomnila, da iina še j Finančni stražniki so ostali na ključ otl neke prazne sobe. ki od-j straži pr» tobaku, ker so bili prepira tudi sestrino sobo. Ko jc vra- i pričani. (*.- .sr bodo tihotapci skuta s tem ključem odprla, je našla Šali vrniti, orožuiški narednik pa seslro mrtvo ua tleh. v spalnici je v spremstvu dveh orožnikov pa odprte razne pri'dale in po tleli preiskava! okolico. Tihotapci so iz razmetane papirje. Sosed je takoj ! zased streljali na orožnike, niso pis vo t p- Kymi'ilijantov, ki >o j n 11 < v septembru. Yigoiireaux. rop n v la Hourgoin*e, ( \ o-gezi). Starost: 47 U*t. \'isok: 1 m. Oči: majhne, rjave iu krivo glede. Polt: pobarvana Posebni znaki: prstane«- levi- roke «:-»!-rezan nad prvim členkom. Tedaj pore«V Perpignan. da j«' tlelo v t«'m kraju končano in da ua ho treba nadaljevati v Parizu. Tam pa ugntove na policijskem ravnateljstvu, du jr 1»i 1 komedijant Vigou-reux obsojen na «lvr Irti j«'čr /ara !i težke telesne poškoilbe. tla jf kazen cdsdrl. liši ime i4sirotka**. Pove vam. da je l>il ta falot res skoraj desot liwseeev v lijrgovi tt»l]ii. — Bil je iznajdljiv dečko. — vam p«»re-čr.— toda p«»nosen ko pav in l«*n k<► uš. Veselila ga je samo glasba in zato st;i bila z dirigentom našrga orkestra Alzaranom jFritz< in najboljša prijatelja. SevA-da bost«' takoj \-]>rašali. kaj se jo »ni in Vigoureux vam odgovori s psovkami. T«»tla ti. Catenae, mu za- )M>kIiral zdravnika in ptdicijo. Ko ]irišel zdravili, je bilo v sobi že mračno in mi tako pri preiskavi ostali neopazen i sledovi zločina. Prvi in drugi zdravnik, ki prišel s policijsko komisijo, sta bila mnenja, da je Olgo VTe»»elinoviče-Vo /adela kap. Sosede, ki so mrtvo žene preoblačile. pa so našle na vratu tudi temuc podplutbe ter iz njih sklepale, da je bila iiewreena žen.t umorjena. Prigovarjale so sestri pokojnice, naj prelttii pogreb in pa k sreči nobenega zadeli Orožniki so naposled prišli do samotne hiše. v kateri je bila še luč. K<» je orožniški narednik trkal na vrata, je nastal v hiši nemir. kar je bilo znak. da se je tja zatekel tlel tihotapske družbe. I>va orožnika sta ostala na straži pred hišo. tretji pa je tekel v vas po občinskega predstojnika in občinskega stražnika. Ko sta ta ilva prišla, so spet trkali na vrata, ki jih je napotded le odprl laatnik hiš© ter izjavil, da so pri njem ti- du. sa sr spomnila svojega tovariša Stiliča v Starem Bečrju in sta mu. .spomiijajoč .sr časov, ko so sr skupno naslajali v kinu ob Al t'ap«>nejevih rojarskih pod v i gih. poslala ukaz či*\ Stari profesor se je silno začudil in tutli prestrašil, ko ga je obvestila policija o preprečenem ropu. Takoj je odustil Faniko. ki ga je s svojim brbljanjem spravila v tako nevarnost. Trdil je. da je bilo njeno govoričenje popolnoma neresnično, češ da nima nikakršnih prihrankov. Fanika pa je ua policiji še vedno trdila, tla ga je videla, ko je štel bankovce. Bili pa so morda stotaki. ne pa tisočaki. 4'Gospodarji noči", vsi trije še zelo mladi, po bodo za svojo ponesrečeno "alkaponado" odgovarjali pred beograjkiuii .sodniki. mmrnm^fumtt Pr^ rrjmim tiMr-■Jm »vejeta trevrtja. Odvajanje m j PUle Predstojuiea vam tudi pove. da je no-il deček na dan pobega modre, belo progaste lilaeein siv {datnen suknjič; na nlavi je imel eepi«-o brez ščitka. Odvetnik je gltilal Masearota po strani. —. i i romska strela! T» si pa ro infor-gospotlarja im-jnurau! — je zainrmrarl. — Ni take sile,— je odi^ovoil Masearot malomarno in nadaljeval: —-. Po povratku iz hotela s<* l>oste posvetovali in zasnovali načrt. Odobravam tistega, ki ga predloži IVrpignan. — Kuj ti je znan ? — Mislim, da mi je. Predloži vam razdeliti okolico Veiidoina v več pasov in poseliti po vrsti vse hiše v njih. — To se mi zdi pametno. — V ponedeljek krenete torej na pot, — je nadaljeval Maisearot — Začnrte z naselbino Areines. Ti se umakni čim bolj.v ozadje ter prepusti vodstvo in seveda tudi tnlgro-vornost Perpignanu... Poskrbi, da bo vaju spremljal vojvoda. f — Čakaj, da vse to zabeležim, ker se mi . zdi zelo pamettno iu važno, — je dejal ad-Ivokat. — V pouedeljek, — je nadaljeval Masearot, — dobite samo brezupne vesti. Pa tudi rv torek, sredo, četrtek iu petek ue boste na-' šli uobeuili sledov za ixg^ibljenim otrokom: za«*ne sam dni in V i.go ure ux vam pride povedat, da jt* ž«* našel starega Kritza in sie«»r v sirotišniei Saint Magloire. kamor se mu jr posrečilo prit i. NADA J j-T EV A N J E SLEDI VINO wtkmšm Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" _ _ NSW YOU, WEDNESDAY, MARCH 8. 1933 JUD1TINA PRISEGA IG ( X;nla I jeva 11 je.) — Je bil, milostljiva gospica. I'a tudi še duties bi mogel biti pouoMia stavba, ko bi človek imel sretLstva, tla bi popravil. Ali mi verjamete, da me včasih vleče, tla bi tudi tukaj pokazal svojo u-oietnoKt * Vedno želim, da bi se za grad našel kak kupec, ki bi mi dal naročilo grad popolnoma prenoviti. Tudi ee ne bi to delal za nas. bi me vendarle veselilo. Tako mi je žal. da ta ponosna stavba polagoma razpada, ne da bi mogel pomagati. Judita mu prikima. — O, kako dobro vas razumem. Ilatis ji resno pogleda v oči. ki so ga očarale od prvega trenutka. ko jih je videl. — Da — čutim, da me razumete — ker ste zelo razumna in z<-lo tenkočutna. Judito zalije lahna rdečica. — Itatla bi poznala ta grad teina. Nekako bolestno se Juditi zavlečejo ustnice. Ponosna grofi- ( e» je mogla biti mirna, da je lian« že tudi izprevidel, da se ne more vezati z revnim dekltom. In Judita se je v svojem ponosnem miru obnašala proti Han-«u tako hladno, da se je grofica nekoliko pomirila. Judita je tudi opazila, da se Hans vede proti njej prijazno kot l običa jno in razumela je dobro. Videla je tudi, da ji je Mildred Field sovražna, toda bogatega dekleta jc samo pomilovala. Bila j ' prepričana, da Mildred ne more nikdar postati profica Erlau. Judita *e veselo oddahne, ko jo Felice povabi, da gre ž njo v park. Hm, — Va*« gospa teta in mama si bosta imele mnogo pripovedovati iz starih časov in moj brat bo delal družbo Midred. Zato Se morem nekoliko eaj*a poslužiti vase družbe, gospica Falk in vam moli lil pokazati park. Lahko gremo tudi nekoliko dalje v gozd ter bomo nabrale nekoliko amarnic. Xjen brat je nicer Felice pogledal malo jezpo, ker ga je pustila pri M ki red, toda prebrisana Felice je takoj opazila, da mama ne bi rada videla, ako bi ju tudi Hans spremljal. In Felice j" ' hotela odvzeti materi vsak povod, da ne bi več povabila Judite in njene tete. » iPftUf prihodnjič.) - THE LARGEST BLOVF.N* DAILY in U. S. A. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS s sledečimi pomiki: AQUITANIA preko Cherbourga 6. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM ŠE DVA IZLETA — 10. MAJA IX 5. JUUJA CHAMPLAIN preko Havre I. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM PA DVA IZLETA s parnikom ILE DE FBANCE — 18. APRILA in 27. MAJA SATURNIA preko Trsta _I. APRILA_ BREMEN preko Cherbourga 31. MARCA S parnikom COLUMBUS pa 22. APRILA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto. naj takoj piše za pojasnila in preskrbeli l>01110 a se potrebno, da bo udobno in brez vseli skrbi potoval. PIŠITE &E D AXES K A: Metropolitan Travel Bureau 21G WEST lSth (Frank Sakter) STREET XEW YORK. X. Y odstotkov) nego (odstotkov). rastlinojednih Fosilije so v svojem smolnatem liranivu seveda čudovito dobro o-hranjene, samo na zunaj so v smoli zbledele. V ostalem pa si lahko napravimo čudovito točno sliko o tem, kakšne so bile te živali. Pred vsem nas presenečajo njih ogromne dimenzije, ki jim današnje živali iste vrste večinoma ne vzdrži* primere. Mamuti in mastodonti so pohlrug meter večji od največjih današnjih afriških slonov, tigri so dvakrat večji od današnjih jaguarjev. Xeki jastreb z mogočnimi kremplji 111 khinom. ima n. pr. 3 .11 krilne razpetine in je bil bržkone največja ptica vseh časov. LOV ZA RADIJEM METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AKSER) SIC WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* POTOVANJE KRUH IN ZNAČAJ V budimpeštanskem živalsk> biološkeni zavodu tlela jo ta čas zanimive poskuse, da l>i ugotovili, kakšen vpliv ima pešničua ali r/.e-na hrana na živali iu ljudi Kemična sestava obeh žitnih vrst je sicer ista, a učinki so čisto drugačni. kar pripisujejo i»»seJ>ium. doslej še neodkritim vitaminom. Tri četrt leta so 11. pr. krmili dva prašiča samo s pšenico, dva z ržjo, dva pa s pesnico in ržjo. Posledica je bila ta. da sta postala prva dva silno debela, a lena. kot klavni živali sicer iirvrstna; druga dva st»i bila pol tolikšna, a živahna in zlasti spolno zelo močna. Tretja dva :-la tvorila nekako sredino. Vodja zavoda dr. Weiser j«» postavil na podlagi teh rezultatov za- Franeoski listi poročajo o sreči, ki se je slučajno naklonila dvema francoskima letalcema, ki sta iska-j la »ob Medvedjem jozern v Kanadi (srebro iu zlato. Letalca se pišeta ! Charles Le Bine iu Charles Saint-Paul. Saint- Paul je pri iskanju ' zakladov dobil snežno slepoto in La lline je moral sain nadaljevati jniinivo t0<,riio> da ** ' misijo, ki 11111 je bila zaupana. XV re*21*«' t«di pri ljudeh. Ljudstva. I me-tii zlata pa je izsledil radij, ki se hranijo pretežno .s p& ničnim Xekaj časa sta letalca skrivala sv.>- J kruhom, so n. pr. debela, lena. me 'jo tajno. Ko pa so se jima pridm- lanholiena. ljudstva, ki dajejo preti-žili nekateri potepuhi, je postala 1,lost rii- 1* s«/iva. agilna itd. j tajna telaleev očitna vsem. Polili-1 -----— skovo se je raznesla vest o najdbi j n j radija med ljudmi in k najdiščem; I KI JfcT VAMPIR se je napotila na tisoče o»»eb. Zače- j lo se je pravcato <»bleganje ležišč j Kriminalna )»»licija v Dortmun-railija. stvorile so se tudi velike d" ^ dni prijela delavca Av-družbe, ki so pokupile ogromno C-'®"sta Sr,let,ra- zl<**inea Kuerteno-I zemlja, vlada je poslala tja svoj DR. ALOJZJ RAŠIN DOBA POSASH 18. feb. je obhajala ('eškoslov;i-ška republika 10-letnieo smrti svojca velikega sinu, dr. Alojzija Rn-šina, ki je bil žrtev atentata mladega komunista. Dr. Alojzij Rašin je bil prvi češkoslovaški finančni minister, ki je s svojo železno v»>ljo. odločnostjo in bistroumnostjo postavil finančne temelje mladi češkoslovaški dr-žavi, in sicer v času. ko je bila še povsehi navajena živeti z avstro-ogrskim denarjem. Rašin je poesta-vil domačo valutio 11a trdna tla. s tem je kajpada osvobodil Češkoslovaško tudi v gospodarskem pogledu od Avxtro-Ogrske. Takrat, ko je vsej Srednji Evropi in Nemčiji pretila inflacija, je Češkoslovaška že stala na trdnih nogah, tako da so jo vs" okolne države zavidljivo motrile kot nekako čudo mlade, srečne moči. Seveda je pri tem dokaj žrt vo-. valo češkr.slovaško ]«-obi valstvo, toda češkoslovaška krona je ostala na višini nekdanje avstrijske. Xjegov hister razum je segel na vse strani, da bi še bolj dvignil 11-»led in finančno moč svoje mlade Spesnile. Xj.li obupni kriki so pri- države: opromni kapital je vložil j vafcili (V,e *rede la*nih volkov m v češkoslovaško narodno gospodarstvo. ki se je stotero rentiralo; s svojim investicijskim proračunom. .. je postavil v ravnovesje normal-j »niljivo. da je meti najdenimi zi- ni budget. Domačo industrijo in tr-,valmi vt*,lk(' (91 govstvo je povsem odtegnil iz od-visnosti dunajskih bank. Mnoge banke z repatriiranim kapitalom, ki so bile povsem vercane na industrijo na češkoslov, teritoriju, so morale prenesti svoje centrale v Pry- go ..... Dr. Alojzij Rašin je tako oplodil svojo države, da je skoraj najdalj vzdržala borbo s svetovno gospodarsko krizo. Zdaj se je seveda tudi njej dokaj zamajalo. Venar temelji, ki jih je postavil -prvi finančni minister, se ne bodo nikoli porušili. . Xa ranču Le Brca v Južni Kaliforniji so našli takšno množino pred potopnih živali, da obsega ta zbirka, ki so jo razstavili v muzeju za zgodovino, znanost in umetnost v Los Angh-su. petdesetkrat toliko materiala ir pleistoeena kakor vsi drugi muzeji 11a svetu skupaj. Zbirka obsega najvažnejše živali. ki so živele preti 200,000 do 1 milijona lj;t v Ameriki. Ozemlje, kjer so našli to maso živali, meri sicer le nekolik«) tisoč kvadratnih metrov, a je polno ležišč zemeljske smole. V teh jamah so tudi našli živali, do 2000 velikih volkov in tigrov s sabljastimi zobmi. 20 m i-mutov in mastodonov, 75 fcunj. 60 velblodov. 150 bivolov. 60 velikih leniVcev, 20 levov ter nešteto manjših živali in ptic. Kako .-t) prišle vse te fosilje v ležišča zemeljske smole, je lahko u-ganiti. Stopile so na zasledovanju, begu. uri pitju, ponoči na smoli-šča. ki jih je tedaj pokrivala št varljva izvedence. Danes je vse to ozemlje prepreženo s sivorjavimi. črnimi in zelenimi krivuljami, ki kaže;o ležišče podzemskih zakladov. LJUDJE — ZDRAVNIKI RASTUN a Sehneiderjeva. Prvo so našli ^ vo v dortmundski okolici, o dru- T'metna imunizacija rastlin z vcepijanjeni antitoksinov ]k> človeškem vzgledu se pri rastlinah ni obnesla. Tako je bilo treba izbrati drugo pot: izkoristiti naravno .1-metnost, ki jo je najti za ra^ne bolezni med rastlinami istotako kakor med ljudmi. Pastork .ie v teoriji preprost: različne pravrste L preizkusijo glede njihove odpornosti zoper določene bolezni, nato se izlierc in poji tista, ki s<> pokaže odporna zoper bolezen. Druge za-željene lastnosti se ji eventualno okušajo nridobiti s križa 11 iem. Seveda pa je v praksi ta j>ostopek veliko bolj kompliciran in rahteva često ogromnega truda in denarja. Xa zimskih idiličnih vrstah je spomladi n. pr. opaziti, da so n«'-t katere dobro prebile zimo. druge irljva tenka skorja posušene smo-1 ^ ____ ... . ..." . ' " . . ' . . J pa so zmrznile. V krajih 111 deželah, , pesk-t, ustja itd. in so se po- . ... , , .. w 1 . ..... . kjer .ie velika nevarnost, da bi pse- (Irugili roparjev, ko ho se po svoji strani vdrli v varljivo dno. od koder ni bilo več rešitve. Zato je vega tipa. Scheeru je 42 let in ima na vesti umore treh žensk, enega nioškejra ter šest poskušeuih umorov. Zločince je delal zelo premeteno. Objavljal je v velikih nemških listih oglase, ila išče gospodinjo, tajnico in zakonsko družico. R«>s se je našit) nekaj žensk, ki so šle na te lima nice Tako je postala njegova žrt lv najprej vdova Johana Schnurova, pozneje pa strojepiska Ema ni rtv gi še danes ni sledu. Zanimivo je. kako so razkrili morilca. Ko je videla kriminalna polici:a. da njeno osebno poizvedovanje nima uspeha, .-e je zatekbi k radiu in razglasila zločinčeve grehe v nadi. da ji bodo pomagali najti grešnika. Res se j-1 javil na policijskem ravnateljstvu mlati moški. ki je povedal, da ima sestro, ki se je na enak način kakor ostale žrtve seznanila z nekim sumljivim moškim.T a moški se je v družbi njegove sestre tako sumljivo obnašal, da mu ni zaupala in je od njega zahtevala, naj se vpričo nje legitimira ila policiji. Sla sta tja. kjer j*-Ti'T'iianec dejal, tla s ' piše Ileinrich Mayer, a so mu dokazali, da laže. Tudi si' je izkazalo, tla ji* oženje 1. Slepar, videč tla je razkrinkan, j--prosil jokajo znanko in njenega brata, naj ga ne izdasta. češ. da si je hotel privoščiti nekoliko počitka v svojcih zakonskem življenju. Ženska in njen brat sta bila tolika usmiljena, da sta jra uslišala in molčala. Ko pa je prišel poziv po radiju, sta se domislila vsega. SHIPPING NEWS fete 9 marca: UrcjiJiii v Kremen 10. marca: Olyini'ic v Clierbuui g 11. marca: Ciiu.rti|>lain v Havre I!" i v (ieoiia 14. marca: Lireinen \ Bremen 15. marca: Utuisihland v Hamburg 17. marca: Aquitania v Cherbourg 18. marca: l.af.i\ette v Havre Oolite tli Sjvuia v C t no« 22. niv - • Ku - v Ilremen Manhattan v Havre New York v Hamburg 24. marca: I'.iris v Havre Majestic v Cherbourg 25. marca: Augustus v Hem« 29. marca: Albert liullin v Hamburg 30. marca: Hren <-n v Bremen 31. marca: Olympic v Cherbourg 1. aprila: Hex v Genoa Cham plain v Havre Volendatn v Boulogne S. aprila: Aguitajiia v Cherbourg Hamburg v llambuig 7. aprila: Euro pa v Bremen 8. aprila: Conte di Savoia v G«n»a 12. aprila: L>eu ischial) d 14.aprila: Sta-tendam v Saturnia v Hamburg v Boulogne Trst 15. aprila: Bremen v Bremen 18. aprila: Majestic v Cherbourg Paris v Havre 19. aprila: Manhattan New V01 k Havre Hamburg 21. aprila: Olympic v Cherbouarg Muuretunia v Cherbourg 22. aprila: Champlain v Havre Boma v Genoa 25. aprila: I..*-viatt>un v Cherbourg Kuro pa v Bremen 26. apri'a: Berengaria v Cherbourg All.ert Ballin v Ilamhu.g Veendatn v Boulogne 29. aprila: I le de Franc« v Havre Augustus v Genoa n i ca pozimi zmrznila, je treba sejati odporno vrsto." ki se da najti tudi z manj zamudnimi poskusi v ledenici znanstvenih laboratorijev. |kar s? V z?(Kiii0 in naznanila 1110-V zadnjem času so delali poseb- polieijK ki je na ta do- ne jioskuse z inficiranjem rastlia. da bi ugotovili, katere vrste krompirja niso podvržene v vlažnih po- ŠTIRI DNI ŽIVA POKOPANA "Saarlouški dnevnik" objavlja senzacijonalno poročilo o najdbi nekega reševalnega oddelka v Xeunkirchnu po ondotni eksploziji pazometra. Kolona je našla pod razvalinami žensko, ki je bila zasuta štiri dni. Njena rešitev je naravnost čudežna. Ponesrečenko jc ostala pri življenju samo zategadelj. ker so gasilci v razvaline hiš? spuščali kisik. Ko so jo našli, je bila ženska nezavestna, pozneje so jo ž umetnim dihanjem obudili k živ-j njen ju, » CENE za pošiljatve denarja v staro domovino, ki so bile do sobote objavljene v tem listu, niso več veljavne. Vsled-uradno proglašenega bančnega praznika ni mogoče natančno ugotoviti vrednosti tu jezemske-ga denarja. Ka-korkitro dobimo natančna poročila, jih bomo objavili v "Glas Naroda". METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AKSER) 216 W? 18 ST., NEW YORK letiih gnitju listov. Ti poskusi so vršili v laboratoriju, v primerno vlažnem in toplem prostoru z rastlinami. ki so jim na liste kanili z glivico, povzročiteliico gnitja, pomešane kaplje votle. Že po štirih dneh se je pokazalo, da li je rastlina | dovzetna za pnitje ali ne. Izkazalo se j« n. pr.. da so odporne le tiste, vrste krompirja, ki izvirajo iz svoje pradomovine Južne Amerike. S križanjem so potem tem vrstam dali druge dragocene lastnosti, ki jih zahtevamo od dobrega krompirja. Krompir je podvržen še drturi težki bolezni, ki je znana pod i- menom krompirjev rak. Tudi tega povzroča neka. glivica. Na sln-en način kakor prej so ugotovili vrste, ki so odporne za to bolezen. Iz teh. za rak neobčutljivih vrst, potem s križanjem doc-egli fe vrste. ki so neobčutljive za gnitje ;*i sedaj so z dokajsnjim uspehom dosegli iz teh križancev absolutno zdrave, vrhu tega pa Se prilično o. kusne in zgodaj dozorevajoče vrste. Seveda pa bo treba še mnogo let dela, da se dosežejo vrste, ki bodo v vsem ustrezale človeškim ' zahtevam. bila v pest dolgo iskanega morilca. Avgu>"t Scheer ima na vesti tudi umor lesnega trfjovca Xarow-skega. katerega je umoril s pomočjo šoferja Pieperja. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N.1 V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parni ku PARIS 2f. MARCA 18. Aprila — t'J. Maja CHAMPLAIN 11. Mtirca — 1. Aprila LAFAYETTE 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L G OSLA VIJE Za po;uniU in potna nat« vpra-iajt« naš« pooblai£ana aoanta french. j&ie 19 STATE STREET. NEW YORK CENA DR. KERNOVEta BERILA JE ZNIŽANA Angleško-sJovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK RE»OM) lun nam« $2.— Naročit« c« pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA* II« West ittta »treti New lark Ctty